HJI2NICA, CELJE I
R	ti
wL	MM
ČASOPIS RUDNIKA LIGNITA VELENJE, ŠTEVILKA 4, ARRIL 1995, LETO XXIX
120 LET PREMOGOVNIŠTVA V ŠALEŠKI DOLINI
BOGASTVO LJUDI IN NARAVE
ZA UVOD
-m/ tem pomladnem času je bilo včasih izrečenih toliko lepih in V vzvišenih besed o 1. maju - delavskem prazniku. V zadnjih letih pa seje začel ta praznik čedalje skromneje in tiše praznovati, kot da zanj v samostojni in demokratični Sloveniji ni več pravega prostora.
T-poda prepričan sem, da v velenjskem premogovniku nimamo I niti enega razloga, zaradi katerega bi ne mogli biti ponosni in radostni ob 1. maju. Ne samo 120 let rudarske tradicije v Šaleški dolini in petdeseta obletnica izgradnje premogovnika in Velenja po drugi svetovni vojni, ampak tudi rezultati, ki jih dosega naša generacija, nam dajejo pravico do veselja ob prazniku in pogoje za perspektivo.
g*%b takih trenutkih marsikdo med nami pomisli in poreče ’mar->L/sikaj seje v zadnjih letih pa vendarle spremenilo’. Res seje, če upoštevamo, da smo se še pred nekaj leti borili samo za nakopane tone premoga, danes pa je čedalje bolj v ospredju borba za čim nižje stroške oz. za čim večjo produktivnost. Ta nam edina lahko zagotovi zanesljiv plasma premoga in izdelkov na trgu. Ta prizadevanja zahtevajo od nas, da se zamislimo nad vsemi stroški. Tudi nad stroški, ki so posledica prevelike odsotnosti z dela v zadnjem času. Pa vendarle smo že neštetokrat dokazali, da se znamo spoprijemati s problemi in daj ih zmoremo razrešiti, pa naj si bodo še tako težki ali zoprni.
tz doseženih rezultatov, ki uvrščajo naš premogovnik med na-JLjboljše, bomo tudi v prihodnje črpali energijo in znanje za razreševanje novih problemov.
^-vojo energijo in znanje pa Sindikat pridobivanja energetskih ^surovin - naša sindikalna organizacija - vlaga v prizadevanja za zagotavljanje kar najboljših pogojev dela in čim višjega standarda vseh zaposlenih. Zato je sedaj v ospredju borba za uveljavljanje kolektivnih pogodb ne samo v tistem delu, ki urejajo plače, ampak tudi v delih, ki urejajo druge pravice iz dela. jQ,rav tako se naš sindikat odločno in uspešno zavzema za so-IT cialno varnost vseh zaposlenih in bo tako kot dosedaj tudi v prihodnje nasprotoval vsakemu odpuščanju delavcev, rv esnici na ljubo je treba povedati, da si nekateri v tej državi ne t^želijo močnih sindikatov, saj bi v nasprotnem primeru veliko lažje "opravili" z delavci in njihovimi pravicami..Vendar smo se rudarji, združeni v svojo sindikalno organizacijo, vedno zavedali, da smo skupaj močnejši in uspešnejši. V to nas je prepričal tudi sicer težak, ampak zaradi tovarištva tudi lep rudarski poklic.
'sem sodelavkam in sodelavcem čestitam v imenu vodstva Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije ob delavskem prazniku, 1. maju in vam želim veselo praznovanje. 'IDIMO SE 1. MAJA NA GRAŠKI GORI!
V'
SREČNO!
Predsednik SPESS Franc Druks
NOVICE
ATLETSKI POKAL BRUNO ZAULI
Oktobra lani je Evropska atletska zveza v Kopenhagnu potrdila Velenje kot prireditelja Evropskega pokala Bruno Zauli - II. liga. Tekmovanje bo potekalo 10. in 11. junija letos na mestnem stadionu ob jezeru v Velenju, organizator tekmovanja pa je Atletski klub Velenje ob sodelovanju Atletske zveze Slovenije.
BRUNO zauli
I ATLETSKI POKAL
- Slovenija 10. 11.6.1995
IB
V	okviru predstavitve tekmovanja je bila 6. aprila v Beli dvorani novinarska konferenca, ki se je je udeležil tudi predsednik častnega odbora Evropskega pokala Bruno Zauli in predsednik države Milan Kučan. Na konferenci je predsednik organizacijskega odbora pokaladr. Franc Žerdin orisal dosedanji potek priprav na tekmovanje in predstavil program tekmovanja.
Na evropskem pokalu Bruno Zauli tekmujejo državne reprezentance z moškimi in ženskimi ekipami. V Velenju bo nastopilo sedem ekip, in sicer moške iz Albanije, Cipra, Hrvaške, Izraela, Moldavije, Turčije in Slovenije, ki bodo nastopile v 20. disciplinah, ter ženske iz Albanije, Cipra, Hrvaške, Izraela, Moldavije, Slovaške in Slovenije, ki bodo nastopile v 17. atletskih panogah.
V	Velenju pričakujemo sredi junija okoli 450 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev.
Za slovenske atlete bo to pomemben nastop, saj jim uvrstitev na prva tri mesta zagotavlja uvrstitev v I. ligo evropskega tekmovanja. Pri tem, seveda, naj višje stavijo na najboljši atletinji Brito Bilač in Brigito Bukovec. Atletska prireditev evropskega formata v Sloveniji in v Velenju pa bo seveda odlična priložnost za promocijo države in mesta.
Prvomajski prazniki bodo za večino zaposlenih pomenili krajše počitnice, za nekatere delavce pa primeren čas za opravila, ki jih med rednim delovnim procesom ni mogoče opraviti. Tako bodo v jami Skale med prvomajskimi prazniki delavci Jamske mehanizacije in Jamskega transporta prestavili sedežnico za prevoz ljudi. Zaradi napredovanja odkopavanja v jami Škale, to je vključevanja plošč Š-I/4
POSNELI NOV FILM
V marcu je bil dokončan nov film, ki bo kot osemindvajseti našel svoje mesto v filmskem arhivu našega premogovnika. To je film z naslovom "Utrjevanje in zapolnjevanje jamskih prostorov z injekcijskimi pastami". Dolg je 14 minut in prikazuje tehnologijo zasipavanja za starim delom od priprave suhe mešanice v službi Operativne priprave pepela prek vseh vmesnih postopkov do zapolnjevanja s pasto na jamskih deloviščih. Film je bil prvič javno predvajan 24. marca na rudarskem posvetovanju v Ljubljani ob malem skoku čez kožo. Film je izdelek naših strokovnjakov in Paka filma Velenje in je opremljen s slovenskim in angleškim spremnim besedilom.
Kot že rečeno, naš filmski arhiv sedaj šteje 28 filmov. Nekaj je novejših, večina pa iz let intenzivnega razvoja premogovnika in Velenja v petdesetih letih. Dabipričevanja zgodovine, posneta na filmskem traku, kar najbolj ohranili, prosimo vse, ki imajo doma kakšne filmske posnetke, vezane na velenjski premogovnik in Šaleško dolino, ali vedo, kje so, da nam pomagajo. Posnetke bi z dovoljenjem lastnika presneli in vključili v filmski arhiv. Podatke nam, prosimo, sporočite v uredništvo Rudarja, interni telefon 18-15.
(KTU območje), bo namreč prekinjena dosedanja trasa sedežnice in vzpostavljena nova lokacija. Taje že pripravljena in tudi projektno obdelana. Več o tej prestavitvi sedežnice bomo pisali v majski številki Rudarja. Iz istega razloga, napredovanja odkopavanja, je načrtovana tudi prestavitev odvoza premoga iz obstoječe trase, to je trak 17, na koridor Škale - Pesje.
PRESTAVITEV SEDEŽNICE
POVZETEK PROIZVODNJE - MAREC 1995
OBRAT	PROIZVODNJA			VIŠEK - PRIMANJKLJAJ		ODSTOTEK		DOSEŽEN POVPREČEK
	osnovni načrt	mesečni načrt	doseženo	osnovni načrt	mesečni načrt	na osnovni načrt	na mesečni načrt	
PRELOGE	72.000	92.400	98.890	26.890	6.490	137,35	107,02	4.300
PESJE	208.000	242.000	254.910	46.910	12.910	122,55	105,33	11.083
ŠKALE	0	0	0	0	0	0	0	0
PRtPRA VE	17.600	22.000	18.100	500	-3.900	102,84	82,27	787
RLV	297.600	356.400	371.900	74.300	15.500	124,97	104,35	16.170 |
AKTUALNO
STO LET PO LJUBLJANSKEM POTRESU
Prav te dni, ko "praznujemo" 120 let najdbe premoškega sloja, ki ga v jamah Premogovnika Velenje odkopavamo, mineva tudi 100 let, odkar je Ljubljano prizadel dokaj močan, rušilen potres. Potres z intenziteto 8.5 po MSK in magnitudo 6.06in ponoven, le nekolikošibkejši sunek po dveh urah in pol, sta dne 14.4.1895 porušila in poškodovala dokajšen del ljubljanskih stavb, kar je omogočilo sodoben urbanističen načrt in sistematično obnovo mesta.
Za Ljubljano, pa tudi nekoliko širše območje, so potresi gotovo nepri-jeten, vendar (sicer sporadično ponavljajoč) neizogiben pojav.
Arhivski zapisi opisujejo močnejše potrese v Ljubljani od januarja leta 1000 naprej (1081, 1508, 1575,
1590, 1621, 1622, 1684, 1845,
1895, 1897).
Pred štirinajstimi dnevi, kosoposle-dicešibkegapotresnegasunkačutili v Pesju, Šoštanju in ponekod v Velenju (na sliki je seizmografski zapis tega dogodka)^ nas je narava opomnila, da je tudi Šaleška dolina tektonskega porekla, karpomeni, da so tudi tu prisotni prelomi oz. prelomni sistemi, ob katerihsosenekoč
nato pa na osnovi analiziranih podatkov sklepati o mehanizmih in zakonitostih pojavov.
Tako sta opazovanje potresnih učinkov in merjenje valovanja vzemeljski skorji pomembna dela seizmoloških raziskav. Beleženje omogočajo vedno bolj natančni seizmografi, izvrednotenje pa seveda nepogrešljivi računalniki s primerno programsko opremo.
Poleg naravnih poznamo tudi ''umetne'1 potrese, ki nastajajo zaradi človekovega poseganja v
dogajali obsežni premiki-predvsem vertikalni. Seizmološka opazovanja in analize kažejo, daso"naši "prelomi v današnjem času seizmično neaktivni. Po karti maksimalnih intenzitet potresov (V. Ribarič,: Potresi, 1984) je območje Šaleške doline in okolice postavljeno med 6. in 7. stopnjo, kar pomeni najnižje vrednosti v Sloveniji.
Veda, ki preučuje potrese se imenuje seizmologija in predstavlja vezni člen med geologijo in fiziko.
Za vse naravne potrese so krive “sile zemljine notranjosti", ki se sproščajo delno tudi v obliki nihanj, katerih posledice na površini zaznavamo kot potrese.
Najpogostejši (85 %) so tektonski potresi, ki so povezani s"prelomi" vzemeljski skorji. Veliki bloki hribin se ob teh prelomnih površinah, ki seveda nisogladke, lahkovčasihpremaknejo (konotranje napetosti premagajotrenje ob prelomni površini), posledice pa se po seizmičnih valovih prenesejo na površino, ki se strese.
Manj pogosti in bolj povezani z določenim območjem so vulkanski in podorni potresi.
Najbolj vznemirljivo vprašanje, ki se v zvezi s potresi pojavlja, je prav gotovo napovedovanje teh dogodkov. Posebej zagnani so na tem področju na Kitajskem, vendar pa imajo ob vzpodbudnih tudi porazne rezultate; od lažnih alarmov do povsem nepričakovanih dogodkov.
V znanosti navadno najprej skušamo zbrati in spoznati vse, kar je o določeni tematiki dosegljivo,
naravno okolje. Glede na dolgo zgodovino rudarjenja, je dolga tudi zgodovina spremljajočih pojavov v rudarstvu, med katerimi so s to tematiko povezani predvsem premiki plasti pod površino in premiki površine terena. V primeru trenutnih dogodkovso posledice povsem podobne potresnim, vendar praviloma mnogo manj intenzivne in zaznane na mnogo manjših območjih.
HRIBINSKI UDARI
V	RUDNIKU LIGNITA VELENJE
V	Rudniku lignitaVelenježeletanazaj pridobivanje premoga spremljajo pojavi hribinskih udarov. Največ h ri bi nskih udarov je zaznanih v jam i Pesje, manj v jami Škale in najmanj v jami Preloge-jug.
Tudi tu gre za sproščanje nakopičenih napetosti v hribinskem masivu ali premoškem sloju. Napetosti so se v sloju lahko nakopičile še predno smo se z odkopavanjem približali napetostnemu območju, ali pa se povečajo, ko se z odkopavanjem približamo predelu, kjer hribina ali premog akumulirata dodatne napetosti.
Ko napetostno stanje preseže zmožnost akumuliranja hribine, pride do nenadne sprostitve pritiskov, ki se lahko odrazijo na podoben način kot potres na površini. Tresejo se tla, prihaja do dviganja tal in poškodb podgradnje. Bolj kot je premog sposoben akumulirati napetosti, večje bodo posledice sprostitve napetosti. Še posebej
močno delovanje hribinskih udarov opažamo na krovninskih etažah, kjer je premog v stropnem delu še neporušen in tak zmožen sprejemanja velikih sprememb napetosti.
Napovedovanje hribinskih udarov je prav tako teževno, kot napovedovanje potresov na površini. Velikokrat se pred udarom pojavlja povečan pritisk na čelo delovišča, prasketanje, grmenje ali močnejši šumi. Ker je težko natančno določiti lokacijo izvora udara, je prav tako težko spremljati spremembe napetostnega stanja v premogu ali hribini. V lanskem letu smopodogodkihvavgustunaetaži k.+40 D v jami Pesje poskusno sledili spremembam napetostnega stanja v stebru med odkopoma D in E. Ker se napetosti v hribini ali premogu pred udarom skokovito in zelo hitro povečajo, karakterističnih sprememb nismo uspeli zaslediti, ugotovili pa smo, da smo s preventivnimi ukrepi (razstreljevanje) uspeli znižati napetostno stanje v stebru. Prav tako pa smo sledili naraščanju napetostnega vala v premogu pred čelom delovišča.
Posledice hribinskih udarov so opazne tudi na površini, saj je izvor hribinskega udara pod zemljo in deluje podobno kot epicenter pri potresih. Močnejši kot je hribinski udar, bolj se bo sprostitev energije odrazila tudi na površju. V drugi polovici preteklega leta smo v naselju Pesje spremljali seizmično aktivnost. S preciznim seizmofonom smo zasledili cel kup šibkih potresov, katerih valovanje imaspecifično obliko in čas trajanja. 3.11.1994 se je na odkopu D k+40 v jami Pesje zgodil hribinski udar, ki je poškodoval 30 m odvozne proge. Čutili so gatudi prebivalci Pesja. Če primerjamo ta udar z evidentiranim potresom 2.4.1995 v Šoštanju, lahko ugotovimo, da se je ob hribinskem udaru v jami Pesje sprostilo trikrat manj energije kot ob potresu v Šoštanju.
Glede na dejstvo, da tako potresov kot tudi hribinskih udarov ne glede na razvoj znanosti, ne bomo mogli že jutri napovedovati, nam kot varnostni ukrep ostane le preventivno delovanje. Pri potresih setolahkoodražavodkrivanju potresnih con in primerni protipotresni gradnji objektov, pri hribinskih udarih passprejemanjem ustreznih tehničnih ukrepov pri pridobivanju premoga in v iskanju sprejemljivejših geometrijskih odnosov odkopavanja.
Hidrogeološka služba RLV
AKTUALNO
NAMESTO KOGA BOŽA CVETI...?
" Mnogi naši otroci in mladostniki so kot popki, ki venejo, namesto da bi vzcvetevali. Črv uničevalnosti se zagrize potuhnjeno in globoko. Kdaj, odkod, zakaj? Včasih ga niti ne opazimo, včasih izbruhi njegove rušilne agresije vzbujajo strah in odpor."
S temi mislimi in veliko željo - kako pomagati tem mladim ljudem, kako bolje prepoznavati simptome in razbirati signale, kako zagrabiti in reševati, kako razvijati preventivo, kako uspešno rehabilitirati - je v Ljubljani organiziran cikel petih seminarjev, ki obravnavajo oblike, vzročnost in dinamiko samouničevalnega vedenja pri otrokih in mladostnikih, alkohol in drogo v njihovem življenju, mladostnika kot žrtev, pričo in izvajalca nasilja ter samomor kot fenomen v Sloveniji.
Nosilci seminarjev so ugledni slovenski strokovnjaki dr. Gorazd Mrevlje, prof.dr. Martina Tomori in doc. dr. Slavko Ziherl, ki imajo bogata znanja, pridobljena doma in v tujini, predvsem pa dolgoletno izkustveno delo z mladostniki.Trije seminarji, ki so že bili izvedeni, nosijo skupne misli - močan pomen družine in najzgodnejšega otroštva za človekov osebnostni in socialni razvoj in misel, daje mladostniško obdobje čas oblikovanja identitete, samostojnosti, čustvene ločitve od staršev, obdobje, ko se križata težnja po tem, da si otrok in da si odrasel. Starejši velikokrat radi rečemo, da je to naj lepše obdobje, saj smo pravzaprav že pozabili, kako polno stisk in tesnobe je bilo.
To pa je tudi obdobje, ko mladi zaradi radovednosti, pomanjkanja prijetnih doživetij, želje po sprejetosti v družbo, po potrjevanju pred vrstniki, poskusu odpravljanja čustvene napetosti, potrtosti, tesnobe ter izogibanju neprijetne ali boleče stvarnosti posegajo po legalnih (alkohol in tobak) in ilegalnih (marihuana, heroin, kokain) drogah.
V svojih izvajanjih strokovnjaki poudarjajo pomen izkušenj in načinov spretnosti razreševanja vsakodnevnih stresov, kijih je mladostnik pridobil v svoji družini. V družinah, ki svoje strese rešujejo z alkoholom,cigareti, tabletami, lahko predvidimo, da bo mladostnik te družine tudi svoj stres, svojo tesnobo in strah reševal na takšen način.Veliko je znakov, ki bi morali starše opozoriti na to, da njihov mladostnik sega po alkoholu, po drogi. Ti znaki ( nihanje razpoloženja od potrtosti do neosnovanega veselja brez zunanjih razlogov, nezbranost
za šolsko delo, izguba prejšnjih prijateljev in druženje s takimi, o katerih doma noče govoriti, kraja denarja in nakita doma, najdenje injekcijskih igel, nošnja dolgih rokavov v neprimernem času,itd.) so za starše zadnje opozorilo, da svojemu otroku pokažejo pripravljenost za pomoč in razumevanje. Ne glede na svoja čustva strahu, jeze, zaskrbljenosti in razočaranja naj otroku omogočijo trezen pogovor in pripravijo načrt za pomoč pri odpravljanju težav, ki jih je uživanje legalnih ali ilegalnih drog povzročilo.
Možnosti preprečevanja zlorabe alkohola, tobaka in drog ima vsak posameznik, družina, šola in širša skupnost. Z znanjem o drogah, njihovemu učinkovanju in posledicah uživanjajepotrebno seznanjati mladenanjim dostopen in razumljiv način, brez pretiranega zastraševanja, ki včasih povzroči mnenje, da je uživanje droge že skoraj pogumno dejanje. Z dejavnim razreševanjem vseh vrst stresov in preizkušenj dajemo ustrezen vzor mladostnikom. Mladim morajo biti dostopne možnosti za zdravo uveljavitev, za pozitivno predstavo o sebi. Spodbujati jih moramo, da se znajo pogovoriti o svojih problemih, prevzemati odgovornost za svoje vedenje, se veseliti brez kemičnih pomagal.
Pomembneje, da mladostnikom pomagamo reči "NE", vendar ne šele v mladostniškem obdobju, saj je takrat že zdavnaj prepozno za začetek oblikovanja njegovega odnosa do drog. TREBA JE ZAČETI ZGODAJ - Z LASTNIM ZGLEDOM ŽE OD OTROKOVEGA ROJSTVA DALJE.
Doc. dr.Ziherl navaja 7 korakov staršev, ki pomagajo mladostniku reči "NE":
1.	Pogovarjajte se z otrokom o alkoholu, tobaku in drogi brez čustvenega naboja, torej brez zastraševanja in tudi podcenjevanja;
2.	Naučite se prisluhniti svojemu otroku, razumite njegov pogled in ne vsiljujte vedno svojega;
3.	Pomagajte mu, da bo izoblikoval pozitivno podobo o sebi;
4.	Razvijajte pozitivne vrednote - odnos do dela, umetnosti, kulture (in ne le do materialnih vrednot, položaja na družbeni lestvici, karierizma, ki pogosto nadomešča ljubezen staršev in njihov čas z denarnim odkupovanjem pri otroku);
5.	Pomagajte mu vzdržati pritisk vrstnikov;
6.	Spodbujajte zdrave, ustvarjalne dejavnosti ( vendar ne zaidite v skrajnosti, s katerimi želite zadovoljiti svoje neizpolnjene ambicije po vrhunskih dosežkih v športu, glasbi, ipd.);
7.	Z lastnim zgledom in pogovorom mu razvijajte pozitiven odnos do zdravja in skrbi zanj ( skrb za zdravo prehrano, rekreacijo).
S temi koraki omogočamo mladostnikom, da si pridobijo dovolj velik maneverski prostor, v katerem se lahko uveljavijo brez pomoči alkohola, tobaka in drog.
V razmislek pa še nekaj - besede: DROGA JE TU, MED NAMI, veljajo zelo močno tudi za naše mesto, tudi za naše delovno okolje, zato so nam spoznanja in znanja s tega področja močno potrebna.
Milena Ahtik
120 LET PREMOGOVNIŠTVA
11. APRIL 1995
Torek, 11. april, je bil v našem podjetju slovesen dan. Zrazličnimi prireditvami smo namreč proslavili 120 let razvoja premogovništva v Šaleški dolini. Že nekaj dni prej, v četrtek, 6. aprila, paje v tedniku Naš čas izšla posebna štiristranska priloga, kije prinesla sedanji pogled na velenjski premo-
govnik ter nekaj podatkov o njegovi preteklosti in ohranjanju tradicije v njem.
Ob 12. uri seje v torek, 11. aprila, začela novinarska konferenca, na kateri je vodstvo podjetja zbranim novinarjem predstavilo strateški načrt razvoja premogovnika do leta 2004. Dr. Franc Žerdin, predsednik poslovodnega odbora, je predstavil vse štiri variante razvoja podjetja glede na količino odkopanega premoga in na produktivnost ter primerjal proizvodne, tehnične in cenovne podatke velenjskega premogovnika z drugimi v svetu. V drugem delu konference je Marjan Hudej, pomočnik tehničnega vodj e za proizvodnj o, povzel 120-letno zgodovino premogovništva v Šaleški dolini in razvoj premogovnika. Pred konferenco so nekateri novinarji odšli tudi na ogledjamske proizvodnje, in sicer naodkop B 25 v jamo Pesje. Po njihovih besedah so bili nad ogledom navdušeni in zelo im-presionirani.
Po novinarski konferenci je bilo v avli upravne zgradbe v Prelogah odprtje razstave arhivskih fotografij. Razstavo je odprl dr. Franc Žerdin, prijeten uvod pa so pripravili pevci Rudarskega okteta. Razstavljene fotografije prikazujejo ljudi, dogodke, stroje, stavbe, ki so tako ali
drugače zaznamovali zgodovino velenjskega premogovnika. Arhivske fotografije so izobešene v avli in jedilnici upravne zgradbe ter v prizivnici v Prelogah. Naogled bodo do sredine maja.
Ob 120. obletnici premogovništva v Šaleški dolini je bila postavljena še ena razstava, in sicer v izložbi veleblagovnice Ljubljanska Nama. Skupaj so jo pripravili člani projektne skupine za pripravo celostne podobe podjetja in delavci Muzeja Velenje. Razstavase imenuje "Ob 120. letnici najdbe glavnega sloja lignita". Na ogled bo mesec dni.
Poleg omenjene razstave seje iz ven podj etj a 11. aprila dogajalo še nekaj. Za vse Velenjčane so bile organizirane tri filmske predstave arhivskih filmov v torek dopoldne in zvečer, za Šoštanjčane pa v sredo zvečer. Dopoldanski predstavi sije v Velenju ogledalo največ sedmošolcev
velenjskih osnovnih šol, večerni predstavi v Velenju in Šoštanju pa večinoma upokojeni delavci premogovnika, sedanji delavci in tudi drugi. Filmske predstave so bile zelo dobro sprejete in tudi dobro obiskane, mnogi obiskovalci pa so se zanimali tudi za nakup videokaset z nekaterimi arhivskimi filmi.
11. april je torej minil, toda jubilejno, 120. leto velenjskega premogovnika, še traja. Zato bodo tej obletnici posvečene v naslednjih mesecih še nekatere prireditve. Prvi bosta v maju - slavnostni koncert Rudarske godbe in kulturni večer ob izidu knjige Antona Seherja o zgodovini velenjskega premogovnika. Osrednja prireditev s proslavo ob 120-letnici pa bo, seveda, letošnji rudarski praznik, 3. julij.
Diana Janežič
Ob 120-letnici premogovništva v Šaleški dolini so delavcem in vodstvu velenjskega premogovnika čestitali:
kolektiv osnovne šole Bibe Rocka Šoštanj,
kolektiv Gorenja Indopa, direktor Ere Gvido Omladič s sodelavci,
direktor CSŠ Velenje Peter Robida,
kolektiv Studia Rebernik.
Vsem se za lepe želje ob praznovanju lepo zahvaljujemo!
Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor -Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, mag. Boris Salobir, Peter Pušnik -Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15, fcvc: 854-986 - Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka.
Z novinarske konference
KULTURA
rirvi
r

Zveza kulturnih organizacij Slovenije
RAZPISUJE
23. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
Pogoji:
1.	Sodelujejo lahko avtorji s prozo, poezijo in dramskimi deli, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev.
2.	Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra.
3.	Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorjeza nastop naobmočnem in republiškem srečanju. Območnih srečanj bo šest.
4.	Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili delaizbranihavtorjevnanačinin vobsegu, ki boustrezalnjihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo.
5.	Prispevke pošljite do5. maja 1995 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 23. srečanje), Štefanova 5, p.p. 136,61000 Ljubljana.
Dodatne informacije dobite po telefonu 061-126-20-83.
Klopi v mestnem parku, posnete leta 1975
Klopi v mestnem parku, posnete leta 1995
"PINOVCI" KONČNO MED NAMI
Potem ko so s svojimi likovnimi deli od lanske jeseni gostovali v Mozirju, na Dobrni, v Ljubljani in Celju, se člani likovne skupine PIN sedaj končno predstavljajo domačim obiskovalcem razstav.Vpetek,14.aprila,jebilanamreč odprta njihova razstava v galerijskih prostorih muzeja na velenjskem gradu. Odprtje razstave je s svojim nastopom popestril Rudarski oktet, ustvarjalce likovnih del in njihova dela pa strokovno ocenil prof. dr. Mirko Juteršek. O umetniškem ustvarjanju naših sodelavcev in ogledu razstavljenih del na pot je nekaj besed spregovoril predsednik poslovodnega odbora podjetja dr. Franc Žerdin.
Mnogi naši delavci so si likovna dela skupine PIN že ogledovali, tudi v času njihovega razstavljanja v prostorih našega podjetja, a povabilo na ogled tokratne razstave velja njim in vsem, ki tegaše nikoli niso storili. Pinovci namreč razstavljajo svoja nova dela, ki so jih ustvarili v zadnjem času. Poleg tega pa je obisk vseh muzejskih prostorov, zbirk in razstav na gradu in samega gradu z lepim sprehodom do njega vreden vašega časa. Vabljeni do konca maja!
ŠPORT IX REKREACIJA
RAZPIS TEKMOVANJA V MALEM NOGOMETU
1. LIGA
Tekmovanje bo potekalo ob torkih na igrišču za mali nogomet v TRC Jezero. Prva tekma se vedno začne ob 17.30, druga ob 18.15 in tretja ob 19. uri.
1.	krog - 25. aprila Jama Preloge : HTZ
Jama Pesje : Jamska mehanizacija Klasirnica : Priprave
2.	krog - 9. maja HTZ : Priprave
Jamska mehanizacija: Klasirnica Jama Preloge : Jama Pesje
3.	krog -16. maja Jama Pesje: HTZ Klasirnica: Jama Preloge Priprave : Jamska mehanizacija
4.	krog - 23. maja
HTZ: Jamska mehanizacija Jama Preloge : Priprave Jama Pesje: Klasirnica
5.	krog - 30. maja Klasirnica: HTZ Priprave : Jama Pesje
Jamska mehanizacija : Jama Preloge
®
2. LIGA
Tekmovanje bo potekalo ob ponedeljkih; prva tekma se vedno začne ob 17.30, druga ob 18.15 in tretja ob 19. uri. Prvi krog je bil že odigran 24. aprila.
2.	krog - 8. maja
Jamske gradnje : Jamski transport Zračenje : J. Mehanizacija remont Jama Skale : Skupne službe
3.	krog -15. maja
Skupne službe : Jamske gradnje J. Mehanizacija remont: Jama Škale Jamski transport: Zračenje
4.	krog - 22. maja Jamske gradnje: Zračenje Jama Skale : Jamski transport
Skupne službe : J. Mehanizacija remont
5.	krog - 29. maja
J. Mehanizacija remont: Jamske gradnje Jamski transport: Skupne službe Zračenje : Jama Skale LIGA VETERANOV Tekmo vanjebopotekaloobčetrtkih; prva tekma se vedno začne ob 17.30, druga ob 18. uri, tretja ob 18.30 in četrta ob 19. uri.
1.	krog -11. maja Klasirnica : HTZ
Jama Skale : Jamske gradnje Jamska mehanizacija : Priprave Jama Pesje : Jama Preloge
2.	krog -18. maja HTZ: Jama Preloge Priprave : Jama Pesje
Jamske gradnje : Jamska mehanizacija Klasirnica: Jama Škale
3.	krog - 25. maja Jama Škale : HTZ
Jamska mehanizacija : Klasirnica Jama Pesje : Jamske gradnje Jama Preloge : Priprave
4.	krog - 1. junija HTZ: Priprave
Jamske gradnje : Jama Preloge
Klasirnica: Jama Pesje
Jama Škale : Jamska mehanizacija
5.	krog - 8. junija Jamska mehanizacija: HTZ Jama Pesje : Jama Škale Jama Preloge: Klasirnica Priprave : Jamske gradnje
6.	krog -15. junija HTZ: Jamske gradnje Klasirnica: Priprave Jama Škale : Jama Preloge Jamska mehanizacija : Jama Pesje
7.	krog - 22. junija Jama Pesje: HTZ
Jama Preloge : Jamska mehanizacija Priprave : Jama Škale Jamske gradnje: Klasirnica
ZAHVALA
Ob smrti sina Borisa se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Jame Pesje za denarno pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja.
Rafael Štober
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se zah valj ujem sodelavcem iz obrata Jama Škale in remontne delavnice hidravlike v Jamski mehanizaciji za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
Alojz Tamše
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega Franca Bolj teta se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v obratu HTZ in Zračenju, Rudarski godbi, častni straži in govornikom za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Anica, otroci: Anica, Franci, Toni in Milenazdružinami in mama
ZAHVALA
Ob smrti očeta Ivana se iskreno za-hvaljujem svojim sodelavcem, očetovim nekdanjim sodelavcem iz strojnega remonta, sindikatu obrata Jamska mehanizacija, rudarski godbi in častni straži za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Boris Flis
/Pri objavi te zahvale v prejšnji številki Rudarja je prišlo do tiskarske napake. Zanjo se vsem prizadetim opravičujemo. Uredništvo/
Avtor
LOM
KRILO
POSLOPJA
ORATOR.
PRIDIGAR
VRSTA
ZELIŠČNEGA
LIKERJA
RIOJI
ZREZEK
MESTO v azov-SKEMMORIB PlEMlSKI deCek V DVORNI SLU2.
RT NA JOŽKI OBALI SPANUE
MESTO NA JAP. OTOKU KIOŠO
AGRONOM
ONDINA
OTTA
DELAVCI
V
REMIZAH
PERGAMISKI
KRALJ,
VLADAR
ZBORNI PEVEC ALI PLESALEC
ČEBELJI
SAMEC
PRIPADNIK NEKDANJEGA NARODA NA PIR.POLOTOKU
Španski otoki v zahodnem
DELO SREDO-
ZEMSKEGA
MORJA
AVTOMOOIL
OZNAKA
NABEH
DRŽAVNA
ZALOŽBA
MESTO OB NEM. ČEŠKI MEJI
JAPONSKI
DROBIŽ
METRIČNI
POUDAREK
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU:
IESI - mesto v Italiji, zahodno od Ancone; LAM - mesto ob nemško-češki meji; OITA - mesto na japonskem otoku Kiušu; OLST - mesto na Nizozemskem; OORT - nizozemski astronom; ROŽAJ - mestece v Črnogorskih brdih; SAAR - nemška reka, pritok Mozele; TRFALGAR - rt na južni obali Španije;
Na označenih poljih v križanki dobite tri misli, povezane z delavskim praznikom. Izpišite jih na dopisnico in nam jo pošljite v uredništvo Rudarja, RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje do 15. maja 1995. Med pravilnimi rešitvami bomo tri dopisnice izžrebali in avtorje rešitev nagradili s knjigami.
Želimo vam uspešno reševanje križanke in prijetne prvomajske praznike! Uredništvo!
ODŠLI SO V POKOJ
Stane HROVAT,
upokojen 3. marca
Rodil seje 16. oktobra 1940 v Ljubnici pri Celju. Poročen z Marijo, rojeno Iršič. Oče dveh otrok: Stanislava in Tanje.
Od 21. marca 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil sejekot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1969 v okrepčevalnico. Upok-ojil seje kot materialni knjigovodja v podjetju GOST. Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega delavca v prehrani. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah za izgradnjo Velenja in bil dejaven pri sindikatu.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Mehmed REDŽIČ,
upokojen 18. marca Rodil se je 15. marca 1949 v Stijeni pri Caz-inu v Bosni in Hercegovini. Poročen z Rafaelo, rojeno Plešnik. Oče treh otrok:
Martina, Aleša in Dragana.
Od 27. maja 1972 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil seje kot nekvalificiran delavec v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1980 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1978 za kvalificiranega kopača.
Bilje dejaven pri sindikatu in na športnem področju v podjetju, kjer je dobil več priznanj.
Dobitnik zlate značke za udarniško delo v RLV in nagrajen za 20 let dela v RLV.
Peter BEZJAK,
upokojen 31. marca Rodil seje 13. oktobra 1948 v Markovcih pri Ptuju. Poročen z Majdo, rojeno Drev. Oče dveh otrok: Petrain Andreja.
Od 24. junija 1970 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letu 1968. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Jamsko mehanizacijo, kjerjedelal do upokojitve. Leta 1982 je opravil tečaj za delo s pridobivalnimi stroji na odkopih in delal s kombajnom na odkopu osem let.
Bil je član Delavskega sveta podjetja in dejaven pri sindikatu.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Franc ŽIBERT,
upokojen 31. marca Rodil seje 4. novembra 1938 v Franciji.
Poročen z Marijo, rojeno Višnjar. Oče dveh otrok: Jane in Mateje.
Od 15. februarja 1971 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letih 1957/58 in 1961/64. Leta 1971 seje zaposlil kotstrojni ključavničar v ESO. Leta 1978 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Sodeloval je v udarniških akcijah za izgradnjo Velenja.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Od 20. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že leta 1964. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v J ami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970je opravil izpit za kvalificiranega električarja v metanskih jamah.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Igor REPNIK,
upokojen 17. marca Rodil se je 21. novembra 1966 v Celju.
Od 21. marca 1986 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil seje kot nekvalificiran delavec v Jami Škale. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v obrat Zračenje, kjer je delal do upokojitve
Ivan ZABUKOVNIK,
upokojen 31. marca
Rodil se je 4. oktobra 1948 v Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Čuk. Oče treh otrok: Alenke, Rada in Tadeja.
Od 25. februarja 1970je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa že v rudniškem delu RŠC. Leta 1970 seje zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1986je bil premeščen v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Karel ZAPUŠEK,
upokojen 31. marca
Rodil seje 15. oktobra 1948 v Škarnicah pri Celju. PoročenzLjudmilo, rojeno Jakob. Oče treh otrok: Lovra, Gregorja in Mojce. Od L julija 1969 je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil seje kot kvalificirani kopač v Klasirnici. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1975 v Priprave, kjer seje upokojil kot rudarski nadzornik. Leta 1987 je dokončal šolanje in opravil izpit za rudarskega tehnika.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Rajmund ŠKORJANC,
upokojen 31. marca
Rodil seje 28. decembra 1943 v Topolšici. Poročen z Vido, rojeno Žerdoner. Oče dveh otrok: Damijane in Irene.
Jože RŽEN, upokojen 31. marca Rodil seje 19. januarja 1949 v Ota vn i ku na Do-lenjskem. Poročen z Jožico, rojeno Repnik.
Oče dveh otrok:
Damjana in Lucije.
Od L marca 1971 je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani rudar pri rudarskem praktičnem pouku, upokojil pa se je kot inštruktor-rudarski učitelj v obratu Praktično izobraževanje. Opravil je izpite za učitelja praktičnega pouka in za delo z jamskimi pridobivalnimi stroji.
Bil je dejaven v samoupravnih organih in sodeloval pri izgradnji Velenja in okoliških krajev. Dejaven je tudi v planinski sekciji Škale in v športnem društvu Škale. Dobitnik priznanja jamske reševalne čete in Rdečega križa občine Velenje ter nagrajen za 20 let dela v RLV.
Štefan RAMŠAK,
upokojen 31. marca Rodil se je 9. oktobra 1948 v Črnovi. Poročen z Marijo, rojeno Rajšp.
Oče dveh otrok:
Damjana in Simone.
Od 20. februarja 1969 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenjavojaščinepažeodletal966.
ODŠLI SO V POKOJ
Leta 1969 seje zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve. Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1973 za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je pri udarniških akcijah za izgradnjo Velenja.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ivan GRAČNER,
upokojen 31. marca Rodil seje 15. septembra 1948 v Ravnem pri Šentjurju. Poročen z Darinko, rojeno Guček.
Oče dveh otrok: Sinatre in Maje.
Od L oktobra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Leta 1968 seje zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Rafael PLAZL,
upokojen 3 L marca Rodil se je 21. novembra 1948 v Završah.
Poročen s Pavlo, rojeno Jan. Oče dveh otrok:
Darje in Sandija.
Od L septembra 1974 je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil se je kot kvalificirani rudar - strojnik v Jami Škale. Leta 1977 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1988 je opravil izpit iz osnov hidravlike. Bil je dejaven pri sindikatu. Dobitnik udarniških značk RLV, dveh nagrad za inovatorstvo in nagrade za 20 let dela v RLV.
Feliks LIPAR, upokojen 31. marca
Rodil seje 12. avgusta 1944 v Trbovljah. Poročen z Marijo, rojeno Zabukovec. Oče enega otroka: Irene.
Od L marca 1968 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil seje kot rudarski tehnik pri rudarskem praktičnem pouku. Leta 1991 je bil premeščen v obrat Priprave, kjer je delal in se upokojil kot rudarski poslovodja. Leta 1970je opravil šolanje in izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Viktor LADINIK,
upokojen 31. marca Rodil se je 28. julija 1948 v Orlici pri Mariboru . Poročen s Heleno, rojenoDrozg.Očedveh otrok: Aleksandre in Tanje.
Od 24. aprila 1970 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1966. Zaposlil seje kot kvalificirani kopač v Pripravah, kjer se je upokojil kot vodja priprave.
Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah za izgradnjo Velenja.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ferdinand KRK, upokojen 31. marca
Rodil se je 27. maja 1949 v Andražu. Poročen zRozalijo.rojenoTajnik.Očedveh otrok: Mateja in Boštjana.
Od 30. septembra 1969 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1967. Zaposlil seje kot kvalificirani kopač v Jami Vzhod. Leta 1980je bil premeščen v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Franc NOVINŠFK, upokojen 31. marca
Rodil seje 4. septembra 1948 v Cirkovcah. Poročen z Vladko, rojeno Dvorjak. Oče enega otroka: Elvire.
Od 1. septembra 1974je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Zaposlil seje kot kvalificirani rudar - strojnik v Jami Škale. Leta 1977 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Božidar KOPRIVEC,
upokojen 31. marca Rodil seje 25. oktobra 1948 v Šentrupertu.
Poročen z Anico, rojeno Pinterič. Oče dveh otrok: Bogomira in Tatjane.
Od 23. septembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, od leta 1966 pa v rudniškem delu RŠC. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v rudarskem praktičnem
pouku. Leta 1991 je bil premeščen v Priprave, kjer se je upokojil kot vodja priprave. Bil jedejaven pri delavskem svetu in sindikatu.
Dobitnik zlate medalje dela, priznanja za 40 krat darovano kri in nagrajen za 20 let dela v RLV.
Alojz BEZJAK,
upokojen 31. marca Rodil se je 9. junija 1949 v Pobrežju pri Ptuj u. Poročen s Štefko, rojeno Pušnik. Oče dveh otrok: Melite in Iztoka.
Od 22. avgusta 1969 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1967. Leta 1969 seje zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Zahod. Leta 1970je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Bil je dejaven pri sindikatu in sodeloval v udarniških akcijah za izgradnjo Velenja. Dobitnik odlikovanja zaslug za narod in nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ivan KOČIVNIK,
upokojen 9. aprila Rodil seje 2. maja 1947 v Podlipju nad Muto.
Poročen z Jožico, rojeno Gaber. Oče dveh otrok:	Natalije in
Džonija.
Od 18. aprila 1966 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil seje kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje v obrat Zračenje, kjer je delal in se upokojil kot rudarski nadzornik. Leta 1972 je opravil tečaj za inštruktorja praktičnega pouka. Leta 1981 je ob delu opravil šolanje in izpit za rudarskega tehnika, leta 1982 pa izpit za rudarskega nadzornika.
Bil je podpredsednik delavskega sveta in član komisij pri delavskem svetu. Sodeloval je pri udarniških akcijah za izgradnjo Velenja in okoliških krajev. Je ustanovitelj društva gojiteljev čistopasemskih malih živali, član kinološkega, gobarskega in čebelarskega društva. Bilje tudi član fotokluba Velenje.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
stran 12
RUDAR
ZGODBA Z NASLOVNICE
Celje - skladišče
D-Per
65/1995
5000002591,4
ČLOVEK JE KOT KLJUČAVNICA -ZA VSAKO JE TREBA IZBRATI KLJUČ
COBISS e
Peter Lesjak
Za vsakimi vrati se skriva nekaj. Za zaklenjenimi nekaj, karnaspritegne še bolj. Zato se trudimo poiskati ključ, vrata odkleniti in pokukati, kaj je za nji mi. Tudi z ljudmi je tako.
V	vsakem se skriva nekaj. Včasih je že zunanjost tako zanimiva, da nas radovednost žene pogledati "zadaj", noter. Včasih ni na zunaj nič zanimivega, a je kakršnakoli že vsebina skrita, prikrita in nam zato radovednost ne da miru. A kot se za zaklenjena vrata ne da priti brez ključa, se brez ključa ne da priti v človekovo notranjost, v njegovo srce in dušo.
Nič ne rečem, da sem med najinim pogovorom prišla v srce in dušo našega sodelavca Petra Lesjaka, zaposlenega v obratu HTZ. Tega si niti ne domišljam. Le zazdelo se mi je, da je tih, miren; pa saj je sam, preden sva začela govoriti "zares", rekel, da mu jezik ne teče najbolj.
In vendarle sva se prijetno razgovorila in sem o njem izvedela marsikaj.
Peter je doma iz Žerjava, tistega kraja nekje v kotu severne Slovenije, ki sta ga industrija in onesnaženje okolja pohabila. Odraščal je v delavski družini ob štirih bratih in sestri. Po rodu je tako Korošec, a se mu to v govorici ne pozna več prav veliko. Prizna pa, da še "šraja" po koroško, koobiščemamoindruge sorodnike na Koroškem.
V	Žerjavu je dokončal rudarsko šolo in se zaposlil v rudniku svinca in cinka v Mežici. Pet let je zdržal pri težkem, strupenem delu, potem pa je utrpel obrabo hrbteničnih vretenc. Moral bi zapustiti delo v rudniku in začeti delati zunaj jame. To mu ni bilo najbolj všeč. Med tem oklevanjem in premišljevanjem ga je bodoča žena nagovarjala, da bi odšel z njo v Velenje. Odločil seje tako in leta 1974 sta prišla v Velenje.
Najprej se je Peter zaposlil v Gorenju. Ni ostal dolgo, kajti ni se mogel strinjati, da bi delo opravljal nepravilno, nenatančno, kot
so od njega zahtevali. Dosleden, natančen, kotje,jeraje spet poiskal no voslužbo. Našel jo je v delavnici zaščitnih sredstev v Rudniku lignita Velenje, ki je tedaj imela prostore še v Starih Prelogah. Delo, ki ga je čakalo, je bilo nekaj povsem drugačnega, kotjedelaldosedaj,agajepritegnilo.Naučil se je polagati pode - tople pode, itisone, tapisone. Delal je v glavnem na terenu, po novih stanovanjih, ki jih je bilo v tistih letih, osemdesetih, zgrajenih veliko. Ko ni bilo dela na terenu, je šival rokavice.
Potem je še enkrat menjal delovno mesto. Nekaj let je v Sipaku delal folije za plastične kozarce in si pravzaprav ves čas želel vrnitve na staro delo, kar se je naposled le zgodilo.
Danes je Peter Lesjak vodja galanterijskega oddelka v delavnici zaščitnih sredstev. Pri delu vodi, usmerja, nadzoruje okoli 12 delavcev. Včasih jih je več, včasih manj, kajti to so delovni invalidi, ki so v ta oddelek
razporejeni za čas rehabilitacije ali prekvalifikacije. Nekateri ostanejo, nekateri gredo drugam, nekateri se vrnejo na svoje prejšnje delovno mesto. Nekateri se hitro privadijo in navdušijo nad novim delom, druge takšno delo pritegne manj in z njimi je težje.
Peter j e opravil interni izpit za oblik-ovalca usnja in seje temu delu zelo privadil. Načrtuje in oblikuje osnutke za usnjene izdelke, predvsem torbe. Pomaga si s svojimi idejami, oblikujepoidejistrankealiposkicah in slikah v katalogih. Rad bi kdaj obiskal kakšno tovarno, kjer izdelujejo galanterijske izdelke, vendar je vanjo težko priti. Že vedo, zakaj. Največ dela opravijo delavci galanterijskega oddelka, prav tako kot vseh oddelkov delavnice zaščitnih sredstev, za potrebe matičnega podjetja in v njem za osebna zaščitna sredstva in pripomočke jamskih delavcev, vedno več pa tudi za druge stranke. Najbolj iskane so tapetniške storitve, šivanje zaves, različnih prevlek, cerad in podobnega.
Četudi je Peter rad v delavnici in pri svojem delu, je zelo rad tudi doma. Njegov dom stoji v Gaberkah. To je hiša ženinega očeta, kamor sta se Peter in žena vselila pred dvema desetletjema, ko sta prišla v Velenje. Družino dopolnjujeta še dva sinova, od katerih je eden že odšel "na svoje". Hiša in njena okolica zaposlujeta Petra v prostem času. Pridnih rok je in delovnega duha, kar nobeni hiši ni odveč. In pravi, da ga največ dela šele čaka, kajti hiša je stara in potrebna številnih, tudi zelo temeljitih popravil.
Okolica hiše - velik travnik in bližnji gozd - in lep razgled po Gaberkah sta za Petra odlična priložnost, da se sprosti, premisli o čem, se umiri in nabere moči za vsakdanje delovne obveznosti. In to priložnost s pridom in veseljem izkorišča.
Diana Janežič