Uredništvo: j Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. * .mrv-lstv > |T» 10 sdbos --------- Upravnlfitvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno . . . K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno . . . K * l! mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostppne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 200. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, 3. septembra 1910. i^n^ri Leto II. ■ i ] -1 i I J v o Ste Slovenci? Kolikokrat smo že tako povpraševali naše občane? In kolikokrat smo že prepričevali, da slovenski otrok spada le v slovensko šolo! A niso nas razumeli! Na njih lastno sramoto, k neizmerni škodi svojih otrok, katere drugače gotovo ljubijo, vodijo ti zaslepljeni stariši uboge otroke v nemške šole, v katerih se naučijo malo nemški, splošno pa daleč zaostajajo za otroki slovenskih šol. In otroci, obžalovanja vredni otroci, tega niso krivi. Saj ne morejo razumeti tega, kar jih šola v tujem, neznanem jeziku uči! Zakaj ne najdete v slovenskih šolah nemških otrok? To je dokaz, da Nemči za se dobro vedo, da otrok napreduje samo tedaj, če razume to, kar se v šoli predava. Slovenski otrok v. nemški šoli ničesar ne razume in zaostaja za nemškimi otroci. Pa vendar razume vsaj nemško!? Kako znajo nemško in koliko so se izobrazili v tujem jeziku za težki boj življenja, tega ne more nobeden teh zaslepljenih očetov povedati! Ti zaslepljeni ljudje nočejo razumeti, da slovenska šola nudi slovenskemu otroku dovolj prilike, da si pridobi najširšo izobrazbo tudi v nemščini; ni treba torej, da bi se otrok zastonj mučil v nemških šolah. Se ne sramujete nerazumni stariši, da vodite svoje otroke v tuje šole? V zadnjem trenutku pred vpisom v šole kličemo Vam ter Vas spominjamo Vaše dolžnosti: Dajte svoje otroke v slovenske šole!!! Prosimo tudi vse razumne soobčane, da bi nam pomagali rešiti slovenske otroke. Skrbite za to, da izgine žalostno in sramotno dejstvo, da slovenski o-troci polnijo nemške šole. Hodite od hiše do hiše in podučujte naše ljudstvo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo! Spodnještajerski narodni svet. Klerikalni škandali na Koroškem. (Dopis »Narodnemu Dnevniku«.) V Celovcu, 1. septembra. Po celi Koroški kar buči ogorčenje nad največjimi ljudskimi oderuhi, kar jih je kedaj dežela videla. Po vseh gostilnah, kavarnah, javnih uradih in zasebnih hišah se ne govori o ničemur drugem kakor o Weissu, Kayserju in Palesetu. Vse odvetniške pisarne v Celovcu, okrajna kakor deželna sodnija, civilni in kazenski oddelki so več ali manj zaposleni s fa- moznim delovanjem tvrdke Palese in Kayser. V informacijo čitateljev »Narod. Dnevnika« podajemo tu daljši historijat cele zadeve. Pred prilično 6 leti je začutil Kayser kot kaplan v Trgu (Feldkirchen) na Koroškem potrebo in nagon, da bi se neizmerno oBogatil. Kupil je v Trgu 3 hiše in porabil eno za nastanjenje 2—300 otrok, revnih seveda, ki bi mu naj pripomogli do bogastva. Kot premeten in rafiniran klerikalec se je dal s temi sirotami fotografirati in je dal potem (seveda brezplačno) po raznih tiskarnah (tudi Mohorjevi) v Celocu natisniti tisoč in tisoč izvodov prošenj za prispevke svoji »sirotišnici«. Katero srce bi ne bilo ganjeno, ako vidi na čelu prošnje sliko stoterih sirot,; vsredi med njimi pa njihovega »očeta«, apostola in nadčloveka Kayserja? Komu bi se ne omehčalo trdo srce, če še čita potem lepo prošnjo za podporo? Prošnje so imele precejšen uspeh — a Kayser je rabil več in več denarja za — se. In poiskal si je za svoj posel pomočnika, kompanjona, italj. špekulanta Paleseja. Ustanovila sta si posebno tvrdko — in da bi rosil za priprošnjika tudi nebeški blagoslov, sta ji dala za priprošnjika in varuha svetega Antona. Po tem nebeškem prebivalcu sta krstila tudi tvrdko: »HI. Antonius Firma Kayser & Palese«. — To postopanje jasno kaže, kako trdno prepričana sta bila oba pobožna poštenjaka, da se da s pomočjo verskega čuta dobro in pošteno ljudstvo slepariti in okrasti za zadnji groš. Nakupila sta različna veleposestva, graščine, u-stanovila velikansko lesno trgovino v Trgu, kupila premogokop v Sonnbergu in ustvarila hotelsko podjetje istotam. V družbi z nekim italjanskim grofom sta ustanovila celo v Benetkah komanditno družbo, ki bi naj izsekavala gozdove v Kavkazu in uvažala les v Avstrijo. Ker Oba skupaj nista imela ničesar, duhovnik Kayser pa tudi s podobicami svojih »sirot« ni mogel prislepariti velikih kapitalij, je bilo treba seveda posojil. Frijulanska banka v Gorici in obrtna banka v Cmihu ste kreditirali 1,500.000 K. Kayser in Palese sta pa bila fejaka in lahkoživca prve vrste, za to seveda podjetja niso uspevala. Za delo ni bilo nobenemu. Glavna stvar jima je bila, kakor se vidi sedaj iz vseh podjetij in sleparij, da bi pod krinko blagih namenov, predvsem sirotišnic v Trgu in tvrdke sv. Antona pridobila denarja. To se jima je posrečilo. Črna Kayserjeva suknja je v točki dobave kredita dosegla pravi rekord. Kljub temu, da so spoznali na Koroškem popolno Kayserjevo nesposobnost in je bil Palese na glasu naravnost nereelnega trgovca, sta vendar ta moža mogla kar zaporedoma sklepati pogodbe na sto — in stotisoče in to akoravno nista plačevala kupnin in se sploh nista držala pogojev. Trajalo je to leta in leta naprej, dokler se ni mera dopolnila. Njuno početje je došlo na dan, banke so postale nezaupne — in niti sv. Anton ni mogel več imponirati lastnikom goljufivega a tako zelo zaželenega mamona. Bilo je jasno, da ne dobita več pri nobenem denarnem zavodu, ki sklepa reelne pagodbe, kredita. In v tem trenutku jima je priskočil na pomoč duhovnik Weiss, načelnik klerikal. zadružne zveze na Koroškem in ravnatelj tiskarskega društva sv. Jožefa. Ta mož je bil ožji prijatelj svojega brata v Gospodu, kaplana Kayserja in je natančno poznal ne-reelnost tvrdke Kayser & Palese. Kliub temu pa j"e posodil duhovnik Weiss Kayserju iz centralne blagajne koroških klerik. posojilnic, to je iz žepov nemških in slovensk. kmetov, ogromno svoto 1,900.000 kron. Ta centralna blagajna (zadružna zveza) ima samo nalogo posredovati izmenjavo denarja svojih članic, ki so skoraj izključno kmečke rajfajznovke. Posojilo, ki ga je dal duhovnik Weiss duhovniku Kay_ serju, se torej a priori ne bi smelo realizirati. Weiss je to dobro vedel, kakor je nadalje vedel, da ima tvrdka Kayser & Palese premoženja samo za miljori kron, vknjiženega dolga pa pri Frijulanski banki in Obrtni banki v Cmihu za poldrugi miljon kron. Ker pa je hotel na vsak način okrasti koroško kmečko ljudstvo (razume se, da za mastno podkupnino) je dal Kayserju brez dovoljenja in vednosti odbora posojila 1,900.000 kron; ta vsota je za nemške kakor slovenske kmete na Koroškem za vedno izgubljena. Pa to ni jedini slučaj Weissovega Iahkomišlje-nega gospodarstva s kmečkim denarjem! Posodil ni samo Kayserju skoraj dveh miljonov kron temveč tudi samostanu sv. Jožefa na Tancenbergu in tiskarskemu društvu sv. Jožefa v Celovcu skupno nad 1 miljon kron! Ob tej priliki spregovorimo tudi eno, dve besedi o društvu sv. Jožefa v Celovcu. Takoj spočetka je to društvo produciralo preveč knjig in tiskovin vsake vrste, ker je hotelo glede prometa na vsak način prekositi Mohorjevo družbo. Vsled tega se je v kratkem času vsled pomanjkanja dovoljnega števila odjemalcev zelo zadolžilo. Gornjeavstrijska klerikalna zadružna zveza, katera ima naložen skoraj samo kmečki denar, ima vknji?enih na nepremičninah tega društva 240.000 kron, krški dom kapital 200.000 K. Letos julija meseca pa so se vknjižile na navedene nepremičnine še 3 slovenske cerkve in sicer one Sv. Neže, Sv. Ruperta in Sv. Ulrika za skupno 14.700 K. LISTEK. Institutka. n Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Helena je stopila k mizi, na kateri je imel Oskai svoje listine in papirje, pogledala je za hip te stare dokumente, nato pa se je urno obrnila. »Brrr! ...« je dejala. »Kako morate požirati ta prah, gospod Oskar! ... Vi ste resnično čuden člo-vnk: pridete, da si popravite svoje rahlo zdravje, no, — pa požirate ta prah ... Ali ni to bedasto?« »Ah, milostljiva«, se je hitel opravičevati Oskar, »kaj pa naj delam druzega v prostih urah? Poleg tega pa je to tudi moje največje veselje ... Riti kakor krt po preteklih, davno minulih časih in jih predočiti sedanjemu človeškemu rodu v kar najživejših barvah ____« Govoril je patetično in bil bi gotovo nadaljeval, da ga ni prekinila gospa Helena ... »Vidite, gospod Oskar«, je pričela, »to se mi ne zdi pravilno ... niti pametno ... Cemu misliti v preteklost, ko nam vendar prav nič ne koristi, — ostanimo vendar v sedanjosti, uživajmo, kar nam nudi trenutek in ne ozirajmo se niti nazaj, niti naprej---- Aii ni to bolje in pametneje, gospod Oskar? ...« Videlo se ji je, da ne govori odkritosrčno in Oskar je to takoj spoznal. Saj je bila tudi ona ena tistih, ki se kaj rade zatekajo v minula leta, a to seveda zato, da lažje in z večjo naslado uživajo sedanjost ____ Zakaj je govorila z Oskarjem baš v nasprotnem smislu, tega niti sama ni vedela ... padlo ji je pač v glavo in morala je govoriti ...» Oskar se je nalahno nasmehljal ... Odvrnil ji ni ničesar, samo skomignil je z rameni in začel sprav- ljati svoje listine ... »Kaj pa počenjate?« je vprašala Helena začudena. »Ali mislite že končati? ... O, radi mene le nadaljujte, nisem vas nameravala motiti.v vašem veselju ...« Obrnila se je proti vratom, kot da misli oditi ... »Ne, milostljiva, prav nič me ne motite«, je vzkliknil Oskar, »tudi ljubim bolj lepo sedanjost, kot megleno preteklost ... Zato ostanite, da mi bo tre-notek še krasnejši ...« Te besede so Heleni očividno jako ugajale, kajti stopila je prav pred Oskarja, mu dela obe roki na ramo in mu globoko zrla v oči____ »Dobro prijatelj«, je relka mehko in ljubeznivo, »današnji popoldan bodi vaš ... Toda tukaj je predol-gočasno in premračno, pojdite z mano, popeljem vas drugam, kjer bo udobno in prijetno ...« Kakor besede neznanega, nadzemskega bitja, polne miline in sladke, uspavajoče godbe, tako je vplival Helenin glas na mehko, sanjavo dušo Oskarjevo ____ Začutil je njeno roko v svoji ... nekaj sladkega in neznanega je spreletalo njegovo telo ... in nem in tih je sledil svoji voditeljici... Čutil je le eno: veliko neizmerno srečo, ki je doslej še ni poznal ... In peljala ga je po dolgem grajskem hodniku vedno dalje in dalje, dokler se ni ustavila pri nizkih vratih ... Zavrtela je ključ in odprla ... Lahno je potisnila Oskarja v notranjost sobe, nato mu je sledila sama ... Oskar se je ustavil sredi sobe ... »No, kaj vam je, prijatelj dragi?« ga je vprašala Helena in stopila čisto blizu k njemu ... »Kaj ste tako tihi, gospod Oskar? . . ■.« Oskar je globoko vzdihnil in molčal ... Samo zadovoljen, srečen smehljaj mu je zaigral na bledem, bolnem licu ... Ves blažen se je ozrl na Heleno, in ona ga je ra- zumela ... Tako udan, in otroški je bil ta pogled ... pogled bolnega .ljubečega otroka ... »Ali vam ugaja, Oskar?« ga je vprašala, dela svoje mehke roke krog njegovega pasu in ga peljala dalje ... »Krasno!« je dahnil Oskar in to je bilo vse ... Soba, v katero ga je peljala, je bila opremljena z največjim razkošjem ... Kakor najskrbneje negovan park, kakor eksotičen tempelj, tako je bilo v tej .sobani: vse v cvetju in zelenju ... In sredi tega cvetja, sredi tega bujnega zelenja je stalo veliko, udobno ležišče, pregrnjeno s široko svileno odejo ... Tu sem je peljala Helena Oskarja. »Glejte, dolgočasim se danes, kakor že dolgo ne ...« je povzela po kratki pavzi Helena. »Kamila že nekaj dni ni bilo na izpregled, z mojim soprogom in z Elo itak ni nič — vi pa se skrivate v tistem vašem brlogu in se prav nič ne menite zame ...« Te besede so zadele Oskarja. »Ah, milostiva ...« je jecljal in ni vedel, kako naj se opraviči ... Slednjič je našel pravo besedo in pričel je govoriti gorko in čustveno: »Ko bi bil vedel, da vam je za mojo družbo ... ah, kedaj bi že bil pustil zaduhlo in prašno knjižnico in le pri vas bi bil vedno, milostljiva, le pri vas ...« »Dobro toraj«, je rekla Helena zadovoljno. »Cesar ni bilo doslej, to se lahko zgodi sedaj ... Hodila bom z vami na ižprehode, če vam je drago ... jaz mislim, da vam ne bo dolgčas ... In pogovarjala sc bova o tem in onem, povedali mi boste kaj zanimivega — in čas nama bo minil prijetno in urno ... Ali ste zadovoljni? — Da? — No, potem udariva v roko!« Ponudila mu je svojo belo, mehko roko —-Oskar jo je krepko stisnil in strastno poljubil ... »Dobro! Sklenjeno!« Zvedenci pravijo, da je tiskarsko društvo sv. Jožefa prezadolženo in da je denar, ki so ga posodila slov. cerkvena predstojništva nemškemu društvu s\. Jožefa, zgubljen. Vknjižbo za navedena cerkvena predstojništva je izvedla pisarna kler. odvetnika dr. Brejca v Celovcu. Marsikje bo seveda vzbudilo nekoliko hude krvi dejstvo, da slovenski duhovniki po-sojujejo slovenski kmečki denar nemškemu bojnemu društvu, vodja slov. Korošcev pa izvede vknjižbo. Toda vrana vrani ne izkljuje oči — in če pada odgovornost za Weissove čine in hudodelstva tudi na slovenske klerikalce — so si isti tega sami krivi! (Dalje sledi.) Počitniški leča) v Mariboru tU&itesljstvo stremi po vedno večji izobrazbi, ono hrepeni po izpopolnitvi znanja, katerega je pridobilo na učiteljiščih. V ta namen mnogo čita in se rado u-deležuje zborovanj in predavanj. »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem« priredi v prihodnjih dneh celo vrsto predavanj profesorjev strokovnjakov. Pisali smo v našem listu že o tem in danes podamo kratek opis predavanj. Počitniški tečaj v Mariboru za slovensko učiteljstvo se vrši v dneh 5., 6. in 7. septembra v mariborskem Narodnem domu (v mali dvorani, II. nadstropje.) Predavatelji: Dr. Fran Ilešič, profesor c. kr. učiteljišča in predsednik Slov. Matice v Ljubljani. — L. Lavtar, profesor c. kr. učiteljišča v Mariboru. — Dr. L. Pivko, profesor c. kr. učiteljišča v Mariboru. — Dr. L. Poljanec, c. kr. profesor gimnazije v Mariboru. — Henrik Schreiner, ravnatelj c. kr. učiteljišča v Mariboru in predsednik Slov. Šolske Matice. — Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju. Splošne določbe: »Počitniškega tečaja« se lahko udeleži vsak slovenski učitelj in vsaka slovenska učiteljica. Izjemoma se dovoli udeležba tudi neučiteljem in neučitelji-cam. Za upravne stroške prispeva vsak javljenec kot donesek pet kron. Ta vsota se nikakor ne vrne, tudi ne, če bi javljenec ne poslušal predavanj, iz kateregakoli razloga. Kdor se javi in plača donesek, dobi karto, ki je veljavna kot legitimacija in vstopnica k predavanjem. V svrho kontrole se ima ista na poziv reditelja pokazati pri vstopu v dvorano. Potrdilo o posetu »Počitniškega tečaja« se dobi na željo v pisarni dne 7. septembra 1910, in sicer pred in po popoldanskemu predavanju. Udeležniki tečaja si lahko izberejo predavanja, katera poslušajo, vendar je želeti, da se udeležijo vseh. (Pojasnila se dobe pri zve-zinem tajniku v nedeljo, dne 4. septemb. t. 1. v mariborskem Narodnem domu od 10.—12. ure dopoldne in od 5. — 6. ure popoldne.) Vsebina predavanj: I. Pedagoško predavanje: Seksualna (spolna) pedagogika. Ravnatelj H. Schreiner. Vsak dan od 8. do 9. ure. Tri ure. 1. Spolna etika, a) Pomen spolnega nagona z osebnega, narodnega in državnega stališča, b) Nravstvenost spolnega življenja. Potreba spolne vzgoje. 2. Sedanja spolna vzgoja in nje posledice. 3. a) Ali "je primerno doraščajočo mladino poučiti o spolnem življenju? b) Telesna utrditev, krepka volja značaj. II. Literarno predavanje. Ilirska doba s posebnim ozirom na Stanko Vraza. Profesor dr. Ilešič. V sredo od 3. do 6. ure popoldne. Tri ure. III. Matematično predavanje. Pojmovanje geometričnih funkcij. Profesor L. Lavtar. Vsak dan od 9. do 10. ure dopoldne. Tri ure. Snov predavanja potrebuje zlasti oni, ki se pripravlja za izpit iz druge skupine meščanske šole. Ker je pa vsebina splošno zanimiva, bode gotovo ugajalo vsakomur. Ce bode čas pripuščal, govoril bode predavatelj še nekoliko o uporabi gonijometričnih funkcij in 'v tem slučaju tudi še splošno nekaj o logaritmih. IV. Prirodoznansko predavanje. Poglavje iz biologije. Profesor dr. L. Poljanec. Vsak dan po eno uro od 10^ do 113^ ure. Skupaj 3 ure. 1. Pepel v kemijskem, rastlinoslovskem in gospodarskem oziru. Kemijske sestavine pepela; pomen teh sestavin za rastlinstvo. Umetna gnojila. 2. Zdražljivost rastlinskih organov. Razločki med živalmi in rastlinami. Hemotaksa. Tropizmi. Rastlinska čutila. 3. Deževnik. Monografija. Popis trupla, hranitev, razvoj, korist in škoda. Folkloristično predavanje. V službi narodoznanstva. Prof. dr. Ludovik Pivko. V torek od 4. do 6. ure in v sredo od 11 Vt do 127» ure. Tri ure. 1. Teoretični del: a) Kaj je narodoznan-stvo. b) Pregled slovenske folkloristike, c) Kdo vse lahko sodeluje pri tej vedi. Učitelj - folklorist. d) Sistem opazovanja in zapisovanja, e) Narodopis ni muzej. 2. Praktični del: a) Odlomki iz pravnih nazorov, b) Sosed in vas. VI. Šolsko higijenično predavanje. Higijena zob in ust. Zdravnik dr. Anton Schwab. V pondeljek od 4. do 6. ure. Dve uri. Predavanje se bode pojasnjevalo s slikami in s preparati. Ker bo večina udeležnikov že v nedeljo v Mariboru, bo zvečer ob 8. uri v Narod, domu prijateljski sestanek kot otvoritveni večer. Drugi dan, t. j. v pondeljek se ob 8. uri prično predavanja. Slovensko učiteljstvo, vdeleži se »Počitniškega tečaja« v kolikor možno velikem številu! Želimo pa, da se tudi drugi sloji pobrigajo za to učiteljsko prireditev. Slovenskega učiteljstva izlet na Stanko Vrazov dom v četrtek, na praznik, dne 8. .septembra 1910. Udeležerici »Počitniškega tečaja« in drugi iz Maribora in okolice se sestanejo na glavnem kolodvoru v Mariboru ter se od tam odpeljejo ob 8. uri 15 minut zjutraj. Na Pragerskem se jim pridružijo oni, ki so prišli iz južne strani. Dohod v Ormož ob 10. uri 26 minut. Po kratkem krepčilu v Ormožu jlŠš hoja v Cerovec na Stanko Vrazov dom (-2- uri). Na Stanko Vrazovem domu: Pozdrav predsednika »Zveze«, položitev venca pred Vrazov doprsni kip. Slavnostni govor govori Anton Kosi, nadučitelj v Središču. Nato se gre v Pihlerjevo gostilno na vozeh. Ob 8. uri zabavni sestanek v ormoški čitalnici. Petje, godba itd. Ob 11. uri odhod z vlakom. Preskrbljeno pa bo v Ormožu tudi za prenočišča. Nameravano skupno potovanje v Zagreb na šolsko razstavo itd. najbrž izostane, ker se v določenem času ni oglasilo dovolj udežencev. Politična kronika. »KURIER LWOWSKI« IN »>NOWA REFORMA« O LJUBLJANSKIH. DOGODKIH. Danes priobčujemo zanimiv poljski glas o ljublj. dogodkih. »Karier Lwowski« piše, da se v sloviti torkovi seji ljublj. obč. odbora ni šlo za to, kdo bo župan, temveč za obrambo mestne samouprave. Šlo je za to, ima li biti občinska autonomija v službi sedaj vladajoče dunajske klike ali ako ima odločati svobodna volja meščanstva. Sedajni ljubljanski spor nima tedaj krajevnega temveč splošni, državni pomen; to je vprašanje vsake kronovine, vsakega autonom-nega mesta in okrajnega zastopa, vsake samoupravne institucije. Na krajevnih samoupravnih institucijah sloni samouprava dežel in narodov. Dunajski centralizem gleda postrani na vsako autonomijo in bi ji najraje zadrgnil vrv okoli vrata. Vlada se ne ozira pri tem na to, ali se drži samouprava zakonov ali ne — temveč pri njej očividno odločuje politično mišljenje posameznikovi Kaj ima uprava ljubljanskega mesta skupnega s Hribarjevim potovanjem v Petrograd? In, naravnost gorostasno je, da ni bil Hribar potrjen za župana zavoljo svojega opozicijonelnega stališča napram vladi. Ker se vlada ni mogla v parlamentu maščevati, je to storila v Ljubljani s surovim nasiljem. Toda absolutizem precenjuje svoje sile. Provokacije celih narodov ne uspevajo več v nfših časih. — »Nova Reforma« pravi, da so ljubljanski dogodki le nov dokaz Bienerthovega '^rotislovan-skega sistema. Zlasti je hotel surovo omejiti upliv in pomen jednega izmed najodličnejših slovenskih politikov in za to si je izbral dobo, ko parlament ne zaseda. Toda protestu ne ujde. Cela Slovanska enota bode enoglasno protestirala proti krivici, ki se je storila Ljubljani in Hribarju in tudi Poljsko kolo se po potrebi pridruži tej akciji, da se da užaljenemu ljub. županu nravno zadoščenje. JESENSKO ZASEDANJE ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Sinočnja »Tagespost« ima poročilo z Dunaja, da bodo različni deželni zbori že v najkrajšem času sklicani — in sicer se bode pričelo jesensko zasedanje deženih zborov 3. teden v septembru. Glede štajei. deželnega zbora molči »Tagespost« kot grob. — Pač pa je ponatisnila mariborska »Straža« neko situacij-sko poročilo »Pijeve korespondence« o štajerskem deželnem zboru. To poročilo izvaja, da je štaj. dež, odbbt" že v velikih denarnih stiskah — a na sanacijo deželnih financ ni upati, ker bode vse nasprotovalo novim davčnim načrtom. Dr. Korošec se je bojda izrazil napram nekemu politiku, da se bode obstrukcija v jeseni nadaljevala. Prav značilen je odgovor »Straže«: list prepušča vso odgovornost za resničnost tega poročila PljeVi korespondenci... To bi torej kazalo, da so naše informacije o dogovorih med Claryjem in »Slov. klubom« resnične in da bi se slov. klerikalci zanekaj časa odrekli tajni kooperaciji z nemškimi a to na ljubo svojim gospodarskim organizacijam. DOGODKI NA HRVATSKEM. Dne 1.1, m. je imela Starčevičeva stranka prava (milinovci) volilno posvetovanje. Sklenilo se je, da stranka nastopi pri volitvah popolnoma samostalno in sic„er v 44 volilnih okrajih. V 24 so kandidati že postavljeni. — Volilni odbor hrv. srbske koalicije pa je imel isti dan sejo in se je sklenilo, da kandidira koalicija v 83 okrajih (vseh volilnih okrajev je 88). Za 28 okrajev so že postavljeni kandidati. — Tudi ban Tomašič si že išče in postavlja kandidate, same staru madžarone. Najslabše bode odrezali pri volitvah franko - furtimaši. Zopet 87. pešpolk. Nemški „Rechnungsunteroficirji" pri 87. peš-polku v Celju — sleparijo. O tem napišem v kratkem obširnejši članek, za danes omenim le nekoliko. Neki slovenski vojak je dobil dopust in vožnji listek do Dobove — v knjigah v pisarni pri 87. pešpolku pa je bilo zapisano, da je šel na dopust v — Bodenbach. — Neki drugi vojak je šel na dopust in dobil vozni listek nekam v Savinjsko dolino — a v knjigah je označen ta kraj v Savinjski dolini — Bregenz. — Vojaku se izplača mal znesek za vožnjo v Dobovo odnosno Savinjsko dolino — a ostalo — ker zaračunjeno je bilo v Bodenbach oziroma v Bregenz — si je vtaknil — vsaj tako se meni dozdeva — „rechnnngsunter- oficir" v — lastni žep. • Oficirji pa slepo podpišejo vsak njim predložen račun. . » Te dni je stanje vojakov 93—96 mož; kupi se mesa na dan okoli 20 kg — a v knjigah je zaračunjeno okoli 25 kg dnevno. Kdo spravi denar? Neki vojak »vojaški begun", je že 6 tednov zaprt. In čujte — v tem času ni dobil še niti enkrat svežega perila. Kako neki izgleda? Gotovo poln golazni! Res, žalostne razmere vladajo pri tem pešpolku. Psujejo nas, da se Bogu smili — zunaj v mestu pa obkladajo mestni policaji, razni Schwarzi naše slovenske četovodje z: »gemeiner windischer Zugsfiihrer". — Bog se nas usmili. — Kakor slišim, se je glavno poveljstvo 87. pešpolka ;— na zahtevo slovenskih četovodij — potrudilo dati zadoščenje razžaljenim slov. podčastnikom. Da ne bo morda kedo rekel, da dolžim po krivem nemške „rechnungsunteroficirje", navesti hočem v eni prihodnjih izdaj imena dotičrih „rechnungsunteroflcirjev" in natančneje podatke. Sicer pa, ker so mi razmere pri 87. pešpolku do celega znane, spravil bom še marsikaj čudnega — na dan! • Feldvebel-nu „Ureh-n" 87. pešpolka v Celju bi zaradi nesramnih besed: Wegen 15 Windische 2 Bataillone Bereitschaft najraje dal par klofat, ti bi ga žgale par dnij — se je izrazil eden njegovih sosedov v Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju, ko je čital zadnjo štev. „Nar. Lista". In te bi tudi zaslužil za svoj dolgi nemčnrski jezik. Objavljeno najdbo tukaj sledeče: Urh, nikakor pa ne Urch, je iz popolnoma slovenske jako priproste hiše; dokler ni bil pri vojakih, živel se je od slovenskih grošev in če je Kje slišal nemško besedo, je vedno mislil, da je to govorica Kafrov. Doma je v Janževem vrhu pri Ribnici na Poh., v popolnoma slovenski občini. Seveda, sedaj, ko je postal „feldvebl", je slovenščina za njega že preslaba. S svojo nemščino pa itak še do Polul ne pride. Eden, ki Urha dobro pozna. Dopisi. Iz Šoštanja. Telovadno društvo »Sokol« v Šoštanju je priredilo preteklo nedeljo prav lepo uspelo veselico z javno telovadbo. Veselica je zopet popolnoma zmedla naše purgarje-purane. Kako so jim rasli grebeni pri pogledu na rdeče srajce! Odredile so se velike varnostne odredbe, tako, da je bilo skoro več žandarjev ko Sokolov. Nek dovtipnež je napravil opazko, da eden orožnikov nima para. Naše purgarje smo pošteno potegnili, češ, da pride na tri sto sokolov-gostov. Na kolodvoru jih je pričakovalo vse polno nem-čurjev, njim na čelu njih ekselenca moister Gande, kateremu sta azistirala tajnik Pevnik in redar, vse za to, da bi kak sokol ne stopil na trška tla, Ali jojmene! — izstopila sta samo — dva — sokola. Popolnoma odobravamo, da je okrajno glavarstvo odredilo toliko varstvenih priprav, saj je isto gotovo prepričano, da je šoštanjsko nemštvo rekrutirano razun — par — izjem samo iz barab, pred katerimi ni nihče niti glede življenja niti glede imetja varen. Ugovarjati pa moramo prizadeti gostilničarji, da je župan odredil, da se morajo vse gostilne ob 10. uri zapreti, ker je bilo to popolnoma brezpotrebno in nam v občutno škodo; župan Hans Woschnagg, eden najstarejših članov Savinjskega Sokola, naj nam raje pove, kdo nam bo pomagal plačati davke, ki so vsled škandaloznega nemčurskega gospodarstva v občini naravnost ogromni (o tem prinesemo v kratkem lepo sliko). Vredno njih kulture je tudi bilo, da je ves Feuerwehr moral na plan. Na vsakem koncu trga postavili so brizgalno in junaško pričakovali žalskih in mozirskih sokolov, da bi jih poškropili, če bi se peljali oziroma korakali skozi trg. Zdaj šele vemo, zakaj da imamo to famozno društvo, ki ob vsaki priliki berači tudi pri Slovencih. Če kje gori, so vedno zadnji, pride k večjemu 6 do 8 mož — včeraj pa je bilo točno ob dveh na mestu nad 30 mož-gasilcev! Vse tovarniške delavce so oblekli v prekrasno uniformo, ni čuda, za frajbir, katerega je bilo v obilici, se vse stori. — Kot vicehauptman je baje fungiral stari Woschnagg, ki je bil svoj čas navdušen Slovenec; seveda je iskal pri tem svoje koristi, saj še niso pozabili vsi tistega jeza, za katerega se je z vsem šoštanjskim nemštvom in občinskim odborom pravdal kot narodnjak, ko pa je dosegel svoj namen, si v trajen spomin postavil sredi trga soho z napisom: »Gewidmet von Franz und Maria Woschnagg«. Ta in oni bi mislil, da za lastni denar. Pa obstoji nek akt, ki dokaže, da za žulje ubogih delavcev iz fonda bolniške blagajne . . . Fej takemu spominu: oni delavci, izrabljeni do mozga, za katerih žulje se blesti Woschnaggovo ime, umirajo danes gladu . . . Ko smo spremili goste k večernemu vlaku nudil se nam je naravnost gnusen prizor: barab-stvo z izpitimi obrazi in kalnimi očmi pričakovalo nas je s koli in kamenjem . . . »Pebi le korajžo pa kamčje . .« Le energičnemu nastopu orožnikov je pripisati, da ni prišlo do pobojev; med kul-turonosci so se posebno odlikovale razne fabriške špecijalitete ala Hofer in Šelhova Meta. Kot poseben modrijan napram žandarmeriji I nastopil ie ključavničar Karol Godetz, ki je po I lastni izpovedi pri Društvenem Domu v Trbovljah dobro zaslužil in vedno trdi: »bei den Pfaffen mache ich immer das beste Geschaft, wenn ich auch ein Deutschf.rtschrittlicher bin (opomnimo pri tej priliki tudi na rabuko v Velenju in Šoštanju ob priliki blagoslovljenja Društvenega Doma v Šmartnem pri Velenju in prosimo, da ga primerno priporoči tudi »Straža«.) Tudi od Zvezne trgovine v Celju (!!) v voznem redu priporočeni barvar MedUfed, začetni član šoštanjskega Sokola, sedaj dalje časa podpirani Siidmarkovec, ni smel manjkati med to sodrgo. Heil mu, saj leži krivda v Slovencih samih, ki ga podpirajo. Ko bi ne bil denar šoštanjskih nemčurjev vladar — bi tudi Koser, Orel in Hauke, katerih družine in uslužbenci so tako pridno tulili na kolodvoru, dali napraviti pred svojimi trgovinami in gostilno napis: »Nič za bindeke!« Pa so preveč značajni in dosledni, mi pa v narodnem oziru popolnoma mrtvi in popustljivi. Da bo odleglo Ritascheggovim mladičem, skrbeli bomo, da se v kratkem naseli v Šoštanju slovenski sedlar, ki bo sigurno dobro shajal. To je torej tipična slika naših nemčurjev: od slovenskih grošev rejeni ošabneži ali pa najete karikature izpitih obrazov ter motnih oči, oboji pa tekmujoči v surovosti. Vprašamo pristojne oblasti, ali mislijo pripravljeni napad šoštanjskega »Feuerwehr« tudi strogo zasledovati?! Ker zadene krivda občino, zahtevamo kot davkoplačevalci in pošteni državljani, da se tem razmeram napravi enkrat konec! Pred letom je že potekla doba temu »vzornemu« županovanju, zastop je že davno nepopoln, glede volitve še do danes ni rešitve, vedno silnejši je naš klic, le-ta nam županil ne bo ! Koruptno gospodarstvo naj jenja in vodstvo prevzame političen komisar. Mi pa sokoli šoštanjski se hočemo kljub vsemu terorizmu poglobiti v svojem delovanju in apeliramo na javnost, naj prispeva za zgradbo Sokolskega Doma v Šoštanju. Ne vdajmo se! »Mi vstajamo in vas, kulturonosci nemški, je strah« Naročnikom! * Vsi slovenski listi imajo velike križe s svojimi naročniki, ali jasneje povedano: neplačniki, kar nam potrjujejo neprestani opomini v njih predalih. Da tudi naš list ni brez teh križev, je nmljivo; zategadelj ponovno prosimo, naj naročniki, kateri dolgujejo na naročnini, porabijo zadnjič priložene položnice v poravnanje zaostale naročnine, ker tudi naš list nima le samo dolžnosti temveč tndi potrebe. — Pri izdajanja lista 80 veliki stroški. List, ki ima dobre predplačnike vedno dobro izhaja, četudi je naročnina še tako nizka. Zategadelj opozarjamo vse iste, ki jim je potekla naročnina, da isto obnove. — Posebno pa prosimo za poravnanje stare naročnine iste naročnike, ki še dolgujejo za lansko žeto. — Kdor ne plačuje redno naročnine, se ga tudi ne more smatrati za dobrega somišljenika. Pri plačevanju — prosimo — naj navede vsak p. n. naročnik številko, katero ima na ovojnici. — Vsem p. n. naročnikom, ki so se odzvali našemu pozivu in nam doposlali zaostalo naročnino odnosno naročnino v naprej, se toplo zahvaljujemo in se priporočamo njihovi nadaljni naklonjenosti. — V nadi, da store tudi drugi naročniki svojo dolžnost in nam nakažejo po zadnjikrat priloženih položnicah — zaostalo naročnino. Upravništvo „Nar. Dnevnika". Štajerske novice. 2e zopet čedna zgodbica o »kmečkem« poslancu Roškarju. »Sloga« poroča od Mure: »Meseca avgusta se je več dni zaporedoma vršil komisijonelni pregled Mure. Gre se za končno določitev meje med erarom in lastniki zemljišč. Erar si hoče osvojiti tisto zemljo, katero je baje z uravnavo reke Mure pridobil v kar seveda tikajoči se lastniki zemljišč privoliti ne morejo. Vzeti se hoče posestnikom do 35 m širine od murskega obrežja. K temu pregledu bili smo povabljeni lastniki zemljišč, bili so pa povabljeni tudi naši zastopniki poslanci, v prvi vrsti naš državni in deželni poslanec Roškar; a v svoje začudenje smo se morali prepričati, kako malo se on briga za nas, kako slabo izpolnjuje svojo dolžnost in kako grdo zanemarja koristi svojih volilcev. Sram nas je bilo, ko je ud komisije izjavil, da je to važno polje dela za poslance in je obžaloval, da imamo takega slabega zaščitnika. Pohvalil je pa bivšega našega poslanca g. dr. Ploja, ki se je takih pregledov vedno rad vdele-ževal in vedel tudi odločno braniti pravico svojih volilcev. Stvar se bode v kratkem definitivno rešila; če izpade neugodno za obmejne lastnike zemljišč — kar je skoro gotovo — na vesti bodo to imeli naši zastopniki, predvsem naš nemarni poslanec Roškar, ki v resnici na drugo ne gleda kakor na svoj žep.« Vrtna veselica „Slov. del. podp. iiruštva v Celju" bo 8. t. in. (na praznik) ot> 4.,nri popoldne na vrtu „ Skalne kleti" (v slučaju, da bi bilo preveč hladno v notranjih prostorih!). Poleg koncertnih točk (nastopijo stari društveni tamburaški zbor in pa tamburaški novinci ter pevski oktet!) bodo razne velezabavne točke. v Dvajsetletnica celjskega „Sokola". Celjski „Sokol" je dobil o priliki svoje dvajsetletnice nebroj brzojavnih in pismenih čestitk, katerih ne moremo vseh objaviti. Posebno pozornost pa vzbuja med vsemi čestitka čilega bratskega „Sokola" v Clevelandu v Ameriki. Ista se glasi: „0 priliki dvajsetletnice celjskega Sokola in otvoritve Sokolskega doma v Gaberjih pred vrati nemškega Celja Vam častitamo v imenu si. „Sokola", si. sokolic in Reškega naraščaja k temu velikemu napredku. Tudi mi tukaj v tujini živeči Slovenci, ločeni za zmerom od lepe Štajerske in Kranjske, kjer nam je tekla zibelka, se spominjamo Vas zatiranih bratov v domovini. Lahko in z veseljem živimo tukaj v novi domovini ter gojimo zase Slovanstvo; tukaj se nam ni treba uklanjati vladi ali komu drugemu. Tukaj smo prosti, ako kje korakamo se nam ni treba umikati. Če se vračamo iz izletov in veselic domov korakamo sredi skoz mesto skoz katero se ob tej priliki razlega krepko slovensko petje. Nikdo ne reče zaradi tega žal besede!" To pismo „Sokola" v Clevelandu priobčujemo da vidi javnost kako svobodno in krepko se razvija so-kolstvo v Ameriki! Nazdar! v Iz Gaberja pri Celju nam pišejo: Naši cinkarnarji imajo lahko pri Lassmannci v resnici imenitno gostilniško družbo. Mimo idoč sem videl iti domačo svinjo z 10 mladiči v gostilno. Kako „ceho" so napravili ti gostje, ne vem. Vpisovanje v slovensko deško šolo v Celju se vrši v petek 9. in soboto 10. septembra. Reden pouk se pa začne v pondeljek dne 12. septembra. Slovenski stariši in varuhi otrok, prečitajte si oklic na čelu lista! v Ljudsko štetje. Župani so dobili po en komad zakona o ljudskem štetju iz 1. 1869, da bi se poučili o njegovih določbah in lažje izvrševali svoje posle pri štetju. v Prostoročno risanje se upelje s tem šolskim letom kot obvezen predmet na mariborski gimnaziji. i ^ . 11.9.4 Maribor na „pipče4" raj! v Iz St. Janža na Dravsk. polju. Včeraj sta nastopila jeden visokošolec in jeden učitelj s čol-ničem potovanje po Dravi in Donavi do-Belgrada. Obljubila sta, da bosta pošiljala poročila s tega zanimivega in precej drznega potovanja. v Uradna dneva marlb. okr. glavarstva bodeta v torek dne 6. sept. pri Sv. Lovrencu in v četrtek dne 15. septembra pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Pregledni (kontrolni) shodi se po odredbi ministerstva za deželno brambo letos ne bodo vršili. v Iz Ljutomera. Kakor znano, so bile pri nas občinske volitve že 12. maja t. 1. Prva seja novega odbora je bila še le 31. avgusta, pri kateri se je zvolil novi župan — notar g. Thurn. Pri izvolitvi 3 svetovalcev se nemška večina nikakor ni hotela ozirati na slov. manjšino. Jednega svetovalca bi nam že lahko privoščili. Hočemo si to kulantnost dobro zapomniti. — Odstopivšemu slov. odborniku g. Misju je izrekel župan najtoplejšo zahvalo, ker je deloval z veliko vnemo v blagor občine v gospodarstvenih zadevah. Novi odbor ima izpeljati električno razsvetljavo. Glasbeno društvo v Mariboru. S pričetkom novega šolskega leta otvori »Glasbeno društvo« svojo glasbeno šolo. Za pričetek se bode poučevalo na go-slih in klavirju. Stariši, ki imajo sposobne otroke z dobrim glasbenim sluhom in bi jih radi dali vežbati na imenovanih glasbilih, naj bi se oglasili pri gosp. trgovcu V. Berdajsu v prodajalnici na Zofijinem trgu. Ako se prijavi zadostno število gojencev, pričelo se bode s poukom ali sredi septembra, ali najkasneje s 1. oktobrom 1.1. Podravska podružnica »Prosvete« v Mariboru je ustanovila ljudsko knjižnico v Negovi,pri Radgoni ter pomnožila knjižnico »Bralnega društva« v Lim-bušu pri Mariboru. Na osemrazredni šoli šolskih sester se vsprejemajo učenke na stanovanje in hrano. Zraven imajo učenke priložnost učiti se šivanja, finih ženskih ročnih del, modernih jezikov, igranja na glasovir, gosli, citre ter brzopisa. — Zavod ima na prodaj ali da v najem glasovir radi pomanjkanja prostora. >t 457 4—3 -® v Druge slov. dežele. Klerikalni polom na Koroškem. Celovški „Mir" zatrjuje, da slovenske posojilnice pri klerikalnem polomu niso prizadete. Kaj je pa z denarjem tistih treh cerkev, o katerih pišemo v današnjem uvodniku? Mar tisto ni slovenski denar? Dovolj, da ste tiste svote lahkomiselno vrgli v Kayser - Weissovo žrelo, in prav nič se vam ni treba hvaliti s previdnostjo glede posojilnic. Gotovo je, da je polom sorodne vam skupine, s katero ste še do nedavna imeli tesne zveze, za desetletja zavrl napredek Slovencev. Tiskovna pravda. Danes se je pričela pred ljubljansko poroto tiskovna pravda. Bivši ravnatelj „Uniona" sedanji najemnik hjtela „Ilirije" Ivan Bračič toži bivšega odgovornega urednika „Jutra" Fr. Pirca radi neke notice, ki je izšla v „Jutru" kmalu ko je bil Pire napaden pred dvorano restavracije „Uniona". Zasebnega obtožitelja zastopa dr. Novak, obtoženca dr. Ravnihar. 3« Hmelj. XVI. poročilo o obiranju hmelja in o hmeljski kupčiji v drugih krajih. Žatec, dne 31. avgusta 1910. Obiranje hmelja se naglo izvršuje in bode v 8—10 dneh končano. Včeraj in danes imeli smo gosto meglo, katera ie z ozirom na toplo podnevno temperaturo v veliko škodo za hmelj. Le tedaj, ako bi osem dni še imeli lepo vreme, spravili bi vso letino srečno pod streho. Dosedaj spravljeni hmelj je precej neenak po velikosti kobui in po barvi, vendar pa je prav dobre kakovosti in poln lupunina. Zaradi pomanjkanja blaga se tu pri naš še hmeljska kupčija ni mogla prav razviti. Cene sepomikajo med 120 in 136 K za 50 kg za prima blago, po katerem se zelo vprašuje, do 150 K. Ves položaj v hmeljski kupčiji se je zboljšal in je tendenca za prima blago prav čvrsta. Hmeljski trg v Norimberku. Norimberk, 3. sept. Dovoz 800, prodano 700 bal. Po dobrem blagu se zelo vprašuje. Tendenca trdna. Cene 60 — 132 mark za 50 kg. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Slovenski klerikalci in Hribarjevo imenovanje. Praga, 3. sept. „Union" je prejela od slov. kler. poslanca dr. Šusteršiča iz Rive sledečo brzojavko: „Na svojem potovanju sem zvedel na svoje razočaranje (?) o članku „Gazete Narodowe", kater je bil ponatisnjen tudi v Vašem listu z dne 31. avg. (Konservativna „ Gaze ta Narodowa" je namreč pisala sledeče: „Hribar samo za to ni bil po svoji šesti izvolitvi potrjen, ker bi bilo to posl. Šusteršiča politično neprijetno. Predsednik slov. kat. kluba obstrnira namreč proti vladi. Sedaj pa bi se rad obstrukeije reSil, ker ga tira v zadrege. Vlada pa bi se obstrukeije tndi rada znebila. Predsednik slov. katoliškega kluba je ponudil zato vladi premirje za Hribarjevo glavo.. Op. uredn.) „Gazeto Narodowo" je nekdo očividno napačno in tendencijozno podučil; njeno poročilo kratkomalo ni resnično (?) Res pa je, da sem v interesu občinske autonomije protestiral pri vladi zoper nepotrditev in sem se zavzel na merodaj-nem mestu za potrditev. Ni res, da bi potrditev kakorkoli vplivala na stališče Slov. ljudske stranke napram vladi." (Koliko je na tej Šusteršičevi izjavi resnice, dokazuje najlepše njegovo glasilo »Slovenec". Op. uredn.). Atentat na vlak. Budimpešta, 3. sept. Včeraj zvečer je poskusil nekdo proti osebnemu vlaku atentat z dinamitom. Ker pa je imel vlak slučajno zamudo, se je atentat ponesrečil. Kuga na Ruskem. Odesa, 3. sept. V vojašnicah strelske brigade v Odesi je zbolelo več vojakov na kugi. Higijenik Hueber: je izrazil celo bojazen, da se kuga lahko zanese tudi v Petrograd. Češki listi o včerajšnjem sklepu pari. komisije »Češkega kluba". v Praga, 3. sept. Vsi češki listi se bavijo z včerajšnjim sklepom pari. komisije Češk. kluba, da se naj izvoli odbor, ki bo izdelal' pravila za skupni klub. Ta sklep je našel povsod radosten odmev, ker bode omogočil Čehom na jesen enoten klnb uveljavljenje svojih moči V parlamentn.^Nar. listy" pravijo, da pomenja ta sklep srečen začetek jesenskega državnozb. zasedanja. Sedaj bode mogoče priti iz političnega kausa k rednem delu. „Union" tndi govori o ugodnem utiso tega sklepa, ki da ne bode ostal v političnem življenju češkega naroda brez ugodnih posledic. Diplomatična konferenca v Monakovem. v Monakovo, 3. sept. Tu se je vršila čisto na tihem konferenca ruskega ministra za zunanje zadeve Izvoljskega s francoskim in angleškim poslanikom na Dunaju. Iz Monakovega je nato Izvoljski odpotoval v Hamburg, da bi bil na i azpo-lago ruskemu carju, ko pride v Friedberg. Logaška Hofrlhterijada pred ljubljansko poroto. Ljubljana, 2. septembra 1910. Tretji dan — sodni dan. Naval občinstva je ogromen. — Drž. pravdnik umakne svojo obtožbo v zaaevi ponarejanju menic v slučaju trg. Marinšeka. Takoj na to pa izrazi drž. pravd, svoj dvom o verodostojnosti izvendenškega mnenja sodnega zdravnika dr. Schusterja glede pilul. Ni mu po volji defcidirana izjava glede njih učinka. Predlaga zaslišanje mnenja dveh graških izvedencev, češ, da so bolj učeni. (Nemir v dvorani.) Ugovarja dr. Ravnihar na način, ki je žel splošno simpatijo. Med drugim pravi: Veseli me, da drž. pravdnik točko za točko umika obtožbo. (Dr. Neuperger ugovarja.) Res je, umikate se. Glede Verčona ste včeraj, danes glede Marinška, mogoče še kaj pride. (Vese-lost.) Kakor vidim, je dobil g. drž. pravdnik poseben apetit na te kroglice. (Splošna veselost. Dr. Neuperger ugovarja.) Vsaj ste jih včeraj celo meni ponujali. Nimam nič proti predlogu, da se prečita mnenje gra-škiii izvedencev, a navzoča morata biti naša izvedenca. Dr. Neuperger: V tem slučaju predlagam, da se tudi graška izvedenca osebno vdeležita. — Dr. Švigeij predlaga čitanje člankov, ki jih je preiskovalni sodnik protiobičajno dal natisniti v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«. Ti članki so kolikorto-liko vplivali na javno mnenje, torej tudi na porotnike, ker stoje članki deloma v nasprotju z dokazili razprave. Dr. Neuperger zagovarja preiskovalnega sodnika ter meni, da so časnikarji najbrže sami okrasili stvarne podatke preiskovalnega sodnika. Porotni senat sklene: Predlog dr. Šviglja se odkloni, prečita sc pa mnenje graških izvedencev v navzočnosti naših izvedencev. Kaj pravita naša izvedenca? Dr. Schuster še enkrat izrecno izjavi, da noben pameten človek ne bo vzel nadaljnih kroglic, če jih je le 5 zavžil. Enako izpove dr. Plečnik in se sklicuje na včerajšnjo izpovedbo ter na mnenje graških izvedencev. Deset glavnih vprašanj. Ob 4. uri popoldne je bila porotna dvorana natlačeno polna. Predsednik prečita 10 glavnih vprašanj glede krivde obeh obtožencev. Emilijo Hladnik zadenejo štiri glavna vprašanja o sokrivdi poskuše-nega umora na Mariji Hamerlitz ter glede poskušene javne posilnosti (potom grozilne dopisnice). Peto do desetega vprašanja razpravljajo o Hladniku kot trgovcu (manipulacije z menicami, izvabljanje posojil, konkurz in pisma, ki jih je Hladnik pisal iz preiskovalnega zapora na razne osebe zaradi svoje oprostitve ter obdolžitve drugih dozdevnih krivcev.) Po pre-čitanju teh vprašanj nastane v nabito polni dvorani napeta radovednost na boj med drž. pravnikom in zagovorniki. Dr. Neuperger je govoril poldrugo uro. Prizadeval si je, da utemelji vsebino obtožnice. Še precej ob- zirno je govoril glede Emilije Hladnik. Z vzklikom »Meč pravice mora prodreti« je končal svoj v tem slučaju jako nehvaležni posel. Dr. Ravnihar za Franca Hladnlka. Tudi dr. Ravnihar je govoril poldrugo uro. Imel je težko stališče, ker je bila najširša javnost po obširnih poročilih preiskovalnega sodnika v sloven. in nem. listih napačno informirana. Rekel je med drugim približno: Mnogo prahu je dvignila ta afera, ki jo je povzročil le Hofrichterjev original. Brez Hofrich-terjeve afere bi bila cela ta velikanska obtožba romala ad akta, kakor že mnogo sličnih. Ako bi se bil preiskovalni sodnik obrnil takoj spočetkoma na domača izvedenca, bi bil ta slučaj prišel k večjemu pred navadni senat. Oba izvedenca sta opetovano izrekla, da je mišji strup absolutno nesposoben, da bi človeka usmrtil, če se upošteva tisti famozni recept, ki je to zdravilo Mariji Hamerlitz priporočal. Ne bilo bi toliko stroškov, toliko nepotrebnega razburjenja daleč izven naše dežele in ne toliko žalosti v prizadeti rodbini. Toda preiskovalni sodnik je to hotel imeti in za njim je seveda drž. pravdnik hotel to malenkostno afero postaviti na višino glorije. Le ker je vsled šele po končani preiskavi izrečenega mnenja izvedencev državni pravdnik uvidel, da gre njegovi obtožnici slabo, je najbrže le iz častihlepja hotel na vsak način, vzdržati obtožnico, ki je podobna napihnjenemu balonu, je pa po dognani obravnavi le polomljena podrtija. Preide k stvarnemu izvajanju posameznih točk. Prične pri konkuržu in pride končno k logaški aferi. Očita državnemu pravdniku, da se nir natančneje pobrigal za verodostojnost tržaških prjč. »Mati ga ni obsodila« — pravi — »obsoditi ga ne smemo tudi mi.« Tu sploh ni storilca, ker storilec bo oni, ki je oddal zavoj na pošto, a tega še niso zasledili. Pri glavni obtežilni priči je čudno, da je v treh različnih lokalih pisal, pa vedno z enim in istim črnilom. Z opominom: »Bolje 100 krivcev oprostiti, kot enega nedolžnega obsoditi« je končal med splošnim pritajenim odobravanjem, j .;t , Dr. Švigelj za Emilijo Hladnik. j Ne verjame, da ima drž. pravdnik res usmiljenje z obtoženko. Utemeljuje nekrivdo obtoženke, glede mnenja izvedencev o potrditvi iste pisave na zavoju spremnici in razglednici navaja slučaje, da so se najboljši »pismouki« že zmotili v sodbi. Do solz pa je ginil občinstvo njegov končni apel: »Vaša dolžnost, gg. porotniki, je, da jo daste nazaj človeški družbi. Ali je ona iz najboljše rodbine kdaj vedela, da bo danes za svoj 30. rojstni dan sedela pod težo take obtožbe tukaj na zatožni klopi pred Vami?« Po dvorani se čuje glasno ihtenje. Sledijo še zadnji bojni utrinki med drž. pravdnikom in zagovornikoma. Pri « reasumiranju razprave se je izkazal Vedernjak sposobnega in objektivnega. Krivdorek porotnikov. Menda kar obstoji porotna dvorana, se ni v rji s tako napetostjo pričakovalo izida posvetovanja in izreka porotnikov. Posvetovali so se eno uro. Ko so se vrnili, je njih predsednik Miroslav Sertič (vpok. ckr. okr. tajnik) prečital izrek porotnikov: Prva štiri vprašanja (logaška afera) se zanikajo, ostala (glede konkurza itd.) razun petega potrdijo. Razsodba. Ob K12. uri se je razglasila razsodba: Glede logaške afere sta Franc in Emilija Hladnik popolnoma oproščena, Franc Hladnik pa se zaradi ostalih zadev obsodi na 7 mesecev težke ječe. Predsednik mora občinstvo svariti pred izbruhi glasnega odobravanja. Državni pravdnik prijavi ničnost ter ugovor zaradi prenizko odmerjene kazni. Malo pred polnočjo se je ta nesrečna logaška afera končala — upajmo za vselej. Tržne cene. Dnnaj. 2 sept. Borza za kmetijske pridelke. Tendenca trdna, promet majhen. Pšenica je bila za 10. rž za 5, oves za 15—20 vin dražji. Koruza se je držala, ječueu je bil miren. Budimpešta, 2. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 1019, pšenica za april K 10'38, rž za oktober K 7'41, rž /.a april K 7 73, oves za oktober K 8'29, oves za april K 8'52, koruza za maj K'5'86. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 25 tisoč met. stotov, pšenica. v efektivn za 5—10 v višja, ostalo trdno.— Termini trdni. Vreme deževno. Trst, 2. sept. Sladkor. Centrifutral pilčs prompt K 303/4 do K 32 za dobavo K 33 do K 34. Tendenca mirna. Praga, 2. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 2645. Tendenca: stalna, ,'reine deževno. B n d i ni p e i t,a. 2. sept. Svinjski se im Ogrske stare težke 144—145, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152. mlade lahke 156—163 v kilogram. Z;tloga 36.817 komadov. Budimpešta, 2. sept. M a s t. Svinjska mast 174 50, namizna slanina 144'50. I" ?t-.< • " " . ■ ' i " ~ ' ' ' i najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana gostilna in frgouina blizu železnice ob glavni cesti, zraven*dveh fovarn. Ima lep vrt, žganjetač in prodajni t.otiffka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sufčič, Zidaamost, Štajersko. 509 i Ji Podpisani I. Tratnik obžalujem, da sem žalil dne 31/7. 1910 g. Ivana Prekoršeka, potovalnega učitelja C, M. D. v Celju, na ustanovnem občnem zboru podružnice CMD v Podsredi in preklicem svojo žalitev. 1 i , j >• t, t I. Tratnik, kaplan v Rajhenburgu. Kupujemo večjo množino za proizvajanje vinskega soka. Samo dobre vrste, predvsem beli muškatelec. Ponudbe je poslati ua Vydrovo tov. hranil, Praga VIII. 508 2-1 hiša*, ležeča v Gosposki ulici, katera obsega 593 m2 s stanovanjem in prostori za prodajalnic« (sedaj so v hiši 3 prodajalnicp.), z velikim dvorišče^ in vrtom, ki meri 522 m2. — Naslov v-upravništvu ,.Nar. Dnevnika". 496 3-2 mineralično in auimalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnoiilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridtlka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-25 Bureaut Praga, Prikopi 17. P H ; ........ _ .UP {Ifjj ftf>. . ty-v|,l?5Il veleposestnika v Kapli -» • • r -; se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, društvom itd. za izraze sožalja ki so nam bili v veliko uteho ob bridkem udarcu. Zahvaljujemo . se za mnogobrojne lepe vence vsem posameznikom, obiteljem, društvom in korporacijam. ,. Najlepša hvala dvanajstim"Ipožarnim brambam Sav. dol. za impozanten sprevod. Prisrčna hvala Vranskemu preč. g. župniku, da je. rako radev.olje vstregel želji blagega pokojnika, da bi počival na vranskem pokopališču, hvala tudi šentjurskima gospodoma za zadnje spremstvo iz šentjurske fare na vranski mirodvor. Vsem Vam, ki ste v tako velikem številu od blizu iu daleč izkazali pokojniku zadnjo čast: prisrčna hvala! V Kapli, dne 2. sept. 1910. - - < - - -J i HtK -»t i l' f- *>,{)•*-v» -ur '9 - Žalujoča rodbina Apai-ova. aa oisvač --mj sbod a iaisšhg si oflpd.-:si» i b -tt »tam ve :5oIob oc o* s2 D .amMj i is I C: % t in, 3j.lt..Ji 1 Na debelo! PrlpOfOCa S G t* M -v mh{?< ot!JO -iJ^J.fc Na drobno! *>3 g£ Tt ! . M ; Ceije Priča & Kramar ceije Graška in Krožna ulica. 511351 *io.4*{,ujM« 1 -i&A&ofA '^SUlifem ismBM že« !r>9f-.vbni v najnovejših vzorcih priporoča Karol Vanič, m r 249 38-21 Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. ?L m 09 t_ jrt s <0 03 <0 > O N > 03 priporoča po najnižjih cenah svojo » bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! A A Na drobno! Salmič M JL trgovina z urami in zlainino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. ===== S k£e Jax wsssniB^sssssEwnmsssa 336 52 15 Dunajska cesta štev. 17 PripdftfCata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zasloni In iranKo. Nagrobne vence y raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratne^ nošto. — Brzojavni naslov: pošto. — Brzojavni Zvezna trgovina, Celje. nis rnJ R. fllEHL, zganjamo, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja iu domaČega Konjaka. Harodtti sliKat iti plesHar V (dju. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, Crkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj ved zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. Lekarnarja &.TMerryja balzam J.TN«ryiiRf*fHfel ■GBSBSBL (obl. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. i Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, kašljn, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici E 3*60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. TMerry v Pregradi pri Hogatcit. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. 315 18-17 I _ m f Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 1494027 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči Ol' Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih mT 12 /Ol papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. --- pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DONI' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 54 registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega j je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odtegnje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 It od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © fli-SM? ■ IS^I m .. Edino narodno (f Prta jttžnoštajcr^a l(aa»os$(a Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvr&evanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt. iz različnih kamenov ln ::: cementa. ::: Speoljalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, f prižnlc, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. J1 Brušenje, poliranje in B Btruganje kamena b troji. industrijska družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov »o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. ''M, Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobi&£ ::: (rakev). ::: Brzojavl: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov B Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje Bpomenlkov, ude-::; lavanje napisov v iste. ;;: Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju ===== prevzame vsakovrstna == stavbena zia.« tesarska dela. 61 50-33 :. V -r-. • - v fjAv-.j;r-R.-r^ Sprejmem takoj učenca. Ol to li- Ivan Ravnlar Celje, Graška cesta. ' ' ' i Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno. ■mm Agr o "Merkur -- v Ljubljani. - - _ Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur je trgovcem in gostilni'* carjem itd.; zadrugam, drušfvoit} itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. r. , i i 1 ) : ■ DA7AI*I Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, jrVAVl . semena stroji in orodja. Vina I Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, » • goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. ' - ----- - Sir, maslo, žito, moka, olje itd. .... - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje j/se pridelke in izdelke. Cene najugodnejše, postrežba solidna. r-. v 52-So Zahtevajte pravila, cenike. 29 ■ w ^cuniuiboHi — Ponujajte svoje pridelke. *> MM "" ' Zvezna trgovina v Celju V zalogi kna potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne iu jih obrestuje po 4 odstotke, ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek pljuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nijpa namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. I ■I 1=11 . je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K„ različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim, brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ,J„.„ v . . . . i i.!:>(,:c tli * oi.il (iij ■ ■ . Slovenci, poslužujte se IttjfttOStafcfSkC Itrattililltt pri na,a9aniu *v°]ega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne «v ■ vn T: ^ aii varovance in zahtevajte pri sodiščih, . v v. . h . ... oziroma za varovance izključno le v )ttZtt0St3] hJJW|WC0. 43 52—34 it« rfitj^K -V q,iS , . da se naloži denar za mladoletne -:•••■■•• ' • _"• _; ~1' 55E3CTI— - \ nJ POSOJILNICA v CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1831 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== V lastni hiši . ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 V2%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51 2% in 5% obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g 332.000 krosi rezervn. zaklada 13 52-35