Dopisi gmartno pri Slovenjem Gradcu. Velika rado»ednost je zavladala med šraarčani, ko se je "razglasilo, da priredi požaina bramba št. Ilj pri Velenju pri nas igro »Prisega o polnoči«, zato spio ae zbrali 22. maja v rea prav lepel številu v )' jaovnikovi dvorani, neetrpno pričakujoč, kaj torej zmorejo ti šentilčani, da si upajo k nam, v tej stvari precej razvajen šmartin. Toda v naše presenečenje so igrali tako brezhibno, da niti nasi izurjeni stari Igralci niso našli kritike. — Nasa KZ vrlo dobro napreduje. Kmetje ae jasno aivedaj da jim je bila ta organizacija nujno potrebna, zsto že skoro ni posestnika v šmartnem, da bi ne bil včlanjen v Kmečki zvezi in nosil njenega znaka. Skupno je sedaj včlanjenih že nad 200 hišnih gospodarjev z vsemi svojimi družinskimi člani. Skupno aedaj naročujemo žito, ki ga po dveh tako slabih letinah vsakemu primanjkuje. NaroCil?. smo tudi sadno škropilko. Če bodo z njo uspehi zadovoljivi, bomo naročili še eno prevozno in eno nahrbtno. Dne 14. avgusta nameravarao prirediti pri Marijini cerkvi na Homcu velik kmečki tabor. Pripravbalni odbor je pridno na delu. da bo tabor čim veličastnejši. Vabljeni ste nanj vsi iz bližnjih in daljnih krajev in edinic, da s tem pokažemo svojo skupnost in zavednost. Sv. Anton na Pohorju. Hudourja od sobote, 41. maja, smo bili tudi mi bolj ali manj deležni, kar se pozna po naših cestah in travnikih ob njih. Hujše pa jj bilo v nedeljo, ko je treskalo, da ae je hrib Sv. Antona nekajkrat atresel. Udarilo je celo v visoki zvonik ter ga nekoliko poskodovalo. Prosimo konkurenčni odbor, da bi ukrenil vae potrebno, kar se tiCe strelovoda ir zidu, ozi<roma popravi'. istih. Upamo, da se je neurje uneslo in da bomo imeli odslej lepo pomladansko vreme, ki bo gotovo privabilo mnogo izletnkov in romarjev na naše lepe planine, posebno k Sv. Antonu. Prvi večji romarski shod bo na binkostni ponedeljek. Bo dvojno av. opravilo: ob 6 in 10. Pride celo procesija iz sosednje Ribnice. Sv. Anton je velik priprosnjik v vseh dušnih in telesnih zadevah ter težavah, zato pridite poromat k Sv. Antonu vsi, ki imate v tega ljubeznivega svetnika zaupanje! Glavni romarski shod bo 13. junija, v ponedeljek, na kar še prav poaebno opozarjamo vae častilce sv. Antona. Sv. Peter prl Mariboru. Dne 8. maja je bila pri nas slovesna otvoritev banovinske ceste Sv. Peter —JLo*a.Tin Vi je velike gospodarske, tujsko-prometne in narodnostne vrednoeti. Velika pridobitev je posebno za svetolenarški okraj, ki ima akrajSano pot v Maribor za 5 km ter ima tudi bivSa ob- fiina Sv. Peter in s«lanja obtina Sv. Marjeta velike ugodnosti, ker odpadejo s tem veliki stroškj za vzdrževanje starih obCinskih klancev. Prebivalstvo vae širše okolice pozdravlja z velikim veseljem to velikansko pridobitev ter ae zahvaljuje vaem, kateri so količkaj pripomogli k gradnji ceste, najbolj pa tistim, kateri so položili temeljne kamne za to cesto jn jo nadaljevali. — Kakor pri vsakem dobrodelnem delu in v vsakem cirkuau se pa najdejo tudi avgusti, kateri dobro stvar zanikajo in kritizirajo. Ob času graditve humske ceste je vložila bivša občina Sv. Peter priziv, da ta cesta ni potrebna, čeprav so se zavedali, da jo bo gradila . anska uprava. Obžalo-vanja vredno je, da se je izrazil neki gospod od Sv. Petra nedavno proti načelniku ceatnega odbora, da ta novozgrajena cesta zr Sv. Peter nima nikakžnega gospodarskega pomena, ker bodo po njej hodili gotovi ljudje in kradli. Pripravljalni odbor za otvoritev ceste je dobil od raznih posestnikov-vinogradnikov podarjenega 750 litrov vina z naraenom, da se to vino zastonj raadeli povabljenim gostom, večinoma pa delavcem, kar se je tudi zgodilo. Zaradi tegfa je banska uprava to vino oprostaa trošaxine — ob*in.i Košaki pa zahtev« trošarino v zneeku 750 din. Poleg tega poJena smt doživeli se enega, namjreč dopis v »Delavsko politiko« in v »VeCernik«, v katerem si je nekdc drznil žaliti g. načelnika ceatnega odbora. Trezm misle6e šentpetersko ljudstvo ae doforo zaveda, koliko dobrega je storila z novo ceeto nam naklanjena oblast, pri kateri je g. žebot največ sodeloval. čast njemu, obrekovalcc pa naj bo arram! Sicer je pa bHo Se vedno tako, da je vsaka S« tako dobra stvar dobila kritikastre in — nevoščIJivce. Ker sami nimajo nikakih zaslug, zato jil ne priznavajo tudi djrugim. Pribova. 30 letnico je ©bhajala dekJiš.ka Marijina družba na praznik Vnebohoda. Zjutraj sc imela dekleta skupno sv. obhajilo z nagovorom, popoldne pa procesijo z Marijinim kipom. Za %s sloveeni dŁin je prispel iz Maribora g. kanonik iii Skofijski voditelj vseh Marijinih družb dr. Ivars žagar, ki je v lepem govoru poživil našo družbc in sprejel nekaj novink, za kar se mu sorčno zahvaljujemo na tem mestu. Naža družba šteje sedaj 118 mladenk. Caso>pieov ima naročenih: 61 Bogoljubov, 15 Glasnlkov in 33 Misijonskih listov. Ustanovil jo je g. Karel Kumer, sedaj upokojeni župnik v Konjicah, leta 1908 prav na praznik Vnebohoda. Sprejetih je bilo tedaj 102 deklet, ki jih je sprejel g. misijonar KlanCnik n Celja. Družba ima svoj evharistični, olepševalni. pevaki in čaaopisni odsek, ki vsi delujejo. ApaCe. DaneB nekoliko omembe vrednih dogodkov iz naš« kotline izza meseca maja. Dne 16. maja smo imeli kramarski in živinski aejem. Doftim je bilo prejšnja leta prignane zelo maJo živine, je bilo letos skoraj petdeeet glav goveje živine. Cena se je sukala od 4 do 4.50 din za kg. Primanjkovalo je kupcev, znak, da tudi v rodovitni Apački kotlinl primanjkuje denarja. — četrto nedeljo v maju je bila v Freudenauu proalava materinskega dne. Zelo ljubek je bil nastop otrok otroškega vrtca, ki so - 3trašeno pokazali, kaj znajo. DoCim je bila prejšnja leta mateririF1-- proelava popolnoma nemška, je bila letos v slovenskem in nemškem jeziku. — Naša polja in travniki ob Muri so na širino nad en kilometer utrpeli ob vsej doižini struge atrašno škodo. Krma je obetala biti zelo pičla, a aedaj je še to uničeno. Tudi aetev je ob vaem desnem ©brežju Mure zelo poškodovana. Kraji, severno od glavne -ste, ao po vaej kotlini zelo prizadeti. Na dan najvišje povodnji je bil sredi dopoldneva prekinjen šolski pouk. V Gomjfim Cmureku so dela-vci nepreatano delali, da zatvovnic« v mlinahn potok nlso popustile. Zveza z Gornjo Radgoik> po veliki ceati aploh ni bila mogoča. Prizadeto prebivatotvo je v vellkih skrbeh, kako «e bo preživljalo. živeža bo malo, zaslužka ae manj ali pa nič. Mala Nedelja. Da bi ljudi odvrnili od lepe junečke igre nasega prosvetnega društva, so ae malonedeljski dični tiči in tičice, veliki in mali, odpeljali pretekli praznik na izlet med svojevrstMim petjem ali tulenjem. Mnogim izmed njihovih »prijateljev« je ob jabolčnici, ki ao jo dobili, sicer postalo žal, da ao zamudili pomembno igro <Joma, in otroCad je bila razočarana, ko je morala po vmitvi z avtom nazaj dati obljubljene arajce, a slepo deco slepih ataršev ao zopet potolažili s cukrčki itd. Ali veate, starsi, da gre vae to iz vaših s težavo plačanih davkov? Njihov mialecVAditelj, čagar znanjc je »službeno« preizkušeno, je iztaknil, da v zgodovinski igri »V temoti« bojda izzivamo neko viteško organizacijo z rabo njihovega pozdrava, ki je bil vendar zelo običajen med Slovenoi, preden ao znani tiči osrečili Slovenijo in Malo Nedeljo. Ce mi, potem izziva z njim se bolj od škofov nepriporočeno društvo, ko ga je pritrtiilo na malonedeljski društveni dom, prvotno namenjen vsem prosvetnim druatvom, za katerega uporabo pa plačujejo »vitezi«, od države in občine toliko podpirani, letne najemnine 1 din, reci in piši en dinar! A kljub temu si laBtijo pravico, društveni dom vedno bolj prekrščevati v aokolski dom, aaj ao iz odbora njegovih lastnikov protipostavno izbacnili gg. Lupša in Preloga, ki bi edina utegnila ugovarjati in zahtevati dom za vsa društva. Potem pa se še čudijo. ako si mi, ki nismo tam nikdar dobili prostora za naša zborovanja, shode, knjižnico, telovadbo, za društvene prireditve pa plačevali z lučjo vred do 30% sprejete vstopnine, končno hočemo postaviti svoj lasten dom na cerkvenem zemljišču. Kar pa ae tiče zadnjega dopianika »DomoVine«, se rau pozna, da v cerkev hodi samo ob državnih praznikih in zato ne ve, kaj ae v njej oznanjuje glede cerkvenega imetja. Nasa cerkev z dvojno službo božjo je za njegove bogaboječe pristaše že davno dovolj velika, aaj vsako nedeljo najboljši izmed njih vršijo okoli nje veržejsko delo. Povemo dopianiku tudi na uho, da s cerkvenim davkom ne bo nič, ker so ga višji cerkveni krogi odklonili, in tako bo naš pravicoljubni »gospod« zopet ob eno mastno kost »vojega političnega udejstvovanja. Naj le raje skrbi za cesto čez Cezanjevce, ki jo je tako 8lo- vesno obljubljal ob volitvah, saj mu bomo tam, kjer je lani aredi poletja obtičal v blatu Senčarjev voznik, postavili alavolok z napieom »Lukačičeva cesta«. PozdraviK bi vas, prijateljčki, z dvakratnim ali trikratnim vašim leplm pozdravom, pa se bojimo stražarja Zadravčeve mesnice. R**ica ob Savinji. Kmečka zveza za gornjegrajaki okraj priredi 19. junija kmedki taboir v Rečici ob Savinji. Odbof pripravlja obširen spored, ki bo pravoCaano objavljen. Petrovče pri Gdju. Velik kmečki tabor priredi Okrajna KZ za celjski okraj v nedeljo, 19. junija. Vaa društva in organizacije v celjskem okrajti se naprošajo, da ta dan ne- prirejajo drugih prireditev. Vsi pripadniki kmečkega atanu, moški in ženske, iz celjskega okraja in aosednjih, ae vabijo, da se tabora udeleže v 6im večjem številu. Tabor bo ob vaakem vremenu. Vojnik pri C^ju. V aredo, 25. rnaja, se je vojniška fara pripravljala za tabor KZ na Vnebohod. Ljudje ao prišli in se pripeljali od vaeh strani, da so prisostvovali igri »Miklova Zala«, pri kateri je sodelovalo 150 ljudi. Na Vnebohod pa so v Vojniku na vseh hišah zaplapolale državne trobojnice, množice so se zgrinjale skozi trg proti Višnji vasi, kjer je bilo zbirališče. Ob 9 je krenil mogočen sprevod skozi trg: na čelu so jezdili na konjih zastavni naši fantje, za njimi je vozilo nad 150 koleearjev, nato je prišla godba in za njo so etopaJi odborniki KZ in zastopniki sosednjih fara, dekleta v narodnih noeah, atoupuie, avtomobili in vozovi Veličasten je bM pog-led na aprevod, ki ae je pcunikal proti župnijski cerkvi, kjer je bila ob 8.30 služba božja. Po slnžbi božji je bilo pred cerkvijo kmečko zborovanje, katerega ae je udeležilo nad 1500 ljudi, Načelnik okrajne KZ Rebov iz Teharij pri Celju je pozdravil zborovSlce, posebno načelnika KZ Brodarja, celjskega župana MihelCifia, zastopnlka Kmetijske zbomice župana TumSeka in inž. Dolinarja iz Celja ter g. kanonika in dekana žagarja iz Nove cerkve. Po njegovih uvodnih besedah je godba zaigrala himno KZ, nakar j« apregovoril načelnik Brodar. V imenu Kmettjake zbomice je pozdravil zborovalce zaetopnik Turnšek, ki je govoril o kmedki zavednosti. Nato je spregovoril celjski župan Mihelčič. G. kanonik in dekan žagar je preseneta zborovalce in udaril par močniih v opomin, da ne iadejo opore na jugu, še manj pa na severu, ampak v naši alogi. Načelnik okrajne KZ Rebov je zaključil zborovanje s pozivom, da ae vsi zborovalci udeleže velikega tabora Kmedkih zvez celjskega okrožja v Petrovčah dne 19. junija. Ob 16 je bila zopet pffireditev »Miklove Zale«, kater« se je udeležido ogromno Stevilo ljudi. Anerikanec Lincoln Ellsworth pripravlja ortpremo na juinl t«#aj. Orjaški kip Benjamina Franklina bodo odkrili v Filadelfiji v Združenih ameri&kih drzavah. K'p tebta 120 ton. Poleg kipa viditno kiparja I. K. Fraserja. 4 Starl Llojd George, znamenlti angleškl driavnik, se ukvarja v političnem pokoju % odkrlvanjem vodnih Ł11 na svojem po«eetvu 8 pomoŁjo le^hove sibe. Poleg Georgeja stopa ženski ishalec xb>boko po<? /*>mljo »kritlh vrelcev. Delavstvo, ki je zaposleno pri izdelovaiiju ame- ri&kib letal, dela stalno 8 plinskimi niiMtkami, «la ee nava<li za primer vojne nevarnostl. l«t«*l do)n z brzlno 90 km na uro te izumil franeo«kl inzener.