Struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih
V šte^ilki 7/57 >Naše skupnostic  je že bilo govora o tej temi. Na primoru Nem- ' čije smo spoznali, da je njen inius+rijski • razvoj spremljal močan  razvoj javnih in zasebnih aslnžnosbnib dejavnosti. Primer-java   več   razvitih  držav   kaže,   :la  t«   ne gre za s-lučaJDO, temreč za zalk<mrto'giba-nje,    da   pojav    indusirializacije    vedmo spremlja  tudi  pojav   razvoja   uslug.
Vzemimo kot primer ZDA, Jaiponsko ali Svedsko, pa bomo videli nazorno izraženo težn}O jKKlobnega razvoja uslug z razvo-jejn industrjje. V ZDA se je, kakor kaže tabela, v razvoju 120 let odstotak aktiv-nega prebivalstva, ki je zaposkuio v in-dustriji, gradbeništvu in rudar&tvu, po-^ečal sioraj za trikrat, pni prom«tu, irgo-vini in bančništvu pa za več kakor šcst-kral.
Težnja po razvoju uslnžnostnih rlii.iv-nosti v razmerah že ustvarfeoe \ stopnje mdustrializ-acije je bila še 'j poudarjena v Veliki Britaniji. Začetni od-stotek v Lndustraji zaposlenega prebival-stva je izjemno visok, zato ker jc Antrlija Tiajbolj zgodaj krenila na pot industriali-zaeije. Od tod je porast zaposlenegn ak-tivnega prebivalstva v industriji v zad-njih 100 letih neznaten, toda. pri prometu, trgovini in pasebno v državnem aparatu pa je zelo velak. Vsa ta dejstva opozar-jajo na normalen proces zmanjševan.ja števila aktivnega prebivalstva v kmetij-stvu (v Britaniji le 5°/o). kar odscva v povečanju odst-otka zapo.=lenih v indn-striji, katere razFoj zopet terja astvaTJa-nje i>ovi'h delovTiili mpst r pvometu, tr<?o-vini, obrti Mrl.
Stopnjo razviiosti uslug ilustriiajo tudi podatki o njihovi skupni vrednosti. P-o Ekonomskem pregledn za Evropo za Ieto 1956, ki ga je izdala Ekonomska komisija za Evropo Združenih narociov. io vred-nost uslug v brirto produktn Velike Bri-tanije zastopana v letn 1955 s 44,6%, Tia pr«izvodnjo dobrin odpade torej le 55,4%, v Belgiji 1.1954 s 47,7%, v Fmnciji z 41,1 % itd.     .
Iz vsega tega se nam vsilj.ujo sklep, da morajo tudi pri nas vzpoT&dno z ži^vali-nam industrijakim razvojem, ki smo ga. Te.aliziiali. pomembneje razviti usluge, V določenem trenntku se lahko pojavi stop-nja njihove razvitosiš. pose-bno prometa, obrti in trgovine, kot pogoj za nadaljnjii raivoj mdnstrije.
VeKka Briianija
(Gdstotek skupnega aktivnega prebivalstva)
1641             1901             1946
Kmetijstwo «n gozdarstvo
Rudarstvo
Industrija  ki  giadbeniš-tvo
Proanaet im zvease
Trgorinra
Dnige zasebne usluge
Državni aparat — ciTilni in vojaSki
ZDA
(odstetek skupnega aktivnega prebivaJstva)
1820            1880            »40
Kanetijstvo in gozdarstvo                                        72               50               19
Iitdustrija, rudar. in gradbeništvo                         12               24               32
Promet, irgovina in bančništTO                               4               13               25
Svobodni pofclici, drž. aparat                                 12                15               24
22,8                  8.6                  5,5
3^8                  5,4                  5,6
44,5         ,    *0.7             42.6
2,9               93               6,8
5,7             14,0             11.4
22.7             20,7             113
1,4               2,5             17,5