PftSfnfn* plafona ▼ r«f«rfnf. Leto LXIV., št. 263 Ljubljana, sreda 18« novembra I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike, — Inseratl do 30 petit a D m 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—. večji InseraU petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oJJca ŠU 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PO D R U 2 N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. KOČLJIV POLOŽAJ V MANDŽURIJI Pariška pogajanja še niso rodila nobenega uspeha — Odklonjen japonski ultimat — Japonski očitki proti Rusiji Pariz, 18. novembra. AA. Svet Društva narodov je imel včeraj tajno sejo brez japonskega in kitajskega delegata. Namen te seje je bil primerjati razna stališča in priti do pozitivnih predlogov, ki ne bi izzva-Id odpora pri prizadetih delegatih. Pariz, IS. novembra. AA. Po včerajšnjih informativnih razgovorih med člani Sveta Društva narodov se mandžursko vprašanje nd preveč približalo rešitvi. Kita jdki in japonski delegati se razgovorov niso udeležili. Po seji so objavili komunike, ki pravi, da se bodo razgovori danes nadaljevali. Medtem se vrše med Briandom, sirom Johnom Simonom, Dawesom, japonskima m kitajskimi delegati neprestana p aga janja. Dawes zahteva od japonskega delegata Jožizave, naj bolj natančno precizira japonske zahteve. Ker še vedmo upa;o. da pride med Japonci n Kitajci do sporazuma, niso določili dneva prihodnje javne seje sveta Društva narodov. Pariz, IS. novembra. A A. Svet DN* bo imel danes še eno ca "no sejo, ker D šele tedaj, kadar 6e bodo stališča nasprotnih s* strank zadosti zbližala. Nevarnost novih spopadov Mukden, 18. novembra. Iz glavnega stana Japoncev poročajo, da je general Ma odklonil japonska ultimat, ki je zahteval umaknitev kitajskih čet iz področja severno od vzhodno-kitajske železnice do 26. novembra. General Ma je izjavil novinarjem, da bo na izpraznitev tega ozemlja pristal samo tedaj, ako se bodo prej umaknile japonske čete. Poleg tega mora imeti južno od vzhodmo-kitajske železnice svoje čete, da uniči tamošnje roparske tolpe. Končno je zahteval general Ma, da se četam njegovega konkurenta generala Čang-hajhenga, ki jih podpirajo Japonci, prepove uporaba železniške proge. Od japonske strani se visi ti pogoji označujejo kot absolutno nesprejemljivi, Tokio, 18. novembra- Vojni minister Minami je na seji ministrskega sveta poročal o položaju v Mandžuriji, ki ga je orisal zelo pesimistično. Po njegovem opisu je kitajski vrhovni poveljnik general Ma koncentriral približno 25.000 mož in dobiva še vedno ojačenja. Desno krilo japonskih postojank ob reki Noni je močno ogroženo. Vrhovni poveljnik japonske zasedb ene vojske je zaradi tega dobil pooblastilo, da postopa po lastnem preudarku. Borba za mandžurski prestol Peking, 18. novembra. Bratranec bivšega cesarja Puva, princ Koung, je izjavil v razgovoru z novinarji, da hoče sodelovati z bivšim cesarjem ter prevzeti ministrsko predsedstvo v novem mandzurskem cesarstvu. Iz najbližje okolice Puya pa se doznava, da ima princ Koung ambicijo, da postane sam mandžurski cesaT, ker Puyi oči vidno noče zapustiti svojega dosedanjega zasebnega življenja. Muk d en, 18. novembra. Princ Koung, bratranec bivšega kitajskega cesarja Puya. ki biva z njim v palači pete soproge pokojnega mandžurskega guvernerja Cangsolina, očeta generala Cangsuelianga, je imel razgovor z zastopnikom »International Ne\vs Service«, kateremu je med drugim izjavil, da je njegova edina želja pomagati mandžurskemu narodu do miru m urejenih razmer. Ce se dinastija Mandžu vzpostavi ali ne, mu je vseeno. Pokret za obnovo te dinastije je zadel v zadnjih par dneh občuten udarec, ker je postala nameravana proglasitev Puva za cesarja prezgodaj znana, kar je dovedlo do diplomatske protiakcije. Zaradi tega dejstva se zdi, da so tudi Japonci za enkrat opustili ta načrt. Po zanesljivih informacijah so Japonci v resnici pregovorili princa Puva, naj bi zasedel mandžurski prestol. Najeli so že nad 1000 kitajskih kuiijev, ki bi prevzeli-s proglasitvijo za cesarja njegovo varstvo. Mukden, 18. novembra. Bivši kitajski cesar H^uactuog je MaiJcdeo. zopet zapustil ter odpotoval v Port Artur. Njegov odhod se smatra spJošno kot dokaz za ponesrečene načrte o vzpostavitvi mandžurskega cesarstva. Japonske obtožbe proti Rusom Tokio, 18. nov. V japonski javnosti je zbudila veliko nezadovoljstvo ruska trditev, ki jo je izrazil tudi Litvinov, da nameravajo Japonci zasesti Cicikar. To namero v japonskih krogih odločno zaniku-jejo. Nasprotno očitajo ruski vladi, da ni bila nevtralna ter opozarjajo predvsem, da so Rusi uvedli direktne vlake na vzhodni kitajski železnici iz Mandžulija s priključitvijo na transsibirsko železnico, da se je vzhodna kitajska železnica uporabljala za transporte kitajskih čet v Cicikar in Agan-Či in da je bila odposlana mednarodna komunistična vojska pod vodstvom ruskih oficirjev, ki obstoja predvsem iz korejskih Kitajcev, za pornoč kitajskemu generalu Ma. da bi ojačila njegove sile. JTokijo, 18. nov. Po poročilih lokalnih oblasti na otoku Sahalinu vrše baje ruska vojaška poveljstva priprave za obrambo ruskega ozemlja na otoku. Na mnogih krajih otoka, zlasti pri vasi Handazale, so "Rosi postavili topove in strojnice. Nove nemške finančne težkoce Kljub znatno aktivni trgovinski bilanci sta se zmanjšati zlata podlaga in zaloga deviz London, 18. novembra. AA. Čeprav se nemška trgovinska bilanca, ki je bila oktobra afetivna za 383 milrjonov mark stalno boljša, .*zkazuje zadnji tedenski izkaz državne banke nadaljni padec zlate podlage in inozemskih vaflut. Kritje obtoka bankovcev je padlo tako za 72 mlijonov mark in znaša 27.67%. Istotako se je zmanjšal obtok bankovcev za 89 milijonov mark. Beg inozemskih valut m zlata iz Nemčije 6e je tako poveča'!, da vzbuja resne skrbi v nemških gospodarskih kroigh. Računajo, da so potegnili od meseca junija dalje iz Nemčije nič maj kakor 1 milijardo kratkoročnih kreditov. Vlada bo zato izdala nove zasilne odredbe, da oživi zunanjo trgovino in tako preskrbi državni banki močne devizne rezerve. Listi poročajo, da bodo te odredbe objavljene in uzakonjene v prihodnjih 24 urah. V zvezi 6 temi vestmi pripisujejo listi veliko važnost izjavi ravnatelja gospodarskega ministrstva Posseja na seji društva »Lan g man«, ki je vodilno društvo porenskih industrij cev. Po>se je v svojih izvajanjih poudarjati, da je rešitev vprašanja nemških dolgov možna edrnole z mednarodnim sporazumom. Berlin, 18. nov. Kljub valutnim oviram se je sezonska živahnost \c Nemški zima* I nji fcrgovinii ruda v ofetobru dVJgmla. Celokupna števKka izvoza «e je dvigtrtlta od 43 na 878./ milijona mark, pri čemer so repa raci jsike dajatve padte od 23 na 13 milijonov mark. Uvoz se je dvignil samo od 34 na 483 milijonov mark, kar daje rekordni prebitek 396 milijonov mark nad izvozom. Celotni prebiteik v prvih 10 mesecih tega leta znaša 135S milijonov mark, pri čemer so dobave za Sovjetsko Rusijo najbolj odloicTme. Izvoz v druge evropfive države >e nekoliko manjSi. London, 18. novembra. Iz VVasbingtona poročajo, da je državni department poslal snoči ameriškemu poslaniku v Parizu sponi oni co, v kateri označuje svoje stališče glede na vprašanje ureditve vojnih dolgov in reparacij. Ta spomenica se smatra kot izpopolnitev komunikeja, izdanega o razgovorih Hoovra in Lavala. V njej se sporoča, da so Z edin j ene države pripravljene za pogajanja o ureditvi vojnih dolgov, kakor hitro se bo Evropa sporazumela o reparacijah. Spomenica ugotavlja nadalje, da sta se Francija *n Nemčija zelo približali sporazumu o reparacijah. Trdi se, da je Amerika pripravljena obravnavati vprašanja vojnih dolgov in reparacij ločeno, ker je kongres pripravljen dovoliti zmanjšanje vojnih dolgov le pod pogojem, da nima nobenega opravka z reparacijami. Konferenca nemških notranjih ministrov Ukrepi proti političnemu nasftstvu proti terorju Berlin, 18. nov. AA. Včeraj se je sestala konferenca nemških notranjih mini* strov, ki so razpravljali o borbi proti političnemu terorju v vseh nemških državah. Konferenci je predsedoval državni notranji minister general Groener, ki je obenem minister državne bramtbe. V otvoritvenem govoru je Groener poudaril potrebo stabilizacije notranje - političnega položaja Nemčije, kar na/j omogoči kancelar ju Bru-eningu, da bo uspešno nadaljeval težka pogajanja z mozemsfcimi vladami. Minister je nadalje naglasil, da škoduje naraščajoče število poMtrčnih umorov in terorističnih činov nemški civifcizaoi jk, in je dodal, da je cilj konference najti sredstva proti vse bolj razširjajočemu 6e politične* mu nasilstvu. Minister Groener je obvestil konferenco, da mu je na^odno-sociali-sticni voditelj Hitler predložil obsežen materijal o političnih napadih na. narod-no-socialistične organizaedje, ki ga bo objavil vsem nem<3kim državnim vladam. Končno je omenil, da je vlada posvorila razkrajajoči propagandi komunistov v dr-državni Hrambi in v policiji vso pozornost. V zvezi s to konferenco 6e je zgžasila snoči pri državnem kanceterju Brueningu deputacija sočšt- — Protest socialnih demokratov hitterjevcev vi državnega notranjega ministra bi bil pri kaznih po tem zakonu mogoč samo priziv na državno vlado. Frankfurt, 18. nov. g. V kraju VVirges v Westerwalde je policija odkrila obsežno komunistično teroristično organizacijo. Pri poizvedovanju po dinamitu v množini 150 kg, ki je bil pred dnevi ukraden v kamnolomu pri Biindgenu, so v industrijskem kraju VVirges odkrili tajno komunistično tiskarno. Poleg tega so zaplenili 100 kg ukradenega dinamita. V tiskarni je policija našla veliko količino letakov, v katerih se kmetje pozivajo, na se uprejo sodnim izvrševalcem. Ti letaki so bili kmetom položeni ponoči pred hiše. Našli so tudi listo socialno-demokratskih voditeljev, ki naj bi se odstranili. Sanacija avstrijskih financ Ehmaj, 18. nov. Prihodnje dni bodo prišla na Dunanj zastopnik lond-jnskega upniškega komiteja Krecitanstalta. Kakor znano, nameravajo v Nemčiji doseči., da se podaljšajo kratkoročna krediti in da se izprememJjo v dolgoročne. Od izida teh pogajanj se pričakujejo tudi ugodne posledice za Avstrijo. Sto dijakov obolelo zarad zastrupi jenja Bukarešta, 18. nov. Kakor poroča »Cu* ven tu!«, je v Kološvaru zbolelo zaradi zastrupljenja 100 siuiiie'jev un.:verze po večerji v ddjaSkem domu, 16 dijakov so morali v težkem stanju oddati v bolnico. Stavita tramvajskih uslužbencev v Varšavi Varšava, 18. nov. Včeraj so pričeti stavkati tramvajski nameščenci. Zahtevali so, naj jim občinska uprava zviša plače. Ker je mesto zavrnilo njihovo zahtevo, včeraj po vsej Varšavi nd bilo tramvajske« ga prometa. Ravnatelj Ivan Lapajne i Ljubljana, 18. novembra. V Krškem je zatisnil včeraj za vedno oči prvi ravnatelj meščanske šole v pokoju, ustanovitelj in ravnatelj Okrajne posojilnice v Krškem, g. Ivan Lapajne, oče vseučiliškega profesorja v Ljubljani dr. Stanka Lapajneta in zdravstvenega načelnika v ljubljanskem srezu dr. 2ivka Lapajneta. Pokojni je bil tudi znan slovenski pisatelj, odlikovan je bdi z redom sv. Save V. stopnje, z mnogimi diplomami in srebrno kolajno za zasluge za povzdigo kmetijstva. Umrl je po dolgi mučni bolezni v 83. letu starosti. Z Ivanom Lapajnetom leže v grob zopet ena onih markantnih postav na našem prosvetnem polju, ki so polagale temelje našega tako visoko razvitega šolstva in ki jih je med nami vedno manj. Pokojni je bil rojen 1. 1849 na Vojskem pri Idriji. Služboval je kot učitelj najprej v Idriji, pozneje na meščanski šoli v Ljutomeru, ođ leta 1877 pa v Krškem, kjer je postal kot edini kompetent z meščanskošolskim Izpitom ravnatelj novoustanovljene meščanske šole. Ko je znana dobrotnica ga. Hocevarjeva ustanovila to šolo, je zahtevala nemški pouk, kar je pa pokojni Lapajne odločno odklonil. Svoje učence je vzgajal vedno strogo v narodnem duhu, kar so mu v ran j ki Avstriji večkrat očitali, toda zavedni mož se za očitke ni dosti zmenil. V Krškem je ustanovil okrajno posojilnico in jo je kot ravnatelj z velikim uspehom vodil celih 40 let do svoje smrti. že v Ljutomeru je osnoval list »Slovenski učitelj«, v katerem je toplo zagovarjal nove šolske zakone in pravice slovenskega učateljstva. Sodeloval je pri raznih slovenskih listih, napisal je >Ljubezen Urna Celjskega« (Zora 1873), ^Statistično poročilo obrtne in trgovinske zbornice v Ljubljani« (Ljubljanski Zvon 1886), »Poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika J. Lapajneta« (Učiteljski tovariš 1. 1884), sodeloval je pa tudi v ^Popotniku«, slovenskem Narodu«, »Edinosti«, >Soči« in ^Pedagoškem letniku« ter bil soustanovitelj >Dolenjskih Novic« v Novem mestu in »Domovine« v Celju. Ob vsej tej izredni delavnosti je prirejal šolske knjige raznovrstnih strok za vzgojeslovje, držeč se Klodičevih načrtov, za zgodovino vzgojeslovja, o gospodarstvu, o zemljepisu in zgodovini, ki mu je bila najljubši predmet. Velike zasluge si je pridobil pokojni pri ustanavljanju posojilnic po Sloveniji in o njih napredku je poročal v slovenskih listih m v knjigah družbe sv. Mohorja ter v posebnih »Letopisih slovenskih posojilnic«. Za poslovanje v posojilnicah je izdal strokovno knjigo in 1. 1895 je v Krškem osnoval »Centralno posojilnico slovensko«, ki je bil nje namen sprejemati od slovenskih posojilnic večje vsote, pošiljati jim hranilne vloge, dajati posojila in stopiti v zvezo z velikimi slovenskimi denarnimi zavodi. Ivan Lapajne je bil neumorno delaven tudi kot publicist. Napisal je »Geometrijo ali merstvo za slovenske ljudske šole«, »Prvi poduk«, »Praktično metodiko za učitelje in učiteljske pripravnike«, kot dodatek k čitankam za slovenske šole »Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja«, »Domovinoslovje«, »Opis krškega okrajnega glavarotva«, >Pontič3K> in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev«, »Kratko zgodovino pedagogije«, s darilom viteza Schneid-Treuenfeldskegia odlikovano razpravo »Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem«, >Navod o smo van jm in poslovanju slovenskih posojilnic« to »Letopis slovenskih posojilnic«, prevedel in priredil je pa »Kocenov zemljepis srn ljudske šole«, dr. Netoliczkmo »Občna zgodovino za višje razrede«, A. Deokerje— vo >Fiziko in kemijo« ter Hermaimo* »Nauk o gospodinjstvu«. V zasebnem življenju je bil pokojni simpatičen, značajen in dobrodušen mož, splošno priljubljen in spoštovan. Vzgojil je celo generacijo dobro podkovanih prosvetnih delavcev, zapušča pa tudi mnogo osebnih prijateljev, ki ga ohranijo v najboljšem spominu. Zemske ostanke zaslužnega moža polože k večnemu počitku jutri ob 10. v Krškem, Bodi mu lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil in tak« vneto deloval za njo. Uglednim rodbraam Lapajne naše iskreno sožalje! Burna seja madžarskega parlamenta Grof Appony zahteva revizijo trianonske pogodbe — Viharna debata o podporah brezposelnim Budimpešta, 18. nov. V poslanski zbornici je med debato o zavarovanju brezposelnih izjavil včeraj poslanec grof Ap-pony, da je finančna in gospodarska kriza države v zvezi s splošno svetovno gospodarsko krizo, da je pa še težja zaradi določb trianonske mirovne pogodbe. Grof Appony je razpravljal tudi o težkočah za izvoz živine ter je nato zahteval pojasnila o preferenčnem sistemu, dogovorjenem med Avstrijo, Nemčijo in Rumunijo, ki se zaradi odklonilnega stališča gotovih držav ne more uveljaviti. Na zunanje-političnem polju ne želi iz-premembe. Madžarska zunanja politika more in mora zasledovati ]e en cilj, namreč revizijo trianonske mirovne pogodbe. Francija zavzema v tem pogledu še vedno odklonilno stališče, vendar pa se more upati, da bo izpremenila svoje mišljenje. Appony pripisuje veliko važnost ohranitvi prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Prisrč- ni sporazum z Italijo je imel na vseh poljih ugodne posledice. Proti koncu seje je prišlo do hudih prepirov med poslancema Szilagyrem in Rassavem na eni strani ter socialnimi demokrati na drugi strani. Poslanec Rassay je omenil tudi socialno demokratsko izjavo, po kateri bo 4000 brezposelnih prišlo v redakcijo lista »Esti Curier« in razgnalo vse urednike. Ta izjava je povzročila velik nemir. Ministrski predsednik Karolvi je izjavil, da vlada ne namerava uvesti brezposelne podpore ne samo iz načelnih, temveč tudi iz gmotnih vzrokov. Nato je prišlo do viharnih prizorov, ko je socialnodemokratski poslanec VVeRner napadel poslanca Rassava, poslanec Buch-ler pa poslanca Szilagvja. Zaradi trajnega hrupa je moral predsednik sejo prekiniti ter jo je nato odgodil na danes. Balkanska agrarna konferenca Sofija. 18. novembra. Tukaj se vršijo priprave za konferenco kmetskih ministrov balkanskih držav in Madžarske, ki bi se vršila v začetku decembra. Na konferenci bodo razpravljali o problemu medsebojnih preferenenih carin. Poleg tega se bodo bavili z raznimi vprašanji, ki so v zvezi v tobačno produkcijo. Najdba dragocenih stfk Moskva, 18. novembra, AA- Blizu Moskve so našli več slik Rembrandta, Correg-glja in Dolcija. Slike so 1. 1927. neznani tatovi odnesli iz moskovske umetniške galerije. Njihovo vrednost so tedaj cenili na 70.000 funtov, sedanja vrednost pa je mnogo večja. Zanimivo je, da so našli slike v popolnoma nepoškodovanem stanju. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2267.18—2274.02, Bruselj 784.84—787.20, Curih 1098.46 do 1101.75, London 209.88—217.38, Newyork 5625.33—5642.33, Pariz 221.01—221.67, Praga 166.96—167.46, Trst 288.52—294.52. INOZEMSKA BORZA. Curih: 9.05, Pariz 20,12 in četrt, London 19.40, Newyork 514, Bruselj 71.46, Milan 26.52 in pol, Madrid 206.40, Berlin 121.90, Dunaj 71.50, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.50, Budimpešta 90.02 in pol, Bukarešta 3.07. Stran 2 »LOVBNSRI NAROD«, dne 18. novembra 1931 Izpremembe zakona o orožnikih Neka] važnih določb iz zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o orožnikih Iz življenja ameriških Slovencev Slovenec žrtev roparskega umora — Številne avtomobilske nesreče in katastrofe — Smrtna kosa Člen 76. določa, da se vstavi nov člen 112, ki se glasi: Od službene doklade, ki jo je imel orožni&k: podčastnik, kaplar in stalni orožnik v času upokojitve, mu pripada na račun pokojnine in sicer 50% po 20, 60% po 25, 70% po 30 in 95% po 35 letin službe, ki se po 61. 109 tega zakona računa v čas za pridobitev pravice do osebne pokojnine. Člen 77. določa, da se vstavi nov Člen 113, ki se glasi: Upokojeni orožniški podčastnik, kaplar in stalni orožnik ima poleg pokojnine pravico do osebne rodbinske doklade. ki se določa po istem odstotku, po katerem se določa tudi pokojnina od plače kot pokojninske osnove, vzemajoč za osnovo osebno draginjsko doklado. pripadajočo podčastniku, kaplaru in. stalnemu orožniku po upokojitvi. Ta doklada ne sme biti manjša od: v L draginjskem razredu 400, v EL 350. v m. 300 Din mesečno. Poleg osebne dra-ginjstke doklade pripada upokojenemu OTOŽniSkemu podčastniku, kaplaru in stalnemu orožniku tudi rodbinska doklada, ki znaša po 150 Din mesečno za ženo in vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka. Odredbe člena 81. tega zakona veljajo tudi za osebne m rodbinske draginjske doklade upokojenih orožniških podčastnikov, kaplarov in stalnih orožnikov. Člen 78: člen 102. postane člen 114. in se izpremenjen glasi: Ce je podčastnik, kaplar, stalni ali začasni orožnik v službi brez svoje krivice tako poškodovan, da postane nesposoben za nadaljnjo službo, se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do takrat prebil v službi in še 10 let povrhu. Ce je pa postal zaradi zadobljenih poškodb popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno deTo, se mu prizna za pokojnino 95% njegove plače in službene doklade, ki jo je do takrat imel, ter osebna in draginjska doklada po členu 113. tega zakona. Take poškodbe je treba takoj dokumentarično ugotoviti in dokumente hraniti med listinami dotičnega orožnika. Jovan Sterija Popovič, rojen 1. jan. 1806 in umrl 26. febr. 1856 v Vršcu, je bil po očetu trgovcu Grk, a po materi Srb. Oče je silil sina. naj tudi postane trgovec hi ga ni pustil študirati. Sin Jovan pa ie premaga] očetov odpor, dovršil gimnazijo v Pešti in pravoslovje v Kežmarku. predaval najprej latinščino na gimnaziji, nato začel odvetniško prakso, bil I. 1840 profesor pravoslovja na liceju in posta! načelnik ministrstva prosvete. Kot tak je položil temelje modernemu srbskemu šolstvu ustvari! prvi srbski zakon o šolstvu in prvo organizacijo šolstva, ustanovi! Srpsko Akademijo znanosti in Narodni muzej. Svoje veliko reformatorsko prosvetno delovanje pa je užaljen prekinil spočetka 1. 1848 in se umaknil zopet v svoj Vršac. Srbijanci so splet-karili proti prekosavskemu Srbu, dasi je bi! najsposobnejši, najinicijativnejši in vestnejši modern uradnik. Jovan se je poslej zopet izključno posvečal pisateljevanju in ustvaril naravnost ogromno število leposlovnih, znanstvenih in šolskih knjig. Pisal je stihe, zgodovinske romane in drame v slogu sentimentalne romantike, a nato pod vplivom tujih satirikov in humoristov izvrstne komedije, šale in burke. Šaljiv roman, pa zopet nacionalne tragedije, končno lirske, didaktične in epske pesnitve, vmes pa še šolske knjige (matematično zemljepisje, nemško slovnico, latinsko etimologijo, filološke razprave, slovarske knjižice itd.). Največje so njegove zasluge za srbski narodni repertoar, za gledališke predstave v Kragujevcu in v Beogradu. Njegove drame in zlasti čudovito spretno napisane komedije in burke so, dasi stare 100 let, Se dandanes žive in priljubljene ter jih uprizarjajo neprestano z nezmanjšanim uspehom vsa srbska gledališča. Srbijanci in Srbi se Popovičevih iger nikoh" ne naveličajo, in »Sterija« je najpopularnejši srbski dramatik. Kot leposlovec je večinoma prenašal tuje vzore v svoja dela, ki pa jim je dajal čisto srbski duh. Učil se je na Shakespeare ju. Molieru. SchiHerju, Kotzebueju i. dr. ter je po njih tipih iskal tipe in značaje v srbski zgodovini, srbski narodni nesmi in pripovedki in v srbski sodobni družbi. In ustvari! je vrsto neumrlih, večno živih srbskih značajev in tipov, ki jih srbski igralci igrajo najrajši in jih gleda srbska publika z vedno istim naslajanjem. »Sterija Popovič ie zato i ostao do danas prvi srpski, klasični komediograf, jer njegove komedije ne žive od duhovitosti, niti od oštroumno nadjenih i izvijenih situacija, već se one logično razvijaju iz psiholo-tije onih tipova i karaktera, koje je Sterija umio sigurno i reljefno da stvori. Sterija je i na pozornici htio, da podučava: stoga je njegova šala zapravo satira... Sterija ostaje stožer (steber) srpske nacionalne pozornice, a čini se. da ce to biti sve više i više.« Tako piše o njem V. Petrovič v Narodni Enciklopediji (30. sv.) in prav tako piše Jer. Živanovič v 1. knjigi zbranih »Dramatskih spisov«, ki hh ie izdajala od leta Člen 80: člen 104. postane čl. 116. in se izpremenjen glasi: Podčastnik, kaplar, stalni in začasni orožnik, ki postane razen primerov iz čl. 114. tega zakona brez svoje krivde telesno ali duševno nesposoben za službo, pa še nima pravice do pokojnine, niti mu ni pokojnina odrejena po čl. 114. tega zakona, pa ima nad 3 leta efektivne službe v orožništvu. se odpusti iz orožništva. Tako odpuščenemu orožniku se pa izplača enkrat za vselej podpora v znesku enoletne njegove plače in službene doklade. obenem s polovico letnega zneska osebne draginjske doklade, kakor mu je to pripadalo ob odpustu iz orožništva. Člen 81: Člen 105. postane čl. 115. m se izpremenjen glasi: Nesposobnost, odnosno sposobnost orožnika za službo se dožene samo s pregledom superrevizijske komisije armijske oblasti. člen 85. določa, da se vstavi nov člen 120. ki se glasi: Začasni orožniki nimajo pravice do pokojnine. Za kad rake orožnike, ki postanejo v orožniški službi nesposobni, veljajo odredbe člena 336. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. člen 87. določa, da se vstavi nov člen 122, ki se glasi: Rodbinam orožniških podčastnikov, kaplarov in stalnih orožnikov, ki v službi ali med službenimi opravki v mirnem času brez svoje krivde padejo ali so ranjeni, odnosno poškodovani, pa ranam, odnosno poškodbam podleže jo, se bo priznala rodbinska pokojnina, kakor da so 35 let vplačevali v uradniški pokojninski fond od prejemkov, ki so jih imeli ob smrti. Pravica do rodbinske pokojnine se prizna tudi rodbinam orožniških podčastnikov, kaplarov in stalnih orožnikov, ki v vojni padejo ali podležejo zadobljenim ranam, odnosno poškodbam. Poleg tega se prizna v tem primeru tudi pravica do invalidske podpore in vseh drugih vrst državne zaščite in podpore po odredbah invalidskega zakona. Presežek pokojnine po odredbah tega zakona pade v breme državne blagajne. (Konec jutri.) 1902 daiie Srpska književna zadruga. Satirična komedija »Kir Janja« aJi »Skopuh« je zajeta iz Popovičevega osebnega doživljanja, saj mu je bil oče trgovec in Grk. Ko je Popovič 1. 1837 izdai prvič v knjigi to svojo imenitno igro, je povedal v predgovoru sam o nji tole: »Moja namera pri pisanju Skopuha je bila, da napišem tako delo, ki bi čitatelja a!i gledalca ne gonilo k zdehanju, nego mu preganjalo za nekaj časa skrbi in nevolje in mu prineslo tudi, ako ima ušesa za poslušanje, pouka za življenje.« Kot pravi teatralik je torej Popovič smatral za največji greh. ako je dramatik tako dolgočasen, da vzbuja zdehanje. (Tega nekateri sodobni dramatiki še zmerom ne vedo!) In preganjati skrbi, zabavati vsaj nekaj časa tako, da človek pozabi dnevne nevolje ter mu končno neopazno dati tudi nekaj poduka za življenje, je bila Popoviču. profesorju didaktiku, glavna namera vsake dobre komedije. V »Kir Janji« pa je hotel še več: pokazati »Kako ]c srpska glava prevarila grećesko mudrost!« Kir Janja je grški trgovec, skopuh in oderuh. Mlado žensko ima, ki ji ne privošči niti ene nove obleke, nobene zabave in ji očita celo kar pojć in popije; devet-najstletno hčerko ima, a ji ne kupi niti žic za kitaro, je ne pušča v družbo in ji noče dati nobene dote; daje pa jo vsakomur, kdor bi jo hotel vzeti brez bale, brez dote in brez poročne svatbe. Neprestano javka, se dela berača, nima srca za dobrodelnost, umazan je v vsakem pogledu, dasi ima skritega ogromno denarja. Denar pa posoja le za oderuške obresti. Kako tega Grka vendar osleparijo Judje in tovariš Grk. kako tega skopuha tepe lastno skopuštvo in kako užene končno tega mojstra vseh skopuhov in oderuhov z Judi vred — Srb, notaroš Mišić, sekretar na mestnem magistratu (opštinskem sudu), je vsebina te vefezabavne komedije. Srb preslepari Grka in Juda, ker je premetene j ši kakor po vsem svetu priznani največji premetenci in postane bogat in srečen mož lepe Katice. Res je tale kir Janja v sorodu z Molie-rovim Harpagonom. ali Popovič ga ie ustvaril nanovo po svoje iz lastne okolice, nekoliko cek> iz lastne družine. Izvrstno je napisan, ima odlične tipe in daje igralcem dosti priHke, da se lahko izigrajo — v pouk in zabavo. Lahko se torej nadejamo pravega tea-terskega užitka. F*- & Četrtek, 19. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJlaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Preso« iz ljubljanske opere »Koštana«; 22.30: Ca», poročila, napoved programa za naslednji dan. V petak 23. oktobra se jc v Mirwaukee pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 391etni Anton Mlinar. Mlinar, njegova žena Marija, 12 letni sinček Tonček ki 7 letna hčerka Berta so se peljali z avtomobilom na obisk k znancem. Avtomobil jc bil last Antona Vašca, ki je rudi šofirai- Zvečer so se Mlinarjevi vračali domov, na prometnem križišču se >e pa v njihov avtomobil z vso silo zaletel velik »Packard«. Sunek je bil tako silen, da je Mlinar z obema otrokoma v loku odletel iz avtomobila. Dočirm sta ostala otroka nepoškodovana, je priletel Mlinar na glavo kn si prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Vaščev avtomobil je bil popolnoma razbit. Policija je aretirala šoferja elegantnega »Packarda«, ki je zakrivil nesrečo, ker je prehitro vozil. Pokojni Anton Mlinar je bil doma vz Ž i rov v Poljanski dolini, v Ameriloo je prišel pred 22 loti, v Milwaukee pa živel 9 let Žrtev avtomobilske nesreče je postal tudi lSletni Štefan Turk iz Clevelanda. Fant je prodajal časopise po ulicah. 30. oktobra zvečer pa je šel domov. Spotoma je skočil na avtomobil, na spolzkih tleh je pa spodrsnil m padel tako nesrečno, da je prišel pod voa. ki ga je povozil do smrti. Z>a njim žalujejo mati in dve sestri. V Ch.ica.gu so nai*H mrtvega Antona Pengova. Policija je ugotovila, da je postal žrtev roparskega napada. Pokojni je bit doma iz Podgorice pri Ljubljani Za njim žalujejo žena in dva otroka. Policija je v Železniške legitimacije za vpo-kojence in invalide Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi vpokojenci in njih rodbine, ki so jim bile izstavljene železniške legitimacije 1. 1927 in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da pa moremo izposlovati od direkcije državnih železnic izstavitev novih železniških legitimacij, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Železniške legitimacije pa, ki jim koncem tega leta še ne poteče petletna doba, naj se predlože v podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta. Pripomnimo pa, da se med letom 1932 vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij ne bodo prelagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno in največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele tik pred dnevom, ko se legitimacije že rabijo. Vsi oni vpokojenci in njih vdove, ki imajo bivališče v Ljubljani in še niso prišli po prijave za priznanje draginjskih do-klad, se tem potom ponovno opozarjajo, da to nemudoma store. Končno vabimo vse vnokojence in vpo-kojenke. da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam, v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. Litija za trpeče brate Litija, 18. novembra. Pozivu glavnega odbora za pomoč pasivnim krajem se je odzvala tudi Litija z okolico. Na poziv Rdečega Križa so se sestali pri Mešku zastopniki vseh litijskih organizacij, šol in uradov in so si izvolili *od predsedstvom našega sreskega načei nika g. Podboja odbor za pomoč pasivnim krajem. Vestno so premotrili številni odborniki vse možnosti, kako priti do čim večjega zneska za sklad najbednejšim. Kaj je pokrenil vse požrtvovalni odbor, pa že čitamo na ličnih plakatih, ki so jih izdelali učenci naše osnovne šole. V soboto 21. t m. bo v litijskem Sokolskem domu akademija, pri kateri sodelujejo vsi krajevni prosvetni činitelji. Spored sam bo tako pester, da bo zadovolji! vse udeležence. Po akademiji prirede naše vrle ci-rilinmetodarice čajanko s prosto zabavo. V nedeljo 22. L m. priredi litijska gasilska godba ob 10.30 na Glavnem trga prome-nadni koncert, narodno ženstvo pa bo zbiralo prostovoljne prispevke. Istega dne popoldne pa nastopijo člani našega Sokoi-skega gledališča v Smartnem, kjer uprizore znano Molierovo trodejanko: »Namišljeni bolnike, v kateri nastopajo v naslovni vlogi učitelj g. Vidic. v vlogi služkinje Toinette naša najboljša oderska moč ga. Tončka Zelnikarieva, nadalje gg. Peč-nik, ki igro režira, g. Skušek. g. nčitelj Taufer in drugi, šmarski publiki znani igralci - diletantje. Prvič pa se jim bodo predstavili letošnji novinci: gdč. Darka Jenkova v ljubki vlogi mlajše hčerke Namišljenega bolnika, ter gg. Anžel in Smuk. Odbor za pomoč pasivnim krajem ie prav živahno razpredel akcijo, da zbere čim več prispevkov, s katerimi bo lajšal gorje našim nesrečnim bratom. Omenjamo, da je nakazal prvi večji znesek litijski odbor R. K. iz svojih prihrankov, pozivu se le odzvala tudi litijska šolska mladina, ki je z drobnimi darovi a iskrenim sočustvovanjem prinesla svoj dar. Zanimiv je predlog g. šegule, ki je priporočal, naj daruje v sklad vse naše uradništvo no l™ zvezi z zločinom aretirala nekega Slovenca, ki je osumljen umora. Baje je pokojni Pengov dan prei smrtjo dvignil v banki 600 dolarjev, ki jih pa niso nasLi pri njem V kraju M£d\vay je 1. oktobra umrla Ivana Zust, rojena Likar. Pokojna je bila rojena leta 1875 v Javorjevem dolu, fara Ledine na Notranjskem. Zapustila je moža in dva sinova. V Chicagu je umrla Roža Potokarjeva, stara 53 let. Doma je bila rz mokronoške okolice. Zapustila je moža in osein otrok. — V Chicagu je umrl Josip Kočevar v starosti 68 let. Pokojni je brl doma iz Žabje vasi pri Novem mestu, v Ameriki je bival 37 let. — V Clevelandu je preminul Josip Zalar, star 45 let Pokojni je bil doma iz fare Sent Vid pri Cerknici, v Ameriki je bival okrog 30 let. Zapustil je ženo in tri sinove, v stari domovini pa žaluje za njim mati. — V cle-velanski bolnici je umrl ^ibrijel Colarič. Za.pu«-ti: je ženo. tri sinove in pet hčera. — 2. novembra je v St. Alexis bolnici v Clevelandu umrl France Močnik. Pokojni je bil star 38 let, doma je bil iz vasi Blagovica na Gorenjskem. V Ameriki je bival 36 let, zapustil je ženo in tri otroke. — 1. novembra je v Clevelar.du umrl Josip Sijgimirnd. Pokojni je bil doma iz vasi Hoče, zapustil je ženo, Šest sinov in dve hčerki. Težka nesreča je doletela Antonijo Ušeničnikovo iz Kravna. Na železniškem tiru je pobirala premog, pa je pridrvel tovorni vlak, ki ga ni opazila in jo je podrl Težko poškodovano so prepeljali v bolnico, kjer so ji amputirali roko in nogo. Njeno stanje je brezupno. svojih decemberskih plač, župan g. La-jovic pa je obljubil, da bo pozval vse sloje, naj darujejo za pasivne kraje. Fran Majdič 6noči ob 19. je v Celju po kratki bolezni umrl v svojem 79. letu Fran Majdič in je z njim preminul zadnji treh bratov Majdičev, naših velikih organizatorjev mlinarstva in industrije sploh. Ob letu smo pokopali njegovega brata Petra Majdiča iz Celja, pred njim že Vinka iz Kranja in sedaj je legel v grob zadnji sin starega Petra, ustanovitelja te mlinarske dinastije, ki je s svojim kapitalom podpirala osamosvojitev slovenskega gospodarstva in jo tudi v glavnem dosegla. Pokojni Fran je bil rojen v domačem mlinu v Jaršah in se je po dovršenih študijah kot enoletni prostovoljec udeležil tudi okupacije v Bosni, nato se je pa posvetil gospodarstvu in moderniziral obrat v mlinu, ki je slovel po vsej deželi. Posebno važno vlogo je njegov mlin igral v suhih vojnih letih, ko je dobrosrčni gospodar Fran Majdič zalagal z najpotrebnejšo moko tako reveže v okolici, zlasti pa še inteligenco in skrbel, da so imeli duševni delavci dosti kruha. Ko je 1. 1922 pogorel njegov mlin, je Fran odstopil pogorišče svojemu bratu Petru, kjer je zgradil tkalnico, ki prav živahno deluje pod firmo Industrija platnenih izdelkov v Jaršah. Pokojni je bil večen mladenič in pod imenom > vValzerkonig« po vsej deželi znana dobrodušen veseljak. V najboljšem spornimi ga imajo njegovi sodobniki, ki so se v njegovi kavalirski družbi zabavali s petjem, plesom, šalami kakor nikdar več pozneje. Posebno je pa pokojnik slovel v kolesarskih, krogih še pred potresom in je bil tedaj med glavnimi našimi športniki ter je s svojo darežljivost jo prav znatno pripomogel k proč vi tu našega kolesarstva. Predvsem je pa pokojnik seveda podpiral tudi vsa druga napredna društva in zlasti sta mu bila pri srcu Bralno društvo v Mengšu ter Sokol v Domžalah, javnega življenja se pa ni udeleževal. Ko je Fran Majdič po požaru opustil mlinarstvo, se je preselil v Celje, kjer je pomagal svojemu bratu, zlasti pa po bratovi smrti njegovim naslednikom, živel je zadnja leta bolj sam zase in se brigal le za vprašanja našega narodnega gospodarstva, ki je s svojima bratoma pri njegovem npredku toliko koristil. Truplo pokojnega pripeljelo domov v Jarše, od koder bo v petek ob 16. pogreb v Mengeš, kjer ga na pokopališču polože v rodbinsko grobnico, v soboto ob 7. bodo pa zadušnice v župni cerkvi v Mengšu in žarpni cerkvi v Celju. Pokojnemu časten spomin, njegovemu uglednemu sorodstvu pa najiskrenejše so-žalje! Dve nesreči Ljubfljana, 18. novembra. Sooči in ponoči 60 v ljubljansko bolnico prepeljali dva ponesrečena železničarja. Prvi je bil 48-letni skladdšeni paznik Fii'p Trost iz Most. Snoći h'o zaposlen pri ranžiranju vagonov na glavnem kolodvoru, pa je padel z vagona in 6e precej pobil na gflavi. Težja nesreča se je pa pripetila blizu Kresnic Pavel Groznft, 31-letni sprevodnik tovornih vlakov ua državni železnici, je bil danes ponoči v sVuzbi Spremljal je tovorni vlak proti Z-idenem mostu. Med vožnjo ie bKzu Kresnic stopil na stopnice, da pogled«, če so vsi vagoni prikupljeni tn v redu. Ker je pa ponoči močno deževalo in tudi snežilo, so bile stopnice splozke in zasnežene ter mu je nenadoma spodrsnilo. Padel je z vagona naravnost pod vlak. ki mu je razmesaril desno roko. Se ponoči so ga prepeljali v bornico, davi so mu pa roko amputirati. Koledar. Dane>: Sred;i. 1keff« in * rluar>ktt;» drusl>a: Predavanje g. Ante Gabra ob 19. v predavalnici mineraloškoga instituta. Dežurne lekarne. Danes: Bahovee. Kongresni trg 12. lst.ii. Sv. Petra cesta 78 in Hočevar Lj. VII. Celovška cesta 34. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sreda. IS.: Takšna je prava. Red li Četrtek. 19.: Kir Janja Gostovanje članov drame Narodnega Gledališča iz Beograda Izven. Petek. 20.: zaprto. Veseloigra Takšna je prava« se ponovi drevi ob 20. za red E. »Kir Janja« prvič na slovenskem odru. V četrtek, dne 19. t. m. vprizore na našem odru člani beograjske drame eno najboljših veseloiger srbske literature »Kir Janja«, k: jo je v Molierovem duhu napisal Jovan St. Popović. V komediji nastopijo najizrazitejv predstavniki beograjske drame, med njimi kot režiser g. Pla-ovič, in v našlo mi vlogi Kira Janje g. Goste, Poleg omenjenih imata še vlogi ga. Arsenovičevu in gdč. Mikulićeva ter gg. r>ušanović, Marinkovič in Jovanovič. Dejanje komedije se vrši v nekem mestu v Banatu. Ker bo to edino gostovanje beograjskih dramskih uraefcvkov v letošnji sezono, še prav posebno opozarjamo na ta večer Predstava je izven, veljajo nekoliko zvišane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Sreda. 18.: Viktorija m njen huzar. opereta, D. Četrtek. 19.: zaprto. Petek, 20.: Snegu ročk a. Red C. Sobota, 21.: Udinja. Izven. Znižane cene. Priljubljena in izvrstno uspela opereta »Viktorija in njen huzar« se ponovi drevi ob 20. za red D. V petek, dne 20. t. m. se poje v naši operi zopet velika ruska pravljična opera Snegurofika z gospo Ribičevo v naslovni vlogi. Predstava »e vrši za red G. »Židinj' v naši operi. Prva letošnja vprizorrtev te melodiozne opere bo v soboto, dne 31. t m. Giavno tenorsko partijo Žida Eleazarja poje g. Ivič, ki je imel v vlogi Radamesa v »Akti« tako lep uspeh. Ostalo zasedbo javimo. Iz policijske kronike Ljubljana, 18. novembra. Včeraj okrog 15.30 je bilo križišče Kesljeve in Sv. Petra ceste pozor išče hudega karambola dveh avtomobilov, ki k sreči ni zahteval človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda precej velika. Od Sv, Petra ceste proti Marijinem trgu je pri-vozil osebna avto st. 2-748, last tr-govca Branka Sučeviča iz Bakra, stan u joče ga v Slovenski uMcl v Mariboru, istočasno je pa privozil iz Kopitarjeve ulice preko Zmajskega mostu tovorni avto 2-308, last trgovca Eiflerja; šofirai je šofer Anton Sedej. Trgovec in šofer sta pravilno vozila po desni strani, toda najbrž prenaglo, kajti na križišču se je osebni avto od strani z vso sik) zaletel v tovorni avtomobil. Karambol je bil tako silen, da se je ves prednji del osebnega avtomobila razbil, zvili so se blatniki, poleg karoserije je pa močno trpel tudi stroj. Sučevič ima okrog 20.000 Din škode, na tovornem avtomobilu so se pa zvili blatniki in ima Eifler okrog 1000 Din škode. Policija je zaslišala več prič karambola, izpovedi se pa ne ujemajo. Nekatere priče zatrjujejo, da je nesrečo zakrivil Sučevič, druge pa, da Sedej. Gotovo je, da sta oba vozila prenaglo. Včeraj so poročali, da je policija v zvezi z zadnjimi vlomi aretirala tudi nekega italijanskega državljana, popoldne sta pa bila aretirana tudi 14-letni Pritz K. in 17-letni ključavničarski pomočnik Peter G. Oba fantiča sta sodelovala pri raznih vlomih in treh ropih v Pleteršni-kovi ulici. O enem smo poročali že včeraj, drugi je pa bil izvršen 18. marca na uradnico državnih železnic Milko Krkoče-vo, ki so ji hoteli lopovi iztrgati ročno torbico, pa jim je srečno ušla. Istega dne so napadli tudi dve ženski, ki sta pa klicali na pomoč, na kar so mladi roparji pobegnili. Poleg tega so izvršili še več tatvin in nedavno so vlomili tudi v nabiralno puščico na šmarni gori kjer so pobrali iz nabiralnika okrog 50 Din. 14-letnl Fric je nesel kramp na Šmarno goro, da so lahko puščico razbili. Policija je aretirala že 9 mladih vlomilcev in je davi preiskavo zaključila Popoldne bodo malopridneži nrepeliani v sodne zapore. Včeraj so bila zopet ukradena tri kolesa. Eno je bilo odpeljano zidarju Valentinu Marlnku iz Stranske vasi in sicer izpred gostilne Agnola na Glincah Kolo je bilo vredno 1200 Din. — Mizarskemu moj stru Mateju Markiču je včeraj nekdo izpred hise št. 24 na Poljanskem nasipu odpeljal moško kolo znamke »Gloria«, vredno 600 Din. — Tretje kolo pa je bilo odpeljano Martin« Šveru izpred Mavričeve gostilne na Dunajski cesti 36. Kolo je bilo znamke »Puch*. vredsvo okrog 1000 Din. Srb nad Judom In Grkom K jutrišnjemu gostovanju beograjskega Narodnega po-zorišta v Ljubljani: Jovana Popovica šaloigra »Kir Janja" i n \ P \ S K I \ A H . I D«, dne 18. novembra 1931 — Odliko van frt^Z redom jugosloven-ske krone III. stopnje je odlikovan kapetan bojnega broda Viktor Klobučar. — Znižanje nukazniškega zneska v pr<» metu z nekaterimi državami. Uradno se razglaša, da znaša najvišji nakazničnč znesek ene nakaznice, ki se pošlje iz naše države v inozemstvo odslej samo 3<)00 Din oziroma odgovarjajočo vrednost v valuti naslovne države. To velja tudi v prometu z ostalim'' državami, za katere ie bil ta znesek zvišan na 5000 Din. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Beogradu g. dr. Anton Mojzer se je preselil s svojo pisarno v Ljubljano ter je bil vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani. — Iz prometa vzete taksne znamke. Z včerajšnjim dnem so bile vzeto iz prometa taksne znamke po 20 Din rjav? barve, ki so prišle v promet 1. februarja 1927, in po 250 D&n oranžne barve, ki so bile v prometu cd 1. oktobra 1929. Te znamke se bodo zamenjavale do 14. februarja 1932. — Tudi v Splitu zahtevajo znižanje stanarin. V Splitski mestni posvetovalnici se ie vršila seja odbora za pobijanje draginje. Sklenili so, da se banski upravi izroči spomenica, v kateri se zahteva znižanje stanarin. Stanovanja so v primorski banovini predraga in bi morab" hišni posestniki prav tako prispevati k ublažitvi splošne krize kakor drugi stanovi. — Tnjskoprometna konferenca v Beo-cradn. V Beogradu se že dva dni vrši konferenca zastopnikov vseh tujsko prometnih zvez v državi in Putnikovih organizacij. Iz Maribora sta prišla dr. Gržin in rest a vratar Oset. Iz Rogaške Slatine ravnatelj dr. šterk. iz Ljubljane 2. Pinter. Na konferenci se posvetujejo o propagandnih sredstvih za razvoj našega tujsk^a prometa, o hotelski industriji o ureditvi vprašanja raznih hotelskih tiks in drugem. Danes se \e vršila tudi tozadevna anketa. — Delovanje Slovencev v Beogradu je Z€.lo živahno. Organizirani so razen v drugih dru-tvih tudi v -Triglavu-. -Tridav* je imel cd 14 t m. občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj dr. GoriŠek, za podpredsednika dr. Kravina, in inspektor Tola-7.;. za tajnika dr. Povh, za gospodarja magister Rozman, za knjižničarja inspektor Ra-dikov. za blagajničarko gdč. Leskovarjeva. Društvo ima svoje prostore v kavarni Moskvi, v kateri se Slovenci redno zbirajo. — Darovi za Belo Krajino. Pisarna Rdečega križa v \Voliovi ulici ie_pre;e:a: Društvu strojevodij v Ljubljani 500 Din, šola na Zidanem mostu 125 Din, šola Sv. Marko 87.40 Din. Iskrena hvala' — Protizakonita reklama. Mestno načel-stvo v Zagrebu je izdalo proglas |>roti nezakoniti trgovski reklami. Zagrebški trgove* so v zadnjem času delali veliko reklamo z napisi o sezonski inventuri in priložnostni razprodaji. Takšen način reklame je^ proti zakonu. Mestno naCelstvo bo v bodoče zabranilo vsako tako reklamo. _ I. m^lrUM-odni bridge-turnir za naslov prvaka Jugoslavije. Od 27. do 29. t. m. se bo vršil v Zagrebu v prostorih Trgovskega doma. Jurišičeva 1-T. pod vodstvom izkušenega strokovnjaka g. Vilima pl. Marsana I. mednarodni bridge-turnir za naslov prvaka kraljevine Jugoslavije. _ Vremp. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. 2e včeraj je začelo po kratkem presledku v večini krajev naše države zo; et .leževa«. Najvišja temperatura i'^ znašala v Skopi ju 17.2. v Sarajevu 14.6, v Beogradu 11.2. v Ljubljani 10.2, v Zagrebu 9.5, v Mariboru 8.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7. temperatura je znašala 5.4. — Zaradi bolezni pred poroko v smrt. v ponedeljek zvečer je izvršila v Banjamki samomor 26 letna Memisa Poljokan, hči uglednega trgovca. Zaprla je v sobo in se obesila. Dne 20. t. m. bi se morala poročiti, toda zdravniki so ji povedali, da je neozdravljivo bolna na očeh. Dekle S3 je zelo zbalo, da ne bi oslepelo in si raje končalo življenje. — Samomor znanega športnika. V Su-botici se je ustrelil znani športnik Vinko Oršdč. bivši agilni član »Bačke«. Vzrok samomora ni znan. — Tragedija nesrečne matere. Pred tremi leti si je končala v Dragi pri Sušaku življenje 17-letna Tereza Grubešič. Njena mati se nikakor ni mogla potolažiti in sprijazniti z bridko usodo. Slednjič je nesrečnica sklenila slediti hčerki prostovoljno v smrt. Popila je večjo količino oetove kisline in je v bolnici umrla. evne vesti It LiMhliatie kin** Ide«' Premiera! Novo Olga Cehova Walter Janssen Oskar Karlvveis Uršula Grabley v sijajni Hermann Bahrovi šaloigri KONCERT Kako mora žena zopet osvojiti svojega nezvestega moža! Ob 4., V26.. y38. in 9. zvečer. —lj Letalski izpit z odličnim u*pehom je napravil včeraj dopoldne znami velein-dastsijflibc in športnik g Rado Hribar. Iz Zagreba je prispela letalska komisija, ki so jo tvorili kapetan Pavel Burkus. kapetan Uz-elac in neki poročnik. G. Hribar je moral poožiti teoretični k» tudi praktični izpit, oba sta se vršila na letailišou »ubljansikega Aerokluba v Zgornji Šiški. Praktičn: izipit zabteva tri točke. Letalec se mora najprej dvigniti 1 bar-cgTafom, ki beleži dviganje in padanje aparata, do višine 000 metrov, nato ustaviti motor m pristati na določenem kraju letališča Potem se mora ponovno dvigniti in napraviti pet osmič, lev>e in desne vinaže morajo biti v is>ti višini. Dvigniti se mora približno 200 metrov visoko. Nato se mora kandidat še enkrat dvigniti in pristati v določenem krogu na letališču, vendar pri prit stajanju ne 6me bnti oddaljen 50 metrov od »redšča kroga. Vse tri točke je g. Hribar gladko afosolviral in je napravi1, izpit z odličnim uspehom. Končno se je dvignil še četrtič in )e pristal v elegantnem side slipu. Vse tooke je absolviral s klubovim letalom »Pelikan«. Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da je g. Hribar napravil izpit odlično. G. Hribarju tudi naše Čestitke! —lj Glinško ulico regulirajo. Letos, ob priliki regulačnih del, so jo razširili, niso pa uredili cestišča. Zdaj so kanalizacijska dela povsem gotova, zato planirajo cestišče in delajo hodnike. Zemljo odvažajo, ker je teren deloma previsok in mehak :n bodo morali cesto nasuti še z gramozom. —lj »Smrtna vozača«, mr. Evans in miss -Mildred, ki sta vzbujala toliko pozornosti v Celju, sta prispela v Ljubljano. Svoje vratolomne produkcije bosta kazala na prostoru nekdanjega Knežjega dvorca, med Turjaško in Gosposko ulico. Včeraj popoldne so začeli postavljati dirkališče, ki je posebne vrste iznajdba, kot je nenavaden ta sport sam na sebi. Ljubljančani ugibljejo ter tuhtajo, kakšen cirkus sc jim obeta, ker delavci ne postavlja i j Šotora, nego nekakšen velikanski čeber. —!j Reguiačna dela pri Ljubljanici in njenih pritokih so zaradi narasle vode deloma ustavljena. Iz Ljufrjanične struge ne morejo več dvigati blata, da bi nasuii do kraja Gallusovo nabrežje in Breg. Na Bregu je sicer nabrežje skoraj vse urejeno, precej materijala pa bo še šlo za Ga'-lusovo nabrežje. Kar je blata na razno.a-go od prej, ga zdaj ravnajo. Obdelavao tudi kamenje za obrežno zidovje, k; bo zgoraj deloma kamnito kot v okras. Na Gallusovem nabrežju nameravajo še ietes položiti stopnice, ki bodo držale h: vod: kot perišče. V to svrho so že zbetonirali nosilni zid in zdaj dovršujejo ostala de'a —lj Obnova hiše. V Velikem Stradonu ie prebeljena hisa (štev. 5), last državnesa uradnika Ivana Benkovica. —lj Javna dela. Na trnovskem mostu so vse štiri piramide gotove. Zdaj delajo na mostu betonsko ograjo iz kvadrov. V dProbude«, z običajnim dnevnim redom se bo vršil v četrtek, dne 19. t m. ob pol 20. v gostilni pri Mraku. Odbor. (Velik ntiiS'/Eo/tf' film f»*»ot? Ji« cwc epete / V čarobnih fantastičnih slikah, izde- lanih po mojstru režije Er,Qf J J« vstaja doba dunajskega kongresa! čarobne dvorane, slovestnosti z nepopisnim sijajem, ples, muzika, balet! V valujočem ritmu valčka, menueta se zibljejo bleščeči parčki! V tem čarobnem, božajočem miljeju se ie rodila ljubezen! Sam vsemogočni ruski car Aleksander Lo? na medvede ▼ Karpatih«. 3.) Ukročene zveri. 4.) Tajnosti ii življenja biljke«. Tem nadvse poučnim filmom doda ZKD se najnovejši govoreči in svetni tednik ter se raivedrilo veselo Micky galolgro. Cene izredno nizke. — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik LlubHana Sfarl tr* °- Cenik Krern'ačno — Obledele obleke barva v različnih barvah ta ptiolra tovarna JOS. msiCH Svatba najbogatejšega dediča sveta V Nlzzi sta se poročila v petek sinova vladarja indijske države Hajderabad Poročali smo že o poroki naj boga-: te^šega dediča na svetu in bodočega vladarja indijske države Hajderabad Azama Jaha. ki se je poročil s hčerko bivšega kalifa princa Abdula Medšida effendija s princeso Durr-i-Shahwar. Svatba bi sč morala prvotno vršita v Londonu, toda v zadnjem hipu si je orijentadska gospa premislila in se odločila za Nizzo Samo zlati zaklad, ki ga podeduje A za m lah po svojem očetu, se ceni za dve rmljardi mark. Poleg tega podeduje letne dohodke v znesku 25 miliard mark in naivečjo zbirko bri-Ijantov ter drugih dragocenosti. ?5-letni Azam Jah, ki se je poročil z 18-letno turško princeso, bo vladal po očetovi smrti v indifski državi, ki šteje 12 milijonov prebivalcev iti spadal bo m^d tri indijske kneze, ki jim gre v znak njihove absolutne moči kraljevska čast v obliki 21 topovskih strelov. Svatba se je vršila v petek v rezidenci bivšega kalifa Palais Carabacel. ki si io more dovoliti samo zato. ker mu je dovolil nizam hajderabadski 6.000 mark mesečne rente takoj, ko ga ie turšlka narodna skunšč^na odstavila. Obenem z Azamom Jahom se je oa oženil tudi njegov mlajši brat, 24-letni Moazzam .lah. Njegova nevesta ie bila orincesa N.'lnfar iz rodu sultana Mura-ta V., sorodnica princese Durr-i-Shah-war. Oba para sta se poročila po popoldanski molitvi. Vsi svatje, med katerimi je bilo tudi n^kaj državnih ministrov iz Haiderabada. so se obrnili opoldne proti Meki, da izmolijo tradicionalno opoldansko molitev, ki pa ni bila v kladu s poročnimi obredi. Po molitvi sta odšli princ2Si Durr-i-Shahwar in Nilafur nazaj v svoje razkošno opremljene sebe in počakale sle indijskih prinčev, ki so jih morali še formalno zasnubiti. Ko sta se sla vrnila, so se svatje zbrali v veliki dvorani in -ačeli so se poročni obredi. Formalnosti so bile po mohamjdan-skem običaju čisto trgovskega značaja. Sir Akbar flvdari. finančni minister in oficijelni nizamo v zastopnik, je predložil pogodbo, ki ie rezultat dolgih pogaianj med nizamom m bivšim kali- — Včeraj sem pel v kabaretu ki da si videl kako so mi ploskali! — Verjamem, saj imaš ves zabuhel obraz. Jekleni vagoni Pri bombnem atentatu na brzoviak Basel-Berlm so se zelo dobro obnesli novi nemški jekleni vagoni. Da ni bilo te izredno solidne konstrukcije večne vagonov, bi bile posledice atentata nmgo hujše. Pri bombnih atentatih in večjih železniških nesrečah vobče izgubi največ ljudi Življeme zato. ker se zariieio vazoni dni"- v drug.?f/n ^iko da potnike ali zmečka, ali pa jih kosi razbitih vagonov težko ranijo. Nova konstrukcija železniških vampov se je v tem pogledu zelo obn • in železniške uprave nekaterih držav že razmišljajo o tem, da bi gradile jeklene vagone vsaj za brzovlake na važnejših progah. Ueprav je skočil vlak s tira. ko ie vozil s hitrostjo 100 km na uro, in je padel s 5 m visokega nasipa, so ostali jekleni vagoni nepoškodovani. Okna se niso razbila in tudi nobena vrata se niso skrivila. Poškodovan je brl edino švicarski leseni vagon, čeprav je bil ko+ zadnji vagon najmanj prizadet. Bogastvo kitajskih generalov Maršal Čansuljan ima težke skrbi, ker ne ve, kaj se je zgodilo z njegovim premoženjem v znesku nad eno milijardo Din, ki ga je moral pustiti v Mukde-nu. Japonci so ga presenetili tako, da ni mogel svojega zaklada pravočasno spraviti na varno Maršal Čansuljan pa ni sam, ki se trese za svoje zaklade, kajti tudi njemu podrejeni general Tanvulin je pustil v kleteh svoje palače v Mukdenu samo čistega zlata in srebra za dobrih 10 milijonov dolarjev. Maršal Čansuljan je podedoval večino svojega bogastva po svojem očetu maršalu Čansulinu. Stari maršal je bil vedno premožen, leta 1920 je pa zelo obogatel s spretnimi špekulacijami. V času, ko je bil srebrni dolar dražji od zlatega standarda, je nakupil za 7 milijonov srebrnih dolarjev zlata in ta zaklad, ki se ceni sedaj na 600 milijonov Din, je zapustil svojemu sinu. Zlato so spravili v kleti maršalove palače v Mukdenu in tam je ostalo, ko so Kitajci zbežali pred Japonci. Nedavno je finančni svetovalec maršalu svetoval, naj zlato proda, toda maršal ga ni poslušal. Niti njegovi vohuni niso mogli zvedeti, kaj se je zgodilo z zlatim zakladom in Čansuljan se sedaj boji, da so mu Japonci vse zlato zaplenili. Enake skrbi tarejo tudi generala Tan-yulina, čigar bogastvo izvira iz dveh virov. Zaslužil je mnogo z izdelovanjem in prodajo opija, poleg tega je pa naprtil prebivalstvu svojega okraja tako visoke davke, da so ubogi ljudje tvegali glave in zahtevali, naj generala odstavijo. General pa ni bil odstavljen, temveč je nemoteno gospodaril, dokler rfeo priiti Japonci Zato ni čuda, da se Kitajcem prav nič ne smili, da je prišel ob zaklad, ld se ga drži pot in kri mili ionov trpinov. fom. Pogodbo so podpisali sir Akbar. bivši kalif in nekaj prič Mladim zakoncem se na pogodbo ni bilo treba podpisati. V pogodbi je potrjeno, da sta prestolonaslednik in princesa prostovoljno sklenila zakonsko zvezo in da daruje nizam svoji sinahi 500 000 mark. ki morajo ostati njeno osebno premoženje. Prestolonaslednik se v pogodbi zavezuje, da bo nudil svoji ženi življenjski standard, odsrovariaioč do-ložaju zakoncev Darilo 500.000 mark je čisto nominalno in dano je bilo zato, da bi dobila pogodba pravno veljavo. V primeru ločitve zakona se prizna turški princesi pravica, do primerne rente odnosno odpravnine. Poroka princa Moazzarna Jaha s princeso Nilafur se je vršila po enakih formalnostih, samo s to razliko, da je znašalo darilo le 300.000 mark. Po podpisu pogodbe sta bila oba para proglašena za pravomočno poročena in prepuščena najprej sama sebi. da se po-bližje seznanita. Pred poroko sra se namreč sestala indijska princa s svojima nevestama samo trikrat aii štirikrat. Prvič so se videli pred šestimi tedni v Cennesu. Zakonska zveza je bila sklenjena sicer po pogajanjih med nizamom in bivšim kalifom, vendar se je pa vsa] Azam Jah oženil iz ljubezni. Dokler se ni seznanil s svojo izvoijen-ko, je kazal vedno velik odpor proti ženskam. Turška princesa velja v svoji domovini za redko lepotico. Pajčolan je odložila že pred meseca, toda k evropski obleki nosi še vedno turban. Oba para se odpeljeta čez nekaj dni v Indijo. Prvotno sta nameravala prekiniti potovanje s posetom Mekke, toda nizam je prepovedal svojima sinovoma izpostavljati -najdragocenejši zaklad« nevarnosti. Zaradi politične napetosti v Arabiji bi bilo potovanje v Mekko temboH nevarno, ker sta obe princesi iz Turčije. Princ Azam Jah ie prvi prestolonaslednik v Majderabadu, ki jv kdaj zaoustil Indijo. Letos spomladi je nastopil s svoiim bratom in številnim spremstvom študijsko in zabavno potovanje po Evropi, ki ga je vodilo skozi mnoge države, med drugim tudi skozi Nemčijo. Francijo in Anglijo. Umetni kinin Profesor Rabe m njegov asistent na hamburškem državnem kemičnem zavodu sta si več let prizadevate sestaviti umetni kinin in končno se je u6e-njakoma res posrečilo izdelovati umetno hidrokimn in hidrok'nidin tudi v velikih količinah. Sintetični kmm, ki ga je odkril profesor Rabe, ie popolnoma enak kininu iz kože kinhrovega drevesa, liidrokinin se razlikuje od kinina samo v tem, da ima za 2 atoma več vodiika, sicer pa učinkuje enako in ima tudi enake kennčne lastnosti, kakor kinin. Kinin je edino siedstvo proti mala-r'ji in v tropienih krajih Evnojpcu neobhodno potreben spremljevalec. Kanin se pa rabi tudi proti dTugim boleznim, i ki jih spremlja visoka temperatura. Zaenkrat sintetinčnega kinina še ne nameravajo izdelovati v večjih rrmcK žinah. Uspeh hamburškega učenjaka omogoči baje tudi kemično izdelovanje drugih kinonovih al-k^idov. ki se v naravi sami ne pojavljajo. Ni izključeno, da odkrijejo učenjaki pri tem snovi, ki učinkujejo čisto drugače, kakor naravni kinin. Triglavanski večer v Brežicah V soboto, dne 14. t. m., je iugosl. akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu priredilo v Brežicah koncert z družabnim večerom. Po uvodnih besedah zastopnika starešinske zveze, g. dr. G. Rosine, brežiškega župana in predsednika zagrebškega »Triglava«, akademika Brinarja, so akademiki izvajali koncertne točke, med njimi prav uspele solospeve akademika Fr. Pevca in cello-solo akademika Jeron-čiča. Nikakor pa ne smemo pozabiti nastopa priznanega Triglavanskega orkestra, ki je po dosedanjih nastopih med akade-demiki najboljši, ima veliko oporo v svojem voditelju in v veliki muzikalni nadarjenosti svojih članov. Po koncertu se ie razvi! prav animiran družabni večer, katerega so se udeležili prav vsi zastopniki brežiških oblasti na čelu s sreskim načelnikom g. dr. Gregorinom in najelitnejša meščanska družba. Častnemu damskemu komiteju gre največja zahvala. Vobče upravičeno pričakujemo, da bo »Trigiavc nadaljeval s svojimi kulturnimi prireditvami tudi v drugih krajih Posavja. Prepričan pa je tudi lahko, da ga bo Brežice/ vedno podpiralo v njegovem kulturnem stremljenju. To tembolj, ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnih akademikov. »Triglavu« želimo na nadaljni poti še mnogo tako lepih večerov. Ca. Moda. — Zakaj se pa kisaš. kaj se je zgodilo? — Včeraj sem kupila klobuk, dane« pa nI več nv>der*n! Moderni berači. — Ati niste videli na vratih tablice, da je beračenje prepovedano? — Nisem, ker sem prtš^ skozi okno! >S LO V E N S K T NAROD«, dne 18. novembra 1931 Stev. 261 Krnile Gaboriao.; 8y velemesta Roman Ko je pa prispel na trg pred Inva-Hdnico, je nastala nepričakovana ovira. Kaj početi s konjem? Razmišljal je, ali bi ne kazalo privezati Romula k drevesu, ko je zagledal na drugi strani vojaka, ki se je očividno vračal v vojašnico. Pognal je konja proti njemu in ga poklical. Ali bi mi hotel storiti uslugo in zaslužiti dvajset frankov, prijatelj? — ga je vprašal. — Zelo rad, če to ne nasprotuje določbam moje službe. — Gre samo zato, da bi držali in vodili sem in tja mojega konja, da se ne prehladi, jaz pa stopim ta čas tjale v pasete. — O, če je tako, pa kar razjašite konja, lahko vam ustrežem, saj imam dovolj časa. Norbert je razjahal konja in ko se je bil pogodil z vijakom, kje se dobita, je naglo odšel. Za vsak slučaj je krenil čez trg na me Babvlon in končno je dospel na rue Baret-de-Jouy, kamor so vodila vratca z vrta palače Champdoce. Norbert se je stisnil na nasprotni strani v kot in čakal. Manjkalo je še pet minut do desetih. Ker mu je šlo za to, da ugotovi, je-li anonimna obdolžitev utemeljena ali ne, je sklenil počakati do polnoči in če bi dotlej nihče ne prišel, bi imel v rokah dokaz, da je vojvodinja nedolžna. Iz svojega skrivališča je dobro videl vratca in skozi drevje je razločeval tudi del pročelja svoje palače. Samo tri okna prvega nadstropja so bila razsvetljena. To so bila okna spalnice njegove žene. Kaj dela ob tej pozni uri? Čas je pa hitel___Kako dolgo je že stal tu? Eno uro ali deset? Sam ni prav vedel. Hotel je pogledati na uro, pa je bila taka tema, da niti roke ni videl. Na Invalidnici je odbila ura pol. Pol enajstih ali dvanajstih? Razmišljal je resno o tem, da bi bilo najpametnejše oditi, ko se mu je naenkrat zazdelo, da sliši na koncu ulice odmev korakov. Nastavil je uho in pomolil glavo naprej, da bi bolje videL In kmalu je zagledal senco, plazečo se ob zidu. Prišedši do vrtnih vratc, se je senca ustavila. Nekaj časa je nepremično stala, potem se je pa Norbertu zdelo, da nekaj odpira... čulo se je škripanje, ki si ga Norbert ni znal pojasniti, potem je pa vse izginilo. Toda škripanje zarjavele kljuke je pričalo, da so se vratca odprla in zopet zaprla. Nekdo je smuknil na vrt, to je bilo jasno, toda Norbert je hotel še dvomiti. — Kaj ko bi bil vlomilec? — je pomislil. — Toda vlomilec bi imel pomočnike ... — Zakaj bi ne mogel priti ta mož h kom orni ci ? ... Toda vsa služinčad je bila odsotna... Vendar pa ni odvrnil pogleda od ženinih oken. Kmalu je postalo v ženini spalnici svetlejše. Luči so morali baš prižigati, kajti v naslednjem hipu je zagledal luč v oknih na hodniku, potem pa na glavnem stopnišču. Zdaj ni bilo več dvoma... To je bil ženin ljubček; vojvodinja ga je priča- kovala. Najbrž ji je dal dogovorjeno znamenje in šla mu je naproti. Norberta ni več zeblo, glava mu je kar gorela. Kako kaznovati to podlost? Kar je kriknil... V glavo mu je šinila srečna misel... Sprejel jo je kot božje razodetje. Planil je k vratcam, razbil z držajem svojega revolverja ključavnico in skočil na vrt. XVL Pisec anonimnega pisma je bil dobro poučen. Vojvodinja de Champdoce je pričakovala tiste noči Georga de Croi-senoisa. To je bilo prvič, da sta se hotela sestati. Uboga žena se je ujela slednjič v past, ki ji jo je bila nastavila njena naj-zvestejša in naju dane jša prijateljica. Prejšnji dan je bila ostala v salonu Diane de Mussidan sama z Georgom de Croisenoisom. Njegovim strastnim besedam se ni mogla upirati; izgubila je glavo in privolila v sestanek, ki jo je zanj na kolenih prosil. — No pa naj bo, — je dejala, — jutri zvečer o pol enajstih pridite k vratcam v vrtni ograji. Zagvozdena bodo samo s kamnom; odrinite jih in ko boste na vrtu. me opozorite s ploskanjem. Te besede niso ušle Diani in ker je smatrala svojo prijateljico za sposobno izkušnjavo v zadnjem hipu premagati, je ves večer ni zapustila, drugi dan je pa prišla k večerji in ostala je pri voj-vodinji zelo dolgo. Sele ko je ostala sama, se je vojvodinja zavedla, kaj je storila O, kako globoko je obžalovala svojo slabost! Kaj bi bila dala za to, da bi mogla preklicati to usodno obljubo! Toda bilo je že prepozno. Kar ji je šinila v glavo rešilna misel, zakleniti vratca, da George ne bo mogel na vrt. Vstala je, da bi hitela na vrt, pa je bilo že prepozno. Na vrtu se je začulo dogovorjeno ploskanje. Uboga žena! .. . To ploskanje, naznanjajoče ljubavni sestanek, ji je zvenelo v duši kakor mrtvaški zvon ponoči. Misel, da pride Georges de Croise-nois v njen dom in vstopi v njeno spalnico, jo je navdajala z nepopisno grozo. Hotela mu je hiteti naproti in prositi ga za božjo voljo, naj takoj odide. Pripravljena je bila pomagati si z lažjo in zvijačo, hotela mu je reči, da ni sama, da je njen mož doma ... Bila je prepričana, da ostane Croi-senois na vrtu in se skrije, dokler ne zasliši odgovora na svoj signal. Ni ji moglo priti na misel, da bi kar sam odprl vezna vrata. Ni pa računala s prebrisanostjo tiste, ki se je bila zaklela, da jo ugonobi. Prebrisano, toda dovolj naravno, da bi ne mogel niti od daleč slutiti, kako podlo vlogo igra, je Diana sporočila Croisenoisu, da bo palača Champdocov prav gotovo prazna. In tako je bil George prepričan, da je vojvodinja sama, da se mudi vojvoda v Maisonsu, služinčad pa pleše na svatbi. Ni se torej obotavljal. Odprl je vezna vrata in vstopil. V temi je moral tipati z rokami, da je našel glavno stopnišče. In ko je vojvodinja končno stopila na hodnik, je zagledala na stopnicah Georga, ki je hitel po stopnicah bled, tiščeč roko na srce, da bi zaglušil silno utripanje. — Bežite! ... Izgubljena sva! — je za jecljala. Sovraštvo prek« groba Primeri, ko se vroča lubezen v zakonskem življenju ohladi in rzpreme-nd v popolno apatičnost ali pa celo v sovraštvo, žal niso redki. Pač so pa redki primeri, da bi trajala mržnja .ned zakonci celo po smrti, kakor se a? zgodilo v Dortmundu Tam je žena tako sovražila svojega moža. da mu niti po smrti ni mogla odpustiti in' da jo je spravilo sovraštvo celo pred sodišče. Sodišče je obsodilo na 2 meseca zapora in 1.000 mark globe neko 27-letno vdovo, ki je postala žalostna junakinja mučnega dogodka na pokopališču. Pred meseci ji je umrl mož. ki ga je smrtno sovražila. Nekaj dni po pogrebu je vzela žena kladivo in odšla na pokopališče, kjer je razbila kamenito ploščo .nagrobni spomenik in svetilko, rože pa potrgala in razmetala okrog groba. Občinstvo je sprejelo obsodbo bojevite vdove z velikim zadovoljstvom. Trajno ondulacijo na najmodernejšem aparatu, garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. 25 LETEN PRIMOREC absolvent realke, odločen in zvest, vešč vseh pisarniških del, strojepisja, knjigovodstva, slovenske, italijanske in nemške korespondence, z zadostnim znanjem srbohrvaščine, ki razpolaga s kapitalom 60.000 Din za eventuelno kavcijo, išče sebi primerne službe, bodisi pri kateremkoli bančnem ali zava-* --n zavodu, trgovski ali gradbeni družbi, bodisi pri privatniku, brez ozira na lego kraja. Cenjene dopise na upravo >Slov. Naroda« pod >G. A. T./3190«. 3190 IZGUBILA SE JE zlata ura na črnem traku z mo nogramom V. K. Najditelj raj jo odda proti nagradi v upravi »Slov. Naroda«. 3207 POZOR! NA OBROKE! POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare > 450.— Postelje > 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. 112/L OBLJUBLJAM, da se ne zgodi nikdar več. Prosim moža, da me vzame nazaj. Doroteja šakanovič. 3203 MOŠKO KOLO sem našel. Dobi se pri Kramar Ivanu, Mestna pristava štev. 8 (Kodeljevo). 3202 BUKOVA DRVA dostavljena na dom: cela 315.— dinarjev, žagana Din 125.—, klana Din 135.—. Putricn, Dolenjska cesta 6. 3201 250 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — »Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! Atelje Bazzanella šelenburgova ulica 7 izvršuje plašče, kostume, obleke in ples« ne toalete po najnižjih cenah Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAR, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 6. V globoki žalosti javljamo tužno vest, da nas je naš plemeniti in dobri svak oziroma stric, stari stric, gospod Fran Majdič industrijec v torek, dne 17. novembra ob 19. uri po kratkem, potrpežljivo prenašanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti za večno zapustil. Zemski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v Jarše in v domačiji blagoslovljeni. V petek, dne 20. novembra ob 4. popoldne položimo dragega pokojnika k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico v Mengšu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 21. novembra ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Mengšu ter v župni cerkvi v Celju. Predragega pokojnika obranimo v blagem spominu! CELJE, MAJDIČ in ostali sorodniki 1 Urejuje Josip Zupančič. ?— Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za upravo in lnaeratnl del usta: Oton Cbristoi. — Val v LJubljani.