NO. 50
Čehi in Slovaki bodo morali plačali lanske gospodarske reforme
Ko cene življenjskih potrebščin rastejo, je predsednik češke vlade dejal kongresu delavskih unij, da na zvišanje plač ni misliti.
PRAGA, ČSR. — V Pragi se vršil kongres delavskih unij. Kongres je pozdravil tudi ministrski predsednik češke vlade Pozi in ob tej priliki govoril o *ern, da bo dežela morala sedaj z«četi plačevati račune za lanske Politične in gospodarske refor-■rno- Reforme so delile ugodno-sh na levo in desno, toda nihče SG takrat ni hotel resno brigati Zg vprašanje, kdo bo vse to plačeval in kako in kdaj. Odgovore ha ta vprašanja bi javnost v Češkoslovaški morala zvedeti žer lansko jesen, kajti njihovo zavlačevanje je že lani sprožilo začetek inflacije in val draginje. P°lrošniki so nekaj takega pričakovali že pred novim letom in Ihteli z nakupi v strahu, da bo hekaterih vrst blaga kmalu ^manjkalo.
Imeli so prav, kajti ravno to 3° okoli ogla povedal tudi mini-stri predsednik Razi. Napovedal 3e) da je treba pričakovati, da kodo nekatere cene še višje, zato Pa se raven plač in mezd ne bo dvignila. Javne proračune bo treba zmanjšati. Razi je obljubil, da bodo vse tri vlade, zvezna in obe krajevni (češka in slovaška), kmalu objavile podrob-ho poročilo o gospodarskem stain dežele in o korakih, ki jih bo lavna uprava napravila, da dose-Ze stabilizacijo gospodarstva na hovi ravni. Ker Razi ni navajal hobenih podrobnih podatkov, ni ^ogel kongres temeljiteje obravnavati vseh teh perečih pro-hernov. Pridržal si je pravico, da bo vse vladne korake “svo-kodno komentiral”.
Med tem je kongres završil svoje delo in izglasoval vrste resolucij. V njih je v glavnem ob-hovil svoje liberalno stališče do ^anskih dogodkov v Češkoslovaški, vendar je svoje izjave zavil v Precej megleno obliko. Poka-zalo se je namreč, da so bili kon-Servativni komunisti že močno ^astopani na kongresu. Med 1441 lagati je bilo skoraj 500 kon-Servativni komunistov. Pripom-hiti je treba, da so bili delegatje Zv°ljeni s tajnim glasovanjem. remelj ima torej med češkim elavstvom več somišljenikov, ot so doslej opazovalci cenili, ——o-------------------
Po bankarjevi sodbi
WASBINTGN, D.C. — Ko so ^ega glavnih bankirjev dežele jPrašali, kateri sta najvažnejši , hajbolj pereči vprašanji za ^ ado ZDA, je brez premišlje-^,ahja odgovoril:	Inflacija in
Jetnam. Zanj je na prvem me-11 inflacija!
-----o—....
Največ vodnih poti?
RALEIGH, N .C. — Severna arnlina se baha, da ima največ hiranjih vodnih poti.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno z naletava-3ehi snega. Najvišja tempera-lUr» do 30.
Ameriška Domovina
SK7e,W/' 4
w -hj, > ^
•	JV IN SPI #£irF
OWL?	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 12, 19G9
MOftNINO
STEV. LXVII - VOL. LXVII
Novi grobovi
Mary F. Brodnick
V	ponedeljek popoldne je nenadno umrla na svojem domu 51 let stara Mary F. Brodnick z 28758 Chardon Rd., roj. Levec v Clevelandu, hčerka pok. Charlesa in pok. Frances, roj. Student, Levec (Addison Rd.), žena Johna, ki vodi z bratom Frankom Brodnick Furniture Store na Waterloo Rd., mati Johna C., Roberta D. in Jamesa J., stara mati Christopher j a, sestra pok. Roberta Levca, ki je padel v drugi svetovni vojni. Pokojna je bila članica Društva svi Ane št. 4 ADZ, St. Felicitas Guild in bivša članica St. Vitus War Veterans Auxilliary. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Frank V. Ludvik
V	nedeljo je v Charity bolnišnici umrl Frank V. Ludvik, po domače ‘Pops’, 1113 E. 64 St., star 52 let, rojen v Clevelandu. Delal je pri TRW Co. kot strojnik. Tukaj zapušča žero Mary, roj. Osredkar, sinova Jamesa F. in Roberta A. (PFC in Viet Nam), hčer Rosemary, vnuka, brata Anthonyja in Edwarda. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Za-krajsKovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Moskva posreduje v Laosu
VIENTIANE, Laos. — Sovjetski poslanik Viktor Minin posreduje med vlado Suvane Fume in med Patet Lao levičarsko skupino, ki ima pod svojo oblastjo vzhodni in večinoma tudi severni del dežele. V zadnjih tednih je prišlo med vladnimi četami in med četami Patet Lao do novih bojev, ki so se končali s porazom vlade.
Vsaka nova zmaga rdečih v Laosu bi utegnila povzročiti nove zaplete in morebitno novo tujo intervencijo. To Moskvi ne gre v račun in zato je njen poslanik začel med obema taboroma posredovati.
Zahodna Nemčija se pripravlja na volitve
Parlamentarne volitve hodo šele v septembru, pa se stranke že praskajo med seboj, ko tehtajo možnosti nove vladne kombinacije.
BONN, Nem. — V Zahodni Nemčiji bodo par lamentarne volitve šele 28. septembra, vo-livna kampanja se je začela takoj, kakor hitro je bil socialist Heinemann izvoljen za predsednika republike. Bolj slučajno kot namenoma je prav njegova zmaga bila povod za začetek vo-livnega boja. Heinemann je namreč zmagal le s pomočjo stranke svobodnih demokratov, ki so mu dali okoli 80 glasov. Pa še ob taki podpori je zmagal le s 6 glasovi, komaj s 50.5%.
Solidaren nastop socialistov in svobodnih demokratov je bila za nemško politično javnost pravo bomba. V nastopu je videla priprave za skupen nastop tudi po volitvah. To bi pomenilo koalicijsko vlado socijalnih demokratov in svobodnih demokratov. “Ideološko” ne bi bila za nemško politiko nobena sramota, kajti socialisti veljajo za desno krilo socializma, svobodni demokratje za socialno-usmer-jeno krilo liberalizma. Tako bi ostalo le malo vprašanj, kjer bi se socialisti načelno razlikovali od svobodnih demokratov.
Ta možnost je seveda zftdela v živo obe glavni skupini krččan-ske demokracije: severnonem-
Nixon je imel dosli poslušalcev na televiziji
WASHINGTON, D.C. — Ko je imel Nixon svojo zadnjo tiskovno konferenco, na kateri je razlagal zunanjo politiko, je bila ta na 43 %■ vseh televizorjev v deželi, kot je ugotovilo posebno povpraševanje televizijskih družb. Predsednikovi tiskovni konferenci so sledili v nekako 25 milijonih domov po ZDA.
V drugi polovici tiskovne konference je sledilo razlagi predsednika še 40% vseh običajno vključenih televizorjev, 3% so izgubili zanimanje za predsedni-
RDEČI PRIPRAVLJAJO NOV, MOČAN NAPAD NA SAIGON?
Ameriško vojaško poveljstvo sodi, da pripravljajo rdeči nov, splošen napad na glavno mesto Južnega Vietnama. V ta namen so zbrali v njegovi okolici 6 divizij svojih rednih sil, okoli 50,000 mož. Začetek napada pričakujejo prihodnji teden.
SAIGON, J. Viet. — Rdeča o-fenziva v svojem tretjem tednu niha, močnejšim napadom slede odmori ali zatišja, nato pa nova
ka in njegovo razlago in prešli obstreljevanja združena z napa-
na druge sporede.
Poznavalci televizijskega občinstva trdijo, da je imel Nixon z njim prav dober itspeh. Čudijo se zlasti temu, da je tolikšno število sledilo njegovi tiskovni konferenci do konca.
Na tej tiskovni konferenci je Nixon posebno poudarjal, kako pričakuje sovjetsko pomoč pri miritvi Srednjega vzhoda in pri naporu v Parizu za končanje vojskovanja v Vietnamu. V diplomatskih krogih tu trdijo, da to sovjetskim diplomatom ni bilo prav nič všeč in da tega niso niti skrivali.
Telefonski klic v Evropo
bo skoro le $1 za minuto
NEW YORK, N.Y. — Z uporabo satelitov pri mednarodnih telefonskih zvezah se stroški telefonskih klicev naglo znižujejo. Sedaj stane telefonski enominutni razgovor New York— London $4, trdijo, da bo še pred
v	| koncem leta ta cena znižana na
sko Krscansko-demokratsko uni- $1,20.
jo in bavarsko Krščansko Soci-| Pričakujejo, da ni daleč čas jalno unijo. Sta takoj zarogovi- ko bo mogoče govoriti s kate-
lili, kakor hitro je Heinemann kot predsednik republike dal izjavo, kaj misli o nekaterih po-| litičnih vprašanjih. Heinemann je med drugim rekel, da NATO ne more biti zadnja beseda v nemški politiki in da dežela lahko misli tudi na “spremembo straže”. Dr. G. K. Kiesinger in dr. J. Strauss sta mu takoj odgovorila, da se krščanska demokracija ne bo dala odriniti in da hoče imeti tudi v novem političnem položaju “svojo besedo”.
rimkoli krajem minuto za $1.00!
na svetu eno
jim bodo še druge, hujše od prvih. Tisti, ki bodo sedeli na trnju, bodo pa svobodni demokratje. Jim bo zmeraj pred očmi, da se lahko obnovi tudi sedanja koalicija in takrat bi bili zopet obsojeni na brezpomembno opozicijo. V nobeno posebno tolažbo bi jim ne bila družba z na pol rjavo narodno demokracijo, ki bo najbrže zlezla v prihodnji
To so bile prve praske, sledile nemški parlament.
di pehote. Doslej se rdeči ne morejo pohvaliti z velikimi u-spehi, zasedli niso nobenega večjega naselja in nobene vojaške postojanke. Vsi njihovi napadi so bili odbiti s sorazmerno hudimi izgubami. Boji so vendar povečali tudi število ameriških žrtev in s tem znova pritegnili na sebe pozornost ameriške javnosti. Ameriški vojaški krogi so v začetku ofenzive izjavljali, da ta ne more biti posebno dolga, ker da bo rdečim v “10 dneh” zmanjkalo streliva in vojnih potrebščin za vsak obsežen napad na Saigon.
Sedaj prihajajo do drugega zaključka. Trdijo, da so se štiri rdeče divizije približale Saigonu, peta severnovietnamka pa se premika proti njemu z osrednjega nižavja ob obali. Neka druga severnovietnamska divizija naj bi bila le okoli 50 milj od samega Saigona. Skupno je torej v neposredni in malo širši okolici glavnega mesta zbranih 6 rdečih divizij in še gverilske enote. Njihov cilj naj bi bil splošen napad na Saigon.
Rdeči naj bi pripravljali napade tudi na ameriška oporišča Tan Son Nhut letališče, Long Binh in na Cam Ranh zaliv. Napadi na te naj bi potegnili ameriške čete iz podeželja in tako to odprli rdečemu nasilju in strahovanju. Očitno gre rdečim uspeh vladnega dela po vaseh na živce. Hočejo ga uničiti, predno bodo v vaseh izgubili vsako oporo in predno se bodo te dejansko otresle strahu pred njimi.
Nova obsežna rdeča ofenziva na Saigon in ameriška oporišča
naj pokaže domačemu prebivalstvu in svetu, da so rdeči še vedno močni, da so še vedno sposobni izvesti tako obširno ofenzivo, kot so to storili lani na TET. Sedanji potek ofenzive naj bi bila dejansko le priprava.
Včeraj so rdeči napadli dve a-meriški oporišči severozahodno od Saigona pri Phu Khuongu. V več ur trajajočih bojih so rdeči imeli 101 mrtvega, med tem ko Amerikanci niso imeli izgub. Glavna zasluga za to gre letalom in helikopterjem, ki so zlomili oba rdeča napada.
Tovariša Tito in Mao-Tsetung se zopet zbližujeta
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je odložil objavo svoje odločitve o gradnji Sentinel obrambnega sistema proti raketam.
BELGRAD, SFRJ. — Predsed nik ZDA R. Mi Nixon je uradno sprejel povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita za obisk v Jugoslaviji. To sporočilo je v osebnem pismu, ki ga je v ponedeljek izročil ameriški poslanik C. Burke Elbrick Titu. Sodijo, da bo Nixon obiskal Jugoslavijo, ko bo na poti na sestanek z vodniki ZSSR ali pa po njem. Ta sestanek je predviden še pred koncem letošnjega leta.
JERUZALEM, Izrael. — Včeraj je ponovno prišlo, v 4 dneh že tretjič, do večurnega težkega topovskega boja med Egipčani in Izraelci preko Sueza Poslevodeči podpredsednik vlade Yigal Alton je posvaril Egipt, da Izrael ne bo dolgo mirno gledal tega. Posebej opozoril Allon na ugotovite' ZN, da je streljanje preko prekopa v soboto začel Egipt.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prispel sem na razgovore zunanji minister Izraela Abba Eban. Danes se bo sestal z
CLEVELAND, O. — Nobena stvar ni tako zapletena kot zgodovina odnosov med rdečo Kitajsko in Jugoslavijo. Navadno se ne da niti ugotoviti, ali so bili odnosi v določenih časih dobri ali slabi. Odvisni niso bili namreč le od obeh držav, ampak v prvi vrsti od vprašanja, v kakšnih stikih sta s Sovjetsko zvezo. Odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko so se torej dosledno ravnali po tem, v kakšnih stikih je bil Kremelj s Peipingom.
Do 1. 1948 so bili stiki med tovarišema Maom in Titom načeloma dobri, saj so stali pod vplivom prijateljstva Moskve z obema. Prijatejstvo med Stalinom in Maom je bilo takrat kolikor toliko stalno, toda večkrat že hladno, dočim se je prijateljstvo med Titom in Stalinom hitro hladilo, dokler se 1. 1948 ni spremenilo v sovraštvo, ki je potem trajalo do 1. 1955. Takrat je Hru-ščev zopet postavil most med Kremljem in Titom.
Mao-Tsetung se je v tej dobi ravnal po Stalinu. Tako je tudi prvotno prijateljstvo med Titom in Maom začelo pojemati. Mao je zmeraj manj
dal na stike s Titom in odbijal vse jugoslovanske predloge o tesnejšem sodelovanju, ravnal se je po Moskvi in mu ni bilo dosti do Tita in njegove tovarišije.
Po 1. 1955 je Mao začel novo taktiko do Jugoslavije. Postavil se je na stališče politike “mirnega sožitja”, obenem pa začel zagovarjati taktiko prožnih diplomatskih odnosov. Med Peipingom in Beogradom je zavladalo lepo vreme, ki pa ni trajalo dolgo.
Prišlo je 1. 1956, ki pomeni začetek trenja med Sovjeti in Kitajsko. Mao je zameril Hruščevu, da ni bil dosti odločen v pobijanju kapitalizma in imperijalizma. Obenem je takrat pritegnil Albanijo na svojo stran.
To je rodilo zanimivo trenje med Moskvo in Pepingom preko Albanije in Jugoslavije, ki nam je še dobro v spominu. Kadar je Moskva hotela udariti po Kitajski, je tolkla po Albaniji. Kadar je pa Kitajska hotela udrihati po Rusiji, je tokla po Jugoslaviji. Tako sta Albanija in Jugoslavija v tem slučaju postali most za prepire in spopade,
ne pa za zbliževanje. V to dobo spada tudi začetek kitajskih očitkov Jugoslaviji, da je postala središče “revizijoniz-ma”.
Stiki med Rusijo in Kitajsko so se med tem tako poslabšali, da sta se obe rdeči velesili začeli napadati kar naravnost in ne več preko Albanije in Jugoslavije. Pričakovati bi bilo treba, da se bodo stiki med Maom in Titom zboljšali, pa se niso.
Maova politična filozofija je namreč krenila hudo na levo. Mao je hotel postati boljši komunist od Marksa in Lenina in si začeli lastiti pravico, da edino on lahko pravilno tolmači nauke komunističnih očakov in prerokov. Tito je zašel na svojo pot v socijali-zem, ki naj se opre na znanstveni komunizem in se zagleda v humanizem. Sovjetska politična filozofija je obvisela nekje v sredini med obema kitajsko in jugoslovansko. In tako se je zgodilo, da presojajo sedaj v Peipingu svoje odnose do Moskve in Beograda po političnih naukih, ki prevladujejo v obeh glavnih
mestih in ne več po tem, kakšni so stiki med Moskvo in Beogradom.
V	vdorom čet Varšavskega pakta v ČSR se je vse spremenilo. Peiping je prišel do sklepa, da bo vdor hudo škodoval Moskvi in da naj ima Kitajska od tega svojo korist. Zato je Peiping začel iskati zveze z vsemi, ki obsojajo invazijo v Češkoslovaško, torej' tudi z Jugoslavijo. Tito je takoj začutil, da vleče iz Peipinga nov veter in je poslal svojo trgovsko delegacijo v Peiping, da sklene novo gospodarsko pogodbo. Delegacija bo verjetno pripravila osnovo za novo o-bliko političnih stikov, saj je Tito postavil na čelo delegacije kar federalnega podtajnika za zunanjo trgovino. Ta gotovo ni šel za cele tedne v Peiping, da sklene pogodbo za izmenjavo blaga za par milijonov dolarjev na leto.
V	Hong Kongu mislijo, da se bodo sadovi te nove kitajske zunanje politike pokazali že v nekaj mesecih, morda takoj po mednarodnem komunističnem kongresu, kjer ne bo ne Maove ne Titove delegacije.
državnim tajnikom W. Roger-som, jutri pa ga bo sprejel predsednik R. M. Nixon.
BOGOTA, Kol. — Ko je neki fantin hotel prisiliti potniško letalo domače linije k letu na Kubo, je pilot dejal, da nima dovolj goriva. Letalo je pristalo v Cartageni, da bi dobilo gorivo. Policija in vojaštvo sta letalo obkolila, pa nista mogla storiti nič, dokler ni po eni uri čakanja neki študent nenadno planil na ugrabitelja letala in mu izbil iz rok “dinamit”. Fantin je pri izhodu iz letala začel streljati in bil pri tem sam nevarno ranjen. Eden od potnikov je bil mrtev.
CORONADO, Calif. — Kapitan ladje Pueblo L. M. Bucher je včeraj pred zasliševalno komisijo, dejal, da se ni uprl Severnim Korejcem, ker je imel strog ukaz, da ne sme “izzvati mednarodnega spora”.
BELGRAD, SFRJ.— Josip Broz Tito je včeraj v svojem govoru pred 9. kongresom komunistične partije razlagal odnose med njo in Komunistično partijo ZSSR. Skozi vseh 50 let obstoja se je Komunistična
Iz Clevelanda in okolice )
K molitvi in pogrebu—
Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene k molitvi za pokojno Frances Močilnikar jutri v četrtek ob devetih dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod, ob desetih pa k pogrebni sveti maši.
Seja—
Društvo “Naša zvezda” i m a svojo sejo jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer v Slovenskem društvenem aomu na Recher Avenue. Vse članstvo je vabljeno.
Lepa starost—
Jutri bo dopolnil rojak g. Jože Štepec, 21151 North Vine Avenue, trden in zdrav 85 let. Dolgoletnemu zvestemu naročniku lista iskreno čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Pozdravi—
Tony Petkovšek in udeleženci njegovega izleta na Havaje pošiljajo od tam vsem svojim znancem pozdrave. V skupini je 107 rojakov in rojakinj. Res lepo število!
Podpisani so: Mary Stemrou, Frances Bartol, Mary Mavko, Stella Sleber, Mr. in Mrs. Martin. Serro, Mr. in Mrs. John Evans, Rose Gordon, Rose McHugh, Patrick McHugh, Angela Godec in Frances Nosan.
Žalostna vest—
Rojak g. Ivan Prezelj, 18601 Shawnee Avenue, je dobil sporočilo, da mu je 27. februarja 1969 umrl v Ljubljani brat prof. Jožko v starosti 75 let. V Slovenji je zapustil ženo Pavlo, brace Zorana, Mirka in Lojzeta ter Iruge sorodnike, v Clevelandu pa omenjenega.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri, v če-.rtek, zjutraj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Frances Močilnikar. -------------o-----
Po Ebanu pride Husein
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prišel v Washington na ■azgovore z vodniki ZDA izraelski zunanji minister Abba Eban. Jutri ga bo sprejel predsednik R. M. Nixon. V bližnji bodočnosti oo prišel sem jordanijski kralj Husein. Predstavil bo predsedniku ZDA arabsko stran spora na Srednjem vzhodu, pa skušal dobiti kako pomoč tudi za svojo lastno državo.
partije Jugoslavije borila s KP ZSSR za neodvisnost. Tito je dejal, da so se Stalin in njegovi nasledniki mešali v jugoslovanske zadeve, pomorili na ducate jugoslovanskih komunističnih vodnikov in zlorabljali propagando za “širjenje mrzle vojne”. — Kongresa KP se udeležuje preko 60 zastopstev tujih komunističnih strank, toda z izjemo romunske nobena iz držav “socialističnega bloka”.
MOSKVA, ZSSR. — L. Brež-njev, glavni tajnik KP ZSSR, je dejal zadnjim visokim obiskovalcem iz ČSR, da ni zadovoljen s stopnjo “normalizacije” v ČSR. Posebno se je menda pritožil nad delavskimi unijami in njihovimi zahtevami, izraženimi na njihovem kongresu pretekli teden.
Ameriška Domovina
lili? St. Cluu Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
r
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 fori3 months
Friday edition $5.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO^
Bfc, 83	No. 50 Weds., March 12, 1969
Je pa tudi nekaj golobov med izraelskimi politiki, kot na primer glavni tajnik delavske stranke Sapir, toda ni politično tako močen, da bi mogel misliti na prvo mesto v vladi.
Po Eshkolovi smrti bo tudi težko voditi pogajanja z iz-.aelsko vlado. Vsak izraelski politik bo hotel imeti svojo besedo pri njih, vsi bodo hoteli igrati prvo violino. To utegne imeti dvojno posledico; iskanje poti za mir bo še težje, kot je bilo do sedaj. Arabce utegnejo domače izraelske razprtije zapeljati v skušnjavo, da bodo zaostrili sedanje gverilsko vojskovanje, ki je že itak na robu prave vojne.
Zadnje rekonstrukcije vlade, ki je spravila Mrs. Meir na prvo mesto, ne smemo smatrati kot nekaj trajnega. Do rekonstrukcije je prišlo radi notranjih sporov v vodilni vladni delavski stranki. Kompromis je bil dosežen na ta način,, da sta se oba glavna kandidata za mesto ministrskega predsednika Allon in Dayan umaknila. Hočeta poskusiti svojo srečo šele po parlamentarnih volitvah v novembru. Mrs. Meir se bo trudila, da očisti pot do premirja, ali ji bosta Allon in Dayan pomagala, je pa drugo vprašanje. Ako hočeta Amerika in Rusija doseči premirje, bosta mo-irali izvajati hujši pritisk, kot bi ga bilo treba izvajati, na primer na Eshkola. Mir v arabskem svetu še ni torej na vidiku.
Eshkolova smrt hud udarec za mir na Srednjem vzhodu
Izraelski ministrski predsednik Levi Eshkol je umrl, zadela ga je kap. Ako se ne bi kriza na Srednjem vzhodu gibala sredi pozornosti madnarodne politike, bi se najbrže za Eshkolovo smrt menil le malokdo, saj Izrael ni dežela, ki kaj pomeni v mednarodni politiki. Živimo v izrednih časih, ki so porinili ravno izraelsko republiko v vrtinec svetovne politike.
Pomen Izraela za mednarodno politiko ima nenavadne korenine. Izrael je poleg Libanona najmanjša država na Srednjem vzhodu. Leži sredi arabskih držav in številčno ne pomeni skoraj nič, saj je Arabcev 40-krat toliko, kolikor je prebivalcev v Izraelu. Poleg tega nima Izrael nobenih prirodnih bogastev, ki bi se mogla kosati, recimo, z arabsko nafto. Pa vendar pomeni Izrael trenutno najmanj toliko kot arabski svet. Izrael je namreč mala, toda politično gospodarsko, socijalno in narodno konsolidirana država, njegovo prebivalstvo se lahko meri po narodni disciplini, patriotizmu, prirojenih sposobnostih s katerim koli drugim narodom na svetu.
Temu nasproti je arabski svet res podoben morju, ki se razteza od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva, obvlada severno Afriko in ves južni del Srednjega vzhoda, gospodari nad neizmerno zalogo nafte, leži na prometnem križišču, ima bogato kulturno in politično preteklost, pa je pri vsem tem tako razbit med seboj, nediscipliniran, zaverovan v svojevrstno domišljijo, ki je daleč od vsake stvarnosti. Lastne napake mu onemogočujejo, da bi se mogel kosati z Izraelom. Kadarkoli se je spopadel z njim, vselej je bil tepen. Tudi ni izgleda, da bi mogel v doglednem času zmagati nad Izraelom. Na drugi strani tudi Izrael ne more premagati arabskega sveta. Ta svet je preobširen, da bi ga mogle zasesti in kontrolirati male izraelske oborožene sile
Sklop vseh teh okoliščin, ugodnih in neugodnih za Izrael, je dal izraelski vladi odločilno besedo pri vzdrževanju miru na Srednjem vzhodu. Kot tam ne more biti miru brez pristanka Arabcev, tako ga tudi ne more biti brez pristanka Izraela. Zato je Izrael politično tako močan, dasiravno številčno pomeni le malo. Ker je Izrael demokratična republika s politično vlado, je mir odvisen od tega, kakšno vlado ima.	*
Izrael ima komaj dve desetletji politične zgodovine. V tem času je dobil po Eshkolovi smrti šele peto vlado. Izrael ska demokracija je torej izredno stabilna, saj pozna do sedaj le tri ministrske predsednike: Ben Guriona, Sharetta in Eshkola, sedanja Mrs. Meir je četrta. Ali bo ostala na tem mestu za daljšo dobo, bodo pokazale jesenske parla mentarne volitve.
Eshkol je vladal komaj 6 let, pa je bil njegov režim za Izrael neprecenljive vrednosti. Vodil je državo v vojni Arabci leta 1967 do nagle zmage, pa nato skušal s politiko umirjenosti doseči trajni mir Ni imel sreče, sklenjeno je bilo le premirje, ki pa ga arabski gverilci vedno znova kršijo in s svojimi napadi silijo Izrael k odgovorom.
Ni pa mogel Eshkol voditi miroljubne politike brez težav in ovir na domačih tleh. Tudi v Izraelu je bilo in je zmeraj dosti kraguljev, ki živijo od bojevitosti in zmag, resničnih in pričakovanih. Ako bi bilo po njihovi volji, bi v arabskem svetu sploh ne moglo priti niti do premirja. Kra gulji vidijo pred seboj samo svojo tehnično premoč, orga nizacijsko sposobnost, sposobno vojaško vodstvo, predvsem pa neomejen patriotizem. To so stebri, ki Izrael nanje naslanja svoje zmage nad Arabci.
Eshkol je za vse to vedel in vse to vpošteval. Spozna je pa tudi stvarnost z druge strani:	na	arabski strani sta
čas in prostor in proti njima se Izrael ne more boriti. Tega seveda mnogi Eshkolovi rojaki nočejo ali pa ne morejo razumeti. Zato vlada v izraelski politiki stalen boj med kragulji in golobi. Do sedaj je golobe uspešno vodil pokojni mi nistrski predsednik. Za to njegovo delo mu morajo biti hvaležni vsi Izralci, pa tudi ves svet, kajti brez Eshkola bi bilo na Srednjem vzhodu še manj miru, kot ga je.
Odhod Eshkola iz politike se bo kaj kmalu čutil. Vladno krizo je izraelska politika zaenkrat prebrodila z začasnim kompromisom. Ministrski podpredsednik Allon je prevzel za kratek čas vodstvo vlade, ki upravlja deželo. Allon seveda ni imel takega ugleda in vpliva kot Eshkol. Ni sicer prehud kragulj, pa vendarle zagovarja aneksijo zasedenih arabskih pokrajin. Arabci na zgubo tega ozemlja niti misliti nočejo.
Nevarnejše je nekaj drugega: tako v ministrskem svetu kot zunaj njega bodo posamezni kragulji — rešeni pritiska Eshkolovega ugleda in vpliva — začeli dvigati glave in agitirati za aneksijo večjih kosov arabske zemlje ob izraelski meji. To bi seveda le zaostrilo sedanje stanje in onemogočalo pogajanja o premirju. Hud kragulj je vojni minister Dayan ki bi tudi rad postal minisi'rski predsednik.
I.
BESEDA IZ NARODA
-j—n  r t :
Novice od Triglava
Odlomek s potovanja
CLEVELAND, O. — Naš zbor nadaljuje z vajami, mi pa obiskujemo koncerte, ki se kar vrste. V nedeljo, 4. maja, bomo nastopili mi. Vstopnice so že na razpolago. Sezite po njih in se ne izogvarjajte z ničemer, ko vam jih bo kdo ponudil. S tem podpirate zbor in njegov napor.
Vedno sem oglašala, da potrebujemo pevce in pevke. Ni bilo zastonj, oglasila se je prijazna in dejavna Vlasta Radišek s hčerko Elizabeth. Zelo smo ju bili veseli. Po novi cesti se hitro pride na zahodno stran. Če je komu petje ljubo, ni nobena pot predolga. Dobrodošli! Zadnjič sem videla, da se je oglasila v Ameriški Domovini in napisala v Košarici kar prijeten sestavek.
Marieann Drobnik ima še vedno nogo v mavcu. Zlomila si jo je doma, ko je padla na stopnicah. Tony Simčič si je zlomila nogo na Ohio Univerzi. Hčerka pevca Franka Culkarja študira na Miami univerzi v Oxfordu, Ohio. Je na seznamu odličnjakov. Čestitamo Sharon Lee Cul-kar! Moj vnuk Regis Lekan je slušatelj unierze v Daytonu, tako tudi sinova bivših pevcev zbora Joe Klinec in Joe Slak. Tam so znani profesorji rev. Rus, br. Mervar in drugi. Vsem želim obilo uspeha!
Pretekli mesec, 24. februarja, je umrl moj svak 84 let stari Kaytan Erznožnik — Krošljev. Dolgo leta sta preživela v Red Lodge v Montani. Bil je vdovec. Za pogreb je bila pooblaščena Margaret Louchka. Odpotovala je tja z možem in vse uredila. Pokojnik se je rešil trpljenja. Pokojna Mr. in Mrs. K. Erznoz-aik sta bila nekajkrat! v Clevelandu na naših koncertih. Ohranimo ju v lepem spominu.
Ivanka Fink iz Indiane nam piše, kako smo lahko veseli, ko nas je toliko Slovencev v Clevelandu skupaj in imamo vedno! kako prireditev. Seveda, zabava in oddih sta povezana in vsakemu potrebna. Domače družbe in lepe slovenske pesmi je vsakdo vesel.
Naj skoro okrevajo vse bolnice in bolniki. Hčerka prejšnjega
I.
EUCLID, O. — Pred nekaj dnevi smo v tem listu videli, da znani voditelj potovanj Rev. Joseph Godina vodi novo, zadnjo skupino v Evropo. Po tem izletu se za stalno naseli na Koroškem. Slednji, ki je kdaj pod njegovim vodstvom užival potovanja (romanja) po Ameriki ali v Evropi, ve, da bomo z njegovo odsotnostjo veliko zgubili!
Za svojo osebo sem imel to srečo, da sem bil štirikrat v sku pini, ko nas je seznanjal z ameriškimi zanimivostmi v tej deželi, dvakrat pa, ko nas je vodil po Evropi. V 1. 1967 je pokojni Ernest Terpin obširno v Ameriški Domovini opisal “Veličastna romanja po Evropi”, za 1. 1968 pa nam opisuje svoje vtise Mr. Tone Arko (ki v svoji skromnosti zamolči intelektualca, ki si je iz metalurgije na univerzi pridobil doktorsko čast in je Dr. Tone Arko). Žal, njemu zmanjka časa za pisanje. Upam, da bomo kmalu čitali nadaljevanja, kjer bo opisal, kaj je videl in doživel.
Da bo to, kar danes jaz opišem, nekak “most” k njegovemu celotnemu opisu, naj pripomnim, da smo v petek, 7. junija 1968, iz Lizbone poleteli v Barcelono in smo tam prenočevali dve noči. Tone se je z materjo in še dvema sopotnicama od nas ločil in so odšli v Lurd. Tako mi nismo doživeli Lurda, oni pa ne ogleda Barcelone in romanja na najbolj slavno špansko božjo pot Montserat.
Ker bo letošnja skupina šla po istih krajih, kot mi lani, jih bo morda zanimalo, če bodo to čitali. Iz Lizbone smo leteli v Barcelono uro in pol. Po formalnostih, ki jih zahtevajo ob vstopu v drugo državo na letališču, smo se od tam peljali z busom v Regente hotel. Dobili smo svoje so-i be, kjer smo prenočevali dve no-jči. Imeli smo še precej časa do večerje, tako nam je naš voditelj svetoval, da_ naj si po štiri osebe skupaj najamemo “taxi cab” za ogled mesta. Priporočal nam je ogled “Sagrada Familia” ali po naše — Tempelj sv. Družine. Tako je on sam se pridružil, da
skale kamenja, ki ga uporabljajo za stavbo, z velikimi žerjavi te kose dvigajo v višine za zidanje. Pročelje ob vhodu je dovršeno.
Pri drugem obisku (v nedeljo) se je nas od naše skupine po-služilo vzpenjače par oseb, da smo se dvignili do tja, kjer se vzpenjača ustavi. Ne vem, koliko sto stopnic vodi do vrha. Mi smo se prej utrudili, kot bi zadnjo višino dosegli. Od tam je krasen pogled po Barceloni, kot bi z Eiffelovega stolpa gledal Pariz.
Notranjščine še ni, je vse pod milim nebom, le oltar je postavljen v sredi. V kripti imajo postavljen veliki model, ki kaže, kakšno bo svetišče, ko bo dograjeno. Med revolucijo so komunisti hoteli uničiti stavbo. <Se vidijo odkrušeni okviri, ki bodo o-kna v njih. Ko sem gledal te sledove, mi je po angleško povedal nekdo, ki je istočasno bil notri, kdo je to storil. Nekako pol ure smo se zamudili tu, potem pa smo se vrnili na ulico, da se s-“taxicab” odpeljemo v Regente hotel.
Vedno so “taxicab” na razpolago. Ustavimo prvega, pa ni vedel za ta hotel, kje je? Enako srečo smo imeli še pri nadalj-nih:	drugem, tretjem, četrtem
itd. — nihče, niti policaj ni vedel za “Hotel Regente”. Ta bo pa lepa, da smo se v Barceloni zgubili, da se ne vemo, kam obrniti. Končno smo le nekoga našli, ki se je znašel, da ve, na kateri ulici je “naša hiša”. Saj hotel je velika stavba z več sto sobami. Od nas ni nihče naslova (karte) vzel. Pozneje nam je bilo odkrito. Pred mesecem dni je hotel prevzel nov lastnik, pa tudi spremenil ime hotela, zato ga niso imeli policisti, kot “taxicab” vozniki v seznamu. Če nas je vznemirila ta nevšečnost, nas je pa pozneje v dobro voljo spravila zavest “kakšni Jurji” smo bili, ki nismo vedeli, kam hočemo priti. No, pa nismo samo mi imeli te “sreče”. Pri večerji nam je naš sopotnik Rev. Leo Kristanc razodel, “da se je bil zgubil” Prav pred hotelom, ki je v njem stanoval, se ni znašel in so mu tu povedali, da je prav 'prišel. Gotovo je imel občutek, kot e-vangelijski zgubljeni sin, ki se je k očetu povrnil.
Dosti smo imeli dobre volje temi dogodbami. Pozno v noč smo se umirili, da smo šli k počitku, kjer za naslednji dan moramo biti ob uri pripravljeni, da se odpeljemo v 90 kilometrov oddaljeni Montserat.
(Konec sledi)
Matt Tekavec
Hamilton, Ont. — Spoštovani! Tu Vam prilagam $20 za enoletno naročnino, kar je pa več, naj bo za tiskovni sklad.
Kot Vam je znano, sem se preselil in sedaj list dosti bolj redno dobivam. Upam, da bom na tem naslovu dalj časa živel, kot sem na prejšnjih.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, saj nam prinaša vedno sveže novice. Morda bi lahko rekel, da so včasih malo zastarele, predno dobim časopis v roke, a za mene je vseeno vse novo, kar se dogaja po svetu. Všeč mi je prva stran in uvod-
ni članek na drugi strani lista, preprostih kmetskih staršev.
Brooklyn, N.Y. — Cenjeno u-redništvo! S priloženim čekom obnavljam naročnino za eno leto. Ameriška Domovina je res moja družabnica in tovarišica. Kadar jo dobim, sem jo zelo vesela.
Lepo pozdravljam uredništvo in upravo lista, vse sodelavce in naročnike.
Katherine Pavlič
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo, da mi bo naročnina potekla.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Vse rada berem, najraje pa preproste kmečke povesti, katere mi res zelo ugajajo, ker sama izhajam iz
najbolj všeč pa1 so mi “Vesti iz Slovenije”, kadar jih priobčite,-Ta najprej prečitam, šele nato vse drugo. Je pa res, da vsd rad preberem, zato imam list ’ tudi naročen.
pevca Joe Klinca je bolničarka nam razkaže to zanimivost. Po v bolnici v Parmi. Njen stari kratki vožnji sm0 dospeli tja. Ko očka Joseph Miklus še vedno po- smo izstopili, smo plačali vstop-je pri zboru. Srečno je prestala nino in si ogledovali to čudo ar-eperaeijo Jennie Skuly. Vseh hitekture. Nepozaben vtis nare-pevcev, sedanjih in nekdanjih se di na tujca in po mojem mnenju, radi spominjamo, med nami je £e bo to stavba kdaj (upajmo, še vedno vez, vez skupnega dela da bo) dovršena, bo največje ču-in skupnega veselja.	j do, kar sem jih do sedaj videl.
Vsem priporočamo knjigo o če so ponos Parizu — Notre Da-pokojnem Antonu Sublju “Prom me, Koelnu — stolnica sv. Treh Carniola to Carnegie Hall”. Hva- kraljev, Dunaju — stolnica sv. la pisatelju za njegov trud in Stefana, Milanu — Milanska žrtev!	[stolnica, ki sem jih vse te videl,
Pozdravljeni!	j bo “Saragrata Familia” še bolj
Anna Jesenko (občudovana, že 82 let je zidaj-o,
------o-------	ipa jo bodo najbrže še toliko ea-
Nad polovico gfozdov je last sa, predno bo dovršena. Ni mo-famiarjev	goče veličastnosti opisati, moraš
WASHINGTON,' D.C. — Oko- jo videti. Do pičice jo izpopol-li 57G vsega gozda v naši deželi njujejo, kot si jo je zamislil ar-jc lastnina farmarjev, oziroma hitekt Gandi, ki je umrl 1
Lepo se Vam zahvalim za ves Vaš trud in delo in Vam želim še naprej obilo uspeha.
Vse naj lepše pozdravljam!
Rozalija Vicic
Iskreno želim, da bi Ameri-
ško Domovina še dolgo lahko živela in da bi še dolgo zahajala v naše domove. Bog Vas živi! ’	•
Vsa vse najlepše pozdravljam!
Steven Plevel
Phoenix, Ariz. — Spoštovano: uredništvo! V tem pismu Vani pošiljam ček za naročnino za eno leto vnaprej.
Vedite, da je Ameriška Domovina res hvalevreden časopis. Tako lepo nas seznanja z vsemi novicami, svetovnimi in domačimi, poleg tega pa prinaša za kratek čas še lepe povesti in prijetne dopise naših rojakov. Želim, da bi Ameriška Domovina še dolgo izhajala!
Pozdravljeni!
Mrs. Mary Jelercic
Vabilo na Jadranov koncerl
CLEVELAND, O. — Pomlad je tik pred nami, z njo doba pomladanskih koncertov. Pevci in pevke Jadrana se kar pridno vežbamo za koncert, ki ga bomo podali 30. marca ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vse rojake in rojakinje, ki jih poslušanje slovenske pesmi veseli, prisrčno vabimo na to našo prireditev. Pridite, napolnite dvorano!
Nastopil bo mešani, ženski in moški zbor, nadarjena Betty Resnik bo pa nastopila še solo. Naš pevovodja Reginald Resnik nam zagotavlja, da bo to eden naj lepših koncertov in da boste vsi zadovoljni in veseli, če nas pridete poslušat.
Po koncetru bo na razpolago
Wyandotte, Mich. — Draga A-meriška Domovina! Spoštovani! Zopet je čas, da poravnam naročnino. Priloženo pošiljam ček za eno leto.
Še vedno sem slabega zdravja, kar lahko razvidite iz moje tresoče pisave. Pa kljub temu še vedno rad berem naš slovenski list. Saj nisem pričakoval, da bom tako dolgo živel, pa že Vsemogočni tako hoče. V teku treh let sem imel že tri resne srčne napade in razne druge bolezni. Težko je, če človek ni dobrega zdravja, pa kaj hočem pri moji starosti. Lanskega oktobra sem jih dopolnil 84. Vsekakor sem hvaležen ljubemu Bogu za vse, kar mi je v življenju naklonil posebno za to, da sem pred 58 leti prišel v to obljubljeno deželo Ameriko. Zato, God bless America, da bomo vsi lahko živeli v miru in zadovoljstvu.
S pozdravi in spoštovanjem!
Charles Kobler, stari Slovenec iz Planine pri Rakeku
Vesti iz Slovenije
Newark, N.J. — Spoštovana uprava! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $17, za enoletno naročnino in 1 dolar za tiskovni sklad.
Z listom sem zadovoljen in ga tudi v redu dobim. Res se včasih kaka številka zamudi, kar pa ni Vaša- krivda.
Prav lepa hvala vsem, ki se trudite za Ameriško Domovino", in lep pozdrav!
S spoštovanjem!
Matt Persa
Toronto, Can. — Spoštovani! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo, da mi bo naročnina v
večerja, Frankie Mramor pa kratkem potekla. Takoj Vam po-nam bo igral, da nam tudi po u-|šiljam denarno nakaznico za ce-radnem-delu ne bo manjkalo! loletno naročnino. Z Ameriško glasbe. Pridite in poveselite se z Domovino sem zadovoljen.
Avtocesta št. Ilj—Gorica
Vse sodbe o stanju cestnega o-mrežja v, Sloveniji, so si edine v tem, da je slabo in da je potreb-i temeljitih popravil. Neprestano naraščanje avtomobilskega prometa naravnost zahteva čimprejšnjo zgraditev moderne avtomobilske ceste od Št. lija nad Mariborom proti slovenski morski obali ter Italiji do Gorice, kjer hi se združila z enako cesto na italijanski strani.
O načrtih za to cesto smo v našem listu že poročali. Preri--stavnik republiškega sveta v Ljubljani Boris Vadnjal je o njej dal nedavno še naslednje podatke:
Na začetek del za zgraditev te moderne avtomobilske ceste re -čunajo že letos. S temi deli bo do začeli najprej na odseku Vrhnika—Razdrto. Glavni načrt za štajerski odsek te ceste Hoče —Levec pa mora biti izdelan do konca avgusta t. L, da bo lahko predložen Mednarodni banki za razvoj. S samo graditvijo ceste na tem področju bodo pa začeli leta 1970. Oba odseka naj bi bila usposobljena za promet do leta 1973, oziroma cesta Vrhnika-Razdrto bo uporabna že 1. 1971. Finančni konstrukciji za oba kraka avtomobilske ceste v višini skoraj 1.48 milijard dinarjev, narejena skoro do leta 1975, je s premostitvenimi krediti priskočila na pomoč Ljubljanska kreditna banka in hranilnica.
Predstavnik republiškega izvršnega sveta je naglašal, da gre pri graditvi moderne avtomobilske ceste za veliko investicijo, za katero bo treba mobilizirati finančna sredstva “na najširši fronti”. Meni, da bo poleg proračunskih sredstev slovenske republike in kreditov Mednarodne banke, treba misliti še na druga sredstva, npr. na ljudsko posojilo, takse na motorna vozila, ki se sedaj stekajo v federacijo v Beograd, na povišanje cen nafte, ki da je doma nižja kot v drugih državah.
Kot omenjeno, bo graditev avtomobilske ceste s “premostitvenimi krediti” omogočala Ljubljanska kreditna banka in hranilnica. To bo zlasti važno v času, ko priliv sredstev investitorja, t. j. republike in cestnega sklada SRS, ne bo enak gradbenim izdatkom. S tako odločitvijo je ljubljanska banka omogočila začetek izvajanja gradbenih del ter zgraditev avtomobilske ceste v času, ki ga zahteva Mednarodna banka za razvoj.
nami. Pesem razveseljuje človeška srca!
Na svidenje!
Ann Dekleva
Dovolj energije
Sprej mite naj lepše pozdrave od Vašega naročnika
Antona Stih
Prve so vlekli konji
del njihovih farm.
1 Na stavbišču so vidne velike secih.
Hoboken, N.J. — Spoštovana uprava! Prilagam ček za naroč-NEW YORK, N.Y. — Kubičen nino, zase in za sina Janeza čevelj premoga da toliko elek-jPuc, West Caldwell, N.J. Bog tričnega toka, kolikor ga porabi naj obilno blagoslovi Vaš trud 1926. j povprečni hladilnik v dveh me- in Vaše delo. Bog živi!

Dr. Franc Puc, Sr.
Prva potniška vozila na tirih so uvedli v promet v mestu New York. Vlekli so jih konji. Ta vozila so imenovali trolleys s konjsko vlečo. Precej kasneje so konje nadomestili z elektriko in dobili smo prvo električno cestno železnico. Ta je z izjemo San Francisca in še- nekaterih iz naših mest.
A

GOSTAČ MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
‘Gota pojde jutri v mesto. Naj nagovoril Geta. “Kaj imate noil11 naznani biričem. Prileglo bi St; mu nekaj zapora,” je svetoval Jakec.
Tevž je ugovarjal in vnovič Presil, naj molči.
Po večerji pridita s Getom k ni°ni, da se pogovorimo, kako bi 11111 plačali ta strah.”
‘Prideva,” je obljubil Jakec.
Takoj po večerji sta bila Tri-Plata pri Tevžu v delavnici. Getu le brat vse že povedal. Geta je kb kar se da nagaden. “Ko bi bil j^z še fant, bi ga preklestil, da 1 si zapomnil. Tevž, ali si ga b°š ti privoščil?”
Ves dan sem premišljeval in akole svetujem. Nič ga ne bomo Naznanjali in ne pretepali. Res
I	zaslužil oboje. Če bi mene ne ila skrivna skrb primorala—”
Skrb, ki se ji pravi ljubezen,”
11111 je ponagajal Geta. v ~~ naj se ji pravi kakor že— sel sem skrivaj za Vido. In če bi Ne bil šel, bi bila lahko od stra-u In hudega mraza velika ne-^reča. Zato je moja misel tale: ega norega in grdega človeka k^Nujmo tako, da ga izključimo 01 garjavo ovco iz naše fantov-s e družbe. Ne sme več ne na plejo, ne v krčmo, ne na pred-PNstni ples, kjer bo zbrana naša
aNtovska druščina. Kaj se vama Zdi?”
Zaslužena in trda bi bila taka mzen,” je potrdil Geta. “Tudi lezani so pahnili nekega fanta svoje družbe, ker je dekletu,
II	ga ni marala, vse nageljne in lQze z oken populil in razmetal.”
Jur je pa z vso svojo buda-Nstjo tako trmast, da se ne bo '■J ugnati,” je menil Jakec.
, -Njegova trma bo hitro strta,
'm bo spoznal, da gre zares. Sa-'Nu zvedeti mora to. Kdo naj mu poye?” je Vpragai Četa.
®N sam mu ne bo pripove-p°val,” je oznanil svojo misel _ nvž. “Jakec, ti ga zvabi takoj jutri v Špančevo paštbo. Re-’ ua vas bo tam več fantov.
Ngovorili bi se, kdaj bi skupno f 1 P0kušat k Urbanovcu rebulo,
^ Je je dobil nov sod. Ko pride, r Natočimo naše nove rebule preuak kozarec.” rp Nobro misel si napredel, je pritrdil Geta. “Jakec,
-^anes stopi do fantov in jim če^j. naj molče, a jutri po ve-A rji VS1 v Špančevo sušilnico.
I n£1j pridem še jaz?”
Ne takoj. Proti koncu sodbe rideva skupaj. Ce bi me Jur
in0'! Za2^e<Jal, bi pihal kot gad nam izmotal.”
pednji večer so se zbrali .^Ntje v sušilnici. Med prvimi se ge Pllrnotovilil Jur. Ves navdu-bil za popivko rebule. Ko sbupaj, je začel Novakov: šil Ur’ P°vej nam, kako si stra-j^ojo sestro na Kresu?”
Up.Ur Naendral in se veril, da
“M6 VC Za strab-ki 1 vemo za tvoj čevelj,
Nvu manjkajo trije žeblji in si
tisp * tr°firal v sne8'u- Ali je bo * ^eve^j brez n°ge sam hodil ®Negu?” ga je vprašal Jakec.
Jaz
j° pŠtČirnasto ril za Vido. “Moška Vij.3- ki ležiš v hlevu, tvoji če-gr^.pf r°naajo na Kres. Lažnivec
Nružb
P.-avljaIJur 10 bl<--dd Win-Pot.
. Takrat zlem
SitaJtaprišla-K°____________
roke Za’ ke stisnil pesti, skrčil v komolcih in bi bil naj-Po njem.
Veeer, fantje,
coj tu v mrzli paštbi?”
“Vidin strah smo ujeli,” je rekel Ještinov. Tevž se ni mogel premagati. Odrinil je dva fanta in stopil pred Jurja: “Jur, vem, da si nor, toda še bolj si hudoben. Sram te bodi!”
Jur je pozabil, da je prej tajil. V jezi je priznal in zakričal: “Zakaj me pa ne mara in je zatele-bana vate, v gostača in berača!” Tevžu se je zganila desnica, da bi udaril. Ni.
“Kdaj sem te prosil za košček kruha? Povel!”
Fantje so zahrumeli. Nekdo je zakričal: “Tevž, usekaj ga po čeljustih.”
“Mir!” je velel Geta. “Vem, zakaj ste se sešli.”
“K fantovski sodbi,” se je spet oglasil nekdo.
“V redu. Sodite Jurjevo ravnanje!”
“Mene ne bo nihče sodil. Tožit vas pojdem k sodniji.”
“Moška je ta,” se mu je porogal najstarejši fant. “Tat bo tožil gospodarja, katerega je okradel.”
Družba se je spet zasmejala. “Tiho,” je vnovič zaklical Geta. “Ještinov, ti povej, kaj ste sklenili.”
“Jur, takole bo in nič drugače. Ker si s strašenjem iz hudobije spravil Vido v smrtno nevarnost, te mi vsi nocoj izključimo iz svoje druščine. Nikoli in nikamor ne smeš med nas. Ne maramo te.”
“Tako je!” so fantje glasno potrdili.
Jur jih je nekaj hipov plašno gledal, potem se izmotovilil iz njih srede in odšel. Potoma je še dvigal pesti in v zobe nekaj godrnjal. Edino besedo gostač berač so razumeli.
Tevž jih je povabil k sebi v delavnico in jim postregel z medico. Lepo jih je prosil in strogo naročal, naj o fantovski sodbi molče.
“In če sam izblebeta?” je pripomnil Novakov.
“In če bi se ne uklonil?” je vprašal Triplat.
“Preveč je plah in sram ga bo,” je omenil Knafljev. “Zase bo godrnjal in robantil, povedal ne bo. Predobro ga poznam.”
1!)
Domenki
Pri Rožičevih in Triplatovih So že dopredli. Novakovi so imeli le še nekaj kodelj, druge pre-dice, ki so hodile k njim na prejo, prav tako po eno, morda dve. Popoldne pred zadnjo večerno prejo je Vida v svoji izbici pospravljala. Prekladala in ravnala je perilo po predalih, ko je vstopil oče. Vida je slutila, da ji bo kaj posebnega povedal. Hitro je postavila stol k zakurjeni pečki in mu ga ponudila.
“Sedite! Danes sem si zakurila, ko moram nekoliko pospraviti. Saj med večno prejo res nisem utegnila.”
“Prijetno toplo imaš.”
Vida si je na drugo stran pečke primaknila pručko in sedla. “No, oče, kaj mi boste pove-
Za večje pravice v lastni hiši
Devet slovenskih poslancev je poslalo predsedniku zvezne skupščine predlog, naj bi po hitrem postopku sprejeli tri zakonske osnutke o spremembi treh zakonov, ki so jih julija meseca lansko leto na prav enak način sprejeli na predlog zveznega izvršnega sveta. To so zakoni o zasebni gostinski dejavnosti, o prevozih zasebnikov z motornimi vozili in o delavnicah samostojnih obrtnikov. Sprejetje teh zakonov, enotnih za vso državo, je pokazalo, da za Slovenijo niso primerni ter ji prinašajo veliko škodo. Zato so slovenski poslanci zatrjevali, da je nesmiselno, pa tudi nemogoče, hitro sprejemati zvezne zakone, ki naj urejajo neko gradivo e-notno za vso državo.
Podpisniki predloga za spremembo omenjenih zakonov zahtevajo, naj bi jih zamenjali z novimi tako, da bi mnogo rešitev spornih vprašanj prenesli na republike. Svojo zahtevo utemeljujejo z navedbami, da je v marsičem napačno stališče, da lahko prevaža ljudi samo državljan z osebnim avtomobilom z največ 5 sedeži. Tako določilo je imelo v Sloveniji za posledico, da je bil onemogočen prevoz s kombiji, t. j. z motornimi vozili, ki imajo 9 sedežev. V Sloveniji so bile zlasti težke posledice v goratih predelih glede prevažanja učencev v oddaljene šole. Zasebnikom je bilo nadaljnje prevažanje otrok s takimi vozili prepovedano, javnim, t. j. družbenim prevoznikom pa se ta posel ni izplačal, pa tudi primernih vozil niso imeli na razpolago. Posledica: Otroci niso mogli hoditi k rednemu šolskemU: pouku.
Nič drugače ni bilo z zveznim zakonom, ki je omejil tonažo zasebnih tovornih avtomobilov samo na 5 ton. V Sloveniji in tudi po drugih republikah imajo zasebniki okoli 1000 takih tovornih avtomobilov. Vsi ti kamioni so sedaj neuporabni. Kdo naj sedaj ljudem povrne povzročeno škodo? Pa ne samo zasebnikom, lastnikom tovornih vozil, ampak tudi skupnosti, ker je tudi ona prizadeta z gornjim zakonom?
In nič drugače ni v zasebnem gostinstvu. V Sloveniji je zaradi vedno večjega turističnega prometa zasebno gostinstvo nujno potrebno. Enotno določanje števila osebja, ki ga lahko imajo zasebni gostinski obrati za vso državo, je nemogoče, ker take vrste gostinske dejavnosti narekujejo in najbolj pokazujejo krajevne potrebe in posebni pogoji posameznih področij.
Slovenski poslanci dalje poudarjajo, da povzroča veliko oviro republiškim organom pri o-blikovanju njihove samostojne politike tudi enotno določanje število pomožne delovne sile v vsej državi za zasebno obrtniško dejavnost. Velika razlika je namreč, če dela pet delavcev v obrtniški delavnici s petimi avtomatičnimi stroji, kot pa, če dela enako število delavcev v gradbeni stroki. Kako naj teh pet delavcev, kolikor jih dopušča zvezni zakon glede zaposlitve v zasebni obrtni dejavnosti, pripravi npr. gradbišče ali postavi oder za zgradbo?
Strah pred neupravičenim bo-gatenjerb zasebnih podjetnikov podpisniki predloga za spremembo treh zveznih zakonov zavračajo z izjavo, da je zlorabe mogoče preprečiti samo z dosledno davčno politiko in s pravilnim ugotavljanjem dohodkov, nikakor pa ni na mestu, da tak strah temelji na omejevanju pravic do osebnega dela.
Zato devet poslancev vztraja pri svoji zahtevi, da naj o teh vprašanjih razpravlja republika ter naj jih ona rešuje tako, kakor bo najbolj prav zanjo in za ljudi.
Poslanci so v tem pogledu pravzaprav samo ponovili zahtevo, ki jo je že lansko jesen postavil poslanec Milan Kožuh v gospodarskem zboru, pa jo je tedaj zvezni sekretar za gospodarstvo Jelič zavrnil z obrambo e-notnega reševanja teh problemov za vso državo.
O zahtevi deveterih slovenskih poslancev za spremembo zveznih zakonov o zasebni gostinski dejavnosti, o prevozih z motornimi, vozili in o delavnicah samostojnih obrtnikov, je raz-
meru so kaznovali vse tiste otroke, ki so na božični dan prišli pozneje v šolo, kakor druge dni, ker so jih starši zadržali doma zaradi praznika, ki so ga praznovali tudi kot največji družinski praznik. Vsem takim otrokom so zmanjšali za en red oceno v vedenju.
Ta kazen otrok je med ljudmi vzbudila silno ogorčenje, ki je prišlo do izraza tudi na zboru volivcev. V Delu z dne 15. februarja je zapisano, da so “vaščani odločno protestirali zaradi ukrepa prosvetnih delavcev”. Poročevalec navaja, da so vaščani menili takole: “Ker je v nekaterih družinah običaj, da ta dan praznujejo kot družinski praznik, je več staršev zadržalo otroke doma. Pomeni, da so bili o-troci kaznovani zaradi odločitve svojih staršev, kar po mnenju prizadetih vaščanov ni pravično, niti ni v skladu s pedagoškimi načeli.”
Poročevalec obžaluje, “da na zboru volivcev ni bilo niti enega prosvetnega delavca” in je zato ostal “ukrep šole nepojasnjen in še nadalje razburja duhove ljudi”. Tudi pravi, “da jih veliko meni, da bi bilo edino prav, če bi upoštevali zamudo šole otrokom kot neopravičen izostanek, zakaj slaba ocena iz vedenja je slej ko prej prehud udarec za nič krive otroke, saj jih bo šolsko spričevalo spremljalo skozi vse življenje”.
Snežni zameti, mraz, nato jjoplave
V začetku februarja so tudi nad Slovenijo divjali siloviti snežni zameti. Prve dni februarja je več dni snežilo kar naprej. Dne 8. februarja je začelo znova snežiti. Sneg je padal ves dan ter je vso Slovenijo pokril s snežno odejo debelo 80 cm. Po planinah in po nekaterih predelih so bili hudi snežni zameti. Promet po cestah je bil onemo-Igočen. Tako zlasti na cestah Bo-
govih se je pokazala zemlja izpod njega. Na poljih prekopnin še ni bilo.
New Delhi že v sporu z Zahodno Bengalijo
Koalicijska vlad a Zahodne Bengalije je pod vodstvom in n a d z o r o m komunistov, ki pospešujejo svoje revolucionarne cilje, čemur se pa zvezna vlada v New Delhiju upira.
NEW DELHI, Ind. — Kot znano, je indijska kongresna stranka nemarno pogorela pri volitvah v državi Zahodna Bengalija. Komunisti so poraz kongresne stranke takoj izrabili in sestavili koalicijsko vlado iz 12 strank, pri čemur imajo tovariši vodilno vlogo. O njej nihče ne dvomi, kajti ostalih 11 strank nima nobene skupne konstruktivne ideje, ki bi jo postavile proti programu komunistične stranke.
Komunisti so svojo vodilno vlogo v koaliciji takoj izrabili. Vpletli so v uradni nagovor, ki ga ima po tradiciji od federacije postavljeni guverner na prvi seji državnega parlamenta, nekaj trditev, ki ne odgovarjajo resnici, zato pa poveličuje njihovo politiko. Guverner teh dodatkov k govoru ni hotel prebrati, državna vlada je nato zahtevala od zvezne vlade, da guvernerja D ha r mo Viro odpokliče, ta pa je to zahtevo odbila. To je primeroma majhen spor, dal bo pa povod za hujše spopade med koalicijo in guvernerjem. Koalicija se na to že pripravlja in organizira “ulico”, da ji bo v teh spopadih pomagala. Ko se je na primer vršila prva seja parlamenta, je že začela “ulica” demonstrirati in zahtevala odstop guvernerja.
Vse skupaj se bo končalo tako, kot se je pred leti v Kerali. New ! Delhi bo moral razpustiti držav-
sarja.
Seveda bo zvezna vlada imela pri tem precej političnih zadreg
pravljal zvezni izvršni svet na I vec-Trenta, Žela&aiki.T Podbrdo,
seji dne 22. januarja. Pa se ni ;Rovte-žiri- Vožn.ia s prikolicami no skupžčino in pos.taviti komi_ hotel povsem javno izraziti in'in kamioni na cesti Ljubljana-postaviti na stran slovenskih po- Za6reb j6 blla prepovedana.
slancev. Na seji je zvezni izvrš-iPrav tako na Predelih cest Vrh- ^ _______^______, ^______________^
ni svet samo v načelu sprejel oika-Postojna, Razdrfo-Senože-j jn sj^nostj Proti sebi ima že se-pobudo slovenskih poslancev, 116 in Naklo-Jeseniee. Prelaz l ie- (jaj strankj kj vsaka zase ma-naj bi omogočili urejevanje za- ^ i° blk oepiehodcn. Nekaj časa j0 poj^goj^ dobrodošla je pa ko-devnih vprašanj z republiško za- kudi Ljubelj. Na cestah je bilo munist0m za politične krize. Po-konodajo. Konkretno se o pred- zaPosl('nib na h-soče delavcev, ki jCg ^ega je secje^ državne vlade logih slovenskih poslancev ni 50 Pblzih P° njlb ter odstranje- y cajcut;tii kjer prevladuje in-hotel izreči.	|\ali grmade snega.	dustrijski in pristaniški proleta-
kot je bil pred končanjem letalskih napadov.
Letalski napadi so bili ustavljeni ob tihem ‘“sporazumu”, da rdeči ne bodo tega izrabili in povečali svoj vojni napor na jugu in ne pošiljanja moštva in vojnih potrebščin po Hočiminhovi poti in drugod v Južni Vietnam.
Da se rdeči za sporazum ne menijo veliko, je očitno. Novo nastali položaj skušajo izkoristiti do zadnje možnosti v prepričanju, da Združene države ne bodo obnovile letalskih napadov na Severni Vietnam, ker bi to naletelo na hud odpor v ameriškem javnem mnenju. To ne mara nobenega povečanja vojskovanja, ampak njegovo omejitev in zmanjševanje!
Oglašujte v “Amer. Domovini”
Žemke dobijo deio
Bookkeeper
BURROUGHS 1400 SENSIMATIC. Temporary position that could possibly become permanent. Posting A-R and other duties in this field; experienced preferred. COME IN OR CALL Timely Talent, Inc.
75 Public Square	0(il-f1032
(5i)
ŽENSKA DOKI DELO
V domu brez matere, za skrbstvo dveh. otrok, starost 8 in 5. Stanovanje v hiši, ali po dogovoru. Kličite 741-9186 po 6. uri.
H ELI* WANTED FEMALE
Live in or per arrangement to care for two children, 8 and 5, motherless home. Gall 741-9186. After 6 p.m.
(4,6,10,12,21 mar Pomočnico išče
-Starejši, upokojeni Slovenec v St. Clair-Norwood Rd. okolici išče hišno pomočnico za kake 2 do 8 ure na dan, 5 dni na teden. Kličite 486-8177.
— (52)
PBX OPERATOR AND RECEPTIONIST Temporary assignment requiring an experienced personable gal. Could possibly become permanent position. COME IN OR CALL Timely Talent, Ine.
75 Public Square	851-1032
(51)
Moški dobijo deio
Tako podpisniki zahteve
spremembi 'navedenih zveznih^110 1(-'po' toda mrzl° vreme-
Po snežnem metežu je nasto-
zakonov, kakor poslanci v re publiški skupščini v Ljubljani in
Temperatura je zelo padla. Dne 10. februarja so imeli na Brniku
tudi slovenski tisk vztrajajo na- in v Murski Soboti —24 stopinj prej pri svojin zahtevah, da naj!h" Naslednji dan je bilo na Brni-
..................... 25 sto-
o teh vprašanjih razpravlja in jku b°ki mizl°. Kar
pinj so imeli. Dne 13. febr. je pa temperatura še bolj padla in so imeli v Murski Soboti —27
odloča republika sama, ker najbolje pozna razmere na svojem področju.
Ker so /a Božič zamudili šolo
stopinj mraza.
rijat in kjer črpajo svoje sile vse levičarske struje, na prvem mestu seveda komunisti.
Štiri do petkrat toliko!
SAIGON, J. Viet. — Vojaki, ki so nasprotovali končanju le talskih napadov na Severni Vietnam preteklo jesen,, kažejo seddj na poročila, ki govore, da
Koncem preteklega tedna je,je tok moštva in vojnih potreb-bila vsa Slovenija še vedno pod ščin iz Severnega Vietnama na
Učitelji v Razkrižju pri Ljuto- snežno odejo. Le na sončnih bre-;jug sedaj štiri do petkrat večji
strav| Sem takrat> ko je Vido k0nSd0’ že sPal v pogradu pri b h je nerodno izjecljal Jur.
Yicj.alv tako?” se je zasmejal dali?” Očetov obisk je bil nenu-111 brat, ki ni maral Jurja, ko vaden. Zakaj oče zlepa ni pogledal v njeno izbico.
“Pogovoril bi se rad s tabo.” “Le začnite. Poslušam.” “Ljuba Vida, povej mi odkritosrčno, kaj je s Tevžem.”
“I, nič ni. Kaj bi naj bilo, res ne vem.”
“Vida, nič se mi ne izmikaj. Rajši povej naravnost, ali ga imaš res rada?”
Vida je rahlo zardela. “Saj si že vsa vas kruši o tem jezike. Saj vi tudi veste in sedaj vam še sama povem, da sva zaresno zmenjena.”
(Dalje prihodnjič)
])0i "‘•‘Ja fantov se mu je zakro-a a- Jur je bledel in se prida bi ušel iz družbe. 511 ga in mu zastavili
so zabrstele po zmr-snegu stopinje. Tevž in je Jur zagle-

Planil
Dober
jih je
Strojniki stožčastih stružnic
izkušeni, zmožni nastaviti stroje pri izdelavi orodja. Samo dnevno delo. Morajo govoriti malo angleško. Kličite Mr. Žare, telefon 861-7811, za sestanek. Certified Chemical and Equipment Co.
5866 St. Clair Avenue
(52)
V LEDENI PUŠČAVI
Help Wanted
Auto motor warehouse needc Order Puller and Slock Picker. Apply in person at 4606 Hamilton Ave., between 2-4 p.m.
(51)
PORTERS
Pull time — day shift. Permanent position for mature dependable man. Good hourly rate, schedule increases and benefits. Apply at personnel office.
St. Vincent Charity Hospital 2851 E. 22 Strecet
(51)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja hišo
Enodružinsko, 5 sob, prav blizu cerkve sv. Lovrenca v Newbur-ghu. V dobrem stanju. Kličite: 661-7698 ali 888-1856.
— (52)
Hiša naprodaj
Zidana, 8-stanovanjskn hiša z garažo za 2 avta, novo streho, plinskim gretjem je naprodaj na E. 171 St. blizu Lake Sh. Bivd. Kličite RE 2-7287 po 6. zv.
—(52)
V najem
Oddam pet na novo dekori-ranih sob, zgoraj, na E. 74 St., blizu St. Clair Ave., starejšim ljudem. Kličite 881-1322.
(52)
KAREL MAUSER:
ROTI JA
Rotija je upala, da Lovrenc ne bo tak, da bi jo odpustil. Vse mu bo povedala in gotovo se je bo usmilil. Saj je dobrega srca in ženo ima. Ne bo dolgo, ko bo sam opazil, da z njo nekaj ni prav. Le čudno, da še ni nič opazil. Cotova je rekla, da se dekleta spogledujejo. Dolgo ne bo več mogla skrivati, kako je z njo.
Toda zavoljo deklet jo res ni skrbelo. Zanje bo že Marička poskrbela. Rotija ji je pustila proste roke. Naj jih počasi pripravi. Katera je pametna, bo razumela, da ni Rotija vsega kriva. Tineta vse poznajo. Čudile se bodo sicer, da se je mogla z njim spozabiti, toda sovražile je ne bodo. Marička jim bo znala povedati, saj vse ve.
Rotiji je bilo samo zavoljo gozdarja. Kako bo on vso stvar vzel. Ce jo pusti čez zimo v Jelovci, mu bodo očitali, da greh podpira in da daje pohujšanje drugim. Marička ima prav. Ce se pa že na ljudi ne bo oziral, se bo pa zanjo bal.
“Toda če bosta še dve ostali”, je iskala izgovor. Lahko mi bosta pomagali, če bi ravno kaj prišlo. Sicer bi pa še pred Svečnico odšla s planine. Po Svečnici pa gotovo.”
Še spati ni mogla prav. Nedeljo je skoraj presanjala. Bila je tako čudno tamasta, da je komaj premikala noge. Nič se ji ni ljubilo. Najraje bi spala, ko bi imela vsaj malo obstanka. Zjutraj je šla h kapelici in nekaj časa molila. Na hrastovem deblu je viselo leseno znamenje s sliko Matere božje. Nekaj jesenskega cvetja in suhega rododendrona je sililo v Marijino naročje. Tod so se zbirala dekleta, kadar je bilo vreme tako, da niso v soboto mogle domov.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HIGH-SCHOOL SNACK SHOP BY OWNER — NORTH SIDE Good location — Excellent business. $5,000. — Ph. 839-8962
(50)
SUPERMARKET
1 Million gross, fully fixtured, for sale or lease. Northwest of Chicago. Phone 526-6455, Mr. Sopko
(51)
MALE HELP
LABORERS & LOADERS $2 an hour, overtime available WHEELING NURSERIES 537-1111
(50)
FEMALE HELP
HOUSEKEEPER — For elderly gentleman. Light housework — simple cooking. Stay or go. Own room and bath. No. Suburb home. References req. AL 1-4627. r	.	(50)
HOUSEHOLD HELP
DRAPERIES — Sizers Seamstress. Experienced. Steady work. VANDELIS DRAPERIES 1260 W. 103rd Street
(52)
WOMEN — Full time and Part time. Telephone interviews. Will train. $2 hourly.
Call Mr. Gary, at 973-7732 I	(50)
Opravile so svoje molitve kar pred znamenjem, kaj zapele in tako je minila nedelja. Ni bila prava, tako kot so je bile vajene doma, toda vsaj dišala je po nedelji. Ce nadeneš praznično obleko in ne greš v cerkev, se ti zdi, da samo lenobo prodajaš.
Rotija se je počutila ob znamenju kakor zlomljena roža. Marijin obraz ni bil očitajoč. Vsaj Rotiji se ni zdel. Toda Marijine oči so gledale tako žalostno in zamišljeno, da je bilo Rotiji zares hudo. Prav nič se ni branila solz. Zadnje čase so se ji kar ponujale.
“Samo da bi me gospod Lovrenc pustil na planini.” To je bila njena zadnja prošnja, ko je šla od znamenja nazaj v bajto *
Na Prtovču je šlo življenje po starem, samo Škovinčeva Marjeta se je zelo zresnila. Rotijin greh jo je bolel. Vse je bila že tako premislila: Jernej bo Rotijo vzel, Škovinc bo prodal kaj-žo, ga bo že pregovorila, in Jernej bo našel dom, ki ga tako potrebuje. Na, zdaj so se vsi njeni računi sprevrgli in kar jo je prej tako veselilo, tega se zdaj najbol boji.
Jernej je v Rotijo zagledan do vrha las. Nobene druge ne vidi. Rotija, če bi hotela, ga kljub otroku, ki ga čaka, zlahka dobi zase. Samo migniti ji je treba in Jernej še pomislil ne bo, da je otrok Tinetov. Neumen je dovolj. Mlada leta je zamudil. Zdaj na stare dni pa nima nobene prave pameti. Še k mari bi mu ne bila Tinetova škodoželjnost. Jernej bi vso sramoto sam polizal. Pozna ga. Dober je, da ne zna prav nič pomisliti.
Marjeta je bila v hudi zadregi. Rotijo ni sovražila. Smilila se ji je, vendar je z neko jezo mislila nanjo. Gre in ti podere vse načrte. Najbolj revež bo Jernej. Rotije ne bo pozabil in ni dvakrat reči, da bo šel sam za njo. In če Rotija ne bo držala besede, ne bo Jerneja nihče zadržal. Po svoje bo naredil in Rotijo vzel in če se mu bo ves Pr-tovč smejal.
Škovinc je kar zazijal, ko mu je Marjeta med štirimi očmi povedala, kako je z Rotijo in ga prosila, naj je ne goni iz kajže. Dekle ni samo vsega krivo. Naj-

VELIKAN SVOJE VRSTE — V mestu Erivan v Armeniji so postavili velikanski toplomer, da vsakdo vsak čas lahko ugotovi, ali ga “zebe” ali mu je “vroče”.
več je kriv Tine, ki je silil za njo.
“Rotija mu je pa vse verjela” je skoraj renčal Škovinc. “Saj so ji ljudje dosti povedali, kakšen je Tine in da mu je samo za pijačo.”
Marjeta jo je zagovarjala kar je le mogla. Hudo bi ji bilo, ko bi morala Rotija na zimo ven. Sama bi najraje videla, da bi šla kam daleč, da bi ne bila Jerneju vedno pred očmi, toda s kom naj se pa reva živi. Takšne ne bo nihče vzel.
škovinc je odnehal. Nazadnje je samo še mrmral v brado in mahal z roko. Močno ga je zadelo. In toliko je dal na Rotijo.
“Prekleti Tine”, je še siknil skoz zobe in odšel iz hiše. Pri večerji je bil slabe volje. Marjeti je pa le nekaj odleglo. Izpolnila je Rotijino željo, ki je niti povedati ni upala sama.
“Saj končno je res reva”, se ji je v postelji zasmilila. Kar nekam lahko je zaspala, čeprav ji Jernej ni šel iz glave. Zanj se je zaresno bala. Kakšno tako bo urezal, da mu bo celo življenje žal.
Tine se je nekaj časa skušal držati v vasi. Delo v Struževem mu ni dišalo. Vendarle je nazadnje* spoznal, da bo zima brž tu in da se od zraka ne more živeti. Nekega jutra je bila njegova bajta spet zaprta in umazana okna so strmela na cesto kakor skaljene oči.
Prtovč je bil v jeseni. Sadja je bilo na pretek, posebno hruške so lepo obrodile. Zadnji pridelki so zginevali s polja, veter je postajal iz dneva v dan iladnejši.
Prtovč je dišal po moštu. Skoraj pri vsaki hiši so ga ne-caj naprešali. Kdor ni imel preše sam, je pripeljal sadje k škovincu. Sladak vonj se je peni! čez vas, otroci so tiščali •c ustom polne kozarce. Zrelost na Prtovču je vsako leto naj-epša.
Rotiji na Martinčku je bilo čimdalje huje. Nič več ni mogla skrivati, kako je z njo. čakala'.je samo, kdaj jo goz-
dar pokliče k sebi. Dekleta so že vse vedela, vendar se je Rotiji zdelo, da so dolnje še prijaznejša, kakor so bila. Marički je bila hvaležna.
Vsak večer, ko je Rotija legla, je mislila: jutri me bo gospod Lovrenc poklical in potem — bogvo, kako bo z menoj?
ROTIJA OSTANE NA MARTINČKU
Jerneja je dolgo lomilo, nazadnje se je pa odločil. Grem, pa naj reko ljudje, kar hočejo.
In se je napravil. S sabo je vzel nekaj turščne moke in zaseke. Toliko, da po imel izgovor, da ne bo kar prazen padal pred bajto. Natančno je premislil besede, kako jih bo postavljal in odšel proti Mošenj-ski planini. Staje so bile prazne, koči zaprte, nikjer nobenega življenja. Jernej je bil
zaradi tišine kar truden, še ptičev ni bilo, da bi ga s pesmijo spremljali po poti.
Od Mošenjske planine do Martinčka je hodil prav počasi. Kar ni se mu dalo hitro stopiti. Premišljene besede so se mu zdele neumne in začel je že razmišljati, če bi ne bilo bolje, da bi se obrnil. Nekaj
časa je stal, potlej- pa je le krenil naprej. Kar bo, bo. Rotija se bo sicer začudila, pa ji poreče, da ji je Marjeta poslala nekaj moke in zaseke. Tako se bo pogovor najlažje razplel. (Dalje prihodnjič)
— Azori so oddaljeni od New Yorka okoli 2,400 milj.
LILIJA proslavi 50-Ietnico smrti Ivana Cankarja s predstavo
KULM M BETAJNOVI
00. marca 1009 v SND na St. Clair Avenue!
V BLAG SPOMIN
OB ENAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Koilander
Preminul je dne 12. marca 1958.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, O. 12. marca 1969.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors

sonce v Cypress Gardens v Floridi.
Furniture Dealers
mmmmemxmmmmm
NARODNO PREZBITERIJ AN SKO SVETIŠČE - Glavna in največja prezbiterijanska cerkev v ZDA v Washingtonu, D.C., je blizu dograditve. Če pojde vse po načrtih, bo letos dograjena. Na sliki vidimo celotno stavbo s 173 čevljev visokim zvonikom.