Kot Goričanka se Lidija Tavčar posveča akvarelistki Iz recenzij Lidija TavCˇar Meliti Rojic. Slednja je bila izredna članica dijaške- GORICI ga društva Vesna na Dunaju, zato je ob promotorju V in predsedniku društva Saši Šantlu, prav tako Gori- A čanu, obravnavana tudi v članku: Vesna v časopi- snih noticah, Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, POSKUS 2021. V zadnjem desetletju nastaja četrti sklop, ka- Znanstvena monografija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici MUZEJ mor spadajo besedila z vojno tematiko. Na povabi- – 1910–1914 se ukvarja z izjemno pomembnim poglavjem iz slovenske zgodovine, ki doslej še ni bilo lo Društva vojnih invalidov severne Primorske je za deležno raziskav: načrtovanjem slovenskega Narodnega muzeja v Gorici v zadnjih letih pred prvo sve-GA REKONSTRUKCIJE Delo njihovo publikacijo Pozdrav pomladi napisala več tovno vojno. Avtorica na podlagi številnih virov, predvsem sočasnih časopisnih člankov, ugotavlja, kako © člankov o goriških zdravnikih. Pritegnila jo je tudi je muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki, uresničevalci in darovalci ter kaj so darovali za muzej-Samec, partizanska saniteta, s prispevkoma o bolničarkah. ODNE sko zbirko. Najbolj dragocen prispevek monografije je rekonstrukcija muzejske zbirke (muzealij, arhi-NEURESNICĚNEGA Blaž Sledil je zapis o goriškem partizanskem zdravniku vskega gradiva in knjig), ki se je med prvo svetovno vojno in po njej porazgubila. Utemeljeno je avtori-NAR foto: dr. Francu Marušiču (1901–1965) in zatem o Darin- čino domnevanje o konceptu načrtovanega muzeja, ki bi se najverjetneje približeval modelu deželnih ki Soban (1921–2008), ki je zdravila v Očkovi parti-muzejev. V skladu s tem modelom je avtorica tudi razvrstila in predstavila predmete, za katere je ugoto-ga zanski postojanki. Isto društvo je natisnilo tudi bro- Slovenskega vila, da so bili zbrani za slovenski muzej v Gorici. Osrednji del monografije je metodološko izjemno Lidija TavCˇar šure, pri katerih je sodelovala kot prirediteljica, inovativno zasnovan kot bralčev ogled predmetov, razstavljenih v različnih oddelkih imaginarnega mu-urednica ali samo kot piska uvodnega dela. Te bro- zeja, ki ni mogel nikoli zaživeti. Monografija tako prinaša pomembna spoznanja za slovensko muzeolo-Delo dr. Lidije Tavčar, rojene leta 1953, je mogoče šure so: Dr. Aleksander Gala-Peter; Prof. dr. Franci gijo ter kulturno in politično zgodovino, ob tem pa odpira vrsto novih raziskovalnih vprašanj, na katera NARODNEGA MUZEJA ovenske razdeliti v štiri večje sklope. Že diplomska naloga Derganc; Dr. Franc Marušič (1901– 1965), partizanski bo še treba odgovoriti, na primer v zvezi z usodo posameznih darovanih predmetov. Monografija je Sl na oddelku za umetnostno zgodovino, za katero je zdravnik in družbenopolitični delavec. Imenovano dru-napisana v zglednem in razumljivem jeziku, ki bo zanimivo tematiko nedvomno približal širšemu krogu prejela Prešernovo nagrado, jo je usmerila v peda- štvo je s Klubom prijateljev SVPB Franja in Pavla bralcev. GA V GORICI • 1910–1914 • goško polje. Leta 1985 je bila sprejeta na sistemati- odkrilo v Aleji zaslužnih pred šempetrsko bolnišni- Doc. dr. Luka Vidmar zirano mesto kustosa pedagoga v Narodni galeriji. co štiri bronaste kipe posvečene partizanskim V letih od 1995 do 2007 je bila vodja Pedagoškega zdravnikom. Pri njihovi uresničitvi je bila udeleže- oddelka v isti ustanovi. Leta 2002 je doktorirala iz na prav tako Lidija Tavčar. sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena Ustanovitev slovenskega Narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo nedvomno na-URESNICENE knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot rodno napredno dejanje, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni NE sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki se ji je avtorica knjige posebej posvetila, 2003. Istega leta je postala znanstvena sodelavka je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejav-CIJE Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Leta 2004 je pre- nostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili UK jela Valvazorjevo nagrado in leta 2006 pridobila muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v ustanovah (župnijski arhi-TR naziv muzejska svetnica. Ta sklop njenega poglo- vi, knjižnice raznih društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Narodni muzej oziroma slovensko bljenega študija zaokroža elektronska knjiga Homo Muzejsko društvo v Gorici. ONS • spectator (2009). V drugi sklop spadajo članki, objavljeni v muzealski reviji Argo, o obiskih v evropskih Prof. dr. Branko Marušič REK in izvenevropskih galerijah in muzejih. Tretje ob- US širno področje njenega ukvarjanja je raziskovanje SK pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na O 1910–1914 našem ozemlju. Na to temo je leta 2006 izšla njena P • študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v le- ISBN 978-961-05-0756-7 ksikonih in enciklopedijah. Leta 2014 so izdali njeno ˇ ar knjigo Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polo- 25 € vC vice 19. stoletja na Kranjskem. Lidija Tavčar nadaljuje Ta z raziskovanjem likovnih ustvarjalk, rojenih v drugi a polovici 19. stoletja. Leta 2016 (ponatis 2017) je na- pisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926). Leta 2019 Lidij je sledila monografija o Stephanie Glax de Stadler. Lidija TavCˇar POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNICĚNEGA Slovenskega NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Uredila petra Kolenc Ljubljana • 2023 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNICĚNEGA Slovenskega NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Lidija TavCˇar Uredila: Petra Kolenc Spremna beseda: Kaja Širok Recenzenta: prof. dr. Branko Marušič, doc. dr. Luka Vidmar Strokovni pregled besedila: Mojca Jenko Slikovno gradivo izbrala in uredila: Lidija Tavčar, Marko Pirnat Fotografije: Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, J. B. Rottmayer, Damjana Fortunat Černilogar, Hinko Dolenc, Igor Dolinar, Anton Jerkič, Karla Kofol, Tomaž Lauko, Nina Mertik, Matija Pavlovec, Andrej Peunik, Davorin Rovšek, J. Ruwner, Lidija Tavčar, Franc Weiss Oprema, oblikovanje in prelom: Darko Turk Obdelava slikovnega gradiva: Marko Pirnat Izdajatelj: ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica Zanj: Oto Luthar Založnik: Založba ZRC Zanj: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Tisk: Present, d. o. o. Naklada: 300 izvodov, prva izdaja, prvi natis / Prva e-izdaja. Ljubljana, 2023 Slika na naslovnici: Anonimni avtor, Gorica (Piazza della Vittoria, già Piazza grande), ilustrirana razglednica, fototipia, 13,8 cm × 8,9 cm, 1910, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00035. Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610507574. Monografija je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga financira Mestna občina Nova Gorica. MESTNA OBČINA NOVA GORICA Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 069.5(494.4Gorica)"1910/1914" 719(494.4Gorica)"1910/1914" TAVČAR, Lidija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici : 1910-1914 / Lidija Tavčar ; uredila Petra Kolenc ; [spremna beseda Kaja Širok ; slikovno gradivo zbrala in uredila Lidija Tavčar, Marko Pirnat ; fotografija Fondo Mischou ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2023 COBISS.SI-ID 158167043 COBISS.SI-ID 157972739 ISBN 978-961-05-0756-7 ISBN 978-961-05-0757-4 (PDF) POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNICĚNEGA Slovenskega NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Lidija TavCˇar Uredila: Petra Kolenc Kazalo Vsebine Spremna beseda: Kaja Širok Recenzenta: prof. dr. Branko Marušič, doc. dr. Luka Vidmar Strokovni pregled besedila: Mojca Jenko Slikovno gradivo izbrala in uredila: Lidija Tavčar, Marko Pirnat 5 Ko so Slovenci v Gorici pred prvo svetovno vojno Fotografije: Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, pripravljali Narodni muzej • Branko MarušiCˇ J. B. Rottmayer, Damjana Fortunat Černilogar, Hinko Dolenc, Igor Dolinar, 7 Spremna beseda • Kaja Širok Anton Jerkič, Karla Kofol, Tomaž Lauko, Nina Mertik, Matija Pavlovec, Andrej Peunik, 9 Zahvala Davorin Rovšek, J. Ruwner, Lidija Tavčar, Franc Weiss Oprema, oblikovanje in prelom: Darko Turk 11 Uvod Obdelava slikovnega gradiva: Marko Pirnat 19 Zgodovinski kontekst Izdajatelj: ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica 22 PolitiCňi in kulturni položaj Slovencev na Goriškem Zanj: Oto Luthar 28 Prva istrska deželna razstava Založnik: Založba ZRC 31 goriški zbiralci „narodnega blaga” Zanj: Oto Luthar 32 Narodni muzej Maribor, 1909 Glavni urednik: Aleš Pogačnik 33 Nacionalni muzeji Tisk: Present, d. o. o. 37 Slovenski NARODNI MUZEJ V GORICI Naklada: 300 izvodov, prva izdaja, prvi natis / Prva e-izdaja. Ljubljana, 2023 41 MUZEJSKO DRUŠTVO IN SOSLEDJE DOGODKOV Slika na naslovnici: Anonimni avtor, Gorica (Piazza della Vittoria, già Piazza grande), ilustrirana 65 METODA DELA razglednica, fototipia, 13,8 cm × 8,9 cm, 1910, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Rispar- 72 UvršCˇanje v znanstveno podroCˇje mio di Gorizia, inv. št. 00035. 72 Arheološki predmeti Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610507574. 73 Arhivsko gradivo Monografija je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga financira Mestna občina Nova Gorica. MESTNA OBČINA NOVA GORICA 73 Etnološko gradivo 75 Fotografija Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 75 Kartografsko gradivo 76 Knjižno gradivo CIP - Kataložni zapis o publikaciji 92 Likovna umetnost Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94 Nabožni predmet 069.5(494.4Gorica)"1910/1914" 95 Nakit 719(494.4Gorica)"1910/1914" 95 Naravoslovje TAVČAR, Lidija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici : 1910-1914 / Lidija Tavčar ; 95 Notno gradivo in glasbila uredila Petra Kolenc ; [spremna beseda Kaja Širok ; slikovno gradivo zbrala in uredila Lidija Tavčar, Marko Pirnat ; 95 Odlikovanja fotografija Fondo Mischou ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2023 96 Orožje, vojna zgodovina COBISS.SI-ID 157972739 96 PeCˇatniki ISBN 978-961-05-0757-4 (PDF) 96 Pohištvo 4 96 TehniCňa kultura 96 Umetnostna obrt 97 Zgodovinski predmeti 97 Numizmatika 99 ZLATA KNJIGA: DAROVALCI–ZBIRALCI 179 tabela–poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 235 Priloga I 235 Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 260 Priloga II 260 Seznam podarjenih knjig tujejeziCňih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 265 SKLEPNE MISLI 271 viri in Literatura 291 IMENSKO KAZALO 5 Ko so Slovenci v Gorici pred prvo svetovno vojno pripravljali Narodni muzej Pri zbiranju gradiva za politično zgodo- do sem pozdravil in presodil, da bi bila pripra- vino Slovencev na Goriškem sem v sloven- va in izdaja take knjige v prvi vrsti naloga Go- skem časopisju ( Soča, Primorski list, Gorica, riškega muzeja. Žal se to ni uresničilo in je poNovi čas), ki je izhajalo v Gorici pred prvo sve- budo za objavo sprejel ZRC SAZU. tovno vojno, zasledil vesti o zbiranju in daro- Dr. Lidija Tavčar, upokojena kustosinja vanju gradiva (predmeti, arhivsko gradivo, pedagoginja Narodne galerije v Ljubljani, se je knjige, fotografije), ki naj bi se hranilo in raz- tako s svojo novo raziskavo posvetila poglavju stavilo v nastajajočem Narodnem muzeju v iz slovenske politične in kulturne zgodovine Gorici. Leta 1934 je eden vodilnih goriških jav- Goriške iz obdobja prvih dveh desetletij 20. nih delavcev Andrej Gabršček v svojih spomi- stoletja – nastajanju Narodnega muzeja od nih zapisal: » V skrbi za vsesplošni napredek smo leta 1910. Zastavila si je visoko strokovno, goriški Slovenci mislili tudi na narodni muzej«. Z zelo izvirno in težko nalogo, da na podlagi ča- nameravanim muzejem naj bi tudi Slovenci na sopisnih virov sestavi nekakšno neuresničeno Goriškem pokazali na svojo stoletja trajajočo muzejsko knjigo prihodov oziroma inventar- prisotnost in dejavnost na zahodnih sloven- no knjigo bodočega slovenskega Narodnega skih tleh. Tak pa gotovo ni bil namen v itali- muzeja v Gorici. Vanjo naj bi bili vključeni vsi janstvo usmerjenega pokrajinskega muzeja v potrebni dodatki in pojasnila. Gorici. Leta 1861 ustanovljeni muzej je bil To veliko nalogo je že od nastajanja osrednja ustanova te vrste v deželi, v kateri so spremljala posebna značilnost – virtualnost, Slovenci sicer sestavljali dve tretjini prebival- saj gradivo, ki ga je obravnavala ni bilo ohra- stva, a tega v pokrajinskem muzeju ni bilo mo- njeno in si ga zato ni mogla ogledati. Muzeali- goče spoznati. Ko sem bil še muzealec, so mi je, arhivsko in knjižnično gradivo se je takrat bili podatki o zbranem starinoslovskem gradi- zbiralo ter začasno hranilo v Gorici, ki pa je vu še posebej koristni, zanimivi in dragoceni. bila kmalu zatem vpletena v dogajanja prve Za obdelavo in analizo ter objavo tega zbrane- svetovne vojne. Usoda gradiva med vojno, ga gradiva sem zaman nagovarjal svoje muzej- kdo naj bi ga hranil in zanj skrbel v deloma po- ske sodelavce. Toda po tem, ko sem zapustil rušeni ter po vojni obnavljajoči se Gorici, ni muzejsko službovanje, sem misel, da bi se kar natančno znana. Prav tako ni znano, kako je sam lotil naloge, povsem opustil. Mnogo ka- preživelo ves ta čas in v čigavo upravljanje je sneje me je radostno vznemirila vest umetno- prešlo po vojni, če sploh je. Za reševanje pre- stne zgodovinarke dr. Lidije Tavčar, Novogo- mične in nepremične kulturne dediščine na ričanke s Pristave (Rafuta), da obdeluje časo- zasedenem ozemlju je sicer skrbela posebna pisne podatke o zbiranju gradiva za »bodoči« služba v italijanski vojski, ki je po koncu vojne Narodni muzej v Gorici in da pripravlja teme- nekaterim lastnikom vračala zaseženo gradi- ljito analizo za njihovo knjižno objavo. Pobu- vo. Lahko še dodam, da sem se pri nekaterih 6 še živečih javnih delavcih na Goriškem izpred zeološke in galerijske stroke ter obsega tudi prve svetovne vojne veliko let kasneje pozani- obravnavo, posvečeno vsestranskemu pregle- mal o usodi muzejskega gradiva, a nisem pre- du družbenega razvoja pri Slovencih na Gori- jel nobenega koristnega podatka, morda le škem. Drugi del knjige, ki ga sestavlja več po- kak nepreverjen namig. glavij, je namenjen osrednji temi – neuresni- Ustanovitev slovenskega Narodnega čenemu slovenskemu narodnemu muzeju v muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo Gorici. Opis začenja z ustanovitvijo in delova- nedvomno narodno napredno dejanje, enako- njem Muzejskega društva z razkrivanjem na- vredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi čina zbiranja predmetov kulturne dediščine, katere je potekal družbeni razvoj pri vseh Slo- pri čemer se opira predvsem na poročanje v vencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki prej navedenih listih. se ji je avtorica knjige posebej posvetila, je bila Avtorica je opisala tudi svojo metodo potrebna zaradi lažjega razumevanja razmer, dela pri razvrščanju zbranega gradiva. Teme- ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in de- ljila je na klasifikaciji gradiva po vsebini, raz- javnostim, tudi takim, ki so skrbele za kultur- peti med arheološkimi predmeti, knjigami, nu- no dediščino in njeno ohranjevanje v ustano- mizmatiko, naravoslovjem, likovno umetno- vah, kot so bili muzeji, knjižnice in arhivi ter stjo, listinskim gradivom, fotografijami, naki- sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v tom itd. Seznam je naštel več kot 500 daroval- ustanovah (župnijski arhivi, knjižnice raznih cev s približno 4000 darovanimi predmeti. društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Prav v seznamu darovalcev, ki ga avtorica ime- Narodni muzej oziroma slovensko Muzejsko nuje »zlata knjiga«, je draž besedila, saj zelo društvo v Gorici. zgovorno priča o odnosu slovenskih Goriča- Na Goriškem so že pred tem predvsem nov do dediščine, ki je vredna, da se ohrani. posamezniki zbirali gradivo, ki je sodilo v Sestavljanje tega seznama je zahtevalo veliko sklop kulturne dediščine. Tako je na primer zbranosti in raziskovalne volje, pogosto je me- semeniški profesor Štefan Kociančič s pomo- jilo na forenzičen način delovanja. čjo hrvaških istrskih semeniščnikov na bogo- Narodni muzej, ki so ga Slovenci pred slovju v Gorici zbiral glagolske rokopise, ki jih prvo svetovno vojno osnovali v Gorici, se je je nato predal semeniški knjižnici. Kociančič mogel uresničiti šele po drugi svetovni vojni v je tudi napisal prvo starinoslovsko topografijo novih okoliščinah in novih izzivih. Takrat je Goriške; prečkal je državne meje in v svoj de- pričela nastajati nova muzejsko-galerijska lokrog vključil še Beneško Slovenijo ter Rezi- mreža. Ta se razteza po celotnem ozemlju slo- jo. Poznavanje razmer na ozemlju je vodilo venskega dela nekdanje Goriško-Gradiške de- priprave za nastanek Narodnega muzeja v Go- žele (Trenta, Bovec, Kobarid, Vrsno, Tolmin, rici. Cerkno, Zakojca, Vojsko, Kanal ob Soči, Do- Po pregledu raziskave je mogoče ugoto- brovo, Medana, Nova Gorica, Kromberk, Sol- viti, da ima dva enakovredna vsebinska in kan, Ajdovščina, Štanjel, Lipica). med sabo prepletena dela, čeravno tega avto- rica posebej ne poudarja. Prvi del je predvsem Prof. dr. Branko Marušič teoretičen z razlago temeljnih principov mu- 7 Spremna beseda Nastanek (državnih) muzejev v zgodovi- Takšna usoda je doletela tudi mesto Go- nopisju povezujemo z oblikovanjem nacional- rica, kraj prepletanja furlanskih, italijanskih, ne identitete in predpostavko, da ravno te nemških, slovenskih in judovskih elementov, ustanove krepijo zavest o naši edinstvenosti in ki so tu sobivali in trgovali v svet. Z narašča- vrednotah, ki potrjujejo naš občutek pripa- njem nacionalnih gibanj in teženj, da ena sku- dnosti. Muzeji so varuhi izbranih podob o pre- pnost nadvlada prostor, je bila pot v katastrofo teklosti in interpretaciji dogodkov, ki oprede- neizbežna. Sto let pred začetkom gradnje me- ljujejo naše kolektivno dojemanje identitete sta Nova Gorica so se v tedanji Gorici začeli in naporov naših prednikov, da kot skupnost odvijati žgoči pogovori o tem, komu mesto obstajamo. Materialno te dokaze utemeljuje- pripada in kdo ima pravico, da v njem živi. mo skozi hranjeno nacionalno dediščino in z Podjetnik Giuseppe Persa je leta 1848 napisal zavestjo, da je skrbno zbrano gradivo dokaz javen odgovor (t. i. Risposta) na insinuacije našega legitimnega obstoja v določenem pro- iredentistov, da je Gorica italijanska. Sam je storu in času. Potreba, da skozi ključne pred- zagovarjal mnenje, da je Gorica mejno me- mete in zgodbe skupnost osmisli svoj obstoj, sto:1 je še posebej prisotna v večjezikovnih okoljih. Pa vendar je danes moderno ponašati se z naro- Torej tam, kjer je bila identiteta prostora ute- dnostjo, brez natančne določitve, brez opredeli- meljena na sobivanju različnih jezikov (in ve- tve. Zatorej vsem vam, ki bi vsak po svoje hotel, roizpovedi), v oblikovanju identitet, ki niso da bi bila Gorica italijanska, slovenska ali nem- povsem ustrezale definiciji nacionalnega. Raz- ška, vsem vam odgovarjam, da mesto, postavlje- mah nacionalnih idej v 19. stoletju je prispeval no na mejo teh treh narodnosti, ne more in ne k nastanku novih držav in oblikovanju nove sme dajati prednosti enemu narodu, kajti če politične krajine sodobne Evrope. Paradigma prav razumem svobodo, niso opravičilo ne števi- sodobnega je bila jasna: nacionalna država je lo oseb kake narodnosti v primerjavi z drugo ne temeljila na nacionalni čistosti prostora, in če- zgodovinsko poreklo narodov ne politični pogle- sar ni storila prva svetovna vojna, je zaključila di, prav nobenega opravičila ni za to, da bi si kak druga. Multikulturna mesta, ki so stoletja narod podredil drugega, da bi se oklical za pre- ohranjala edinstvene elemente pripadnosti in vladujočega v mejnem mestu, kjer živijo različni izključevanja, so po obeh svetovnih spopadih narodi. postajala izrazito nacionalna okolja. O nekoč Besedilo Giuseppeja Perse je zaradi svo- raznoliki kulturi prostora mest danes pričajo je izrazito odprte politične naravnanosti danes zbledeli napisi in simboli na stavbah, ki jih je verjetno veliko bolj aktualno in drugače razu- načel čas, ter jedi, ki so se kot nesnovni ostan- ki drugih časov ohranili na mizah tistih, ki so ostali. 1 Branko Marušič: Graziadio Isaia Ascoli in Slovenci, Zgodovinski časopis, Letn. 30, št. 3/4, 1976, str. 291–298. 8 mljeno kot v obdobju svojega nastanka. Poleg gitimira (tudi) slovenski značaj mesta. Priza- tega, da reflektira stanje v mestu, tudi nakaže devanja posameznikov, spodbujanje h kolek- dogodke podrejanja, nasilja in vojn, ki bodo to tivnemu zbiranju in aktivno soustvarjanje mu- območje v naslednjem stoletju razdelili ter po- zeja so le del slabo poznane zgodbe, ki jo Lidi- dredili dikcijam nacionalnih držav. ja Tavčar rekonstruira sistematično in na pod- Kulturna dediščina bo pri tem igrala po- lagi jasne metode znanstvenega dela. Vse na- sebno vlogo, kjer se bodo potencirale pripove- pore in sanje o ustanovitvi muzeja, ki bo pred- di o italijanski izvornosti prostora in brisali vsi stavil narodovo samoniklost, uniči prva svetovna materialni dokazi prisotnosti drugih v mestu. vojna. V obeh mestih se bodo muzejske pripovedi Danes o muzejih razmišljamo skozi sčasoma razvile v dve diametralno nasprotni zgodbe, ki temeljijo na sodelovanju in pred- zgodbi o zmagi in uspehu: kjer bo Gorica po- stavljanju različnih perspektiv o družbeno ak- stavila park spomina prve svetovne vojne in tualnih vprašanjih, o izkušnjah in stališčih lju- utrjevala podobo junaka osvobojenega mesta, di, ki v prostoru sobivajo. Demokratičnost se bo Nova Gorica razvila nacionalno pripoved, danes izkazuje skozi vključevanje, skupno na- ki bo osnovana na zmagah druge svetovne črtovanje in ustvarjanje prostorov, kjer se pro- vojne. Tak pristop ločevanja in praznovanja movirajo različna stališča, slišijo različni jeziki zmag nad drugimi bo zagotavljal dolgotrajen in imajo obiskovalci možnost, da soustvarjajo občutek nacionalne pripadnosti, kulture in dialog razstav. Laskavi naziv evropske prestol- vrednot skupnosti. Ne preseneča dejstvo, da o nice kulture, ki si jo bosta obe Gorici nadeli v dediščini in tradiciji tistih, ki so morali oditi ali letu 2025, ponuja enkratno priložnost, da se so se asimilirali, vemo danes izjemno malo. vrzeli pozabe in praznine napolnijo. Napolniti Definira jih odsotnost. Kjer v muzejskih nara- jih moramo z zgodbami in predmeti, ki več kot cijah spremljamo zgodbe, ki kreirajo občutke stoletje čakajo na drugačne perspektive razu- pripadnosti in identitete, zmanjka perspektive mevanja obmejnega prostora, in neizgovorje- o ljudeh, ki se z dominantno zgodbo ne identi- nimi bolečinami, ki živijo v družinskih pripo- ficirajo. O njih govori praznina. vedih. Spodbuditi moramo ustvarjanje prosto- Zato je pričujoča knjiga toliko bolj po- rov dialoga, ki sprejemajo vse travme prejšnje- membna, saj nam odstira pogled v čas bogate- ga stoletja in naslavljajo aktualna vprašanja o ga kulturnega delovanja slovenske skupnosti razumevanju identitete, človekovih pravicah in njenih naporov, da vzpostavi slovenski Na- in pripadnosti. Nobena institucija ni bolj ori- rodni muzej v Gorici. Nastajajoča zbirka pred- entirana v oblikovanje družbeno aktivnih plat- metov kulturne dediščine za načrtovani slo- form sodelovanja, kot so to muzeji. venski muzej je neprecenljiv vir podatkov o naporih skupnosti, da ustrezno predstavi in le- doc. dr. Kaja Širok 9 Zahvala Iskrena hvala pričevalkam in pričeval- slovenskem biografskem leksikonu kakor v Slovencem, strokovnjakinjam in strokovnjakom, razi- skem biografskem leksikonu, kjer je na svojih stra- skovalkam in raziskovalcem za altruistično so- neh zbrana raznolika pahljača, pravzaprav za- delovanje pri razreševanju problematike, ki je kladnica zaslužnih osebnosti, ki mi je bila v ne- sama nisem znala ali mogla razrešiti. Navajam precenljivo pomoč pri razpoznavanju donator- jih po abecednem redu: Mara in Radoslav Bon- jev za nastajajoči slovenski Narodni muzej v čina, Rajka Bračun Sova, Katarina Brešan, Na- Gorici. Njihova dognanja sem nekoliko prire- taša Ciber, Jan Češčut, Romi Češčut, Duša in dila, vendar ne tako, da bi bilo bistvo sporočila Janez Fischinger, Damjana Fortunat Černilo- okrnjeno. Zahvale vredni so mladi s svojimi di- gar, Nina Frakelj, Manica Hartman, Mojca Jen- plomskimi nalogami in disertacijami, doseglji- ko, Tomislav Kajfež, Maša Klavora, Alenka vimi na spletu, s pomočjo katerih sem prav Klemenc, Branka Klemenc, Zdenko Kodelja, tako pridobila uporabne podatke o darovalcih. Eva Kodrič-Dačić, Karla Kofol, Petra Kolenc, Anonimni knjižničarji in bibliotekarji, hvala Tadej Koren, Mateja Kos, Tomaž Lauko, Ma- vam, da ste skenirali ogromno količino časopi- tjaž Lulik, Elena Makorič, Branko Marušič, snega gradiva in poskrbeli, da je digitalizirani Nina Mertik, Alenka Miškec, Luka Pintar, Mar- periodični tisk javno dostopen vsem uporabni- ko Pirnat, Urška Podvratnik, Alessandro Quin- kom. Tako lahko raziskovalci različnih podro- zi, Marijan Rupert, Barbara Savenc, Gvido čij kadarkoli in od koderkoli, tudi iz udobja do- Stres, Sonja Svoljšak, Kaja Širok, Ivanka Uršič, mačega stanovanja, iščemo in pregledujemo Branka Ušaj, Luka Vidmar, Elena Vidoz, Mojca gradivo, ne da bi pri tem kvarno vplivali na ori- Višner in Janja Winkler. ginalno čtivo, natisnjeno na vsak dan bolj kr- Posebno zahvalo namenjam avtoricam hek papir. in avtorjem leksikalnih gesel tako v Primorskem 10 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 11 Uvod Ena od obžalovanja vrednih posledic prve svetovne vojne je tudi uničenje nastajajoče zbirke predmetov kulturne dedišči-ne za načrtovani slovenski Narodni muzej v Gorici. O njem je ne samo v širši javnosti, temveč tudi v slovenski muzealski stroki znanega manj, kot bi si po mojem mnenju zaslužil. Med slovenskimi muzealci se še nihče ni poglobljeno posvetil tej problema-tiki, obrobno pa so na slovenski Narodni muzej v Gorici opozar-jali v svojih raziskavah predvsem primorski avtorji: Ludvik Zorzut, Branko Marušič, Inga Miklavčič Brezigar in pred nekaj leti v svoji disertaciji Vesna Mia Ipavec.To bi bil namreč prvi slovenski, to se pravi narodni muzej, v takratni pokneženi grofiji Gori- ška in Gradiška, ki je kot kronska dežela habsburške monarhije leta 1861 pridobila avtonomijo, ki je trajala vse do konca prve svetovne vojne. Istega leta je sicer že bil ustanovljen prvi muzej 1 Zbirke pa so v Gorici obstajale že veliko v Gorici,1 toda pri tem je treba poudariti, da je bil ta muzej za-prej. Prvi goriški zgodovinar pater Martin snovan kot deželni muzej, ki je v nasprotju z narodnim muze- Bavčer (1595–1668), jezuit, iz Sela v Zgor- nji Vipavski dolini, je že leta 1660 v svojem jem hranil historične in naravoslovne zbirke predmetov, pove-objavljenem slavnostnem govoru podal zanih z goriško deželo, ne pa s tem ali onim narodom. Deželni natančen popis zbranih predmetov in slik oziroma pokrajinski muzej (Museo provinciale) je bil koncipi-v dvoranah takratnega goriškega gradu, v: Bavčerjev zbornik, Goriški letnik 1997, ran kot ustanova, katere namen je, da v skladu s takrat prevladu-Goriški muzej, Nova Gorica 1997, 24, str. jočim pozitivizmom dokumentira »posebnosti in izredne lastno-209–283. Toda verodostojnost tega opisa grajske zbirke je, kot opozarja Peter Štih, sti pokrajine z zgodovinskega in naravoslovnega vidika po she-odprto vprašanje, v: Peter ŠTIH, Obisk ce- mi avstrijskega deželnega muzeja (Landesmuseum)«. Od leta sarja Leopolda I. v Gorici leta 1660 in govor jezuita Martina Bavčerja, v: Pater Martin 1871 je bil muzej razdeljen na dva oddelka, zgodovinskega in za Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva, (uredila naravno zgodovino. Ta ureditev je trajala do konca prve svetov-Branko Marušič in Peter Štih, prevod iz la- ne vojne.2 Muzej in njegove zbirke so odražale etnično sestavo tinščine Milko Rener), Goriški muzej, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Znanstveno pokrajine kot celote, ki je bila posledica sobivanja treh glavnih raziskovalni center SAZU, Nova Gorica skupin, italijanske, slovenske in nemške. 3 Ustanovljen je bil, kot 1995, str. 31. 2 Prim.: Raffaella SGUBIN, Alle origini dei je razvidno iz pobude za ustanovitev muzeja, v imenu znanosti Musei Provinciali di Gorizia: preistoria di in navezanosti na patrio, ki si zasluži »skrb dobrih patriotov«. Pri un’ instituzione singolare, v: La pinacoteca dei Musei Provinciali di Gorizia, I cataloghi tem je bila, kot je poudarjeno v dostopnih virih, s patrio mišljena scientifici dei Musei della Regione Friuli goriška pokrajina, umeščena v habsburško monarhijo, 4 in ne av-Venezia Giulia, Terra Ferma, Vicenza 2007, strijska država. str. 11. 3 Prav tam, str. 15. Takšno pojmovanje patrie in patriotov je značilno za čas, 4 Prav tam, str. 11. ko se pomen besede » patria« in njen pojem še nista enačila z 12 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 5 Po eni od razlag naj bi bilo istovetenje poj-nacijo ali narodom.5 Najdemo ga že v antični dobi, ko je bila ide-mov » patria« in »nacija« značilno že za Ro- ja patrie oziroma domovine razumljena na dva načina: kot terra usseauja, ki naj bi bil oddaljeni oče modernih nacionalizmov, v: Federico CHABORD, patria in kot res publica. V prvem primeru domovina pomeni, do-L’idea di nazione, Laterza, Roma-Bari 1996, besedno rečeno, očetnjavo. Tako imenovana »mala očetnjava« str. 127. Toda to ne velja za vsa njegova je bila za vse tisti del zemlje, »kjer so ležali ostanki prednikov in dela, saj v svojih zgodnjih delih ideje patrie ni povezoval z idejo nacije. Robert DERA- ki so jih zavzemale njihove duše«, medtem ko je izraz »velika THÉ, Patriotisme et nationalisme au XVIIIe očetnjava« pomenila mesto. V drugem primeru, ko je bila domo-siècle, Annales de Philosophie Politique, 1969/8, str. 75. Podrobnejšo analizo te vina razumljena kot res publica, je bila izenačena s skupno svo-problematike najdemo v: Zdenko KODE- bodo in skupnim dobrim. 6 Pozneje sta Charles-Louis de Secon-LJA. Preliminarije za analizu Rousseauo- vog razumijevanja pojmova patria i nacija. dat, bolj znan kot Montesquieu, in Jean-Jacques Rousseau pou-Filozofska istraživanja, studeni 2014, 34, darjala bistveno povezavo domovine z republiko, ker sta verjela, 1/2, str. 111–120; zgoščen pregled zgodo-da je resnična domovina lahko le svobodna država ( état libre), ki vinskih in filozofskih interpretacij patrie in patriotizma pa v: Zdenko KODELJA. Is varuje svobodo svojih državljanov. Za Rousseauja sploh ne education for patriotism morally required, more biti domovine ( patrie) brez svobode. Lahko je le dežela permitted or unacceptable?. Studies in philosophy and education. March 2011, vol. ( pays).7 30, no. 2, str. 127–140. Za razumevanje problematike, ki je tema te knjige, pa je 6 Maurizo VIROLI, For love of country: An essay on patriotism and nationalism, Oxford treba upoštevati tudi, da sta bila patriotizem in nacionalizem od University Press, Oxford 1995, str. 18. V an-sredine devetnajstega stoletja vedno bolj prepletena z novo idetičnem Rimu, denimo, se je termin patria jo etnično homogene in centralizirane nacionalne države. Posle-uporabljalo kot oznako za dve različni stvari: prvič, za kraj, v katerem se je nekdo dično se je razumevanje patriotizma močno spremenilo. Stare rodil. Ta kraj so imenovali patria sua. Dru- republikanske vrednote, kot so svoboda in politične pravice, so gič, pa za mesto Rim kot mesto »vseh dr- žavljanov, ne glede na njihovo pripadnost bile zamenjane z vrednoto kulturne enotnosti nacije. Ta spre-k patria sua. Rim je veljal za njihovo com- memba vrednot je jasno vidna v nemškem nacionalizmu, ki ga munis patria, to je, za njihovo skupno do- movino«. (Prav tam, str. 202). Johann Gottfried Herder, eden njegovih najpomembnejših za- 7 Maurizio VIROLI, Republicanism. Hill and govornikov, opisuje kot »ekskluzivno povezanost z lastno naci-Wang, New York 2002, str. 82–83. onalno kulturo, povezanost, ki jo moramo varovati pred kozmo- 8 Maurizio VIROLI, For love of country: An es-politizmom in kulturno asimilacijo«.8 Čeprav je bil patriotizem say on patriotism and nationalism, str. 119– še vedno razumljen kot ljubezen do domovine, ta ljubezen ni 120. bila več razumljena kot ljubezen do obče svobode, ki jo predlaga razum, ker je svoboda človekovo največje dobro, ampak je bila ta ljubezen razumljena bodisi kot ljubezen do lastne nacionalne kulture, ki je za Herderja naravna nagnjenost, bodisi kot ljubezen do svobode duha, ljubezen, ki je za Johanna Gotlieba Fichteja »ljubezen do večnosti, ki je lahko dosežena na tem sve- 9 Prav tam, str. 114–124, str. 132. tu le, če obstaja narod, ki mu človek pripada«.9 Fichtejeve in predvsem Herderjeve ideje o patriotizmu in nacionalizmu je deloma prevzel tudi Giuseppe Mazzini, eden od najpomembnejših in najbolj vplivnih italijanskih avtorjev, ki so sredi devetnajstega stoletja razvijali teorijo patriotizma. Toda njegovo pojmovanje patriotizma se od njunih koncepcij nem- škega nacionalizma pomembno razlikuje, saj poveže kulturne vrednote nacije s tradicijo republikanizma. Zanj je patria, različ- no od Herderjeve nacije kot hierarhično urejene celote različnih sestavnih delov, demokratično združenje svobodnih in enako-pravnih državljanov. Domovina nikogar ne izključuje in nihče Uvod 13 se v njej ne sme čutiti kot tujec. »Prava patria je domovina vseh 10 Giuseppe MAZZINI, Scritti politici, Utet, in za vse.«10 Kako so bila mnenja med goriškimi Slovenci o Maz-Torino 1972, str. 872–878, 881–892; Mauri- ziniju nasprotujoča, je razbrati iz pikre notice v časopisu Gorica: zio VIROLI, Per amore della patria. Patriottismo e nazionalismo nella storia. Laterza, »[…] Goreč občudovatelj Mazzinijev […] je goriški Gabršček že Roma-Bari 2001, str. 142–153. od 18. leta svoje starosti. […]’ In tako mogočno je bilo občudo-vanje do tega apostola svobode, da sem shranil od 23. februarja 1885 do danes cvet z njegovega groba […] Zares ginijivo! Zdaj vsaj vemo, kje je Gabršček srebal ‘misel svobodno’. Ustanovitelj laških morilskih družb, karbonarijev, organizator mafije […] itd., tega moža občuduje Andrej Gabršček, ki si še strastno domišlju- 11 Mazzinijev občudovatelj Gabršček, Gorica, je, kako imeniten je, ker hrani cvet z njegovega groba!«11 »Prava Gorica, 14. 7. 1908, 10/56, str. 4. patria je domovina vseh in za vse,« o čemer je razglabljal Mazzini, so sprevrženo dojemali ne le v uredništvu Gorice, temveč tudi goriški t. i. Mazinijevci. Pred kavarno Europa je bilo njihovo glavno zbirališče. Spuščali so »zeleno-rdeče balončke s priveza-nim belim papirjem ter jim hrupno ploskali. Zvečer je bila zopet veselica ‘Lege’ v Ritterjevem parku. Lahi so […] neovirno dajali duška svojemu mišljenju tako, da se je njih kričanje slišalo ma-lone po vsem mestu. Mestna godba je neprenehano svirala irredentično in politično navdihnjene komade, mej drugimi tudi 12 Velikolaške demonstracije, Edinost, Trst, 3. ‘Marameo’ in ‘Lasse pur’.« 12 Nekaj dni prej je Soča podobno po-7. 1908, 33/182, str. 3–4. ročala: »[…] Godba je igrala ‘Marameo’, Slovence skrajno žalečo pesem, potem ‘Lasse pur’ itd. Tako so kričali in tulili, izzivali in surovo se vedli, da je morala slednjič policija prepovedati nada-ljevanje takega izzivanja. Po koncertu so tulili po ulicah: Viva 13 Laška veselica, Soča, Gorica, 30. 6. 1908, Gorizia Italiana«. 13 Toda to je bil ideal, ki se mu še zdaleč nista 38/67, str. 2. približali ne takratno avstrijsko cesarstvo, ne Avstro-Ogrska in 14 Maurizio VIROLI, Per amore della patria. ne na novo združena Italija.14 To seveda velja tudi za takratno Patriottismo e nazionalismo nella storia, goriško pokrajino, v kateri so Slovenci, kot je mogoče sklepati na str. 152. osnovi polemičnih člankov v takratnih časopisih goriških slovenskih in italijanskih združenj, marsikdaj imeli dobre razloge, da bi se čutili kot nezaželeni tujci v skupni deželi, kot narod, ki ga pripadniki dominantnega italijanskega naroda ne spoštujejo in nimajo za sebi enakovrednega. Eden takih razlogov je razvi-den že iz Marušičevega prevoda naslova popevke Gorizia sciava oziroma Marameo, ki je bila namenjena goriškim Slovencem in se glasi: Pojdite že nekam. Še natančneje pa to razkriva zadnja ki-tica te pesmi (ki »je imela velik uspeh med goriškimi Italijani – zlasti leta 1899 –,« in katere »besedilo in glasbo je napisal«, kar je povedno, »sin goriškega župana«), ki se glasi: »Marameo, cari burloni / Ritorne pur Solcon / Che a Gorizia benedetta / Tutto, tutto xe Italian« (Pojdite že nekam, dragi burkeži, vrnite se v Sol- 15 B. M. [Branko MARUŠIČ], Gorizia xe scia-kan, ker je v blaženi Gorici vse, vse italijansko).«15 Vendar se va, v: Slovenska kronika XIX. stoletja. 1884– sami nikakor niso čutili manjvredne, prav nasprotno, italijan-1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 272– 273. skim someščanom in sodeželanom so vračali milo za drago, kar 14 POSKUS P REKONSTRUKCIJ E E KONSTRUKCIJ NEUR NE ESNIČE E NE SNIČE GA NE SLOVENSKE SLOVE GA NSKE NAR N ODNEGA ODNE MUZE M J UZE A J V GOR G ICI • 1910–1914 • je razvidno iz uporabljene žaljive in bojevite retorike v polemi- 16 Tako je, denimo, časopis goriških italijan-kah16 in iz konkretnih dejanj, kot so bojkoti in podobno.17 Zdi pa skih liberalcev L’Isonzo leta 1871 pisal, »da se, da so prav ti spori med pripadniki italijanskega in slovenske-so Slovenci nezgodovinski narod, sloven- ski jezik pa zgolj dialekt, da v deželi igrajo ga naroda razlog, da se številni goriški Slovenci, kot je mogoče Slovenci nepomembno vlogo« in da se domnevati, niso identificirali z goriško pokrajino kot svojo do-morajo ukloniti pred čudežnim vplivom ci- movino. V tem smislu niso bili patrioti, temveč rodoljubi, naro-vilizacije in naj z Italijani »dele naprave, na- vade in jezik«, v: Branko MARUŠIČ, Doktor dnjaki, ki ljubijo svoj narod bolj kot domovino v smislu dežele, Karel Lavrič (1818– 1876) in njegova doba, v kateri imajo svoj dom, kjer so se rodili, v kateri živijo in v kateri Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2016, str. 67. bodo umrli. 17 Na prej omenjeno pesem je Andrej Gabr- Zdi se, da že ta rudimentarno prikazan preobrat v razume- šček, urednik časopisa Soča, odgovoril s svojo parodijo: »In v naši Gorici, / da vse je vanju domovine in domoljubja lahko pomaga razumeti, kaj je ‘italian’ / trde sardaloni / neslanih možgan. tisto, po čemer se ideja slovenskega muzeja bistveno razlikuje / Marameo, vi makaroni, / straši vas že naš od ideje in namena ustanovitve prej omenjenega deželnega mu- Solkan, pa tud’ Gorica ta presneta / malo, malo je ‘italian’. / Gorica slovenska / je bila zeja. V obeh primerih so se za ustanovitev muzeja zavzemali do-in bo, / Slovenci smo tukaj / in z nami nebo. moljubi, toda patriotizem pobudnikov deželnega muzeja je bil / Marameo, brutti buffoni, / ritorne pur a Milan, / Che a Gorizia benedetta / Poco, domoljubje v smislu ljubezni do goriške avtonomne dežele, poco xe italian.« (ali v Marušičevem prevo- medtem ko je šlo pri pobudnikih ustanovitve slovenskega muze-du: »Pojdite že nekam, grdi šaljivci, vrnite se že v Milano, ker je v blaženi Gorici malo, ja za patriotizem v smislu ljubezni do naroda, do slovenskega malo italijanskega«, v: B. M. [Branko MA-rodu in lastne nacionalne kulture, kar je videti tudi po tem, da so RUŠIČ], Gorizia xe sciava, str. 273. Upor sami sebe razumeli kot rodoljube. Ali drugače povedano, dežel-goriških Slovencev pa se ni kazal le v poli- tično inspiriranih pesmih in časopisnih ni muzej je imel za cilj dokumentiranje, zbiranje in ohranjanje člankih, ampak tudi v dejanjih, denimo, v tiste zgodovinske in naravne dediščine, ki je pomembna z vidika bojkotu italijanskih trgovcev in obrtnikov leta 1897, ki ga je Gabršček interpretiral goriške pokrajine, kot domovine vseh, ki v njej živijo, načrtova-kot uresničitev svojega gesla svoji k svo- ni slovenski muzej pa je zbiral le tisto, kar je pomembno za Slo-jim, katerega je »razglasil za sveto dol- žnost« (prav tam). vence kot narod, torej, za narodno in kulturno identiteto Slovencev, ki živijo v goriški pokrajini. Prav po tej značilnosti je bila ideja slovenskega muzeja v Gorici po eni strani blizu ideji nacionalnih muzejev, po drugi pa različna tako od ideje deželnega muzeja kakor tudi od ideje mestnega muzeja, ki je bil v Gorici ustanovljen leta 1912. Za nastanek mestnega muzeja (Museo civico) v Gorici je bila ključna velika poletna razstava, ki jo je leta 1908 organizirala Nacionalna liga na pobudo Giovannija Cossar-ja (1873–1927), akademsko šolanega slikarja, učitelja umetnosti, preučevalca lokalne zgodovine in zavzetega italijanskega patrio-ta. Na razstavi so bili predstavljeni različni predmeti, značilni in pomembni za meščansko kulturo, ki so jih prinesli goriški mešča-ni. Med zbranimi predmeti je bilo tudi več slik, med katerimi sta bili tudi sliki Franca Kavčiča in Jožefa Tominca, ki ju je za dober zgled prispeval župan. Po končani razstavi so se odločili, da mora ta kulturna dediščina ostati združena kot zbirka, katere kurator je postal Cossar. Naslednji korak je pa bil ustanovitev me- 18 Raffaella SGUBIN, Alle origini dei Musei stnega muzeja leta 1909, katerega otvoritev je bila leta 1912.18 Provinciali di Gorizia: preistoria di un’ insti- Poleg tega je bil tudi osnovni razlog za ustanovitev sloven- tuzione singolare, v: La pinacoteca dei Mu- sei Provinciali di Gorizia, str. 14. skega muzeja, kot je mogoče sklepati na podlagi dostopnih virov, drugačen od tistega za ustanovitev deželnega muzeja. Eden Uvod 15 od uporabljenih argumentov v prid ustanovitve deželnega mu- zeja je namreč bil, da Gorica, v nasprotju z nekaterimi drugimi središči zgodovinsko manj zanimivih provinc od goriške, nima 19 Ta argument je namreč navedel prav gim-svojega deželnega muzeja. 19 Temu nasprotno pa razlog za usta-nazijski profesor Ferdinando Gatti v svo- novitev slovenskega muzeja ni bil, da bi s tem Gorica dobila še jem pismu deželnemu zboru, v katerem je dal pobudo za ustanovitev deželnega zgo- en muzej, temveč da dobijo svoj muzej Slovenci v goriški pokra-dovinsko geografskega muzeja (Spletni jini. Predpostavljamo lahko, da za pobudnike njegove ustanovi-vir 1). tve deželni in pozneje tudi mestni muzej nista ustrezno predstavljala slovenske komponente deželne in mestne zgodovinske, kulturne in naravne dediščine, čeprav sta – ali pa ravno zato, ker sta – predstavljala naravne in kulturne znamenitosti, ki so pomembne in zanimive za deželo in mesto, to se pravi tisto, kar je skupna dediščina vseh, ki živijo v goriški pokrajini in v Gorici. Kajti muzeji v deželi in mestu, kjer sobiva več narodov in kultur, so do njih mogoče le navidezno nevtralni, tudi če vodijo politiko, ki je slepa za razlike do etno-kulturnih identitet, saj lahko do teh razlik v resnici sploh niso ravnodušni, ampak se pritajeno ali odkrito nagibajo k interesom in identitetam večinskega naroda. Možno je, da so pobudniki za ustanovitev slovenskega muzeja prav v tej luči videli deželni in še posebej mestni muzej v Gorici, ki ga je naprej pomagal ustanoviti, nato pa vodil izpričani itali- 20 Po sedanjih razlagah Cossar ni dobil mesta janski patriot,20 saj je bil njegov primarni cilj »dokumentirati ita-vodje enega od oddelkov deželnega mu- lijanski značaj soškega glavnega mesta«. Mestni muzej v Gorici zeja v Gorici samo zaradi nezadostnega znanja nemščine, temveč tudi zaradi svo- (Museo civico) bi moral, kot pravi Cossar, predvsem »documenjega patriotizma (Spletni vir 2), pri čemer tare anzitutto l’italianità del capoluogo isontino« (Spletni vir 4). so, čeprav ni eksplicitno napisano, mišlje- Isto mnenje je v svoji študiji navedla tudi R. Sgubin, najprej pa na njegova domoljubna čustva do Italije in ne do Avstrije. K takšnemu sklepu napotu- je naštela muzejske zbirke, ki jih je Cossar kronološko razvrstil je tudi njegovo sodelovanje z Nacionalno v pet skupin predmetov: 1. Rimsko obdobje, ki ga predstavljajo ligo (Lega nazionale), katere osnovni namen je bil »spodbujati ljubezen do italijan- predmeti najdeni v Sveti Luciji in bližnji okolici Gorice, v Solka-skega jezika in učenje italijanščine«, usta- nu, Šempasu, Majnici; 2. Srednji vek, ki ga predstavljajo orožje, navljanje italijanskih šol »v mejah cesarstva, v mestih mešanih ustanov, zlasti na oklepi, zvitki; 3. Moderna doba (glavna skupina v muzeju), ki je jezikovni meji« (Spletni vir 3). zastopana z umetnostjo, obrtjo, industrijo, folkloro in zgodovino Gorice in Goriške; 4. Notranjost meščanske kuhinje (18. stoletje). Poročna soba tkalca in kmečke hčerke iz Borgo S. Rocco; 5. Ločena zbirka. Predmeti, ki niso vključeni v izbrani program; ti so predstavljeni s predmeti iz drugih držav in iz različnih obdobij. Avtorica študije je med drugim opozorila, da je bilo z vse-binsko izbiro in po muzeografskih merilih »uprizorjeno« vse, 21 Prim.: Raffaella SGUBIN, Alle origini dei kar je dokumentiralo »italijanski duh« goriškega prebivalstva. 21 Musei Provinciali di Gorizia: preistoria di Zato so, ker so bili iskreni slovenski rodoljubi, želeli pokazati un’ instituzione singolare, v: La pinacoteca dei Musei Provinciali di Gorizia, str. 15. enakovrednost svojega naroda z ustanovitvijo slovenskega mu- zeja. Tako razlago podpira članek v časopisu Soča iz leta 1911, ki bo podrobneje predstavljen pozneje v poglavju »Muzejsko dru- štvo in sosledje dogodkov«. A to je bolj na omejenih virih teme- 16 POSKUS P REKONSTRUKCIJ E E KONSTRUKCIJ NEUR NE ESNIČE E NE SNIČE GA NE SLOVENSKE SLOVE GA NSKE NAR N ODNEGA ODNE MUZE M J UZE A J V GOR G ICI • 1910–1914 • lječa hipoteza kot nedvomen odgovor na vprašanje, zakaj so hoteli goriški Slovenci ustanoviti narodni muzej. Pričujoča knjiga pa se ukvarja predvsem z vprašanji, kako je slovenski muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki in uresničevalci, kdo so bili darovalci in kaj so darovali za nastajajočo muzejsko zbirko. Že iz tega se vidi, da je knjiga po vsebinski plati poskus miselne rekonstrukcije tega neuresničenega muzeja na osnovi dostopne literature in virov, med katerimi sta še posebej 22 Časopis Soča je izhajala od leta 1871 do leta pomembna takratna lokalna časopisa, Soča in Gorica, 22 katerih 1915 s podnaslovom: organ slovenskega vsebina nam daje vpogled v zgodovinska dejstva, razkriva pa političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Glasilo je bilo sprva bolj li- tudi življenjski utrip takratnega goriškega prebivalstva. Iz obja-beralno usmerjeno, sledil je razkol med vljenih člankov je mogoče bolje razumeti takratne politične raz-staroslovenci in mladoslovenci. Po spravi mere, dobiti informacije o izobraževanju, obrti, trgovini in kulje nastopilo novo društvo Sloga, katerega glasilo je bila Soča. Po letu 1900 postane turi. Z vidika problematike, ki je predmet pričujoče knjige, pa Soča glasilo Narodne napredne stranke za imata omenjena časopisa neprecenljivo vrednost, saj je bilo v Goriško. Časopis je izhajal večinoma dvakrat tedensko. Založnik je bil Viktor Do- njih objavljenih veliko podatkov v zvezi z načrtovanim sloven-lenc. skim muzejem: po eni strani o začetku in poteku tega za goriške Drugi časopis, Gorica, pa je izhajal med letoma 1899 in 1914, tedensko oziroma dva- Slovence kulturno nadvse pomembnega projekta, po drugi stra- krat na teden. Urednika sta bila Anton Bu- ni pa tako o številnih posameznikih, ki so zbirali in darovali čar in Josip Marušič. Po letu 1914 so časo-predmete za načrtovani muzej, kakor tudi o samih zbranih predpis preimenovali v Goriški list. 23 Časnik Gorica je od 26. 11. 1910 pa vse do 4. metih.23 Prav na osnovi teh podatkov o zbranih predmetih sem 11. 1913 z vso skrbnostjo poročal o začetkih namreč poskušala dognati, kakšne vrste muzej bi bil načrtovani in razcvetu tega muzejskega projekta v kar 75 noticah. Časnik Soča, ki je pričel muzej, če bi bil organiziran tako, da bi vključeval vso različnost spodbujati k doniranju predmetov 26. 11. zbranih predmetov. Prišla sem do sklepa, da bi bil najverjetneje 1910, je zadnjo notico na to temo priobčil podoben deželnim muzejem, po zvrsti pa bi sodil med komple- 23. 10. 1914. Ker je časopis izhajal nekoliko dalje, se je število notic o darovalcih in ksne muzeje, kakršni so nastali predvsem v 19. stoletju. Po mo-podarjenih predmetih celo povečalo na delu teh muzejev in njihovih zbirk sem razvrstila tudi zbrane 85. Ob teh je Primorski list objavil eno notico (24. 4. 1913), Goriški list pa tri (9. 4. predmete za slovenski muzej v Gorici. Zato je tudi osrednji del 1914, 16. 4. 1914), od katerih je zlasti knjige zamišljen kot nekakšen ogled predmetov, razstavljenih v pomembna tista z datumom 12. 2. 1914, ki ni izšla v časnikih Soča, Gorica in Primorski različnih oddelkih tega imaginarnega muzeja, ali natančneje relist. Prinaša pa vest o podarjenem čeno, kot branje v mislih retrospektivno rekonstruiranega kata-knjižnem gradivu. loga možnega slovenskega muzeja v Gorici. Ker pa domneva o takšni strukturi muzejske zbirke temelji na prej omenjeni predpostavki, da naj bi bili vzor zanjo takratni nacionalni muzeji, se mi je zdelo smiselno, da pred poglavjem, v katerem je obravnavano nastajanje zbirke neuresničenega slovenskega muzeja v Gorici, podam prikaz nekaterih bistvenih značilnosti nacionalnih muzejev v 19. stoletju. Njihovo poznavanje nam namreč pomaga pri iskanju odgovora na vprašanje, kako bi slovenski narodni muzej v Gorici po vsej verjetnosti iz-gledal, če bi bil uresničen. Podobno velja tudi za poznavanje strukture zbirke predmetov na prvi istrski deželni razstavi, ki je morda – prav tako kot takratni nacionalni muzeji – lahko vpliva-la na samo idejno zasnovo zbirke nastajajočega slovenskega muzeja. Je pa to zaenkrat le hipoteza, ki jo bo morebitno nadalj- Uvod 17 nje raziskovanje potrdilo ali zavrglo. Pri iskanju odgovora na že prej omenjeno vprašanje, zakaj so goriški Slovenci hoteli ustanoviti svoj muzej, pa je potrebno, da celotno problematiko v zvezi s tem muzejem poskusimo videti v širšem družbenem kontekstu, ki ga v knjigi predstavim s kratkim opisom političnih, gospodarskih in predvsem kulturnih razmer, v katerih so živeli Slovenci v goriški pokrajini v času njenega obstoja kot avtonomne pokrajine (1861–1914). Zato je v knjigi tej tematiki namenjeno prvo poglavje, v drugem obravnavam prvo istrsko deželno razstavo, v tretjem tematiko nacionalnih muzejev takratnega obdobja. Vsa tri poglav-ja skupaj oblikujejo v tematskem smislu zgodovinski sklop, po obsegu pa prvi del knjige. Drugi del knjige, ki ga sestavlja več poglavij, je posvečen osrednji temi: neuresničenemu slovenskemu narodnemu muze- ju v Gorici. Najprej v poglavju Muzejsko društvo in sosledje dogodkov obravnavam delovanje tega društva in s tem povezano sosledje pomembnih dogodkov, z razkrivanjem logistike zbiranja predmetov kulturne dediščine. Pri nizanju sosledij se izdatno opiram na poročanje v prej navedenih časopisih. Te notice so poglavitni viri tudi za pripravo tabele, kjer so zbrani predmeti razvrščeni po kronološkem pripadu. Ta obsežna, večstranska tabela se nahaja v zadnjem delu knjige. V naslednjem poglavju, Metoda dela, je obravnavana metoda uvrščanja predmetov kulturne dediščine v znanstvena področja. Sledi poglavje Darovalci-zbiralci. Nekatere darovalce in zbiralce že zaradi njihovega sicer- šnjega znanstvenega in strokovnega dela obravnavajo različne študije in so jedrnato predstavljeni v geslih tako v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu kakor v Slovenskem biografskem leksikonu, prav tako pa tudi v samostojnih spominskih in zgodovinskih publikacijah, iz katerih sem črpala marsikatero uporab-no informacijo. Za druge, manj znane, je bilo potrebno v prido-bivanje njihovih osnovnih podatkov vložiti več truda. Nekateri ostajajo le poimenovani, a z vpisom v tabelo ne bodo pozabljeni. Za vse pa velja, da se bo v zavesti kulturno mislečih Slovenk in Slovencev ohranilo njihovo plemenito dejanje. Kot že zapisano, knjigo zaključuje več desetin strani dolga tabela s popisom darovalcev, z navedenimi darovanimi predmeti, s poskusom strokovnega razvrščanja le-teh in z datumom objave notice o pridobljenih predmetih, ki predstavljajo približni čas pridobitve. Podatke, vnesene v tabelo, na nek način lahko razumemo tudi kot akcesijsko oziroma inventarno knjigo. 18 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Naj po tem uvodnem pregledu strukture in vsebine priču- joče knjige še pojasnim, kaj je njen namen. Je dvojen: po eni strani je njen namen vsaj delno zapolniti vrzel v muzealski in tudi drugi literaturi, v kateri o tem muzeju v glavnem ni sledi. Po drugi strani pa knjiga predstavlja hommage vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničevanju te plemenite ideje, žal nikoli okrona-ne s slovesnim odprtjem slovenskega narodnega muzeja na pre- pišnem mejnem obrobju. Prizadevanja mnogih goriških Sloven- cev iz časa pred prvo svetovno vojno so namreč potonila v poza-bo, zato je opomin Renata Podbersiča ml. na tem mestu upravi- čen: »Ob tem pogosto pozabljamo, da je bila med obleganjem in ob zasedbi uničena oziroma izgubljena tudi pomembna kulturna dediščina, kot so bili predmeti za načrtovani slovenski dežel-ni muzej v Gorici ali fotografski atelje Antona Jerkiča z nekaj sto tisoč posnetki slovenskih krajev in podob iz življenja na zaho- 1 (Spletni vir 5). dnem narodovem robu.«1 Uničene kulturne dediščine ne moremo povrniti, lahko pa poskušamo obuditi spomin nanjo. Če pri- čujoča knjiga vsaj malo prispeva k uresničenju tega cilja, je do-segla svoj namen. Uvod 19 Zgodovinski kontekst Ustanovitev slovenskega narodnega muzeja in njegovo nastajanje je bilo nedvomno pomemben kulturni in politični projekt Slovencev v Goriški pokrajini. Za njegovo boljše razumevanje, kot je bilo uvodoma že rečeno, je potrebno upoštevati zgodovinski kontekst, pri čemer mislim predvsem na štiri stvari: prvič, na narodno, politično, gospodarsko in v širšem smislu kulturno delovanje takratnih slovenskih rodoljubov v Goriški pokrajini; drugič, na konkreten zgodovinski dogodek – prvo istrsko deželno razstavo, ki z razporeditvijo razstavljenih del kulturne dediščine v posamezne kategorije nakazuje možno, a za- enkrat še ne dokazano, povezavo tako s poznejšo zasnovo zbir-ke za načrtovani slovenski muzej v Gorici kakor tudi z zbirkami v takratnih kompleksnih muzejih; tretjič, na ustanovitev Narodnega muzeja v Mariboru leta 1909, ki je nastal na vzhodni »jezikovni meji«; četrtič na zgodovinsko določene značilnosti takratnih nacionalnih muzejev. Poleg tega je z vidika kulturne zgodovine pomembno upo- števati, da v takratni Pokneženi grofiji Goriška in Gradiška sicer niso obstajale fizične meje med v njej živečimi narodi, je pa obstajala delujoča simbolna meja jezika, ki je zarisovala meje med jezikovnimi in s tem tudi kulturnimi območji. Peter Burke v svoji knjigi razmišlja: »V kulturni geografiji je to poziv k izogibanju vrnitvi k tradicionalni ideji ‘kulturnih območij’, ki prezre social- 2 Peter BURKE, Kaj je kulturna zgodovina, ne razlike in socialne konflikte znotraj določenega območja . «2 Sophia, Ljubljana 2007, str. 36. To svarilo je, po mojem mnenju, v pravi meri upoštevano v pri- čujoči knjigi, ker opozarja na družbene spopade, na mednacionalna trenja. Drugič, ob tem je v knjigi podan pogled na tako imenovano mikro zgodovino, kjer dobijo svoj glas posamezniki, osebe v množici. Ali v prispodobi rečeno: »Mikroskop je ponujal privlačno alternativo teleskopu, ker je omogočil konkretnemu posamezniku ali lokalnemu izkustvu ponovni vstop v zgodovi- 3 Prav tam, str. 51. no.«3 In tretjič, glavna tema knjige je zbirateljstvo, ki je oblika 20 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 1 Anonimni avtor, Gorica (Piazza della Vittoria, già Piazza grande), ilustrirana razglednica, fototipia, 13,8 cm × 8,9 cm, 1910, © Fondo Mi- schou, Fondazione Cassa di Rispar- mio di Gorizia, inv. št. 00035. Sl. 2 Anonimni avtor, Gorica, Gledali- ška ulica, razglednica, 8,8 cm × 13,7 cm, prva polovica leta 1915, © Fondo Mischou, Fondazione Cas- sa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 0188. zgodovine praks. V pojasnilo citiram avtorja: »’Prakse’ so eno izmed vodil nove kulturne zgodovine: zgodovina religijskih praks prej kot teologija, zgodovina govora prej kot zgodovina lingvi-stike, zgodovina eksperimenta prej kot pa znanstvena teorija. […] Zbirateljstvo je oblika zgodovine praks, ki privlači umetnostne zgodovinarje, zgodovinarje znanosti ter osebje galerij in muzejev. Revija The Journal of the History of Collections je bila ustanovljena leta 1989 in številne študije ‘zbirk dragocenih predmetov’, muzejev in umetniških galerij so se pojavile prav v tem desetletju. V središču njihovega zanimanja je t. i. ‘kultura zbirateljstva’. Znanstveniki so raziskovali, kaj se je zbiralo (kovanci, školjke in tako dalje), filozofijo ali psihologijo zbiranja, organi-ziranost zbirk, njihove temeljne kategorije (v smislu teorije, ki utemeljujejo prakso) in, končno, dostopnost zbirk, ki so bile Zgodovinski kontekst 21 Sl. 3 Anonimni avtor, Gorica.-Jos. Verdijevo tekališče, razglednica, 8,8 cm × 13,7 cm, 1912, © Fondo Mi- schou, Fondazione Cassa di Rispar- mio di Gorizia, inv. št. 00161. Sl. 4 Anonimni avtor, Gorica Cesta Franca Josipa, razglednica, 8,8 cm × 13,8 cm, 1914, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00168. pred francosko revolucijo predvsem v privatni lasti, vendar so 4 Prav tam, str. 66–69. od tedaj dalje postajale vse bolj javne.«4 V središču zanimanja je tako imenovana »kultura zbirateljstva«, v kateri raziskujem, kaj so rodoljubi zbirali, psihologijo zbiranja in vzroke tega početja. Zbirateljstvu se je do konca 18. stoletja posvečala pred- vsem elita; zbirke so bile v privatni lasti in znak njihove veličine in dobrega okusa. V 19. stoletju pa je po Evropi – in v »gori- škem« zgledu še pozneje – nastopil obrat »od spodaj«. Zbirateljstva so se lotili predstavniki različnih poklicev in slojev, brez institucionalne moči, ampak iz narodnih vzgibov. V konkretnem prostoru-času so funkcijo kulturnih meja razumeli predvsem kot prepreke. Ali je že prišel čas, da meje lahko pojmujemo kot mesta srečevanj in ne kulturnih barier? 22 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • PolitiCňi in kulturni položaj Slovencev na Goriškem Poglobljena predstavitev političnega in kulturnega polo- žaja Slovencev na Goriškem od sredine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne presega namen te knjige, zato se omejujem le na prikaz nekaterih vidikov te problematike, katere bistvo vidim v kratki in koncizni formulaciji, ki jo poda Branko Marušič, izvrsten poznavalec te problematike, ko pravi: »Gorica se tja do prve svetovne vojne ni razvijala v trden povezovalni člen med Slovenci in Italijani. Druga polovica 19. stoletja je bila tako pri Italijanih kot pri Slovencih namenjena predvsem temu, da vsak zase tudi na Goriškem, izgrajuje lastno družbenopolitično orga-niziranost, ki prav zaradi tega ni imela posebnih približevalnih ali celo združevalnih ciljev. Slovenci so stremeli za zmanjševanje vsestranskih vplivov, ki so izvirali od Italijanov pa tudi Nem- 5 Branko MARUŠIČ, O Slovencih v italijan- cev, Italijani pa nemškega nadzora.«5 V tem kontekstu poskušam skem periodičnem tisku na Goriškem predstaviti politična in kulturna prizadevanja takratnih Sloven- (1774–1850), v: Izvestje Raziskovalne po- staje ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Gorica, cev na Goriškem na dveh, za razumevanje celotne problematike 2018, 18, str. 22–27. nastajajočega slovenskega narodnega muzeja pomembnih pri- merih. Najprej na primeru čitalniškega in taborskega gibanja, nato pa skozi predstavitev vzpona narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja na Goriškem. Cˇitalnice in tabori Parlamentarizem so v avstrijski državi vzpostavili v začet- ku šestdesetih let 19. stoletja. Tako so tudi Slovenci dobili mo- žnost za samozavestnejše javno politično delovanje, kar je zaznati v avstrijskem Primorju pri naših rojakih in tudi pri njihovih sodržavljanih Italijanih: »Ti so svojo politično delovanje gradili tudi na ideji italijanskega preporoda (risorgimenta), ki je v zdru- ženo Italijo vključevala, zaradi narodnostnih in strateških razlogov, tudi dežele ob severovzhodnih obalah Jadranskega morja, ne glede na to, da niso bile povsem naseljene z Italijani, da so bile narodnostno mešane (Slovenci, Hrvati) ali pa izključno slovenske. Od tod politična soočanja na Goriškem in v ostalih pre-delih Avstrijskega Primorja (Trst, Istra), kamor je sodila Goriška. Ti mednarodni nesporazumi po načelu, da so Slovenci na pri- 6 Branko MARUŠIČ, O Novi Gorici in o okoli- mer le prebivalci Gorice (Sloveni in Gorizia) in ne goriški Slo- ščinah njenega nastajanja, v: Izvestje Razi- venci (Sloveni di Gorizia), so dosegli svoj vrhunec v letih pred skovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, prvo svetovno vojno.«6 Ta čas sovpada z delovanjem čitalnic, ka-Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Go- rica, ZRC, ZRC SAZU, Nova Gorica 2020, 17, tere lahko označim kot meščanske družabno-kulturno-politične str. 5. Zgodovinski kontekst 23 klube. Na tovrstnih prireditvah so recitirali slovenske avtorje, peli domoljubne pesmi in prirejali predavanja pa tudi poveselili so se. V čitalnicah se je utrjevala in širila nacionalna identiteta Slovencev. Ker se naša tema nanaša na zahodno mejno obrobje, menim, da se je umestno posvetiti razvoju čitalnic na tem ozemlju. Med navdušenimi pristaši le-teh je bil v pokrajini Goriški-Gradiški med drugimi tudi advokat dr. Karel Lavrič (1818– 1876), ki je ob poklicnem in javnem delovanju med drugim za- vzeto pozival k uporabi slovenskega jezika. Leta 1863 je v Tolminu, kjer je tedaj služboval, na predavanju z naslovom Vsa slovenska dežela naj postane učilnica slovnice in našega slovstva govoril 7 Branko MARUŠIČ, Doktor Karel Lavrič o potrebi učenja slovenskega jezika. 7 Spet drugič je v čitalni- (1818–1876) in njegova doba, str. 33. Obja- škem govoru navduševal za narodno petje. Razglašal je sloven-vo reprodukcije dr. Karla Lavriča mi je do- volil Narodni muzej Slovenije, za kar se za- ski politični program in učil: »Vsi Slovenci naj bi se junaški po-hvaljujem Mateji Kos, Tomislavu Kajfežu in prijeli važnega dela; vsak naj bi to misel širil in budil pri druzih; fotografu Tomažu Lauku. vsak naj bi po svojoj zmožnosti oslavljal narod, očetje v svojih družinah, duhovni pastirji med svojimi ovcami, učitelji po učil-nicah, vzlasti profesorji pri mladini viših učilnic, uradniki pri javnih opravilih, časnikarji po časopisih in poslanci s primernimi 8 Prav tam, str. 35. zakoni.«8 Z navduševanjem nad slovenskim jezikom je Lavrič nada- ljeval tudi potem, ko se je preselil v Ajdovščino, kjer so imeli čitalnico od leta 1864 naprej. V čitalniškem govoru je opozarjal: »[…] Ali drugo je, ako država obsega več narodov. Takošna dr- žava more, kakor posameznim osebam, tako tudi posameznim narodom podeliti ravno tiste pravice, ravno tisto svobodo, zakaj narodi so tudi osebe, so le združene osebe, in kar velja unim, more doslednje veljati tudi tem. Vrh tega je premisliti, da, kdor je svoboden kot človek, hoče biti svoboden tudi kot član naroda, želi izobraziti (omikati) se ali kot Nemec, ali kot Madžar, Taljan itd., želi veljati v državnopravnem obziru toliko, kolikor veljajo 9 Prav tam, str. 41. drugi.«9 Slovencem je kazal pot, kako to doseči ne le s predava- 10 Tabori so bili organizirani: na Veliki Otavi nji, temveč tudi konkretno. Trudil se je s poučevanjem sloven-pri Šempasu (18. 10. 1868), na potoku Reka pod Drnovkom v biljanski občini v Br- skega jezika dvakrat na teden in žel uspeh, saj so se uradniki v dih (25. 4. 1869), v Tolminu (1. 5. 1870), Se-enem letu naučili uradovati in pisati v slovenščini. Lavrič je naj- žani (29. 5. 1870), Prvi istrski tabor je bil v Kubedu v Slovenski Istri (7. 8. 1870), Pivški pomembnejši organizator čitalništva v zahodni Sloveniji. Pro-tabor na Kalcu pri Zagorju (9. 5. 1879), za- gram Zedinjene Slovenije je postal vseljudski na taborih v šestde-dnji tabor pa se je odvil v Vipavi (14. 8. setih in sedemdesetih letih 19. stoletja, od koder se je med zbra-1870). Prim.: Branko MARUŠIČ, Primorski tabori (1868–1871), Goriški letnik, Goriški nimi predmeti za Narodni muzej v Gorici znašlo tudi nekaj tako muzej, Nova Gorica, 1974, 1, str. 51–67. Ob imenovanih taborskih svetinj (glej str. 95, 98). Tabori10 so bila tem Marušič v drugem članku opozarja: »[…] da so primorski tabori služili Italija- množična zborovanja, ki so bila namenjena podpori slovenske- nom kot primer, kako bi se v njihovem kro- ga političnega programa po predvideni upravni združitvi vseh gu predramilo ali nastalo živahnejše javno slovenskih dežel v okviru avstrijske države. »Taborsko gibanje in seveda tudi politično delovanje. Osem let po zadnjem taboru na Goriškem je libe- je zajelo končno vse slovensko ljudstvo iz mest in s podeželja. ralni list ‘L’Isonzo’ zapisal: ‘mi Italijani iz Sprožila se je narodna-politična aktivnost slovenskega naroda vzhodne Furlanije storimo zelo malo, da bi 24 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 5 Ludvik Grilc, Dr. Karel Lavrič, druga polovica 19. stoletja, olje na platno, 63,5 cm × 42 cm, © Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 7866. izkoristili pravice, ki nam jih zagotavlja […]. K nastanku taborov na Slovenskem je veliko pripomogel ustava, za razliko od naših sosedov; ti zna- objavljeni zakon o svobodi združevanja leta 1868.«11 Program jo v vsaki kotanji svoje dežele ustanoviti čitalnico in pripraviti od časa do časa veliki Zedinjene Slovenije je zahteval tudi uradno uporabo slovenskega zbor, ki ga imenujejo tabor…pred petnaj-jezika. Tudi v tem gibanju je Lavrič deloval kot nesebični rodo-stimi leti nismo niti vedeli, da Slovenci ob- stajajo, sedaj pa, nasprotno, pridobivajo, ljub, ki je vse žrtvoval za narodne namene. Prav taborsko giba- če drugega ne, vsaj zavest lastnega obsto- nje je Italijane spodbudilo k ostrejšim protislovenskim nasto-ja, kar pa za ljudstvo, ki do včeraj – tako lahko rečemo – še ni imelo svojega jezika pom. Razlike v nacionalnih pogledih so prešle v odkrita sooče-in zgodovine, pomeni že veliko. […]« nja in nenehna nasprotovanja. »V deželah delujejo deželni zbo-Branko MARUŠIČ, Taborsko gibanje na ri, izvoljeni so na podlagi nedemokratične volilne zakonodaje, Primorskem, v: Branko MARUŠIČ, Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovino Pri- zato imajo v njih, kljub demografski premoči tako na Goriškem morske, Lipa, Koper 1985, str. 79–93. 11 (Slovenci) kot v Istri (Slovenci in Hrvati), večino Italijani.«12 Zato Monika GOVEKAR-OKOLIŠ, Srednje šole na Slovenskem pri oblikovanju nacionalne so se v deželnih zborih ob italijanski premoči pogosto odvijale identitete Slovencev v drugi polovici 19. sto-polemične razprave o vseh perečih vprašanjih. Kljub zagotovi-letja, Znanstvena založba Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2010, lom ustave si je slovenski jezik težko utiral pot v urade, sodstvo13 str. 41–42. Avtorica poudarja in povzema in šole. Na Primorskem sta bila italijanščina in nemščina tradici-zgodovinarja Janka Prunka: »Pomen Zgodovinski kontekst 25 taborskega gibanja je bil za oblikovanje onalna jezika javne uradne rabe. »Čeprav se je italijanska stran slovenske narodnosti največjega pomena. zoperstavljala nemščini, češ da je njena raba v nasprotju z željaNa njih so sodelovali vsi slovenski sloji, me- mi krajevnega prebivalstva in da pomeni nemščina tudi germa- ščanstvo, inteligenca, duhovščina in kme- tje. Tabori so veljali resnično za pravi, nizacijo, je vendarle glavno nasprotovanje veljalo slovenskemu množični narodni plebiscit, saj takšne na-jeziku.«14 Kakor dokazuje ohranjeni izsek iz diskusije v držav-rodne-politične enotnosti v slovenskem političnem razvoju ni bilo nikoli več v 19. nem zboru, so se kresala mnenja o rabi slovenščine še leta 1881, stoletju.« Prim.: Janko PRUNK, Slovenski o čemer je poročala Soča. Diskutant Grof Wurmbrand se je ujel narodni vzpon, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992. v past »[…], iz katere mu ni bilo pomoči. Ta mož je namreč trdil, 12 Branko MARUŠIČ, Slovensko-italijanski da nimamo nič literature, da je naš jezik le narečje, torej ne more odnosi v 19. stoletju vse do konca prve biti deželni jezik. Odgovor je dobil na to jako dober, namreč ta, svetovne vojne, v: Goriški letnik, Zbornik Goriškega muzeja, Gradivo predavanj na da je naš jezik že prej bil uveden v sodnije, da v slovenskem je-gradu Kromberk leta 2000, Nova Gorica ziku govore slovenski poslanci v deželnem zboru, da je za tega 2000, 27, str. 153. 13 Prim.: Osoda enakopravnosti slovenskega delj tudi naš jezik deželni jezik, kakor vsak drugi, da je tedaj jezika v c. k. uradih na Goriškem, Soča, Go-smešno metati ga mej narečja. Sploh se je celo še to poudarjalo, rica, 16. 1. 1880, 10/3, str. 1–2; Osoda enakopravnosti slovenskega jezika v c. k. uradih da je naš jezik več nego samo narečje. […]«15 Na deželni ravni na Goriškem, Soča, Gorica, 23. 1. 1880, 10/4, pa so se iskrila mnenja, kdo bo prevladal v mestu, kar sočno str. 1–2; Osoda enakopravnosti slovenske-predstavi notica v časopisu Soča »[…] Zgodovina je združila v ga jezika v c. k. uradih na Goriškem, Soča, Gorica, 6. 2. 1880, 10/6, str. 1. Gorici Italijane in Slovence; Gorica je brez Slovencev, ki dohaja- 14 Branko MARUŠIČ, Slovensko-italijanski jo z dežele, prazen sod, v katerem niti muha ne živi; Gorica je odnosi v 19. stoletju vse do konca prve svetovne vojne, str. 153. naravno navezana na Slovence, s katerimi občuje in kupčuje; 15 Prim.: Slovenski jezik v državnem zboru. Z kdor razdira vez med mestom in Slovenci, je goriškega mesta Dunaja, 12. aprila, Soča, Gorica, 23. 4. 1881, 11/17, str. 1. največji sovražnik.«16 16 Goriškim Italijanom resna beseda, Soča, Slovenci v Gorici so se v tem burnem času soočali ne le z Gorica, 12. 6. 1885, 15/24, str. 1. besednimi dvoboji, temveč velikokrat tudi s fizičnimi spopadi. Ker so se dobro zavedali svojih pravic in ker je bilo v mestu veliko slovenskih razumnikov na različnih področjih, so pričele zo-reti zamisli o ustanovitvi Narodnega muzeja v Gorici, in sicer ob pomoči ljudi s podeželja. Zamislili so si muzej, v katerem naj bi predstavili izključno slovensko kulturno dediščino. K zorenju te ideje so izdatno pripomogli najprej netilci narodnega osveščanja v prvi polovici 19. stoletja, med katerimi so bili Valentin Stanič, Feliks Anton Caffou/Kafol, Štefan Kociančič, vsi rojeni na Primorskem na slovenskem etičnem ozemlju. Ti so postavili temelj slovenskemu zgodovinopisju v tem prostoru. Šele na prelo-mu sedemdesetih in osemdesetih let 19. stoletja je nastopila ge-neracija izšolanih zgodovinarjev, ki so utemeljili slovensko zgo- 17 Branko MARUŠIČ, Štefan Kociančič (1818– dovinsko znanost. 17 Med temi osebnostmi so bili Simon Rutar, 18 1883 ) in njegov pomen za Slovence, v: Pri- Franc Kos, Karl Capuder, Miroslav Premru, Karel Štreklj, Ferdo spevki k primorski biografiki, Annales, Koper 2006, str. 56–57. Seidl, Venceslav Bele in Josip Balič. Trije med slednjimi so po- 18 Več avtorjev je obravnavalo Rutarjevo stali tudi dejavni odborniki in zbiralci za Narodni muzej v Gori-delo na znanstvenem posvetovanju iz več strokovnih plati, prim.: Ob 125-letnici roj- ci. Ustvarili so strokovne pogoje za nastanek goriškega narodne-stva Simona Rutarja, Goriški letnik 3, Gori- ga muzeja, čigar nastanku so botrovali tudi izrazito narodnoo- ški muzej, Nova Gorica 1976, str. 5–42. brambni razlogi, ki so bili spodbuda za navdušeno in množično sodelovanje pri zbiranju gradiva za Narodni muzej. 26 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Vzpon narodnega, politiCňega, kulturnega in gospodarskega življenja na Goriškem Navkljub vsem preprekam, s katerimi so se soočali goriški Slovenci, je bilo njihovo narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje na prelomu 19. v 20. stoletje v vzponu. Leta 1869 so v Gorici ustanovili prvo politično slovensko organizacijo Soča, ki so jo obvladovali mladoslovenci, dve leta zatem pa je pričel izhajati še istoimenski časopis. Kot protiutež bolj liberal-no usmerjeni Soči so staroslovenci leta 1872 začeli izdajati časopis Glas, ki je izhajal le do 1875; tudi Slogo so tiskali samo nekaj let (1893–1895), medtem ko sta imela Primorski list (1893–1914) in Gorica (1893–1914) daljšo življenjsko dobo. V prvem desetletju 20. stoletja so luč sveta ugledali še Naš glas (1907–1910), Novi čas (1909–1915) in Goriški list (1914–1915). Že v osemdesetih letih 19. stoletja pa sta začela izhajati katoliška lista Cvetje z vertov Sv. Frančiška (1880−1915) in Rimski katolik (1888−1906). Slovenci v deželi Goriška-Gradiška so torej imeli dovolj časopisnih informacij o družbenem, kulturnem, gospodarskem in verskem ži- vljenju. Podjetni goriški Slovenci so leta 1883 ustanovili Goriško ljudsko posojilnico. Vse več je bilo slovenskih obrtnikov in trgovcev, ki so živeli v Gorici; med njimi so se našli tudi uspešni slovenski industrialci. Nekateri med njimi so tudi darovali predmete kulturne dediščine za nastajajoči slovenski Narodni muzej v Gorici. Potreba po slovenskih učiteljih, profesorjih in uradnikih je skokovito naraščala. Tudi ordinacije s slovenskimi zdravniki so se odpirale. V Gorici je delovalo tudi precej slovenskih odvetnikov. Da bi zadovoljil potrebe slovenskih bralcev, je Andrej Gabršček leta 1893 odprl Goriško tiskarno; v njej je tiskal bogat 19 Izdajal je več zbirk: Slovansko knjižnico, Sa-knjižni program.19 Ob slovenskih izdajah je na Gabrščkovo po-lonsko knjižnico, Svetovno knjižnico, Knji-vabilo Ivan Kušar (1859–1941), Hrvat po rodu, urejal italijanski žnico za mladino, Talijo in Venec slovenskih povesti; ob njih pa tiskal tudi publikacije z časopis Il Rinnovamento. Ta časnik je bil »rezultat prizadevanj znanstveno in popularno vsebino. B. Ma-italijanskemu iredentizmu nasprotnih Italijanov, kozmopolit- rušič je menil: »[…] Pri vsem tem delu je skih Goričanov in Slovencev, ki so želeli slovenske in zlasti slo-Gabršček pokazal veliko podjetnosti in smisla za trgovsko manipulacijo, prav tako vanske ter kulturne potrebe predstaviti tudi italijanskemu svetu. pa tudi prizadevanja za ažuriranje sloven- […]«20 Ob nasprotovanju iredentizmu je bilo v časniku veliko skega knjižnega trga in Gorica je po obilici prevodov književnih besedil gotovo pred- prostora za kulturna vprašanja in za italijanske prevode iz slo-njačila pred Ljubljano.« Branko MARUŠIČ, vanskega leposlovja. List je izhajal od leta 1892 do aprila 1895,21 Andrej Gabršček (1864–1938), v: Branko MARUŠIČ, Primorski čas pretekli. Prispevki ko je izšla zadnja številka. Ob slovenskem časopisju sta pričeli za zgodovino Primorske, Lipa, Koper 1985, izhajati osrednji slovenski reviji Veda, dvomesečnik za znanost str. 364–376. 20 in kulturo (1911 do 1915), in Naši zapiski; zadnji so izhajali naj- B. M. [Branko MARUŠIČ], Il Rinnovamen- to, italijanski list s slovensko dušo, v: prej s podnaslovom ‘socialna’, pozneje pa kot ‘socialistična’ revija. Revija je izhajala mesečno. V njej so različni avtorji razpra- Zgodovinski kontekst 27 Sl. 6 Anonimni fotograf, Gorica – Go- rizia – Görz, Corso Giuseppe Verdi, 1909, razglednica, fototipija, 8,7 cm × 13,7 cm, © Fondo Mischou, Fonda- zione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00218. Sl. 7 Anonimni fotograf, Corso Giuse- ppe Verdi (già via del giardino), Trgo- vina z konfekcijo J. Medved, Gorica, ok. 1905, razglednica, 8,9 cm × 13,6 cm, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00214. Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, vljali o socializmu, pravicah delavcev, politiki in kulturi. Uredni-Nova revija, Ljubljana 2003, str. 175–176. 21 Kušar je moral večkrat pred sodnika in štvo je imelo med leti 1909 do 1914 sedež v Gorici. dvakrat v ječo. Druga obsodba z dne 4. 4. Slovenska ljudska šola na Goriškem22 je bila vzpostavljena 1895 je pomenila tudi konec izdajanja lista. dvajset let prej kakor na Kranjskem. Učiteljstvo, vzgojeno na »[…] Ker je bil list politično angažiran, je istočasno tudi za Goriško predstavljal po- učiteljiščih v Kopru in Gorici, je delovalo v narodnem duhu in seben primer propagiranja slovensko-hr- »[…] je bilo vzor učiteljstvu v celi Sloveniji. Ko je celo v središču vaške povezave v boju za avtonomno dr- žavo južnih Slovanov. Kušar je bil zaveden Slovenije cvetelo nemškutarstvo po mestih in trgih, smo imeli Hrvat – znal pa je dobro tudi slovensko – in na Goriškem tudi vse trge narodno čiste, napredne, zavedne; ne-v svojih člankih je zagovarjal zedinjeno Hr- znatne izjeme je ljudstvo samo kmalu izločilo in imeli smo kom-vaško in Slovenijo v avtonomni državi, ve- dno v okviru Habsburžanov. […]« Prim.: paktno slovensko ozemlje, strogo ločeno od furlanskega in itali- (Spletni vir 6). 22 janskega dela dežele. Sporno ozemlje je bila edino le še Gorica, »[…] Splošni namen Šolskega doma je ta, da društvo pospešuje v smislu prve točke kjer pa se je osredotočevalo vse naše kulturno, politično in go-društvenih pravil vzgojo in pouk med Slo- spodarsko življenje. In ker je bilo to središče našega življenja in venci na Goriškem. Posebni namen za 28 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • sedaj mu je pa ta, da pripravlja s pomočjo dela teritorialno ločeno od laške dežele, je bil napredek našega društvenikov in dobrotnikov zgradbo šol- življa v Gorici povsem naravna prikazen.«23 Prizadevanja gori-skega poslopja v Gorici, v katerem bi se na- stanili po mogočnosti taki zasebni sloven- ških zanesenjakov in razumnikov so obrodila sadove. Leta 1913 ski učni in vzgojni zavodi, ki nimajo še svo- je bila v Gorici ustanovljena prva državna gimnazija v monarhiji jih lastnih prostorov. Taki zavodi so v prvi vrsti otroški vrti za deco v predšolski dobi, s slovenskim učnim jezikom. ljudska šola, dokler in v kolikor jo mesto ne Konec leta 1904 so naznanili, da Trgovsko-obrtna za- prevzame, meščanska šola za deklice, obr- tno-nadaljevalna šola za učence, obrtna druga obratuje v lastnih prostorih v novo zgrajenem Trgo- šola za deklice, strokovna šola za umetno vskem domu.24 Z odprtjem se je pričelo novo poglavje v vezenje, ter kar bi se pokazalo kot kori-družbenem in kulturnem življenju med goriškimi Slovenci. stno in nujno. Slovenci v Gorici smo sijajni, da si sami pomagamo v vseh teh ozirih, Trgovski dom je imel zelo bogat in vseslovansko orientiran ker javna mestna oblast ustanavlja in vzdr- program. V vogalnem prostoru je Andrej Gabršček uredil slo- žuje tako zavode le tedaj, ako se poučuje v njih v italijanskem, slovenskim otrokom vensko knjigarno leta 1906. Množila so se prav tako slovenska neumljivem jeziku. Edino ljudsko šolo sme-društva, v katerih so tudi gojili narodnostno zavest: že v letu mo zahtevati od mesta na podlagi izreče-ne določbe v zakonu; a še za to borimo se 1863 je bila ustanovljena Slovenska čitalnica v Gorici, Ciril Me- že sedmo leto brez pravega uspeha. Požr- todovo društvo, Kolesarsko društvo Gorica, Goriški Sokol, Dru-tvovalno skrbimo za pouk svojih otrok; v štvo slovenskih veleposestnikov, Slovensko bralno in podporno toku desetih, petnajstih let smo nabrali toliko radodarnih doneskov za šolske name- društvo, Slovensko planinsko društvo s podružnicami, Pevsko ne, da se nam svet čudi, ter smo dosegli in glasbeno društvo, Muzejsko društvo za Goriško, Trgovsko in toliko lepih uspehov na polju ljudskega pouka in omike, da smemo biti ponosni na obrtniško društvo, imeli so celo zbornico. V takšnem gospodar-tak napredek. Ne dvomimo, da rodoljubi skem in kulturnem razcvetu se je rojevala tudi potreba po Naro-naklonijo svojo požrtvovalno dobroho- dnem muzeju Gorica, ki naj bi zbiral, hranil in predstavljal iz-tnost tudi novemu društvu. Skušnja petih mesecev, odkar obstoji društvo, je rodila v ključno slovensko kulturno dediščino. nas to prepričanje. Ta kratka doba je zado- stovala, da se je slovensko občinstvo z ve- liko vnemo oklenilo Šolskega doma, od ka- terega pričakuje zboljšanje v svojih šolskih odnošajih. […]«, v: »Šolski dom«, Soča, Prva istrska deželna razstava Gorica, 18. 2. 1898, 28/14, str. 1. »[…] Za kulturni napredek našega naroda smo postavili v Gorici - Šolski Dom, ki je bil Leta 1910 so v Kopru organizirali prvo istrsko deželno raz- danes blagoslovljen. V tem Domu dobe stavo, ki je bila pomembna iz treh razlogov: najprej zato, ker do-varno zavetje razni zavodi, ki bodo skrbeli za tako izomiko naše mladine, moške in datno osvetljuje prej obravnavani politični in kulturni boj gori- ženske, kakoršne je bodo potrebovali v ških Slovencev in to prav na primeru zbiranja in razstavljanja svojem poklicu.[…]«, v: 1848–1898, Soča, del kulturne dediščine; drugič zaradi svoje zasnove (raznovr-Gorica, 2. 12. 1898, 28/96, str. 1. Med prvo svetovno vojno pa so bila poslopja uniče- stnosti zbranih predmetov in načina njihove predstavitve po po-na, o čemer je poročal novičar v Učitelj- sameznih kategorijah), ki bi lahko imela neposredni vpliv na skem tovarišu: »Gorico je ogenj italijanskega morilnega in uničevalnega orožja raz- idejo o ustanovitvi slovenskega muzeja v Gorici; tretjič pa zato, dejal in požgal. Naše krasne zgrajene stavker morda nakazuje odgovor na vprašanje, ki sem si ga večkrat be z ogromnimi žrtvami iskrenega, se zmagujočega domoljubja - Šolski dom - zastavljala, namreč, zakaj je prav leto 1910 prebudilo željo neka-Gregorčičev dom in Mali dom - so razruše- terih goriških razumnikov, da so sprožili akcijo zbiranja premič- ne. Padle so kot žrtve laških granat! Druga ne kulturne dediščine na sorazmerno širokem geografskem po- škoda je ogromna zlasti na Slovenski pose- sti. Kdo nam pomaga, kdo nas dvigne?«, dročju. Vsekakor pa je pri tem treba upoštevati že prej obrav-v:-g-, Gorico, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. navni politični in kulturni položaj goriških Slovencev. Po dese-12. 1915, 55/18, str. 4–5. 23 Andrej GABRŠČEK, Črtice iz politične zgo-tletjih učinkovitega družabnega in političnega delovanja so pri-dovine Goriške, v: Goriški spomini. Sodob- dobili na samozavesti, čeprav so imeli kar dva nasprotnika: avniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, Go- riška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. strijsko uradništvo in italijansko gibanje. Kakor piše zgodovinar 157. Prim.: Branko MARUŠIČ, Gli sloveni Peter Vodopivec, sta v italijanskem gibanju prevladovali dve del Goriziano dalla fine del medioevo ai smeri »ena je bila prikrito iredentistična, druga pa proavstrijska Zgodovinski kontekst 29 giorni nostri, v: Cultura slovena nel Gorizia- in liberalna. Obe sta bili Slovencem nenaklonjeni«.25 Čeprav so no, Instituto di storia sociale e religiosa, Slovenci na Goriškem sestavljali dve tretjini prebivalstva, so v Forum, Gorizia 2005, str. 39–76. 24 Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Deželnem zboru kljub temu ostali manjšina. Toda italijanska Narodne, kulturne, politične in gospodar- deželnozborska večina je bila prešibka, da bi povsem nadvlada-ske črtice od leta 1901 do 1924, II. knjiga, Sa- mozaložba, Ljubljana 1934, str. 167. »Svoje la. V Gorici je pred prvo svetovno vojno živelo prek deset tisoč urade je imela na celem vogalu prvega Slovencev, med njimi mnogo intelektualcev: »12 odvetnikov, nadstropja. Poleg velike čakalnice je bila soba za ravnateljstvo in potem uradne prav toliko odvetniških pripravnikov, 7 zdravnikov, 60 učiteljev prostore, kjer je bilo poskrbljeno tudi za in profesorjev in veliko uradnikov. […]«26 Po drugi strani pa so delovanje v največjem obsegu. Trgovski se slovenski Goričani še vedno čutili zapostavljene in so svojim dom je imel centralno kurjavo […] oder v dvorani je bil izdelan po vzgledu monako- italijanskim sodržavljanom, s katerimi so bili na političnem po-vskega (Princ Regent Theater) s čarobno lju in tudi sicer neprestano v konfliktih,27 nameravali z ustanovi-razsvetljavo, ki jih v tistih časih niti večja gledališča niso imela.[…]« Načrt je ustvaril tvijo muzeja predstaviti lastno samoniklost. Eden od mogočih arhitekt Maks Fabiani, vsa gradbena dela vzrokov, da so se lotili zbiranja, je bila velika koprska razstava, je opravila domača tvrdka bratov Mozetič v Gorici, mizarska dela solkanska Mizarska odprta leta 1910, z izredno dolgim naslovom Prima esposizione zadruga, ključarska dela so bila zaupana provinciale Istriana con senzioni internazionali. Mostra agraria, indu-Alojziju Živcu, steklarska dela pa Antonu striale marittima, mostra didatica e di previdenza di belle arti, scienze, Korenu. Prim. razglednico Gorice (sl. 6), kjer je na hrbtišču zapisano: »A. Gabršček, lettere, degli stabilimenti balneari, stazioni climatiche e di villeggiatura, Gorica 1909. 4904/4«. V obrazcu k razgle-sportiva corporazioni avtonome, instituzioni sanitarie. 28 Na prvi po-dnici je v prevodu iz italijanščine dodano pojasnilo: Na desni strani impozantna vo- gled se zdi tovrstno sklepanje morda neutemeljeno. Toda v pri-galna stavba, imenovana Trgovski dom, ki pravah na koprsko razstavo je bilo zaznati tendenco po dokazo-jo je zasnoval Max Fabiani (1903–1905). 25 Peter VODOPIVEC, Od Pohlinove slovnice vanju italijanskega značaja Istre. To pa je Hrvate in Slovence od-do samostojne države, Modrijan, Ljubljana vračalo od sodelovanja in skupnega nastopanja na prvi istrski 2006, str. 89. 26 deželni razstavi; medijsko spremljanje dogajanja pa je najbrž Branko MARUŠIČ, Prispevki k primorski biografiki, Annales, Koper 2006, str. 217. spodbudilo pobudo za ustanovitev slovenskega Narodnega mu- 27 Prim.: Branko MARUŠIČ, Slovensko-itali-zeja v Gorici. Takratno javnost so na koprsko razstavo opozorili janski odnosi v 19. stoletju vse do konca prve svetovne vojne, str. 143–162. Kot kritični odmevi v časopisnih člankih. Nanašali so se na samo pri-opozarja avtor je slovensko-italijanske od- pravo razstave. Ne Slovenci in ne Hrvati se niso hoteli sprijazniti nose v navedenem času mogoče razumeti le na podlagi kompleksne obravnave, ki z neenakopravno obravnavo. Zato obstaja velika verjetnost, da poleg zgodovinskega dogajanja upošteva so prav ti polemični časopisni komentarji spodbudili goriške ra-in vključuje literarnozgodovinske, narodo- zumnike k razmisleku o ustanovitvi Narodnega muzeja v Gorici pisne, sociološke in psihološke vidike. 28 Brigitta MADER, Salvator ŽITKO, Prva Istr-z namenom predstavljati dediščino »severno primorske kultur- ska pokrajinska razstava, v: Prva istrska ne provenience«. Da ta domneva vzdrži, sta na voljo dva doka-pokrajinska razstava-100 let, Histria Docu- mentum 11, Koper 2010, str. 23–24. »Glavar za: prvič, datumsko ujemanje koprske razstave s prvimi razmi-Rizzi je s posredovanjem vlade in c. k. na- sleki o ustanovitvi Narodnega muzeja v Gorici, četudi se avtor mestništva v Trstu ter s sočasnimi organi-zacijskimi in tehničnimi pripravami vodil na koprsko razstavo ne sklicuje; in drugič, sočasni aktivistični tudi intenzivna politična pogajanja za naci-zapis v goriškem časopisu, s katerim je izražena potreba po mu-onalni kompromis med italijansko in slo- zejski ustanovi v Gorici, kakor so jo leta 1909 inavgurirali v Ma-vensko stranjo glede udeležbe na razstavi. Toda ko je del slovenskih in hrvaških po- riboru: »[…]Uvideli so potrebo lastnega narodnega muzeja, ker slancev v deželnem zboru odrekel finanč- sicer jim tujci pobero njih najlepše stvari. Tako je tudi pri nas na no podporo razstavi, ker naj bi ta izražala težnjo po manifestaciji italijanstva, je po- Goriškem. Že več časa sem se opazuje med Lahi neko gibanje in stalo jasno, da se del istrske stvarnosti ne nabiranje, ki se vrši v korist bodočemu laškemu nar. muzeju v bo priključil razstavi. Polemiko slovenskih in hrvaških liberalnih oziroma klerikalnih Gorici. Sicer imamo že deželni muzej, a kakor hočejo Lahi dati glasil je zaradi stališča krškega škofa dr. svojemu pristno italijansko lice, tako moramo dati mi naši zbirki Antona Mahniča razvnemalo tudi predvi-pristno slovensko. Najvažnejše pri tem je, da Lahi sedaj pridno deno razstavljanje dragocenosti istrskih cerkva. Škof Mahnič je namreč kljub nabirajo po naših slovenskih vaseh in selih. Družba mož, ki 30 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • številnim namigom, da istrski Slovani na imajo smisel za to stvar, je tedaj sklenila temu na vsak način od Pokrajinski razstavi naj ne bi sodelovali, pomoči. Naše slovenske stvari spadajo v naš narodni muzej, ka- župniščem z latinskim obredjem svoje ško- teri se ustanovi v kratkem v Gorici . «29 fije dovolil izposojo umetniških del in cer- kvene opreme za razstavo, ostalim pa je Bližina Kopra in medijska odmevnost razstavne prireditve prepustil, da se odločijo sami.« 29 je marsikaterega Goričana spodbudila k obisku te bogato razve- Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 3. 5. 1910, 12/35, str. 2–3. Že v obstoječem jane razstave s številnimi oddelki: kmetijstvo, industrija, pomor-Deželnem muzeju v Gorici Slovenci niso stvo, šolstvo, umetnost, znanost, književnost, kopališke ustano-bili enakopravni z italijanskimi prebivalci, kar je avtor priobčil v dveh številkah ve–zdravilišča in letovišča, šport, samostojne korporacije in časopisa Soča, in sicer v dveh protestnih zdravstvene ustanove. Po treh letih temeljitih priprav so razsta-smiselno povsem podobnih noticah . vo 1. maja 1910 odprli za javnosti. Brigitta Mader in Salvator Žit-Naslovil ju je na strankarske zastopnike. Prim: Soča, Gorica, 21. 3. 1911, 41/33, str. 3. ko, 30 avtorja spremne študije, nastale ob 100. obletnici prve istr- »Deželni muzej in slovenščina. — V ske deželne razstave, sta natančno po razstaviščih predstavila deželnem muzeju, ki se nahaja na Kornu, je slovenščina čisto po Pajerjevo eksponate in artefakte. Tu navajam izbrane, ker iščem vzpore-potisnjena v kot. Kdor vstopi in hodi po dnice z zbranim gradivom goriških zbirateljev (glej tabelo 179– tem muzeju, dobi vtis, da je v laškem muzeju [,] ne pa v muzeju dežele Goriško- 234). V Kopru je kot razstavišče služila tudi cerkev sv. Jakoba, Gradiščanske, v kateri tvorijo večino razširjena z manjšo novogradnjo; v njej so predstavili bogato prebivalstva Slovenci ter bi moral biti zbirko moderne umetnosti, in sicer s kipi, slikami ter predmeti temu primerno upoštevan slovenski jezik v vseh deželnih zavodih. Od slovenščine je dekorativne umetnosti. V prvem nadstropju samostana sv. Klare le še nekaj ostankov iz starih dobrih časov, so bili prostori namenjeni starejši umetnosti, znanosti in knji-pri kaki živali so trojezični napisi, darovi n. pr. pa so že lepo po laško napisani. Vsa ževnosti. Tu je bilo mogoče videti lesen model puljske Arene; uprava je seveda laška. — Ko so prenašali predstavljeni sta bili prazgodovinska in rimska umetnost, v vitri-muzej na Koren, takrat je bil čas, da bi se nah pa so bile razstavljane arheološke najdbe iz nekaterih istr-bili v deželnem odboru slovenski vrli možje zganili ter zahtevali pravice skih krajev, medtem ko so bili po stenah obešeni mavčni odlitki slovenskega jezika v tej deželni instituciji, iz kompleksa Evfrazijeve bazilike v Poreču itd. Naslednji prosto-ali kdo se bo brigal za take malenkosti! Možje S. L. S. piskajo na take pravice slov. ri so ponujali ambientalno aranžirano rokokojsko meščansko jezika, molčijo; če se jih prime za ušesa, pa dnevno sobo, potem natančen posnetek istrske kuhinje s tipič- zakričijo: a jej, pustite nas, smo v manjšini! « Prim. tudi: Soča, Gorica, 1. 4. 1911, 41/37, nim ognjiščem, kuhinjskimi pripomočki, posodo in pohištvom. str. 3. »Deželni muzej in slovenščina — Sledila je dvorana z retrospektivno razstavo umetnin 19. stole-Pribili smo že večkrat, da je v muzeju tja. Geografiji in naravoslovju namenjeni prostori so predsta-dežele, ki je povečini slovenska, potisnjena slovenščina prav po Pajerjevo v vljali dragocene zgodovinske zemljevide, atlase, upodobitve is-kot. Vprašali smo tudi visoko in mogočno trskih mest, v vitrinah pa je zbiralec predstavil 115 primerkov gospodo v S. L. S., kaj misli storiti, da se odpravi kruto žaljenje Slovencev v prepariranih istrskih morskih rastlin. Za obiskovalce je bila še deželnem muzeju? S. L S. ima dva posebej privlačna istrska sakralna umetnost: razstavili so okoli zastopnika v deželnem odboru in tudi deželni glavar je Slovenec S. L. S. Dolžnost 250 izvirnih sakralnih umetnin, tudi dela ustvarjalcev z zveneči-S. L. S. je bila že takrat, ko so selili muzej na mi imeni. Seveda ni manjkal prikaz etnografskih znamenitosti; Koren, zavzeti se za to, da bo slovenščina obiskovalci so si lahko ogledali značilne primerke pohištva, na-v deželnem muzeju ravnopravna z laščino. Saj stroškov za muzej vendar ne nosijo rodne istrske noše, glasbila in različno lekarniško opremo iz Is-sami Lahi! Ker takrat niso nič storili, je pa tre in s Cresa. V glasbeni dvorani so razstavili spominske pred-sedaj njihova dolžnost toliko večja, da premorejo v deželnem zavodu slovenščini mete Giuseppeja Tartinija, zbirko dragocenih starih violin in do one veljave, ki jej pritiče. Ali smemo zbirko del skladatelja Antonia Smaregia. Zanimivi so bili statuti upati, da storijo svojo dolžnost visoki Kopra in drugih istrskih krajev ter grbi istrskih mest. Nedaleč od gospodje vsemogočne S. L. S. ?!« 30 Brigitta MADER, Salvator ŽITKO, Prva Istr-glasbene šole je bil poseben prostor, namenjen razstavi šolstva ska pokrajinska razstava, str. 28–35. in socialnih ustanov. V pritličnih prostorih samostana sv. Klare so bile obiskovalcem predstavljene različne obrti z značilnimi orodji rokodelcev. Na tretjem samostanskem dvorišču pa so bili Zgodovinski kontekst 31 razstavljeni različni stroji - gradbeni, za obdelavo lesa, kamna in drugi. Razstava je imela daljnoročno, navkljub finančnemu neu- spehu in nacionalnim nasprotjem, pozitivne učinke. Avtorja študije ugotavljata, da je razstava vzbudila precejšnje zanimanje za istrsko kulturno dediščino in umetnost »ter pospešila ustanovi- 31 Prav tam, str. 39. tev koprskega muzeja.«31 Ta je bil ustanovljen leta 1911 kot Mestni muzej Koper / Museo Civico di Storia e d’Arte. Sama pa razšir-jam neposredni vpliv koprske razstave tudi na idejo o ustanovitvi slovenskega Narodnega muzeja v Gorici. goriški zbiralci „narodnega blaga“ V prid verodostojnosti naj pristavim, da je bila ideja o oblikovanju muzeja živa že pred letom 1910, na kar nakazuje pred kratkim odkriti drobec. Ni pa popolnoma zanesljivo, ali so tedaj goriški rodoljubi razmišljali o spominski sobi posvečeni pesniku Simonu Gregorčiču (1844–1906) ali pa naj bi bila pesnikova za-puščina razstavljena v sklopu slovenskega Narodnega muzeja v Gorici. Pri pregledovanju v opombi navedene korespondence z datumom 15. 1. 1907 sem namreč po smrti Simona Gregorčiča našla naslednji citat: »[…] Bodočega narodnega muzeja nismo pozabili. Za zdaj smo shranili nekaj pesnikove ostaline v ‘Šolskem domu’. Odbrali smo obleko in obuvalo pokojnikovo, neko- 32 NUK Ms 630, mapa III., št. 6 (Gorica 15. 1. liko hišne oprave, njegovo pero, palico, svinčnik, itd. […]«32 In 1907, naslovljeno na Ivana Vrhovnika). še: »[…] Trije mašni plašči, dve mašni knjigi, kelih itd. so shra-njeni v ‘Š.[olskem] domu’. Oltarček ima zlatomašnik Mašera v Šentmavru, prijatelj pokojnikov, katerega je pesnik slavil v še ne 33 NUK Ms 630, mapa III., št. 11 (Gorica 18. 9. objavljeni pesmi ‘Zlato’ mašniku Mašeri. […]«33 1907, Josip Ivančič Ivanu Vrhovniku). K vzniku ideje o oblikovanju muzeja so v prvi in drugi po- lovici 19. stoletja prav gotovo pripomogli nekateri razumniki, ki so oblikovali svoje zbirke. Med njimi so se odlikovali Tomaž Ru- 34 Ko je po letu 1886 zgodovinsko-antikvar-tar (1807–1877) z arheološko zbirko v Mostu na Soči,34 sledi za-nemu oddelku v Deželnemu muzeju Gori- sebna zbirka antičnih predmetov lekarnarja Vincenzia Zando- ca načeloval prof. Enrico Maionica, je spodbujal sistematična izkopavanja v Mo- nattija (1803–1870), ki je leta 1849 v Gorici tudi natisnil prvi vo-stu na Soči. Prim.: Raffaella, SGUBIN, Alle dnik po Ogleju, katerega je naslovil Guida storica dell’antica Aqui-origini dei Musei Provinciali di Gorizia, pre- leia. Pri evidentiranju umetnikov, umetnostnih spomenikov in istoria di un’ instituzione singolare, v: La pinacoteca dei Musei Provinciali di Gorizia, arheoloških najdišč sta se izkazala Štefan Kociančič (1818– str. 12. 35 1883)35 in Giovanni Giacomo della Bona (1814–1885); prvi je v Branko MARUŠIČ, Goriška Furlanija v delih Štefana Kociančiča, v: Branko MARUŠIČ, svojih spisih navajal vrsto kamnitih znamenj in epigrafskih spo-Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovi- menikov, omenjal nekatera nahajališča starin (Muzej v Čedadu) no Primorske, Lipa, Koper 1985, str. 266– 279. in zasebne zbirke ter v semeniški knjižnici v Gorici zbiral tudi glagoljaške rokopise. Poljsko-ruski jezikoslovec Baudoin de Courtenay (1845–1929) je na tem skrajnem robu zbiral in popi- 32 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • soval jezikovne posebnosti slovenskega jezika in dognanja objavljal tudi v slovenskih časopisih. Zbiralec »narodnega blaga« Josip Kenda (1859–1929) je sodeloval s slavistom, jezikoslovcem in folkloristom Karlom Štrekljem (1859–1912) ter mu po- sredoval nekatere na terenu zbrane ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, uganke, pregovore in vraže. Josip Balič (1854–1933), vodilni po pogostosti daril za slovenski Narodni muzej v Gorici, ne bi mogel prispevati toliko raznolikega gradiva, če ne bi pred tem osnoval domačih zbirk. Ne nazadnje je imel pisano paleto zbirk tudi predsednik Goriškega muzejskega društva, slikar Anton Gvajc (1865–1935); ob numizmatični, filatelistični in likovni 36 Breda ILICH-KLANČNIK, Anton Gvajc 1865– zbirki je posedoval še nad 200 živih ptic.36 1935, Umetnostna galerija Maribor, sep- tember/oktober 1986, str. 8 [razst. kat.] Avtorica ga osebnostno predstavi: »[…] Sam strasten zbiralec, predvsem numiz- matik in filatelist, gojitelj cvetja in domačih Narodni muzej Maribor, 1909 in eksotičnih ptic, kar vse odraža umetni- kova romantična nagnjenja, si je Gvajc pri- zadeval kot predsednik muzejskega dru- Če izhajam iz načela od bližnjega k daljnemu je treba opo- štva za Goriško, za ustanovitev narodnega zoriti, ob že naštetih promotorjih, tudi na ustanovitev Narodne-muzeja […]«. ga muzeja v Mariboru leta 1909, na katerega se sklicuje novičar v obeh goriških časopisih, ko opominja na pomembnost odprtja muzeja, s katerim naj bi zajezili odtujevanje slovenske kulturne 37 Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 3. 5. dediščine.37 Novičar je ustanovitev slovenskega muzeja na Šta-1910, 12/35, str. 2–3; Narodni muzej v Gori- jerskem predstavil kot svetel zgled vsem goriškim Slovencem. ci, Soča, Gorica, 3. 5. 1910, 40/50, str. 1. Prepoznamo, da je bila inavguracija Narodnega muzeja na spo- dnjem Štajerskem neposredni vzgib goriškim razumnikom za sprožitev akcije zbiranja premične kulturne dediščine. Kakor je 38 Marjan ZNIDARIČ, Ob 75-letnici zgodovin-Muzejsko društvo Gorica konec leta 1910 spodbudilo razmišlja-skega društva v Mariboru, Časopis za zgo- dovino in narodopisje, nova vrsta 14, Mari- nja o ustanovitvi muzeja pri širši slovenski javnosti, je nekoliko bor 1978, str. 1. Iz podobnih razlogov kot poprej podobno vlogo odigralo Zgodovinsko društvo38 na spona Goriškem so se Slovenci na Štajerskem dnjem Štajerskem. Sprva so se kresala mnenja kako naj se drupričeli organizirati, da bi se obranili pred vse večjim nemškim nacionalnim priti- štvo imenuje. Franc Kovačič (1867–1939) teolog in zgodovinar skom. V ta namen so ustanovili Zgodovin-je priporočal ime Zgodovinsko društvo za Spodnjo Štajersko, sko društvo 17. 3. 1903. Avtor članka je str- nil: »Nemški gospodarski in nacionalistični medtem ko se je naravoslovec Henrik Schreiner (1850–1920) pritisk postaja vse močnejši, ponemčeva- ogreval za Muzejsko društvo. Kovačič je ta predlog zavrnil in nje slovenskega prebivalstva vse uspe-menil, da mora ime društva izražati bistvo. »Muzejsko društvo šnejše. Skupina iskreno slovensko misle- čih Mariborčanov je prišla do spoznanja, bi torej pomenilo, da bo glavna skrb društva ustanovitev muze-da za enakopravno uveljavljanje sloven- ja, medtem ko pa ime Zgodovinsko društvo pomeni, da se bo v stva na Štajerskem ni dovolj samo politič- na aktivnost in gospodarski odpor, tem- glavnem pozornost obračala na proučevanje domače zgodovi- več da se moramo Slovenci na tem ogro- ne, muzej pa bo le ena izmed društvenih nalog.«39 Ne glede na ženem delu slovenske zemlje v boju za svoj narodnostni obstoj upreti nemštvu začetna razhajanja o poimenovanju je bilo prav gotovo več mož tudi s kulturnimi in z znanstvenimi dosež- zaslužnih za inavguracijo Narodnega muzeja, vendar sta imela ki. Društvo je torej zaživelo v obdobju, ko odločilno vlogo predvsem dva: Franc Kovačič in Avgust Stegen-so Nemci odrekali Slovencem tudi sposob- nost ustvaritve lastne kulture. Tako je Zgo- šek (1875–1920), pionir slovenske umetnostne zgodovine in dovinsko društvo v Mariboru postalo prva konservator. Prvi je posvetil vso pozornost zbiranju gradiva in slovenska znanstvena ustanova na obmo- čju nekdanje Spodnje Štajerske […]« vzdrževal stike z duhovščino, učiteljstvom in drugimi narodno Zgodovinski kontekst 33 39 Gordana RUBELJ, Dr. Franc Kovačič– osre-zavednimi ljudmi in z njihovo pomočjo pridobival za muzej ardnja osebnost znanstvenega Maribora v heološke najdbe ter narodopisno in prirodopisno gradivo. Mu- prvi polovici 20. stoletja, Časopis za zgodo- vino in narodopisje, nova vrsta 37, Maribor zejske zbirke so se množile največ z darovi starinskih novcev; 2001, 72/ 1–2, str. 83. arheološka zbirka je segala vse od neolitika pa tja do starih Slovanov. V narodopisnem oddelku so zbrali precej narodnih noš, orodja in razne hišne opreme, v prirodopisnem oddelku so pri- 40 Prav tam, str. 86–87. Prim.: Fran KOVAČIČ, dobili precej fosilov iz Slovenskih goric in Ščavniške doline. 40 Postanek in razvoj mariborskega muzeja, Sprva so muzealije shranjevali v majhni sobi dijaškega semeni- Časopis za zgodovino in narodopisje, Zgo- dovinsko društvo v Mariboru, Maribor šča, vendar pa je ta kmalu postala premajhna, zato je leta 1909 1928, 23, str. 256. društvo sklenilo pogodbo s Posojilnico, ki je odstopila društvu v Narodnem domu za muzejske zbirke malo dvorano v drugem nadstropju in za knjižnico malo sobico v istem nadstropju. Vendar pa so bili ti prostori za muzej neustrezni, saj se je v njih tudi marsikaj poškodovalo. Kovačič in Srečko Stegnar (1842–1915) sta ob Ciril-Metodovi slovesnosti 6. 6. 1909, ko so muzej odprli za javnost, za silo uredili muzejsko zbirko. Dokončno pa je bil muzej odprt ob društvenem občnem zboru 28. 11. 1909. Avgust Stegenšek, kot častni konservator za Štajersko (1908) za okraje Brežice, Celje, Konjice in Slovenj Gradec, je v tej funkciji zagovarjal tezo, da je treba ohraniti vse, kar ima po obliki umetniško vrednost. Že nekaj let pred tem je v enem od znanstvenih sestavkov predlagal tri glavne naloge: »[…] Muzej bi moral hraniti zlasti starine in umetnine, ki niso več v uporabi. Ob tem bi moral učiti in vzgajati ter ob vzpodbujanju umetno- 41 Jure MAČEK, Avguštin Stegenšek, v: Slovenski biografski almanah XIX. stoletja (ur. stnega ustvarjanja širiti dober umetniški okus. Prepričan je bil, Mateja Ratej), ZRC SAZU, Založba ZRC, da bi zbrani predmeti, načrti, prerisi, posnetki ter vzorci lesa ali Ljubljana 2022, str. 237. Avguštin Stegen-mavca lahko koristili tudi predavateljem cerkvene umetnosti.«41 šek je že leta 1900 namenil duhovnikom poučen sestavek, s katerim je spodbujal Viden pečat je pustil prav tako pri nastajanju društvenega muze-ustanovitev škofijskega muzeja: »[…] Pri ja. Nekajkrat je predlagal različne rešitve s prestavljanjem omar vsaki cerkvi se nahajajo predmeti, ki imajo zgodovinsko pa tudi umetniško vrednost s starinami in poudarjal potrebo po nakupu novih omar ter ure-in se ne bodo nikdar več rabili. Pod streha- ditev muzejskih prostorov. Stegenšek je pred selitvijo muzealij mi stoje na straži stari kipi; udje so se jim predložil načrt za razvrstitev omar v muzejski dvorani v Naro-polomili, zlato se je oluščilo ali obledelo, revčki so pravi invalidi; nekdaj na oltarjih, dnem domu. Po otvoritvi novega muzeja so določili poseben zdaj v zadnjem kotu pod streho; vendar še muzejski upravni svet, v katerega je bil izbran tudi Stegenšek. 42 morajo hvaležni biti, ko je vendar toliko to- varišev moralo romati iz oltarja–v peč. Za Tako kot Slovenci na Goriškem so se tudi štajerski Slovenci zbi-oltarji ali v drugih temnih kotih vise ali slo- rateljstva lotili, s povabilom k doniranju predmetov kulturne de-ne preprežene s pajčevino stare otemnele slike, ki bi pa bile muzeju v kras, ko bi se diščine, ki so jih prispevali predstavniki različnih poklicev in slo-očedile in izmile. Marsikje tudi prhni stara jev, brez institucionalne moči, ampak iz narodnih vzgibov. in obrabljena mašna obleka v zaduhlih predalih zakristijskih omar, kazule, štole, lepo vezena vela za kelih. Ali bi ne bilo bolj- še jo poslati v muzej, če ne drugače, pa v zameno z bolj cenimi, priprostimi para- Nacionalni muzeji menti, katere bi oskrbela družba vednega češčenja? Ako bi se vsi taki nerabljivi pred- meti zbrali, bi že bila lepa in poučna zbirka. Preden se podrobneje posvetimo pobudi za nastanek in […] Prim: Avguštin STEGENŠEK, Voditelj v snovanju slovenskega Narodnega muzeja v Gorici, je potrebno bogoslovnih vedah, Maribor 1900, 3/1, str. 84–86. poseči v historiografijo muzejev. Pomembna letnica v zgodovini 34 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 42 Prav tam, str. 245. muzejev je bilo leto 1753, ko so ustanovili prvi nacionalni mu- 43 Britanski muzej je precej starejši od raz-zej. 43 To je bil Britanski muzej, ki so ga javnosti odprli šest let cveta muzejev v 19. stoletju po celinski pozneje. V parlamentarnem odloku so zapisali, da mora biti Evropi, kar je MacDonald povezal z državo -narodom kot ‘identitetnim kolosom’. vsem »učečim se ljudem« zagotovljen prost vstop v muzej. Sta-Skozi svojo celotno zgodovino se je Bri- tut Britanskega muzeja pravi, da ga lahko nekajkrat na teden tanski muzej izogibal temu, da bi predsta-obišče nekaj desetin učenjakov, ki jim je dovoljen le triurni vljal naracijo o narodu, namesto katere je imel raje identitetni diskurz ‘civilizacije’. ogled. Obiskovalci, ki so jih vodili raziskovalci, namreč niso pri- Čeprav koncept ‘civilizacije’ sam po sebi ni hajali zato, da bi občudovali eksponate, marveč zato, da bi bili v inherentno naroden, ga kljub temu pove-zujejo z določenimi političnimi zgodovina- »učnem procesu«. 44 Potemtakem je bil Britanski muzej pravza-mi. Norbert Elias je nekoč namignil, da je prav velik, organiziran »znanstveni laboratorij«. Obiske Britan-beseda ‘civilizacija’ za Angleže predsta- vljala ‘vsoto narodne samopodobe’. Pred- skega muzeja in vodenje obiskovalcev v njem je določal pravil-stavljala je ‘samozavest’, ki jo imajo naro- nik iz leta 1789; v skladu z njim so morali posamezniki za obisk di, ‘ki so se dolgo časa raztezali izven meja muzeja pridobiti dovoljenje, in sicer na osnovi pisne prošnje. Za in kolonizirali onkraj njih’. Prim.: (Spletni vir 7). obisk, ki je bil vnaprej določen, je vodstvo muzeja izdalo le de- 44 Lanfranco BINNI, Giovanni PINNA, Museo, set vstopnic, vsaka skupina pa si je morala ogledati vse oddelke. Garzanti, Milano 1989, str. 46. Prim.: Lidija TAVČAR, Zgodovinska konstitucija moder- Muzej je bil javnosti dostopen od ponedeljka do četrtka, petki nega muzeja kot sestavine sodobne zaho-pa so bili namenjeni posebnim skupinam. 45 Zbirke so v Britan-dne civilizacije, ISH Fakulteta za podiplom- ski humanistični študij, Narodna galerija, skem muzeju še vedno temeljile na principu kopičenja. Tako re-Ljubljana 2003, str. 135. koč istočasno z odprtjem Britanskega muzeja so se francoski en- 45 Maria Teresa BALBONI BRIZZA, Annalisa ciklopedisti z objavami v Enciklopediji (izhajala od 1751 do 1780) ZANNI, Il museo conosciuto, Franco Angeli, Milano 1984, str. 32. Prim.: Lidija TAVČAR, posvečali prvim poskusom sistematizacije znanosti. Na podo- Zgodovinska konstitucija modernega mu- ben način so se izražala njihova dognanja tudi v muzeologiji. zeja kot sestavine sodobne zahodne civiliza- cije, str. 135. Prvi korak, ki ga je bilo potrebno narediti, da so lahko odprli zbirko za javnost, je bila sistematizacija. Le tako razvrščeno gradivo je dopuščalo interpretacijo v skladu z znanstvenimi in umetniškimi predstavami tedanjega časa. Šele z dosegom te stopnje je muzej lahko začel delovati tudi kot izobraževalna institucija. Denis Diderot (1713–1784) je opozarjal, da je za ustanovitev Kabineta naravne zgodovine nujno upoštevati red in okus ter razliko-vati med tistim, kar je primerno za hranjenje, in onim, kar je treba zavreči. Vsaki stvari je potrebno dati ustrezni red. V primerjavi z naravo, v kateri vlada veličastni nered, zahteva Kabinet naravne zgodovine ureditev zbranih naravnih zakladov. Razstaviti jih je bilo potrebno po določeni relativni razdelitvi, kabineti niso smeli biti preobloženi, saj v takšni zbirki ni vrline reda. Kot zgled je priporočil Cabinet du roi, kjer so bili produkti narave razstavljeni brez ponarejenih okraskov, nikakršne odvečne opreme 46 Denis DIDEROT, Da Gabinetto di storia na- itd.46 Prav tako je Carl Linné (1707–1778) v delu Instructio musei turale, Enciclopedia, v: Maria Teresa BAL-rerum naturalium (1753) v zbiranje vnesel znanstveni, sistematič- BONI BRIZZA, Annalisa ZANNI, Il museo co- nosciuto, Franco Angeli, Milano 1984, str. ni način razvrščanja; med prvimi je zavestno povezal dva vidika 183–185. Prim.: Lidija TAVČAR, Zgodovin- – vidik prirodoslovnih znanosti in muzeologije. 47 Po opredelitvi ska konstitucija modernega muzeja kot se-Michela Foucaulta48 sodijo opisana dognanja v tako imenovano stavine sodobne zahodne civilizacije, str. 136–137. klasično epistemo. Zadnji trdi, da se je prehod iz klasičnega ob- 47 Stránský ZBYNEK, Pojam muzeologije i dobja v moderno dobo zgodil na prelomu iz 18. v 19. stoletje, to temelji opče muzeologije, Muzeologija, 8, Zagreb 1970, str. 6 (Cf. Horst je takrat, ko je prišlo do preloma v strukturi vednosti. »Po zlomu Zgodovinski kontekst 35 BREDENKAMP, Nostalgia dell ‘antico e fa- klasične episteme, ki pomeni zlom vednosti kot reprezentacije schino della macchina, str. 104–105.) 48 Prim.: Michel FOUCAULT, Les mots et les (to je tistih ved, ki so v klasičnem obdobju nastale kot taksono-choses, Gallimard, Paris 1966; Michel FOU- mije), se začne razvoj sodobnih humanističnih ved. Občo gra- CAULT, L’archeologia del sapere, Rizzoli, matiko začne nadomeščati zgodovina nacionalnih jezikov, ta- Milano 1980; Michel FOUCAULT, (ur. M. Dolar), Vednost–oblast–subjekt, Krt, Lju- bloje naravne zgodovine evolucijska teorija, analizo bogastva bljana 1991. pa teorija, ki izvaja uporabne in menjalne vrednosti na delovne sile. S tem se ‘vzpostavlja perspektiva, iz katere se človek vidi 49 Jürgen HABERMAS, Filozofski diskurz ‘kot živo bitje, ki govori in dela’.«49 Humanistične vede iz te per-moderne, Globus, Zagreb 1988, str. 250– spektive analizirajo človeka in zavzemajo prostor, ki se je odprl 251. Prim.: Lidija TAVČAR, Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot z aporetičnim samotematiziranjem spoznavnega subjekta. Gre sestavine sodobne zahodne civilizacije, str. za aporijo spoznavajočega subjekta. Zlom klasične episteme 153. prinese dvoumni položaj človeka kot objekta za neko vednost in spoznavajočega subjekta. Vzpostavitev moderne episteme, za katero sta po Foucaultu značilna nastanek humanističnih ved in pojav človeka, kakor že rečeno, ki je hkrati spoznavajoči subjekt in objekt lastne vednosti. Vpliv novih ved, zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, biologije in antropologije, skozi predstavitev eksponatov v muzeju se je kazal predvsem v njihovem umeščanju v zgodovinski okvir. Vsaka teh ved je določila predstavitev eksponatov kot del evolucijskega zaporedja oziro- 50 Tony BENNET, The Birth of the Museum. ma zgodovine človeka, življenja, umetnosti, civilizacije itd. 50 History, theory, politics, Routledge, Lon- Zbirke v Musée des monuments français je bila na primer urejena don in New York 1995, str. 96. tako, da so z njo predstavili večno kontinuiteto francoske nacije. Tako so lahko Francozi, kot pravi Michelet, »končno videli sami 51 Francis HASKELL, The manufacture of the sebe, lastni razvoj.«51 Po francoskem zgledu je ustanavljanje mu-past in nineteenth-century painting, Past zejev nacionalne zgodovine tudi drugod po Evropi spremljalo and Present, 1971/53, str. 115, cit. po: Tony BENETT, The Birth of the Museum. History, nacionalne revolucije, ki so se odvijale sredi 19. stoletja. Ustana-theory, politics, str. 166. vljali so jih z namenom uveljaviti in utrditi nacionalne kulture in identitete. Porast števila takšnih muzejev je bila v tem času zna- čilna za vso Evropo. Njihov namen je bil skozi urejene muzejske zbirke vsakomur predstaviti nevidno preteklost države in naroda. 36 37 Slovenski NARODNI MUZEJ V GORICI Po jedrnati predstavitvi razvojne poti, ki je privedla do oblikovanja in ustanavljanja nacionalnih muzejev v Evropi, se bomo zdaj osredotočili na naše ozemlje. Snovalci goriškega Narodnega muzeja so se lotili zbiranja »narodnega blaga« po skoraj 90 letih od ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, ki je bil deželne narave, a »Slovenci so ga videli kot narodnega, (tistega, ki obsega območje enega naroda). To se kaže tudi v pismu Jože-fa Kamila Schmidburga, guvernerja in predstavnika deželnih stanov februarja 1823 in naslovljenem na domače prijatelje zna- 52 Mateja KOS, O nacionalnih muzejih, I. del, nosti.«52 Avtor pisma sporoča: »Naš domovinski muzej (Schmid-Argo, Narodni muzej Slovenije, Skupnost burg uporablja izraz Vaterländisches Museum in ne Provinzial- ali muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo, Ljubljana 2016, 95/1, str. 15. Prim.: Regionalmuseum) naj bi zajel prvenstveno vse s področja nacio-Jernej KOTAR, Tomaž LAZAR, Dvesto let nalnega slovstva ( National-Literatur) in narodne ustvarjalnosti muzeja, v: Dragocenosti Narodnega muzeja ( National-Production). Prav tako naj združi vse, kar je v domovini Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2021, str. 12–13. ( Vaterlande) ustvarila narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. 53 Mateja KOS, O nacionalnih muzejih, I. del, […]«53 Kustosinja Mateja Kos se upravičeno sprašuje: »Na kaj se str. 16. konkretno nanaša izraz domovina (Kranjska? Slovensko etično ozemlje? Avstrija?) in kaj pomeni pridevnik nacionalni ( Natio- 54 Prav tam, str. 16. Prim.: Mateja KOS, Po-na l) ne moremo z gotovostjo trditi. […]«54 Na celotno slovensko men nacionalnih muzejev pri ohranjanju etično ozemlje se Schmidburgov National prav gotovo ni nana-kolektivnega spomina, Ars&Humanitas, Znanstvena založba Filozofske fakultete, šal, sicer goriški razumniki 90 let po ustanovitvi Rudolfinuma v Ljubljana 2019, str. 243. Ljubljani ne bi čutili potrebe po snovanju lastnega muzeja. Kakorkoli, očitne so stične točke in vzporednice s Schmid- burgovimi idejami, saj so goriški zanesenjaki kopičili gradivo, kar nedvomno predstavlja objavljena razpredelnica v drugem delu knjige. Goriški razumniki niso imeli zgledov le na Kranjskem, temveč prav tako v samem mestu, o čemer je pisal Ludvik Zorzut. Leta 1861 je bil v Gorici ustanovljen Deželni muzej za 38 POSKUS P REKONSTRUKCIJ E E KONSTRUKCIJ NEUR NE ESNIČE E NE SNIČE GA NE SLOVENSKE SLOVE GA NSKE NAR N ODNEGA ODNE MUZE M J UZE A J V GOR G ICI • 1910–1914 • Goriško-Gradiško s sedežem v Attemsovi palači; prav tam je delovala tudi pokrajinska knjižnica. Muzej ni bil narodnostno opredeljen, njegove zbirke so nosile pečat pokrajine, kakršno so ustvarile historične upravne prilike; tako je hranil tudi predmete z območja s slovenskim prebivalstvom. Goriški Slovenci so De- želni muzej v Gorici soustvarjali in vanj prinašali »svoje svetinje, ki so pričale o izkopaninah, narodopisnih zanimivostih in prirodoslovnih posebnostih (Gore, Vipavsko, Kras, Brda, goriška okolica, Trenta, Trnovski gozd, Furlanija), vendar muzej ni izpričeval duhovne vsebine v kulturno-političnem razvoju Sloven- 55 Ludvik ZORZUT, Muzejske novice. Goriški cev ob Soči in Vipavi […]«55 Že omenjena disertacija Vesne Mie muzej, Kronika, časopis za slovensko kra-Ipavec, ki je povzela misli Inge Miklavčič Brezigar, navaja, da je jevno zgodovino, Ljubljana 1953, 1/3, str. 206–207. prišlo predvsem med Slovenci in Italijani do zaostrenih konflik-tov: »Sledil je čas, ko so različne etnične skupine na Goriškem začele oblikovati ‘svojo socialno strukturo družbenih inštitucij, dve najživahnejši, italijanska in slovenska, pa sta v svoj politični program vključili tudi muzej’. Tako se je v letih pred prvo svetovno vojno pri Slovencih v Gorici pojavila želja po lastnem na- 56 (Spletni vir 8). rodnem muzeju.«56 Avtorica je uporabila simpatično spravljivo formulacijo najživahnejši, ki pa ni ustrezna za takratni zgodovinski trenutek, po mojem mnenju je šlo za zaostren konflikt. Takšno naelektreno vzdušje veje iz člankov, objavljenih v obeh goriških slovenskih časopisih Soča in Gorica, kar bo razvidno v poglavju Sosledje dogodkov. Zgodovinska dejstva dokazujejo, da je bil porast nasilja vse močnejši, z nastopom fašizma pa je teror dosegel vrhunec. Prizadevanja so potekala pod okriljem Muzejskega dru- 57 Ustanovni občni zbor »Muzejskega dru- štva za Goriško, uradno ustanovljenega decembra 1910,57 ki je štva za Goriško«, Soča, Gorica, 24. 12. 1910, poziv za zbiranje predmetov in napoved ustanovitve muzeja že 40/146, str. 3; Ustanovni občni zbor, Gorica, Gorica, 24. 12. 1910, 12/120, str. 3. maja istega leta objavilo v obeh goriških časopisih, v Gorici in 58 Narodni muzej v Gorici, Soča, Gorica, 3. 5. Soči.58 Tovrstno dogajanje so spodbudili goriški Italijani, ker so 1910, 40/50, str. 1. Prim.: Narodni muzej v obstoječemu deželnemu muzeju hoteli nadeti »pristno italijan-Gorici, Gorica, Gorica, 3. 5. 1910, 12/35, str. sko lice,« kakor so zapisali slovenski avtorji v majski številki ča-2–3. sopisa Soča. Goriški rodoljubi so se vneto lotili zbiranja narodove ustvarjalnosti, kopičili spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev, zbirali slovensko literaturo in primerke, ki sta jih ustvarila narava in človeška pridnost. K zbiranju jih je »prisilila« samoohranitvena drža, želja po dokazovanju samo- svoje narodne identitete, povsem različne od italijanske. Slovence so na tem obmejnem področju italijanski politični naspro-tniki onemogočali, jih želeli asimilirati; naši rojaki pa so se za svoje pravice pogumno borili tudi tako, da so si ob slovenskih časopisih in slovenskih izobraževalnih ustanovah, ki so jih večinoma vzdrževali sami, zamislili še slovenski Narodni muzej v slovenski Slovenski Narodni narodni muzej v Gorici 39 Gorici. Njegov namen je bil s sistematiziranim gradivom predstaviti narodovo samoniklost. Pravzaprav so slovenski rodoljubi že pred koncem 19. sto- letja razmišljali o pomembnosti kulturne dediščine in eden med njimi je svoje misli strnil v članku Narodno blago na Cerkljanskem. 59 SEKEC, Narodno blago na Cerkljanskem. Iz Iz cerkljanskih hribov. 59 Podobna razmišljanja so bila podstat za cerkljanskih hribov, Soča, Gorica, 1. 3. vznik potrebe po oblikovanju »slovenskega muzeja« na obrob- 1884, 14/9, str. 2. nem, mejnem območju. Navdušenje vseh vpletenih zanesenja- kov je bilo nalezljivo in se je mrežasto širilo po Soški in Vipavski dolini, Brdih ter Krasu in se stekalo v Gorico. Po mnenju tistih, ki so organizirali »zbiralne akcije«, obveščanje prek časopisov ni zadoščalo; aktivni člani Goriškega muzejskega društva so pripravljali predavanja po vaseh in poučili prisotne, kateri predmeti so za nastajajoči muzej zaželeni. Posredno so med prebivalstvom krepili ponos do prednikov, njihove kulture in nasploh do narodne slovenske identitete. Prisotna je bila tudi želja prepreči-ti odtujevanje predmetov kulturne dediščine na tem teritoriju, še posebej s strani italijanskih zbiralcev. 40 41 MUZEJSKO DRUŠTVO IN SOSLEDJE DOGODKOV Najprimernejši uvod v ta del je animacijski razmislek, ki je izšel v časopisu Gorica z datumom 3. 5. 1910. Po eni strani spregovori o pomenu muzejev na splošno, po drugi strani pa pri bralstvu vzbuja narodno zavest in krepi zavest o narodni kulturni dediščini ter dviga čut za narodni ponos. » Narodni muzej v Gorici. Dobili smo in priobčujemo: Kako velikega pomena so muzeji sploh in narodni še posebno, o tem skoro ni treba izgubljati dosti besed. Vsak količkaj izobražen človek je že bil v mestu, kjer si je ogledal to in ono stvar, kar ga je ravno zanimalo. Nekateri z dežele so bili tudi že v raznih muzejih kot n. pr. v Gorici, v Ljubljani itd. Tam so videli veliko zbirko raznih stvari in reči, večkrat iz tujih krajev, kjer žive nam neznani ljudje, neznane živali. Toliko tisoč in tisoč stvari zbranih se pa ne vidi ni-kjer kot ravno v muzejih in vsak, ki ima potrebo te ali one reči, si jo tam lahko ogleda. Zakaj pa je muzej tu? Zato da nima posameznik stroškov in sitnosti. Kdo bi pa tudi skrbel sam za vse; saj to vendar ni mogoče in zato imamo ravno take zbirke, kjer si lahko vse potrebno ogledamo prav poceni. Poleg splošnih muzejev imamo tudi posebne za posamezne stroke. Med temi so zelo važni ravno narodni muzeji, kjer se hrani vse, kar se tiče kakega naroda; n. pr. narodne noše, stare posode, orodja in orož- ja, stare skrinje, slike in knjige itd. Pomen takih muzejev za vsak narod je zelo velik. Vsak, ki bi n. pr. rad študiral in pisal o naših narodnih no- šah, vendar ne more hoditi po celi deželi okoli, ker bi bilo to izguba časa in denarja in vkljub temu morda še ne bo vsega dobil. Če pa imamo vse to že lepo zbrano, potem je delo olajšano in o izgubi časa skoro ni govora. In tako vidimo, da so razni kulturni narodi zbrali ogromne zbirke svojih narodnih stvari. Tako n. pr. Angleži, Francozi, Rusi, Lahi, 42 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Nemci, pri nas na Avstrijskem pa posebno Čehi. Slovenci imamo v Ljubljani že precej lepo zbirko, ki pa še ni popolna. Potreba je, da se zgane-mo tudi mi na jezikovnih mejah, kot so to storili ravno pred kratkim 1 Izpuščeni del iz citiranega besedila je že Slovenci na Štajerskem. […]1 Obračamo se tedaj na naše duhovne in objavljen na str. 21–22. učitelje, zavednike in izobražence, sploh na vsakega pravega narodnja-ka[,] brez ozira na politično mišljenje, da delujejo vsi v tem smislu med ljudstvom. Paziti je treba na to — posebno v goriški okolici — da ne pride nobena stvar več našim narodnim nasprotnikom v roke, kateri se potem ponašajo z našo narodno umetnostjo, češ, to je laško, Slovenci nimajo ničesar. Skrbno je treba hraniti stare majolike, krožnike, posode itd. Paziti je treba na stare slike, okvirje, na stare obleke, narodne klobu-ke, kožuhe in drugo. Važne so ženske vezane rute, avbe, peče in podobno. Razen tega je treba hraniti vsa naša orodja, skrinje, oprave in take stvari. V kratkem se ustanovi v Gorici za to potrebni odbor, kateri bo stopil v zvezo z vsemi merodajnimi osebami po deželi. Odbor bo po mo-gočnosti plačeval za razne predmete primerno odškodnino, ako bo pa kdo naših narodnjakov tako plemenit in podaril kaj zastonj, se bo njegovo ime seveda takoj vpisalo v ’zlate’ knjige muzejskega društva za Goriško, kjer se bo svetilo na večane čase drugim v vzpodbudo. Tedaj še enkrat: — Vsakdo naj skrbno pazi na vsako količkaj vredno stvar, bodisi majolika ali ruta, kožuh ali knjiga, vse je treba shraniti. Ne dajajte ničesar iz rok, dokler se ne določi natančnejših pravil iz društva, ki se ustanovi v kratkem. Vsak naj se zaveda svoje narodne dolžnosti, vsak naj po svojih močeh deluje na to, da ta izborna misel kakor hitro mogoče vzraste v mogočno, vse goriške Slovence obsegajoče drevo. Toliko za danes kot prvo obvestilo. Vse potrebno in važno se bo vedno razglašalo v goriških listih, a slavno občinstvo je naprošeno, da nam gre povsod na roko, tako da si v kratkem ustanovimo sliko naše sedanjosti in preteklosti, naš pravi narodni muzej. Vse, kar kdo ima v tem oziru, vse je važno. Ničesar ne tedaj tujcem v roke, kar je naše, naj pride v naš muzej in naj 2 Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 3. 5. priča o naši zgodovini, o naši moči in naši kulturi.«2 1910, 12/35, str. 2–3; Narodni muzej v Gori- Stopnjevanje zanimanja za Muzejsko društvo in naloge ci, Soča, Gorica, 3. 5. 1910, 40/50, str. 1. povezane z njim je objavil razgledani avtor, ki se je podpisal z inicialkama d. b. Poudarjeni sta agitacijska-animacijska in izobraževalna vloga, s katerima je želel bralstvo prepričati v delovanje, v zbiranje in s tem ohranjanje in varovanje narodove kulturne dediščine. Pridobljene zbirke naj bi razstavili v narodnem muzeju, z njimi pa pokazali kultiviranost Slovencev na mejnem etničnem ozemlju. Nakazal je strokovna področja v prihodnjem nedvomno kompleksnem muzeju: arheologijo, naravoslovje, etnologijo, likovno umetnost, glasbeno dediščino, orožje. Ob premični je opozoril tudi na nepremično dediščino–na arhitekturo, ki ji je potrebno posvetiti enako skrb kot drugim »dragoti-nam«. » Varujmo svoje starine! Vsak, četudi ne ravno visoko izobražen človek, ima doma stvari, ki so jih rabili njegovi starši, neko posebno Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 43 spoštovanje. Dosti takih slučajev nam je znanih iz zgodovine, dosti jih vidimo še danes, kako tu pa tam še varujejo kako staro orodje, katero je rabil še pokojni ded ali praded! Tudi pri nas na Slovenskem imamo take slučaje in ravno na Goriškem se še naleti tupatam kmetiča, ki hrani še kako staro majoliko, katero je kupil še njegov praded. Ta lepa navada pa je žalibog večinoma izginila. Kriva je temu dosti industrija, ki izdeluje dandanes vse polno pisanih in lepo slikanih posod v pisanih, kričečih barvah, katere ljudstvu bolj ugajajo kot starejše, mirne in zato tudi ku-puje to novo robo, staro pa zametuje. Enak slučaj je tudi z narodno pesmijo. Koliko lepih starih pesmi je izginilo že iz ljudstva, ker so stare, in prišle so na njih mesto tuje, kosmate popevke, ki žalijo čustvo in uho. Dosti, dosti starih pesmi, tudi cerkvenih, je tako lepih, da se človeku milo stori pri srcu, če jih sliši, n. pr. ‘Bom šel na planince’ ali ’Snoč po noč je slanca padla’ ali pa ona stara božična ’Oj kje ste bili, pastirci vi’, katero je pela po cerkvi cela občina. Takih narodnih Božičev človek ne 3 Neberljivo (op. avt.). pozabi nikoli. Kakor sem že gori omenil, so pa […]3 med potrebne ohranitve. Naj tu naštejem nekatere take podrobnosti. Važno je vse staro posodje. Zelo imenitne so stare majolike, stari krožniki, skledice in druga taka oprava. Tupatam se dobi na ognjiščih še jako lep zaglavnik (tudi kozel, lisica imenovan), ki ga je izdelala roka starega vaškega umetnika. Razen tega imajo po nekaterih hišah stare slike iz davne preteklosti, ki jih nikdo več ne ceni. Stare omare in skrinje z rožami se še dobijo, le žalibog naši mlajši vse rajši imajo moderno izdelano pohištvo iz mesta, kot pa svoje domače. Velike važnosti so stare nošnje, stare obleke. Tu je treba shraniti vsako stvar, ki se le dobi. Stare avbe in peče so že redke, ker so jih naši ljudje največ prodali tujcem, tako da pri nas doma kmalu ne bomo več vedeli, kako so se oblačili naši stari. Poštenih irhastih hlač, črevljev z golenicami in starega telovnika s srebrnimi gumbi človek skoro več ne vidi pri nas na Goriškem. Vse je moderno, vse po mestno. Poleg tega so naši predniki nosili na oblekah dokaj vezenja v barvah in zlatu, kot je to še pri drugih Slovanih. Zato so velike vrednosti stari kožuhi z rožami, stare ‘štikane’ rute in podobne stvari. Naši stari so bili tobakarji in kot taki so rabili razno kadilno orodje. N. pr. čedro, kresilo, gobo, me- 4 Neberljivo (op. avt.). hur za tobak itd. Vse to je zelo redko. Malo naših mlajših še […]4 kaj se stvari ohranijo, da jih tudi mladina vidi in se pri tem uči spoznavati in spoštovati svoje očete. Naš narod je od nekdaj ljubil godbo in petje. Naši pradedje in dedje so gotovo imeli kake posebne inštrumente, kateri so se pa dandanes večinoma poizgubili. Če se še kje dobijo kake stare piščali, citre ali kakov oprekelj, je to za nas toliko bolj zanimivo. V goriški okolici ali na Tolminskem je gotovo se tupatam kaj dobiti, kar je v tem oziru važnega in zanimivega. Včasih se dobi po kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo en kraj. Take stvari so ravno tako znamenite kot kaj drugega in tudi lovska orožja in stare puške niso brez pomena. Razen teh malih predmetov so pa važne tudi cele stavbe, hiše, kozolci, veliki uhodi (portoni) itd. Take stvari je seveda težje spraviti v kakov 44 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • muzej, zato pa se jih fotografira ali nariše, tako, da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi so tudi stare znamenite kapelice, zna-menja ali pili, ki imajo včasi dokaj vrednosti. Take stvari je treba obva-rovali pred razpadom, ne pa jih kvariti s predelavanjem in prezidava-njem. To bi bile približno stvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vprašal kedo, zakaj to pa naštevam? Zato, da se ljudi opozori 5 Neberljivo (op. avt.). na važnost takih stvari […]5 zato prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse te stvari so važne. Morda nimajo nikake praktične vrednosti več, a naši potomci morajo vendar dobiti za nami dokaz našega dela, naše kulture. In mi hočemo videti, kako so živeli naši očetje, kako so se oblačili in kako stanovali. Slabi sinovi bi bili, če bi nas to ne zanimalo. Zato opozarjam še enkrat naše izobražence po deželi, naj si vzamejo k srcu teh par navodil, naj pazijo na take stvari, ki sem jih omenil in naj tudi ljudstvo opozorijo nato. Še ta mesec se ustanovi v Gorici ’Muzejsko društvo’, ki bo skrbelo za vsa potrebna navodila. Predpriprave so že vse končane, pripravljalni odbor že deluje in po ustanovitvi društva se raztegne delovanje tudi po deželi. Opozarjamo že sedaj, da se bodo v vsakem večjem kraju vršila tudi tozadevna predavanja, kjer se bo ljudstvu še bolj razjasnilo, zakaj moramo varovati svoje starine, zakaj jih ne smemo uničevati, prodajati tujcem ali pa kvariti. Vsi ste vabljeni na delo, ki se zanimate za te stvari; vsak je dobrodošel, bodisi darovalec, bodisi delavec. Nikdo se od sedaj ne sme več izgovar-jati, češ sem dal tujcem, ker nisem vedel za slovensko društvo. To ne velja več. Slovenski muzej se ustanavlja, vse, kar je primernega, tedaj hranite za naš pravi narodni muzej, ki naj bo kazal svetu kulturo in omiko 6 d. b., Varujmo svoje starine, Gorica, Gorica, goriških Slovencev. d b«6 7. 6. 1910, 12/45, str. 3. Pripravljalni odbor ni miroval; prek poletja so sestavili Pravilnik in ga poslali v potrditev ustreznemu državnemu orga-nu. Sklepamo lahko, da so bili v notici omenjeni gospodje dejavni že v pripravljalnem obdobju. » Narodni muzej. Pripravljalni odbor za narodni muzej v Gorici je imel 1. okt. t. l. zopet svojo sejo, v kateri se je določilo še nekatere točke pravil, ki so se sedaj poslala c. kr. namestništvu v potrditev. Z ozirom na kulturni pomen društva je pričakova-ti, da bode visoko namestništvo stvar rešilo hitro, da po tem začne dru- štvo lahko redno delovati. Takoj po potrditvi se skliče prvi občni zbor, kjer se bodo rešila najvažnejša vprašanja in določile razne druge stvari glede delovanja po deželi. Omeniti je treba pa že danes, da so se že oglasili razni gospodje s tozadevnimi prispevki. Tako n. pr. je obljubil gosp. prof. Gwaiz krasno starinsko egiptovsko mačko, katero je prinesel od tam naš bivši misijonar p. Knoblehar. Umotvor je velika redkost! Gosp. dr. Levpušček ima za muzej namenjenih nekaj pristnih narodnih majolik in pa starinsko izdelano skrinjo. Gosp. Drufovka je obljubil muzeju več slik domačih umetnikov, kakor tudi tobačnico s krasnimi narodnimi ornamenti. Razen tega je upati, da se razni rodoljubi pozneje in tudi že sedaj oglasijo s primernimi prispevki. Mesto zavreči, darujte raje nar. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 45 Sl. 8 Hotel Zlati Jelen, Gorica, (1915), razglednica 13,9 cm Sl. 9 Anton Gvajc (1865–1935), vir: Zbirka upodobitev × 9 cm, S1 A11, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di znanih Slovencev © NUK. Risparmio di Gorizia, inv. št. 00759. muzeju, kjer bo ostalo vse lepo shranjeno in obvarovano. Druge potrebne stvari se bo objavilo o pravem času; prispevke in prijave pa sprejema 7 Narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 10. 1910, gosp. Drufovka, Gorica, Gosposka ulica. «7 12/81, str. 2. Reprodukcije so objavljene z Iz naslednje objavljene notice sklepam, da je bil Pravilnik dovoljenjem Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, za kar se še potrjen, saj so sklicali prvi občni zbor. Vendar najavljenega usta-posebej zahvaljujem Eleni Vidoz. novnega občnega zbora 19. 11. 1910 ob napovedani 20. uri niso izpeljali, ker je organizatorje neprijetno presenetilo zaprtje ho- 8 Ustanovni občni zbor, Soča, Gorica, 20. 12. tela Pri zlatem jelenu. 8 Odbor je »slavno občinstvo« še enkrat po-1910, 40/144, str. 3. O vzrokih za zaprtje zval, in sicer za četrtek ob istem času pri Treh kronah.9 Tokrat so glej omenjeno citirano notico. 9 občni zbor izpeljali; prisotnim je uspelo izvoliti gospode, ki so se Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 12. 1910, 12/101, str. 2. pozneje izkazali kot zaupanja vredne osebnosti. V časopisu se je ohranil zapis: » Ustanovni občni zbor ’Muzejskega društva za Goriško’ se je vršil v četrtek zvečer pri ’Treh kronah’. Ker je bilo radi zaprtja pri ’Jelenu’ nekaj zmešnjave, je bila udeležba nekoliko bolj pičla kot bi bila 46 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • sicer. Novi odbor se je konstituiral takole: G. prof. Gwaiz, predsednik; g. dr. Eržen, podpredsednik; g. Bratina, tajnik; g. c. kr. p. urad. Diez, blagajnik; g. R. Drufovka, gospodar. Odborniki so: G. c. kr. ravnatelj Bežek; g. prof. dr. Kos Franc; g. prof. Koštiál in g. dr. Levpušček. — Članarina znaša letno 4 K. Člane sprejema lahko vsak odbornik, predmete za muzej tudi, posebno pa g. Drufovka, Gosposka ulica v Gorici. Nade-jati se je, da se bo naša inteligenca zanimala za ta narodno kulturni po- 10 Ustanovni občni zbor, Gorica, Gorica, 24. jav.«10 12. 1910, 12/102, str. 3. Ker nekatere izvoljene osebnosti niso sodobnikom dovolj poznane, jih bom na kratko predstavila. Izvoljeni predsednik, 11 Prim.: (Spletni vir 9). O profesorju Gvajcu slikar Anton Gvajc11 (tudi Gvaiz, Gwaiz) (1865–1935) je že v se je v svojih spominih pohvalno izrazil otroštvu, kot sin stavbenika, zbiratelja starin in arheologa, zau-Saša Šantel: »Guaiz je bil dober učitelj in je pouk vodil z zanimanjem. Najprej smo risa- žil zbirateljsko strast, umetniško nagnjenje pa je nadgradil na li ornamente (klasične) po predlogah, po-dunajski Akademiji. Leta 1895 je postal učitelj risanja na žen-tem mnogo po mavčnih odlitkih, v višji gi- skem učiteljišču v Gorici, kjer si je tudi postavil dom in pričel mnaziji pa tihožitja po naravi. Med zadnjimi risbami je bil interieur risalnice, ki sem zbirati. Leta 1901 je postal član izpraševalne komisije za ljudske ga izvršil v akvarelu. V risanju sem dobil ve-in meščanske šole. Predaval je o umetnosti in poučeval risanje dno odlično oceno. […]« Saša ŠANTEL, Spomini, v: Goriški spomini. Sodobniki o po Goriškem in v Istri. Leta 1916 je italijanska armada uničila Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 205. njegov dom in zbirke. Vojno razdejanje ga je prisililo, da je za-Ob pričetku prve svetovne vojne se je sli- kar izkazal kot plemeniti in čuteči gospod, pustil obsoško mesto. kar je razbrati iz časopisne objave: »Veliko- O podpredsedniku dr. Ivanu Erženu12 je malo znanega, dušen dar je naklonil ‘Rdečemu križu’ v večkratni časopisni oglasi povedo, da je imel v Gorici zoboz-Gorici profesor na c. kr. ženskem učitelji- šču v Gorici in akademski slikar g. Anton dravniško ordinacijo in zobotehniško delavnico. Gabršček je za Gvaiz; svojih izza raznih umetniških raz-leto 1909 med Osebnimi vestmi objavil: »V hotelu ‘Jelen’ v Gori-stav znanih mojstrskih slik je podaril v no- minalni vrednosti pettisoč (5000) kron ci je otvoril začasno zobozdravniški atelier dr. Ivan Eržen, ki se imenovanemu društvu z določitvijo, da je malo prej preselil iz Postojne. Na jesen otvori moderen atelier pritiče izkupiček v enakih delih po eno tre-tjino — ‘Rdečemu križu’ samemu, potem v bivši Winklerjevi hiši na Korsu. To hišo je kupila ‘Goriška ljud-ubožnim rodbinam pozvanih vojakov in pa ska posojilnica’ ter s tem obogatila slov. hišno posest v Gorici v ‘Vojno-podpornemu odboru na ckr. okraj- najlepši ulici, ki je postajala po večini že slovenska. V tej hiši sta nem glavarstvu v Gorici’. Zahvaljujoč kar najtopleje blagosrčnega darovalca na ple- bili kmalu dve novi slov. trgovini.«13 menitem činu, pozivljemo imovitejše roja- Za tajnika so izvolili dr. Janka Bratino (1882–1920),14 ki je ke, da porabijo ugodno priliko ter odičijo svoja stanovanja s pristnimi umotvori, a leta 1908 v Gradcu doktoriral iz slavistike in primerjalne filologi-hkrati zvrše plemenito delo ljudomilosti. je, v januarju 1909 pa je že bil zaposlen kot bibliotekarski prak-Razstavo slik, ki so na prodaj, je drage vo- tikant v goriški licejski knjižnici. Ob delu v knjižnici je poučeval lje prevzel tukajšnji umetelni vrtnar g. M. Hnatyszyn (na Travniku) na čemer mu slovenščino na goriški gimnaziji in na moškem učiteljišču. bodi tem potem izrečena iskrena zahvala. Blagajniške posle je prevzel Anton Dietz, kakor je njegov Slovenski odsek ‘Dež. pom. društva Rde- čega križa’ v Gorici.« Velikodušen dar, Novi priimek zapisal leta 1907 Andrej Gabršček. Zadnji je med oseb- čas, Gorica, 27. 8. 1914, 5/35, str. 7. nimi vestmi sporočil, da je bil Dietz imenovan za poštnega kon- 12 Prim.: Zobozdravniški in zobotehniški ate- trolorja.15 Isti avtor je leta 1908 navedel, da je bil poštni kontro-lje, [čas. oglas], Dr. I. Eržen, Soča, Gorica, 7. 1. 1911, 41/3, str. 6. lor A. Dietz premeščen iz Trsta v Gorico, hkrati pa tudi ocenil 13 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-njegov značaj: »Bil je dober Slovenec in je pospeševal našo stvar dne, kulturne, politične in gospodarske črtina pošti, kjer in kakor je mogel. Zdaj v p. v Ljubljani.«16 ce, II. , str. 299. Trgovca s čevlji, Rudolfa Drufovko (1879–?) so izvolili za 14 (Spletni vir 10). Prim.: »† Dr. Janko Bratina, gospodarja. Na Gosposki ulici 3 v Gorici je vestno sprejemal da-bibliotekar na licealni knjižnici v Ljubljani, je umrl dne 4. t. m. v deželni bolnišnici. rovane predmete, prav tako tudi nove člane. Ob vsakokratnih Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 47 Sl. 11 Prof. dr. Franc Kos (1853–1924), vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev © NUK. Sl. 10 Anton Jerkič, Viktor Bežek (1860–1919), vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev © NUK. Pokojnik je bil rojen leta 1882 na Otlici pri objavah v goriškem časopisju so potencialne darovalce redno Ajdovščini. Gimnazijo je študiral v Gorici, opominjali na njegov naslov. Tudi sam Drufovka je marsikateri vseučilišče v Gradcu. Mnogo je deloval predmet prispeval v zakladnico nastajajočega muzeja v Gorici. znanstveno in je bil tudi sotrudnik ‘Popo- tnikov’. Učiteljstvo, ki se je med njim gibal Kakor kažejo pred kratkim srečno ugotovljene najdbe, je vsaj uprav tovariško in prijateljsko, mu bo nekaj z njegovim finančnim vložkom kupljenih protestantskih ohranilo prijazen spomin. Naj v miru poči- va!« Učiteljski tovariš, Ljubljana, 7. 1. 1920, knjig, iztrgano pogubi. 60/1, str. 13. Med odborniki so bili zastopani štirje široko razgledani 15 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-gospodje. Prvi po abecednem redu je Viktor Bežek (1860–1919), dne, kulturne, politične in gospodarske črtice, II. , str. 235. ki mu danes priznavajo vlogo najvidnejšega slovenskega peda- 16 Prav tam, str. 264. goga z začetka 20. stoletja. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem in urednikovanjem. » Leta 1909 je v Gorici postal ravnatelj novega slovenskega moškega učiteljišča v Gorici in profesor pedagogike v slovenskem jeziku. Pod Bežkovim vodstvom je učiteljišče v Gorici do 1912 postalo prva in edina popolnoma slovenska državna srednja šola v Avstro 48 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • -Ogrski, ki je imela slovenščino za učni in uradni jezik, medtem ko je bila nemščina le še učni predmet. Kot ravnatelj je torej dosegel, da je postalo učiteljišče ob slovenski meji bolj slovensko kot v Ljubljani. «17 Naslednji imenovani odbornik je prof. dr. Franc Kos (1853–1924),18 po stroki zgodovinar. V času njegovega drugega bivanja v Gorici, v letih 1890 do upo- kojitve, je bil spet profesor na ženskem učiteljišču. Prav v tem obdobju je Kosa začela podrobneje zani- mati zgodovina Goriške. Njegovi članki in razprave kritično presojajo izbrano arhivsko gradivo. Leta 1912 je A. Gabršček navedel, da je šel prof. dr. Kos v pokoj z naslovom šolskega svetnika in dodal: »Marljiv razi- skovalec naših zgodovinskih prastarin.«19 Ob izbruhu prve svetovne vojne se je Kos v maju 1915 umaknil iz obleganega mesta. Ivan Koštiál (1877–1949),20 raziskovalec, jezikoslovec, folklorist in kritik je od septembra 1909 učil na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. Vse Ko- štiálove raziskave so povezane s knjigo in besednimi pomeni, na kar kaže obsežna bibliografija. Bogata knjižnica je nastajala tudi pri njem doma, a mu jo je v Gorici skupaj s celotnim znanstvenim gradivom uniči- la vojna. Koštiálu so se že leta 1910 v časopisu zahva- lili, ker je daroval dva stara avstrijska bankovca iz let Sl. 12 Hinko Dolenc, Ivan Koštiál (1877–1949), 1806 in 1800. Ob tem je podpisani Odbor pripomnil: Novo mesto/Rudolfovo 1899, Spletni vir 84. »[…] da se društvo za prvi čas ne more postaviti na stališče, da bi sprejemalo edino le slovenske starine z Goriškega. 17 Sprejeli bomo od slučaja do slučaja tudi druge kulturne predmete, kateri (Spletni vir 11). Prim.: Mirjana KONTESTABILE ROVIS, Slovenski oddelki Cesarsko- bodo tvorili pozneje svoj oddelek.«21 kraljevega moškega učiteljišča v Kopru Zadnji imenovani odbornik je dr. Josip Levpušček (1873– 1875–1909, Arhivi, Glasilo društva in arhi- vov Slovenije: Ljubljana 2011, 34/1, str. 71. 1914), 22 ki je imel v Gorici odvetniško pisarno. Promoviral je v Bežek se je dejavno vključil pri organizira-Gradcu, 17. 11. 1905 za doktorja prava.23 Poskrbel je, da se je po-nju begunskih šol med prvo svetovno voj- večevalo število podarjenih predmetov za predvideni goriški na-no. Za slovenske in hrvaške tečaje na Če- škem in Moravskem je bil imenovan prav rodni muzej. V rubriki osebne vesti je za leto 1914 Gabršček prejšnji ravnatelj učiteljišča v Gorici - Viktor sporočil žalostno vest, da je v umobolnici Steinhof pri Dunaju za Bežek. Prim.: Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi svetovni vojni v pedagoškem paralizo umrl nekdanji odvetnik v Gorici dr. Josip Levpušček; časopisju od leta 1914 do leta 1918, Šolska mož je bil več let starosta Sokola in delaven član slovenske druž- kronika, Revija Slovenskega šolskega mu- zeja, Ljubljana 2016, 3, str. 335. be v mestu. 24 18 (Spletni vir 12). Prim.: Mirjana KONTESTA-Od tu naprej si v sosledju sledijo notice, ki v 75 navedbah BILE ROVIS, Slovenski oddelki Cesarsko- v časopisu Gorica in 85 omembah v časniku Soča sporočajo o da-kraljevega moškega učiteljišča v Kopru rovalkah in darovalcih ter podarjenih predmetih. Prva v obeh 1875–1909, Arhivi, Glasilo društva in arhivov Slovenije: Ljubljana 2011, 34/1, str. 70. glasilih je bila objavljena 26. novembra 1910, datumsko pa se 19 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-razlikujeta po poslednji. V Gorici je bila zadnja natisnjena 4. 11. dne, kulturne, politične in gospodarske črti- 1913, v Soči pa 23. 10. 1914. Pregleden vtis o zbranem gradivu ce, II. , str. 388. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 49 20 Drago SAMEC, Ivan Koštiál: bibliografija nudi tabela (glej str. 179–234), ki predstavlja nekakšno rekon-1901–2011, Jezikovni zapiski, Inštitut za slo- strukcijo seznama darovanih predmetov. V nadaljevanju so na venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, podlagi objav nanizana opozorila na posebnosti, ki jih je Odbor 18/2, 2012, str. 95–121. Prim.: (Spletni vir 13). Prim.: Mirjana KONTESTABILE ROVIS, namenjal »rodoljubom«. Že februarja 1911 so ob darovalcih in Slovenski oddelki Cesarsko-kraljevega mo-podarjenih predmetih sporočili: » Tako se je nabralo že dosti pred- škega učiteljišča v Kopru 1875–1909, Arhi- vi, Glasilo društva in arhivov Slovenije, Lju- metov, a želeti bi bilo še več. Na deželi in posebno v goriški okolici bi bljana 2011, 34/1, str. 70. moralo biti zanimanje za stvar še večje kot je, da nam bo potem lahko 21 Za Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, misliti na otvoritev ’Nar. muzeja’. Odbor.«25 26. 11. 1910, 12/94, str. 2. Odborniki so bili aprila 1911 vabljeni na sejo. K vabilu so 22 Goriški časopis je objavil obvestilo: »Dr. Josip Levpušček naznanja, da otvori v pone- v časopisu priobčili še aktivistični poziv: » ’Muzejsko društvo za deljek 4. januvarija svojo odvetniško pisar-Goriško’ v Gorici prosi tem potom še enkrat svoje prijatelje in zastopni-no v Gorici, Gosposka ulica 3 (hiša Drufov- ke po deželi, naj kolikor mogoče vplivajo na ljudstvo, da ne bo isto pro-ka). Dr. Josip Levpušček [čas. oglas], Soča, Gorica, 2. 1. 1909, 39/1, str. 3.« Prim.: Nov dajalo ali celo darovalo naših domačih starin v tuje roke. Ravno te dni odvetnik v Gorici, Slovenec, Ljubljana 22. se je baje dogodilo, da so nekateri laški gospodje pobrali razne naše 12. 1908, 36/294, str. 2. 23 objekte po nekaterih vaseh. V Gorici imamo sedaj svoje društvo, ki Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- ustanavlja svoj ’Narodni muzej’, tedaj le pridno vsi na noge in skrbite, ce, II. , str. 172. da se nam ne izgubi niti ena stvar več v tuje, nam nasprotne roke.«26 24 Prav tam, str. 447. Prim.: m, Smrtna kosa, Razbrati je, da je Odbor razpletel mrežo »zastopnikov«, Goriški list, Gorica, 10. 9. 1914, 1 /34, str. 3. zadolženih za zbiranje raznovrstnega gradiva. Čez približno 25 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 14. 2. mesec dni so v časopisu poučno objavili informacijo, katerih 1911, 13/13, str. 3. 26 predmetov si predvsem želijo: » G. zastopniki na deželi so naprošeni Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 8. 4. 1911, 13/28, str. 3. Prim.: Muzejsko društvo paziti posebno na narodne izdelke noše, posode itd. Kakor se vidi, je ta-za Goriško v Gorici, Soča, Gorica, 8. 4. 1911, kih stvari še dovolj med ljudstvom, torej pogumno naprej. Odbor. «27 41/ 40. str. 3. 27 Zdi se, da prejšnji poziv ni padel na plodna tla, zato Odbor Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 2. 5. 1911, 13/35, str. 3. čez slab mesec bolj šolsko našteva, kaj med do tedaj darovanim gradivom še primanjkuje ter hkrati bralce spodbuja k dejavne-mu pristopu: » Odbor prosi gg. člane in zastopnike na deželi naj gledajo posebno na narodne stvari, ki so domačega izdelka. Razne obleke, po-krivala, vezenja, posode, orodja itd. se nam bodo sicer poizgubila, tedaj zganimo se, dokler je še čas. Vse nam je dobrodošlo, da je le v kaki zvezi z našim narodom, seveda v prvi vrsti domači leseni, železni in oblačilni 28 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 30. 5. izdelki. Torej pridno na delo! Odbor.«28 1911, 13/43, str. 4. Konec avgusta 1911 so bili v obeh časnikih v Gorici in v Soči, k nabiralni akciji spet nagovorjeni tako intelektualci kakor tudi bogatejši sloj: » Odbor se tem potom ponovno obrača na našo p. n. inteligenco in vse premožnejše rodoljube s prošnjo, da bi pristopili v kolikor mogoče velikem številu k ’Muzejskemu društvu’ kot člani, kajti le ako bo društvo tudi gmotno podprto, mu bo mogoče doseči svoj visoki 29 Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, kulturni cilj. […] «29 Prvemu delu notice so v časopisu Soča še do-Gorica, 29. 8. 1911, 13/69, str. 3. dali: »[…] Članarina znaša le 4 K letno in naj se pošilja ali g. predsedniku, c. kr. prof. A. Gwaiz-u ali pa g. blagajniku c. kr. pošt. kontrolorju I. Dietzu — oba v Gorici. Člani ’Muzejskega društva’ dobivajo tudi list ’Karniolo’, ki ga izdaje ’Muzejsko društvo za Kranjsko’ za znižano ceno 30 Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, in sicer za 4 K. Odbor.«30 29. 8. 1911, 41/98, str. 2. 50 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Januarju 1912 je Soča vabila: » ’Muzejsko društvo za Goriško’ ima svoj letni občni zbor dne 31. 1. 1912. v hotelu pri ’Zlatem Jelenu’ ob 8. zvečer. Dnevni red običajen; vabljeni so vsi člani, kakor tudi vsi pri- 31 »Muzejsko društvo za Goriško«, Soča, Go-jatelji in pospeševatelji društva.«31 rica, 27. 1. 1912, 42/11, str. 4. Ne le na sejah in z objavami v časopisju, temveč tudi na izletih je Odbor spodbujal člane k ozaveščanju podeželskega življa glede pomena ohranjanja kulturne dediščine. Naj navedem primer najave: » Izlet muzejskega društva. Na binkoštni ponedeljek napravi muzejsko društvo svoj izlet. Kraj, kamor se bo napravil ta izlet, bode pravočasno naznanjen. Vabljeni so vsi prijatelji tega društva, da 32 Izlet muzejskega društva, Gorica, Gorica, se tega izleta udeleže v obilnem številu.«32 21. 5. 1912, 13/41, str. 2. Skoraj sočasno se je odvil v Gorici izjemen dogodek, če- prav le-ta ni direktno povezan z Narodnim muzejem v Gorici, ga pa je po mojem mnenju vredno predstaviti. Po iniciativi goriške-ga odvetnika Antona Dermote (1876–1914), ki je na svojem domu med 1. in 15. 7. 1912 organiziral prvo razstavo slovenskih umetnikov, je poročala Soča: » Intimna razstava se pripravlja v Gorici in se otvori tekom tega tedna. Razstavile se bodo slike slov. umetnikov, katere se nahajajo v zasebni lasti Goričanov. Razstava naj poda pregled, koliko je na Goriškem pozitivnega zanimanja za slovensko umetnost. Razstava bo v prostorih I. nadstr. hiše št. 8 via Tre Re. 33 Intimna razstava, Soča, Gorica, 27. 6. 1912, […]«33 Izčrpnejši je članek, v katerem avtor ne samo našteje vse 42/73, str. 3. Prim.: Andrej GABERŠČEK, Go-slovenske umetnike, temveč navede tudi skupno število 85 slik riški Slovenci, narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice, II., od leta 1901 do postavljenih na ogled. Pisec je nekaterim delom namenil kratke 1924, Ljubljana 1934, str. 390. ocene.34 V Gorici je novičar manj dobronameren, kljub temu za- 34 -t-c., Intimna razstava, Soča, Gorica, 11. 7. ključi, da je celotni vtis prve umetniške razstave v Gorici za gori-1912, 42/78, str. 3. Na tej prvi galerijski po- ške razmere prav ugoden. 35 Isti časopis, je dan po zaprtju razsta-stavitvi slovenskih umetnikov so razsta- vljali: Avgust Bucik (23 slik in risb), že po- ve, objavil dokaj obširno, a negativno recenzijo. Kritik je že v kojni Ivan Grohar (4 slike), Pavle Gustinčič uvodu oznanil, da na razstavi predstavljeni slovenski slikarji (13 slik), Anton Gvajc (16 slik), Langer (1 slika), Hinko Smrekar (3 karikature), Avgusta »korakajo vzporedno s sedanjim časom; poznajo več modernih Šantel (1 pastel), Jeti Šantel (13 slik), Saša tehnik ter posedujejo tudi moderno praznoto.« Menil je, da se je Šantel (1 ex libris), Fran Tratnik (6 slik in risb), Onoufrieff (2 sliki), Milan Klemenčič »večina umetnikov zgubila v raznih tehničnih efektih« na račun (1 slika) in Venceslav Smrekar (1 slika). »kompozicije«.36 Tako rekoč uničujoča kritika za nekatere 35 -a-a-, O intimni razstavi, Gorica, Gorica, 13. ustvarjalce ni ostala brez odmeva, odziv nanjo je bil podan v lju-7. 1912, 13/56, str. 3. bljanski Zarji. 37 Tako kot je sto let pozneje sklicujoč se na citirani 36 R-O-, Intimna razstava v Gorici, Gorica, Go- članek v Zarji, ugotovil Saša Quinzi38, je »intimna razstava« do-rica, 16. 7. 1912, 13/57, str. 1. 37 segla moralni učinek in gmotni uspeh, saj si je razstavo v dveh B., Umetniška razstava v Gorici, Zarja, Ljubljana 26. 7. 1912, 2/341, str. 2. tednih ogledalo 258 oseb, prodana so bila štiri dela, ki so bila še 38 Saša QUINZI, Intimna razstava, leta 1912 v lasti umetnikov. Pomen »intimne razstave« za Gorico je neiz-prva galerijska postavitev slovenskih ume- podbiten, saj gre za prvo galerijsko postavitev v sodobnem po-tnikov v mestu (Spletni vir 83). menu besede. Med umetniki je sodeloval tudi predsednik Mu- zejskega društva Gorica slikar Anton Gvajc in zanimivo bi bilo vedeti, če je ta »intimna razstava« imela kakšen vpliv na likovno zbiralno »politiko«, v okviru načrtovanega Narodnega muzeja v Gorici. Ali so imeli v mislih oblikovati galerijo ali vsaj oddelek s Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 51 slovenskimi slikarskimi deli? In nadalje, zakaj med zbranimi predmeti ni sočasnih likovnih umetniških del s slovensko prove-nienco. Odgovora na to vprašanje nimam. V pisnih virih, ki sem jih preučevala, nisem našla nobenih podatkov, ki bi nakazovali možen odgovor na to pomembno vprašanje. Prav tako takrat v Gorici organizirana »intimna« razstava sodobne slovenske li- kovne umetnosti, na koncipiranje slovenskega Narodnega mu- zeja v Gorici ni imela nobenega vpliva. Zakaj ne, mi zaenkrat ni znano. Povrnimo se ponovno k sosledju dogodkov vezanih na Narodni muzej v Gorici. Poletno mrtvilo je Odbor prekinil z daljšim prispevkom, priobčenim konec oktobra 1912 v obeh ča- sopisih, v Gorici in Soči; v njem je prvič izpostavil željo po pri-mernem prostoru za muzej. Prav tako je bil tudi ta zapis aktivistično in spodbudno naravnan: » Za narodni muzej je po deželi precej zanimanja, in nabralo se je že mnogo zanimivih predmetov. Nekaj gospodov je poklonilo muzeju celo vse svoje zbirke, v katerih je več prav redkih predmetov. Seve pa [,] je po deželi še prav mnogo narodnega blaga, in ljudje bi to prav radi darovali muzeju, ako bi jih le kdo opomnil. Povsod se dobe še stare slike, včasih prav umetniške, redke slovenske knjige, orodja iz prejšnjih stoletij, izkopanine, na katere nalete ljudje slučajno, ko obdelujejo zemljo i. dr. Poberimo to, sicer pridejo zopet tujci in odneso še zadnje ostanke. Seve[,] ne more storiti vsega odbor, sodelo- 39 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 26. 10. vati morajo vsi, kateri se zanimajo za stvar in nimajo narodnosti samo 1912, 13/68, str. 3; Za Narodni muzej, Soča, na jeziku, da poiščejo starine, ki leže skrite po prašnih policah in zaka-Gorica, 26. 10. 1912, 42/123, str. 3. Prim.: Ve- jenih podstrešjih. Sprejme se vse, kar je zanimivega in kaže življenje na-rena KORŠIČ ZORN, Zametki moderne umetnosti med Slovenci na Goriškem, v: ših prednikov. Odbor je sklenil v zadnji seji, da dobi primeren prostor, Umetnost 20. stoletja na Goriškem in Poso-kjer naj se otvori muzej. Na delo tedaj, da pokažemo svetu, da so tudi čju, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2000, str. 13. Avtorica kritično zapiše: »Za naši predniki kaj znali, da so tudi oni kaj imeli. Marsikdo hrani doma to je poskrbelo Muzejsko društvo, ki je kako znamenitost, da tam trohni in gineva. Pošljite to Narodnemu mu-bilo že tako daleč z načrtom, da so na 2. občnem zboru leta 1912 sestavili prošnjo zeju, tam bo koristil vsej deželi! Odbor. «39 na deželni zbor za podporo in primerne Ker so člani poskušali prečesati vse dele dežele, so v ta na-prostore. […] Do danes se ta sijajni pre- men organizirali izlet. Spodbujali naj bi podeželsko prebivalstvo dlog še ni uresničil in slovenski umetnostni delež na Goriškem pod Italijo oz. v Gorici o pomenu raznolike kulturne dediščine in o njihovem prispevku še vedno čaka na primerno predstavitev.« za muzej. » Izlet muzejskega društva v slučaju ugodnega vremena na-Prim.: Verena KORŠIČ ZORN, L’ arte dall’ Ottocento al primo Novecento, v: Cultura redi muzejsko društvo v nedeljo dne 27. t. m. izlet na Št. viško-gorsko Slovena nel Goriziano, Instituto di storia so-planoto; odhodi ob 6. zjutraj z državno železnico do Grahovega, potem ciale e religiosa, Forum, Gorizia 2005, str. 143. čez Bukovo na Št. Viško goro. Nazaj čez Pečine in Ponikve v Podmelec. Na šentviški gori se dobi še veliko starinskih predmetov, ter je želeti, da se vdeleži večje število članov, da vzbudimo med tamošnjim ljudstvom 40 Izlet muzejskega društva, Soča, Gorica, 26. zanimanje za Narodni muzej. Odbor«40 10. 1912, 42/123, str. 3. Na začetku leta 1913 so v skrajšani obliki spet na podoben način motivirali potencialne donatorje kar v obeh glasilih in sva-rili pred odtujitvijo za muzej zaželenih gradiv: » Da bo mogoče muzej čim preje dostojno otvoriti, prosi odbor vse rodoljube, ki imajo kaj 52 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • zanimivih starin, naj dopošljejo te takoj ’Narodnemu muzeju’. Mnogo lepih in važnih stvari leži še po deželi, samo premalo zanimanja je še za naše tako važno društvo. Poberite vsaj zadnje ostanke, predno pridejo 41 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 18. 1. zopet tujci. Odbor.«41 1913, 14/5, str. 2; Za Narodni muzej, Soča, Če so v prejšnjih nagovorih predvsem spodbujali, so to- Gorica, 18. 1. 1913, 43/8, str. 3. krat karali: » Več gospodov je že pred časom obljubilo, da podare svoje zbirke Narodnemu muzeju. Ker so pa najbrž pozabili na svojo obljubo, prosimo, naj se ne ravnajo po pregovoru, da ’Obljubiti in dati je preveč’, ampak naj pošljejo starine čim preje odboru. Drugi zopet pravijo, da bodo dali, ko se muzej otvori. Pri tem pa ne pomislijo, da mora imeti odbor prej predmete, predno jih more razstaviti. Posnemajte vrle rodoljube z Vrha sv. Mihaela in iz Kobarida, ki so darovali muzeju množico prav lepih stvari. Povsod so stanovali tudi poprej ljudje, in povsod se dobi zanimivih starin, samo premalo se zanimajo po nekaterih krajih ljudje za naš muzej. Stare slike, orodje, obleka, izkopanine, knjige, vse se dobi, le poiskati je treba po starih kmetskih hišah. Tega pa ne more vsega odbor, zato se obrača do vseh rodoljubov s prošnjo, naj mu poma- 42 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 2. 1913, gajo nabirati. «42 43/ 15. str. 3; Gorica, Gorica, 8. 2. 1913, 14/11, Najavljeni občni zbor »Muzejskega društva za Goriško« 3. str. 3. marca 1913 je imel naslednji dnevni red » 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročila odbornikov. 3. Slučajnosti. Vse člane in tudi nedruštvenike, 43 Občni zbor »Muzejskega društva v Gorici«, ki se zanimajo za ’Narodni muzej’, vabi k obilni udeležbi Odbor. «43 Za-Gorica, Gorica, 22. 2. 1913, 14/15, str. 3; Za radi bolezni predsednika ni bil izveden. Sklicali so ga » v ponede-Narodni muzej, Soča, Gorica, 22. 2. 1913, 43/23, str. 3. ljek, 10. marca, ob 8. uri zvečer pri ’Zlatem jelenu’. Nedruštveniki, ki se 44 Odbor »Muzejskega društva za Goriško«, zanimajo za Narodni muzej, dobrodošli! «44 Gorica, Gorica, 1. 3. 1913, 14/17, str. 2. Ugotavljam, da je muzejsko društvo za Goriško v dobrih treh letih obstoja in delovanja uspešno izpolnilo vse zastavljene naloge. Poročilo marčevskega Občnega zbora so dobesedno na- 45 Prim.: Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, tisnili kar v treh časopisih: Gorici, Soči in Učiteljskem tovarišu.45 Gorica, 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko Poročilo je zelo povedno in predstavlja ključni zbir podatkov o društvo za Goriško. Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. številu članov (70), o številu sodelujočih darovalcev in zastopni-3. 1913, 43/32, str. 3; -g-, Občnega zbora kov (700) ter o visokem izkupičku zbranih predmetov (okoli Muzejskega društva za Goriško, Učiteljski 7000). Poimensko so bili deležni pohvale najvidnejši donatorji. tovariš, Ljubljana, 28. 3. 1913, 53/13, str. 3. Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Ob objavah, sejah in na izletih so odborniki tako ustno kakor pi-Narodne, kulturne, politične in gospodar- sno nagovarjali posameznike k darovanju. » Muzejsko društvo v ske črtice, II. , str. 420. Gorici. Občnega zbora muzejskega društva za Goriško, ki se je vršil 10. t. m. pri ’Zlatem jelenu’ se je udeležilo precejšnje število članov. Za to važno društvo se kaže vedno več zanimanja in v kratkem bo lahko pokazalo v Narodnem muzeju, da so se tudi naši predniki že lahko kosali s tujimi narodi v marsičem. Predsednik, gospod profesor Gvaiz, je pozdravil vse navzoče, želeč, naj bi pristopilo društvu kolikor mogoče dosti članov, ter mu pripomoglo, da čim preje in kar najdostojneje otvori Narodni muzej. S toplimi besedami se je spominjal pokojnega cesarskega svetnika Vodopivca, ki je bil jako vnet za društvo, katerega je poklical Večni prvega izmed članov Muzejskega društva k sebi. Vsi zborovalci Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 53 so vstali s sedežev da počaste s tem pokojnikov spomin. G. tajnik je poročal o stanju društva. Izstopila sta 2 člana, ker sta se izselila iz Gorice, 1 je umrl, na novo sta pristopila 2; vseh članov je sedaj 70. Odbor je prav pridno zboroval. Obrnilo se je pismeno do raznih gospodov, naj prispevajo kaj iz svojih zbirk za naš muzej. Vložilo je tudi prošnjo za podporo in stanovanje na deželni odbor, a do zdaj ta ni še rešil prošnje. Iz blagajnikovega poročila se spozna, da je stanje blagajne sicer skromno, a povoljno. Veliko stroškov društvo dozdaj ni imelo, zato je ostala skoraj vsa članarina nedotaknjena. Važno je poročilo društvenega gospodarja. Preteklo leto je prispevalo za muzej okrog 700 strank do 7000 predmetov. Največ je daroval učitelj Balič z Vrha sv. Mihaela, ki je poslal društvu 29 darov, v katerih so bile prav redke in zanimive stvari. Krasno zbirko narodnih starin je podaril gosp. Tomaž Einspieler deželnosodni svetnik v Ljubljani. Lepo zbirko slik je poklonil gosp. Stres Ant., nadučitelj v Gorici. Po večkrat sta se spomnila društva z darovi gg. E. Prinčič nadučitelj v Pevmi in Vlad. Koršič, učitelj v Šolskem domu. Nabral pa je za društvo največ g. Josip Prijatelj c. kr. vadniški učitelj v Gorici, kojemu sta Sl. 13 Davorin Rovšek, Ignacij Gruntar prav pridno pomagala vrli gg Josip Gruntar in Fran Gruntar iz (1844–1912), c. kr. notar v Ribnici, vir: Zbirka Kobarida. Prav marljivo sta nabirala tudi g. Peter Jejčič krojaški upodobitev znanih Slovencev © NUK. mojster v Šmarjah in Leopold Brezigar, slikar v Plavah. Občni 46 zbor izreče vsem gospodom, ki so se trudili za prospeh Narodnega Med prvo svetovno vojno je napredoval: »V VIII. činovni razred je pomaknjen vadni- muzeja, najsrčnejšo zahvalo, proseč jih, naj ostanejo sotrudniki tudi ški učitelj na c. kr. ženskem učiteljišču v vbodoče. Mnogo stvari bodo dali še razni gospodje. Gosp. Ignacij Grun-Gorici Andrej Lasič, c. kr. okrajni šolski nad- tar c. kr. notar v Ribnici, ki je bil najboljši prijatelj Simona Gregorčiča, zornik v Tolminu […]« -g-, Iz šolske službe, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 23. 2. 1917, 57/ je obljubil muzeju rokopise in pisma pesnikova. Andrej Lasič 46c. kr. okr. 4, str. 5. šolski nadzornik v Tolminu pa zibelko, v kateri se je zibal Gregorčič. Ker se je nabralo že toliko stvari, sklenil je občni zbor, da najame za sedaj majhno stanovanje v Gosposki ulici št. 8, kjer bo mogoče obširno zbirko osnažiti, urediti in pripraviti za razstavo. Upamo, da dobi med tem dru- štvo kako podporo in bo kmalu lahko otvorilo Narodni muzej. Prosimo pa vse rodoljube, ki so nam obljubili kaj prispevkov, naj nam dotične predmete kmalu pošljejo. Tudi do drugih, ki imajo kaj zanimivega, se obračamo s prošnjo, naj podare te stvari našemu muzeju. Čim večja bo zbirka, tem lažje bomo prosili za podporo in tem preje bomo otvorili Narodni muzej. Mnogo bi lahko storili v tem oziru gg. učitelji in dijaki, ki gredo sedaj na počitnice. Marsikaj je še po deželi kje po podstrešjih ter gineva. Prinesite te stvari nam, da se ne poizgube ali jih ne odnesejo tujci! Odbor upa, da bomo ob prihodnjem občnem zboru že otvorili muzej, 47 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, ter se zanaša pri tem na podporo vseh pravih rodoljubov. «47 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo V začetku aprila 1913 so med na novo pridobljenimi pred- za Goriško. Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. meti in, tako kot vedno, tudi poimensko naštetimi darovalci ob-1913, 43/32, str. 3. javili zgovorno vabilo: » Kdor bi si hotel ogledati zbirko Narodnega muzeja, naj se zglasi pri g. Rud. Drufovki, trgovcu v Gosposki ulici št. 54 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 48 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 6. 4. 3, ki sprejema tudi vse darove za naš muzej. Odbor.«48 Očitno so na 1913, 14/27, str. 2; Za Narodni muzej so da-Gosposki ulici 8 že razpolagali z razstavnim prostorom in najbrž rovali, Soča, Gorica, 8. 4. 1913, 43/37, str. 2. po dogovoru zainteresiranim obiskovalcem omogočili ogled muzejskih eksponatov. Žal ni jasno, ali so eksponate ustrezno restavrirali oziroma konservirali. Prav tako nisem zasledila po-ročila o velikosti razstavnega prostora, niti o tem, ali so bili darovani predmeti samo deponirani, ali so bili pregledno razvrščeni in razstavljeni po takrat uveljavljenih muzejskih standardih. Tokrat Gorica ni objavila notice, medtem ko sta Soča (19. 4. 1913) in za spremembo Primorski list (24. 4. 1913) razkrila seznam oseb in darovanih predmetov ter oba natisnila še pohvalo: » Za Narodni muzej v Gorici je nabral preč. gosp. Ivan Nep. Vidmar, dekan v Bovcu, precej zanimivih stvari. […] Preč. gosp. nabiratelju in vsem gg. darovalcem se odbor iskreno zahvaljuje ter želi, da bi se jim pridružilo po vsoj deželi kar največ posnemalcev, da bomo mogli čim 49 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 4. 1913, preje otvoriti Narodni muzej. Odbor. «49 43/40, str. 3; Za Narodni muzej v Gorici, Pri- Navkljub dotedanjim uspešnim zbirateljskim podvigom, morski list, Gorica, 24. 4. 1913, 21/17, str. 2. je Odbor odkrival sive cone in pozval: » Zanimanje za Narodni muzej se širi bolj in bolj med ljudstvom. Vendar pa je še jako mnogo krajev, odkoder nismo dobili še ničesar. Ali res ni v teh krajih nikogar, ki bi se zanimal nekoliko za naše društvo ter bi kaj nabral za naš muzej? Od- 50 Za Narodni muzej so darovali, Gorica, Gori-bor. «50 ca, 6. 5. 1913, 14/35, str. 2, 4. V dokaz, kako so bili posamezniki v odboru podjetni in kako so iskali poti do darovalcev, je objavljeni zapis v junijski številki časopisa Gorica. Govori o Josipu Kocijančiču (1849– 51 (Spletni vir 14). 1878), 51 glasbeniku in skladatelju ter njegovih pismih, naslovlje-nih na Ignacija Gruntarja. Prav teh so si zaželeli, da bi jih pridobili za muzej. »[…] o III. zvezek Novih Akordov prinese životopis Josipa Kocijančiča po podatkih g. dr. Ferjančiča in drugih. Tudi pisma, katera je pisal pokojnik g. c. kr. notarju Ignaciju Gruntarju v Ribnici, bodo natisnjena. Ker so ta pisma skrajno zanimiva, naj si jih vsakdo prečita. G. c. kr. notarja pa prosimo, naj jih prepusti Narodnemu muze- 52 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 28. 6. 1913, ju. Odbor. «52 43/60, str. 3; Za narodni muzej, Gorica, Go- Vse pa ni potekalo po načrtovanih poteh. Odbor je nepri- rica, 1. 7. 1913,14/51, str. 4. Prim.: Janko LE- BEN, Josip Kocjančič, O petintridesetletni- jetno presenetila novica o prisilni izselitvi zbirk. Na srečo pa jih ci skladateljeve smrti, Novi akordi, Ljublja-je iz zagate rešil dobrotnik: » Narodni muzej se je preselil v S. Gregor-na 1913, 12/3–4, str. 17–23. Andrej FERJAN- čičev Dom, ker je prišlo prejšnje stanovanje v italijanske roke. Odbor ČIČ, Spomini na Josipa Kocjančiča, Novi akordi, Ljubljana 1913, 12/3–4, str. 23–24. Muzejskega društva si šteje v dolžnost, da se kar najiskreneje zahvali Gojmir KREK, Josip Kocjančič Ignaciju preč. g. dr. Antonu Gregorčiču, državnemu poslancu, da je brezplačno Gruntarju, Novi akordi, Ljubljana 1913, 12/3–4, str. 24–30. Gojmir KREK, Kocjanči- odstopil društvu potrebne prostore ter s tem izdatno pomogel Narodne- čevo glasbeno delo, Novi akordi, Ljubljana mu muzeju. «53 Prav gotovo je članom društva selitev eksponatov 1913, 12/3–4, str. 30–35. povzročila precejšnjo skrb. Ni pa znano, kdaj so bili darovani 53 Narodni muzej, Gorica, Gorica, 29. 7. 1913, 14/59, str. 3. predmeti obiskovalcem v Gregorčičevem domu ponovno na ogled. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 55 Odborniki so konec julija 1913 izrazili željo po rokopisni zapuščini pokojnega glasbenika in skladate- lja Kocijančiča, že v začetku avgusta pa so njihova pri- zadevanja obrodila sadove: » Za Narodni muzej je daro- val gosp. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, pisma svojega pokojnega prijatelja, skladatelja J. Kocijančiča. Nekaj teh pisem so priobčili Novi Akordi. Ker so silno zanimiva in po-učna, jih bo objavilo v kratkem tudi Muzejsko društvo. Za velikodušni dar se odbor kar najsrčneje zahvaljuje blagoro-dnemu gospodu notarju ter ga prosi, naj bi tudi pisma in rokopise svojega najboljšega prijatelja, pesnika Sim. Gregorči- ča, izročil Narodnemu muzeju, da bo vsa pesnikova zapušči-na shranjena v njegovi rojstni deželi. Odbor. «54 Neumorni društveniki so imeli, kot kaže ta citirana notica, že izo-blikovan naslednji cilj. Ali jim je imenovani gospod da- roval Gregorčičeva pisma? Ker Rokopisni oddelek v NUK-u hrani gradivo v t. i. Gregorčičiani, menim, da notar Ignacij Gruntar ni predal pesnikove korespondence odbornikom Narodnega muzeja v Gorici in je na tak način v celoti ohranjena. 55 Za pokušino iz navedenega Sl. 14 J. Ruwner, Josip Kocijančič (1849–1878), gradiva objavljam tri reprodukcije razglednic, naslo- 1869, vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev vljene na notarja Ignacija Gruntarja, s pesnikovim © NUK. podpisom. Kakor je razvidno, je Gregorčič izbiral raz- glednice, ki jih je fotografiral goriški fotograf Anton Jerkič ali pa jih je izdal slovenski založnik Anton Jere- 54 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 12. 7. 1913, tič. Pesnik je tako z nakupom podpiral pripadnike slovenske na-43/63, str. 4; Za Narodni muzej, Gorica, Go- rica, 5. 8. 1913, 14/61, str. 3. Prim.: NUK Ms rodnosti. 632 Gregorčič Simon - Ignaciju Gruntarju, Ista notica seznanja še z eno dejavnostjo Muzejskega dru- Korespondenca št. 1–136. štva – z založništvom, kar je velikopotezna naloga, katere so se 55 Prim.: NUK Ms 632 Gregorčič Simon - Ignaciju Gruntarju, Korespondenca št. 1–136. nameravali lotiti. Če se je Odbor do sedaj zahvaljeval samo darovalcem, ki so bili najštevilčnejši, je gospico Gusto Podgornik, učiteljico v Opatjem selu, izpostavil s pohvalo: » Odbor se vsem darovateljem, vzlasti pa neumorni gospici nabirateljici, srčno zahvaljuje, želeč, da bi 56 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 30. imeli mnogo posnemateljev. Odbor. «56 8.1913, 14/68, str. 3. Ker je najuspešnejši darovalec Josip Balič, učitelj z Vrha sv. Mihaela, 13. 9. 1913 prispeval že svoj 35. dar, med katerimi je bilo vsakokrat precejšnje število posamičnih enot (glej tabelo), so bralci časopisa Gorica lahko prebrali: » Požrtvovalni g. darovatelj bodi v vzgled vsakemu rodoljubu. Vzlasti gg. dijaki bi lahko mnogo storili za naš muzej. Torej pridno na delo, da nam prinesete obilo zanimi- 57 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 13. 9. vega s počitnic! Odbor. «57 1913, 14/72, str. 3. Izjemoma izpostavljam uglednega Karla Ozvalda (1873– 1946), ki je poskrbel za po merah velik predmet. Pridobil je parizar ali lojtrski voz, s katerim je navdušil Odbor: » M. Keršič[,] 56 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 15 Pozdrav iz Gorice, (Šolski dom), Odlik. Fot. atelier A. Jerkič, Gorica, © NUK ms 632 št. 119, 26. 3. 1903. Sl. 16 Naslovnik. posestnik v Podkloštru[, je] po gospodu prof. dr. Osvaldu, [daroval] star voz »parizar«, ter ga je tudi brezplačno pripeljal na postajo. Vsem 58 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 9. gg. darovalcem Srčna hvala in vivant sequentes! Odbor. «58 1913, 14/74, str. 3. Če je Odbor v prvih dveh letih naprošal rodoljube, da zbi- rajo predvsem etnološke predmete, so nadaljevali z naslednjimi pozivi: » Društveni odbor prosi nujno vse rojake, da naj mu blagovolijo naznaniti, če imajo kaj starih slov. knjig, raznih listin ali drugih starin. 59 »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Darovi se seve hvaležno sprejemajo. - Odbor. «59 Ta vsebinska spre-Gorica, Gorica, 30. 9. 1913, 14/77, str. 3; memba razkriva, da si je Odbor prizadeval za oblikovanje kom- »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Soča, Gorica, 30. 9. 1913, 43/91, str. 3. pleksnega muzeja, morebiti pa so odborniki pri razvrščanju eksponatov zaznali večji primanjkljaj v pozivu navedenih eksponatov. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 57 Sl. 17 Pozdrav iz Gorice-Gosposka uli- ca, Založil, Ant. Jeretič, Gorica, © NUK ms 632 št. 124, 2. 7. 1906. Sl. 18 Naslovnik. Po tem datumu so se v časopisu Gorica z noticami o dona-torjih in raznovrstnih podarjenih predmetih oglasili še štirikrat: 14., 18., 31. oktobra in 4. novembra 1913, potem pa je časopis 60 prenehal izhajati. Na srečo so časopis Soča tiskali tudi po za- Občni zbor Muzejskega društva za Gori- ško, Soča, Gorica, 24. 2. 1914, 44/3, str. 3. dnjem datumu; tako je 24. 2. 1914 objavil vabilo na Občni zbor Tudi Goriški list, ki je prvo številko izdal 7. Muzejskega društva za Goriško z napovedanim datumom: »[…] 2. 1914, je objavil podobno notico: »Muzej- sko društvo za Goriško v Gorici. Občni v četrtek, 12. marca, ob 8. uri zvečer v hotelu pri ’Zlatem jelenu’. Odbor zbor Muzejskega društva za Goriško se bo vabi vse člane in prijatelje Narodnega muzeja, naj se mnogoštevilno vršil v četrtek, 12. marca, ob 8. uri zvečer v udeleže zborovanja.«60 V Soči objavljeni zapisnik poroča, da se je hotelu pri »Zlatem Jelenu«. Odbor vabi nove člane in prijatelje Narodnega muze- od zadnjega občnega zbora zmanjšalo število članov, in sicer od ja, naj se mnogoštevilno udeleže zborova-70 na 56. Po mnenju prisotnih je bil vzrok za upad zanimanja za nja.« Muzejsko društvo za Goriško, Goriški list, Gorica, 26. 2. 1914, 1 / 4, str. 3. Narodni muzej tiskarska stavka, ki je onemogočala sprotno 58 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 19 Pozdrav iz Gorice, Založil, Ant. Jeretič, Gorica, © NUK ms 632 št. 129, 26. 8. 1906. Sl. 20 Naslovnik. objavljanje novic o zbranih predmetih, prav tako ni bilo mogoče spodbujati potencialnih darovalcev. Najprizadevnejši darovalci so bili pohvaljeni. Nekaj sprememb je bil deležen tudi novoizvo-ljeni Odbor. Pomembno je, da se je število zbranih predmetov ponovno povečalo tudi na račun nakupov. » Muzejsko društvo za Goriško je imelo 12. i m. pri Zlatem Jelenu v Gorici svoj redni občni zbor. Društvo ima sedaj 56 rednih članov. Dohodkov je imelo preteklo leto 464 K 21 v, stroškov pa 381 K 45 v. Nabralo je zopet precej lepih predmetov, skoro 3000, ki jih je darovalo 256 darovalcev. Zanimanje za Narodni muzej je bilo zadnje mesece zaradi tiskarskega štrajka nekoliko ponehalo, ker ni mogel odbor prispevkov priobčevati v časnikih. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 59 61 Gabršček je za leto 1904 zapisal: »Meščan-Največ je zopet daroval g. Jos. Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, 61 ki je ski učitelj v Krškem Josip Cizelj imenovan poslal že 39. dar. Lepe darove so naklonili g. Jos. Kenda, učitelj v p. v profesorjem na ženskem učiteljišču v Gorici.«, v: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Gorici in Štefan Šegala in Jos. Hrast iz Kanala. Z veliko požrtvovalno-Narodne, kulturne, politične in gospodar- stjo je zbiral po Bovcu starine preč. g. dekan Ivan Vidmar. Tudi gg. učiske črtice, II. , str. 147. Prim.: »Naučni mini-teljiščniki so se precej zanimali za Narodni muzej. Vsem gg. darovalcem ster je pomaknil v sedmi činovni razred gg. Josipa Cizel, c. kr. profesorja na ženskem in nabiralcem izreka občni zbor prisrčno zahvalo, z željo, naj bi jim sle-učiteljišču v Gorici […].«, v: Osebne vesti, dilo mnogo posnemalcev. - Odbor je tekom leta nekaj predmetov tudi Primorski list, Gorica, 18. 1. 1912, 20/3, str. 5. »Umrl je v petek, dne 1. t. m. v Kamniku nakupil. Posebno znamenite so knjige iz protestantovske dobe. Kakor profesor Jožef Cizelj. Pokojnik je služboval hitro bo dobilo društvo primerne prostore, bo razstavilo nabrane pred-svojedobno tudi na učiteljišču v Ljubljani in je bil pozneje premeščen kot profesor v mete. Naprosilo je deželni odbor, naj mu odstopi primerne sobe, a pro-Gorico. [ …]«, v: Prim.: † prof. Jožef Cizelj, šnja čaka še vedno rešitve.- Novi odbor se je konštituiral sledeče: pred-Učiteljski tovariš, Ljubljana, 6. 8. 1919, sednik g. Ant. Gvaiz, c. kr. profesor, podpredsednik g. dr. Ivan Eržen, 59/32, str. 3; V drugem nekrologu beremo: »[…] Cizel se je porodil v Kapelah pri Breči- zobozdravnik, tajnik g. Jos. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj, blagajnik g. cah l. 1860. […] L. 1896. je položil izpit za Ant. Dietz, c. kr. poštni kontrolor, gospodar Rudolf Drufovka, trgovec, I. strok. skupino mešč. šol. v Solnogradu in bil kmalu nastavljen v Koškem na meščan- odborniki g. Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj, g. Josip Cizelj (1860–1919),61 ski šoli. Od tam je prišel supilirat na učitelji- c. kr. profesor, g. šolski svetnik dr. Fr. Kos, c. kr. profesor v Gorici in Jos. šče v Ljubljani in 1. 1904. je bil imenovan na ž. učiteljišče v Gorico, od koder ga je pre- Balič, učitelj in voditelj na Vrhu sv. Mihaela. Da bo otvoritev Narodne-gnala kruta vojna v Ljubljano na zaposlo- ga muzeja častnejša, prosi društvo vse rodoljube, ki imajo kaj narodnih valni tečaj in – v Kamnik. […]«, v: Josip Ci-starin, naj mu iste odstopijo ali vsaj sporočijo, kdo ima kaj posebnega. zel. †, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 8. 10. 1919, 59/41, str. 2. «62 62 Muzejsko društvo, Soča, Gorica, 24. 3. Če so podatki, ki jih navajata zapisnika iz let 1913 in 1914, 1914, 44/14, str. 3. Identični zapis je mogo-kjer je našteto najprej okoli 7000 zbranih predmetov, v letu 1914 če prebrati v: m, Občni zbor Muzejskega društva na Goriško, Goriški list, Gorica, 18. pa še »skoro« 3000, točni, bi bilo potemtakem skupno število po-3. 1914, 1 /7, str. 4. darjenih in z nakupi pridobljenih predmetov nekaj manj kot 10.000. Zastavlja se vprašanje, kako so člani dru- štva evidentirali predmete. Spomnim naj, da so jih prinašalci-donatorji oddajali trgovcu Rudolfu Dru- fovki. Kdo je bil v verigi naslednji? Predvidevam, da so jih popisali navdušenci, ki niso bili posvečeni v muzejskih poslih, čeprav je bil predsednik Gvajc slikar in se je verjetno najbolje spoznal na eviden- tiranje eksponatov. V prostorih, kjer so jih hranili, najbrž niso imeli pravega pregleda nad zbranim gradivom, zato so se pri številčnih ocenah lahko zmotili. Če popisovalcem vseeno dopustimo stro- kovnost in natančnost, se je vredno vprašati, zakaj niso potem na občnih zborih navajali natančnih podatkov o izkupičku. Druga pomisel pa je, ali so v časopisih pravilno povzemali posredovane številč- ne podatke. Moj seštevek glede na objave v glasilih Gorica in Soča, ki sta se jima pridružila v nekaterih številkah še Primorski list (z eno objavo) in Goriški list (tri objave), je znatno nižji in se zaključi pri 4.270 zbranih predmetih (glej str. 69–71). To pa je Sl. 21 Anonimni fotograf, Karl Ozvald (1873–1946), kar precejšnji razkorak od »uradno« navedenih vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev © NUK. 60 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • podatkov. Pripišemo ga lahko nenatančnim objavam v časopi- sih, pa tudi slabemu tisku, ki mi je onemogočal razbiranje navedenih predmetov. Na drugi strani so jih v časopisnih noticah večkrat navedli le opisno, ne da bi jih opremili z natančnimi šte-vilkami, kot n. pr.: »nekaj starih slovenskih testamentov«, »zbirka petrofaktov«, »nekaj mozaiknih kamenčkov«, »slike na ste- klu«, »razni razglasi«, »več rokopisov«, »solčne ure«, »več dekretov«, »nekaj starih izkopanin«, »nekaj starih novcev«, »stare listine«, »svetinje«, »nekaj starih listin iz 17. in 18. stoletja«, »nekaj zanimivih prirodnin«, »več preostankov prazgodovinskih posod«, »več kosov bakrene rude«, »nekaj pisem slovenskih pisateljev«, »pisma svojega pokojnega prijatelja skladatelja J. Kocijan- čiča«, »nekaj okraskov«, »več raznih mineralij« itd. Prav zato, ker niso navajali števila pridobljenih predmetov, ni mogoče priti do natančnejše ocene zbranih predmetov. Omeniti moramo, da v časopisnih noticah pod skupnim naslovom Darovali za Narodni muzej ni bila številčno ovrednotena niti zbirka deželnosodnega svetnika, čeprav so na občnem zboru darovalca takole pohvalili: »Krasno zbirko narodnih starin je podaril gosp. Tomaž Einspie- 63 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, ler deželnosodni svetnik v Ljubljani«.63 V tabeli prav tako ne naj-18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo demo obljubljene Gvajčeve egiptovske mačke, niti »narodnih za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. 1913, 43/32, str. 3. majolik« iz zbirke dr. Levpuščka, niti slik domačih umetnikov, ki naj bi jih prispeval za Narodni muzej v Gorici Rudolf Drufovka. Ali so jih imenovani vodilni v društvu shranili v »muzejski depo« kar mimogrede? Najbrž je bilo takšnih nedoslednosti več. Razlika med »ura- dnim« številom prispelih eksponatov in mojim seštevkom je gle-de na ugotovljena dejstva možna in očitna. Prav tako se ne ujema število darovalcev: leta 1913 so jih našteli 700, v letu 1914 pa Sl. 22 Anonimni fotograf, Gorica po prvi svetovni vojni, Šolska ulica s cerkvijo sv. Ignacija, vir: Koledar za prestopno leto 1920, (ur. dr. A. Pa- vlica), Koledar goriške matice, Gori- ca 1919, str. 50. Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 61 Sl. 23 Anonimni fotograf, Goriška kuhinja, 1932, rekonstrukcija prof. Giov. ER. M Cossàr, razglednica 9,1 cm × 14,1 cm, Palazzo Attems-Pe- tzenstein, Museo della redenzione Gorizia, © Fondo Mischou, Fonda- zione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00819. Sl. 24 Anonimni fotograf, Goriška kuhinja konec 19. stoletja, 1924, raz- glednica 9 cm × 14 cm, Palazzo At- tems-Petzenstein, Museo della re- denzione Gorizia, © Fondo Mischou, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, inv. št. 00820. 256. V poglavju Zlata knjiga: darovalci–zbiralci pa sem jih evidentirala 569, kar je vsekakor še vedno visoka številka. Razkorak je mogoče razložiti: predvidevam, da so istega prizadevnega darovalca, ki je v različnih časovnih presledkih prinesel nov »eksponat«, prešteli vsakič posebej, sama pa sem jih v poglavju Zlata knjiga: darovalci–zbiralci upoštevala le enkrat; zato posledič- no moj seštevek izkazuje skupno nižje število darovalcev. Da pa ne bi prišlo do nesporazuma, so večkratni darovalci, torej tisti dobrotniki, ki so v različnih časovnih zamikih večkrat darovali predmete kulturne dediščine za Narodni muzej v Gorici, v poglavju Tabela–poskus rekonstrukcije inventarne knjige zabele- ženi ob vsaki donaciji posebej. Navkljub ugotovljenim nedosle-dnostim je nedvomno pohvale vredna prizadevnost vseh dele- žnikov v zastavljenem projektu Narodni muzej v Gorici. 62 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • A kmalu zatem je izbruhnila prva svetovna vojna. Tiskani mediji niso več pozivali k zbiranju kulturne dediščine s proveni-enco v Soški in Vipavski dolini, v Brdih in na Krasu, temveč k povsem drugačnemu darovanju z naslednjimi gesli: »Zlato dam za železo« ali »Zlato za železo«. Tudi zdaj so objavljeni seznami navajali imena tistih, ki so za nakup orožja Avstro-Ogrski prostovoljno darovali svoj zlati in srebrni nakit. Do odprtja slovenskega muzeja žal ni prišlo. Vzroka sta znana: najprej stopnjevanje vojne vihre, zatem italijanska oku-pacija in priključitev Primorske in režimska fašistična raznaro- 64 Prim.: Ludvik ZORZUT, Muzej slovenskega dovalna politika. Po ugotovitvi Ludvika Zorzuta (1892–1977)64 Primorja, Nova Gorica, Nova Gorica 1949, so Italijani ob okupaciji leta 1916 »prenesli vse vrednejše muzej-III/ 45, str. 6; Ludvik ZORZUT, Muzeji in ar- hivi, Nova Gorica, Nova Gorica 1951, 5/8, ske predmete v notranjost svoje države, a po aneksiji so leta str. 4. Citat ponazori, kaj se je dogajalo v 1924 zbrali vojaške rekvizite ter v starem muzejskem poslopju vojnem času zavednim slovenskim učite-odprli ‘Museo della Redenzione’ / Muzej osvoboditve/ s prikazi ljem, tudi očetu L. Zorzuta: »Tovariš Anton Zorzut, nadučitelj iz Medane, interniranec vojnih prizorov v Gorici, deželo pa so popolnoma izločili. Etno-v Campagni Prov. Salerno v Italiji, je umrl. - grafske, arheološke in druge ostaline so namestili na [goriški, Monsignor Faidutti, goriški deželni glavar, je prejel brzojavko iz Campagne sledeče op. avt.] Grad brez najmanjšega sledu o slovenski preteklosti ali vsebine: Prego comunicare fratello, sorel-o slovenskem značaju pokrajine. V muzeju na Kornju so obdrža-la, parenti morte nostre padre 29 marco segue lettera. Seminarista Zorzut Lodovi- li le malo galerijo slikarja Josipa Tominca (30 del), goriškega ro-co, prigioniere di guerra. - Rajnki tovariš jaka slovenskega porekla.«65 Že v letu 1923 so bili umeščeni Zorzut je služboval v vsej dobi svojega predmeti v nekatere prostore v Palazzo Attems, naslednje leto službovanja nad 39 let vedno v Medani do izbruha vojne z Italijo. - V Medani rojene- pa je bila v tej palači odprta nova muzejska institucija poimeno-mu, mu je bilo 63 let. S sinom Ludvikom vana Museo della Redenzione. V štiriindvajsetih sobah je bila pred-bogoslovcem sta bila odvedena iz Meda- ne v Italijo dne 8. junija 1915 in potem in- stavljena mešanica elementov iz treh muzejev (Museo Provin- ternirana v Campagni Prov. Salerno v Itali- ciale, Museo Civico, Museo Diocesano), združenih v precej ji. - Soproga njegova z dvema mlajšima hčerkama se nahaja doma pri svojem bra- edinstveno razstavo, ki jo lahko razumemo kot kombinacijo mu-tu g. županu Zucchiati v Medani, starejši zealizacije zgodovine Gorice, interpretirane z vidika italijansko-sin je uradnik na deželnem odboru gori- sti Gorice, in dokumentacije krvave cene, plačane za zagotovi- škem. Sedaj na Dunaju, hčerka Olga pa je učiteljica na hrvatski šoli v Pazinu. - Vzroki tev soške prestolnice za Italijo.66 njegove nenadne smrti so neznani. - Po- Spomnim naj, da je tukajšnje slovensko prebivalstvo od kojni tovariš Zorzut je bil rojen leta 1856, maturiral je leta 1877, definitivno pa je bil druge polovice 19. stoletja dalje, torej že pred idejo o ustanovitvi nameščen leta 1882. - Naj mu bo počitek slovenskega Narodnega muzeja v Gorici, prinašalo predmete sladak v tuji zemlji! - Preostalim naše iskre- kulturne dediščine v Deželni muzej v Gorici. Menim, da je Zor-ne sožalje.« -g-, Anton Zorzut, Učiteljski to- variš, Ljubljana, 21. 4. 1916, 56/8, str. 6. zut meril prav nanje, ko je zapisal, da so bile te muzealije tudi 65 Ludvik ZORZUT, Muzejske novice. Goriški rezultat prizadevanj slovenskega prebivalstva oziroma da so iz-muzej, Kronika, časopis za slovensko kra- virale z ozemlja, na katerem je to živelo; v nadaljevanju pa je jevno zgodovino, Ljubljana 1953, 1/3, str. 206–207. zapisal, da so jih leta 1924 Italijani »odnesli ali pomešali med 66 Raffaella SGUBIN, Alle origini dei Musei svoje po etnografskih muzejih, narodnih galerijah in študijskih Provinciali di Gorizia: preistoria di un’ insti- knjižnicah«,67 pri tem pa »etnografske, arheološke in druge osta-tuzione singolare, v: La pinacoteca dei Mu- sei Provinciali di Gorizia, str. 16. line namestili na Grad, brez najmanjšega sledu o slovenski pre- 67 Ludvik ZORZUT, Muzej Slovenskega Pri- teklosti ali o slovenskem značaju pokrajine.«68 Ker so večja morja, str. 6. [s.n.]. arheološka izkopavanja na Tolminskem (Sv. Lucija / Most na 68 Ludvik ZORZUT, Muzeji in arhivi, str. 4. Soči) potekala že pred prvo svetovno vojno, pa tudi po njej, so tamkajšnje najdbe prejeli v hrambo najprej muzeji na Dunaju, Muzejsko društvo in sosledje dogodkov 63 69 (Spletni vir 8). nato pa tudi v Trstu in Gorici.69 Kaj pa se je zgodilo z zbranimi predmeti za slovenski Narodni muzej v Gorici? Usoda te s tru-dom zbrane kulturne dediščine še naprej ostaja nepojasnjena. Najverjetneje je bila med pogromom Italijanov na Gorico med veliko vojno uničena oziroma razpršena. Najdba v Narodni univerzitetni knjižnici Ljubljana pa vliva kanček upanja na še ka-kšno morebitno odkritje (glej str. 76–83). Marsikoga med Slovenci je vojna duševno zlomila. Gorica, kjer so si ustvarili dom, kjer so delali in zavzeto sodelovali kot zavedni Slovenci v domoljubnih društvih, je bila dodeljena Italijanom, vključno z mnogimi kraji, od koder so člani goriškega muzejskega društva marljivo dostavljali predmete. Marsikateri rodoljub je moral oditi iz mesta ali katerega drugih severnopri-morskih krajev, ne le začasno; fašistični teror je mnoge prisilil, da so zapustili svoje domove za vedno. 64 65 METODA DELA Metoda dela je bila dokaj preprosta. Omislila sem si raz- predelnico s šestimi stolpci, v katere sem vpisovala zbrane podatke. Zajemala sem jih iz notic Za Narodni muzej darovali, ki sem jih odčitala po kronološkem zaporedju, iz objav v obeh časopisih: Gorica in Soča. Neredko sem imela težave pri razbiranju podatkov zaradi slabe kvalitete tiska, zato mi je bila v pomoč in is-točasno tudi v kontrolo natisnjena notica z istimi navedbami v drugem časopisu. V prvi stolpec v tabeli sem vnašala objavljena imena in priimke darovalcev. Zapisovalci niso bili vedno dosle-dni in večkrat so pozabili navesti ime. S primerjanjem podatkov, ko so se denimo isti darovalci pojavljali večkrat v različnih številkah časopisov, skupaj z novimi podarjenimi predmeti, sem pri popolnejših zapisih poprej pomanjkljivim podatkom v prvi stolpec v oglatih oklepajih pripisovala ustrezna imena. Rekonstrukcija je bila neizbežna. V naslednjem stolpcu v tabeli sledi poklic donatorja, če so ga seveda v noticah priobčili. Med temi je bilo največ oseb moškega spola. Njihovi poklici so bili sila raznoliki: veliko je učiteljev, profesorjev, ravnateljev, doktorjev, čeprav ni vedno natančno definirano, ali so doktorji znanosti ali so zdravniki, med slednjimi so tudi okulist in zobozdravnik ter otorinolaringolog; kar nekaj je državnih uradnikov (župan, sodni oficial, kontrolor, deželni uradnik, davčni asistent, knjigovodja, pismonoša itd.); precej je obrtnikov (trgovec, urar, kovač, klepar, ključavničar, mesar, mizar, brivec, čevljar, dimnikarski pomoč- nik, krojač, tiskar, gostilničar in še nekateri drugi); pojavljajo se tudi posestniki; sorazmerno malo je teologov: med njimi je župnik, dva sta se opredelila kot vikar in cerkovnik, spet dva kot dekan in katehet; med darovalci sta tudi slikarja, fotografa in arheolog. Precejšnje število je učencev, dijakov in učiteljiščnikov. Darovalk je v primeri z darovalci manj in še te so navedene kot profesorjeva žena, nadučiteljeva vdova, županova soproga, če jih navedem nekaj. Ob večini žensk ni zabeleženih poklicev, pri nekaterih so zapisali samo priimek; da so jih ločili od moških, so dodali naziv gospica ali gospa, vdova, tudi učenka. Izgleda, da so bile poklicne opredelitve deležne le učiteljice in poštarica. 66 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Nujno je opozoriti, da so bile učiteljice tudi najbolj uspešne pri zbiranju predmetov. Tretjemu stolpcu je namenjen darovalčev oziroma darovalkin kraj bivanja, ki so ga poročevalci zapisali, včasih pa tudi nanj pozabili. Nato sledi četrti stolpec, ki je namenjen navedbi darovanih predmetov. Ti niso vsebovali tehničnih podatkov (mere, material, tehnika), kar otežuje vrednotenje. Večkrat sem bila prisiljena predmete uvrstiti v strokovno podro- čje le približno. Komu se bodo uvrstitve zdele preveč drobnja-karske, vendar ker je bilo premalo zanesljivih podatkov, je pre-vidnost botrovala taki odločitvi. Razvrščanju v stroke je dodeljen peti stolpec. Kar tu naj naštejem široko paleto področij, kamor sem uvrščala darovane predmete: arheološki predmeti, ar- hivsko gradivo, etnološko gradivo, fotografija, kartografsko gradivo, knjižno gradivo, likovna umetnost, nabožni predmet, nakit, naravoslovje, notno gradivo in glasbila, numizmatika, odlikovanja, orožje in vojaška zgodovina, pečatniki, pohištvo, tehnična kultura, umetnostna obrt, zgodovinski predmeti. Ob klasi-ficiranju znanstvenih strok so se hkrati izkristalizirala tudi področja kompleksnega muzeja in nakazala možne ambientalne postavitve eksponatov. Našteta področja niso zastopana enakomerno. Dobrodošli so bili vsi darovi. Mnenja sem, da so darovalci v precejšnji meri izbirali čudesa, ki so bila za zbirke značilna v 17. stoletju, denimo razne naravoslovne posebnosti in raritete 70 Prim.: Patrick MAURIES, Cabinets of curios- (čudno zraščen kos lesa, izrodek kokošjih jajc itd.).70 S poučnimi ities, Thames&Hudson, London 2002. Av- časopisnimi prispevki so osveščali prebivalstvo o primernih tor v navedenih kabinetih čudes našteva tako samorogove rogove, minerale dih je- predmetih za nastajajoče zbirke. Vodilno vlogo med tako ime- majoče lepote, korale fantastičnih oblik, novanimi zastopniki so odigrali učitelji. Na terenu so prirejali skrivnostne fosile, nagačene živali, posu-predavanja, na katerih so podeželsko prebivalstvo poučili o po- šene rastline, morske školjke, nenavadne in deformirane stvore. Tu je bilo zbrano menu zbiranja in predvsem o želenih predmetih, ki naj bi bili vse znanje, ves kozmos, ki so ga razpore-razstavljeni v novem muzeju. Pristavim naj, da je bila glede na dili na policah ali so viseli s stopov. popisane podarjene predmete večina kakovostnih, čeprav so najbrž klicali po temeljitem konserviranju in restavriranju. Med njimi so bili zelo občutljivi, krhki predmeti: sorazmerno veliko slik na steklo, oljne slike, na svilo izvezene slike, raznovrstne te-kstilije, etnološki predmeti iz naravnih materialov (čepica iz drevesne gobe, pelerina iz lipovega lubja, tobačnica iz lipovega lubja), arhivsko gradivo na pergamentu in papirju, redke knjige, fotografije, fosili, če naštejem le nekatere. Poimenovanja predmetov so v tabeli zapisana tako, kakor so bila objavljena v noticah. Na ta način je ohranjena tudi jezikovno-narečna dediščina. Že hiter pogled na razpredelnico pove, da je precejšnje število ljudi prispevalo novce, za katere ni popolnoma jasno, ali so bili mišljeni kot samoprispevki ali kot eksponati. V članarino jih zagotovo ne moremo uvrstiti, ker je ta znašala 4 K. Prav zaradi po-manjkljivih podatkov sem vse novce ‒ od bronastih in srebrnih Metoda dela 67 do zlatih ‒ uvrstila v numizmatiko. Zadnji, šesti stolpec, navaja vir informacije o donaciji – z datumom in številko Gorice in Soče, kar hkrati tudi nakazuje približen čas pridobitve in vpis v seznam pridobljenih predmetov, če je ta obstajal. Evidenca darovalcev in podarjenih predmetov je bila vsekakor zapisana, kar je razvidno iz objavljenega zapisnika Občnega zbora Muzejskega društva z datumom 10. 3. 1913, kjer so poročali o številu članov (70), o številu sodelujočih darovalcev in o zastopnikih (700) ter 71 Prim.: Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, o visokem izkupičku zbranih predmetov (okoli 7000).71 V zapi-Gorica, 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko sniku Občnega zbora so – najbrž v prispodobi – zapisali, da društvo za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. 1913, 43/32 str. 3.; -g-, Občnega zbora Mu- bodo vsakega rodoljuba-darovalca vpisali v »zlato knjigo«. zejskega društva za Goriško, Učiteljski to- Statistika postreže z naslednjimi podatki: v Gorici so notice variš, Ljubljana, 28. 3. 1913, 53/13, str. 3. Za Narodni muzej darovali objavili 77-krat, v Soči 85-krat. Razu-mljivo je, da je bilo več objav v Soči, saj je izhajala dlje, nekajkrat pa so daljše sezname, natisnjene v Gorici, razdelili na več krajših objav v Soči. Kar 34-krat sta se izida obeh listov z objavami darovalcev datumsko ujemala. V tem primeru sem najprej citirala Gorico, ker sem upoštevala abecedni red. V primeru, ko so se objave datumsko razlikovale, pa sem najprej navedla časopis, ki je prvi objavil notico o darovalcih in zbranih predmetih, nato pa sledi še drugi časopis, z datumsko poznejšo objavo, vendar z istimi donatorji. Kakor sem že omenila, so nekaj daljših seznamov v enem časopisu razdelili v več zaporednih krajših objav v drugem glasilu. Pri analizi podatkov je bilo primerjanje in usklaje-vanje pogosto in zamudno. Sorazmerno malo je napak; se je pa tudi primerilo, da so iste donatorje nekajkrat po pomoti objavili dvakrat. Teh v tabelo drugič nisem vpisala. V opravičilo naj v prid verodostojnosti zapišem, da so nastala manjša odstopanja prav pri deljenju daljših seznamov v krajše. Prav tako sem upo- števala navedke v Primorskem listu in Goriškem listu; ti so bili v primerjavi z objavami v Gorici in Soči zanemarljivi, ker se v celotnem obdobju pojavijo samo štirikrat. Na tak način niso bistveno prispevali k spremembi tudi zato, ker so se prekrivali s podatki v Gorici ali Soči, razen v enem primeru, ko je natisnjeno darovano knjižno gradivo, ki pa ni bilo navedeno v drugih goriških glasilih. V krajši priloženi tabeli so zapisani kraji, od koder so Slo-venke in Slovenci prinašali predmete kulturne dediščine. Kot že rečeno, v časopisih Gorica in Soča niso navajali dosledno; večkrat so jih izpustili. Če bi kraje ob vsakem prejemu daril navedli, bi bil ta seznam zagotovo precej daljši. Drugi stolpec v tabeli je namenjen podatku, kolikokrat so iz določenega kraja prispevali predmete kulturne dediščine; v tretji stolpec pa predstavlja se- števek podarjenih predmetov. Iz razpredelnice razberemo, v katerih krajih so bili najbolj podjetni, darežljivi in organizirani. 68 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 25 Zemljevid s severnoprimorskimi kraji, kjer so darovalci-zbiralci pridobivali predmete kulturne dediščine. Metoda dela 69 KRAJ Število darovanj Število darovanih predmetov v kraju kulturne dedišCˇine 1. Ajdovščina 4 42 2. Avške Srednje (Avče) 1 1 3. Bate 2 10 4. Batuje 1 2 5. Bilje 3 94 6. Bovec 13 68 7. Branica 1 3 8. Brje 2 6 9. Bukovo 1 1 10. Cerkno 1 1 11. Cerovo 2 2 12. Cesta pri Ajdovščini 2 15 13. Čepovan 2 28 14. Čezsoča 1 1 15. Črniče 3 4 16. Deskle 3 3 17. Dobrovo 1 1 18. Dol 2 4 19. Dol. Branica 5 20 20. Dolenja Trebuša 3 5/* 21. Dornberk 1 1 22. Drežnica 2 59 23. Dunaj 1 3 24. Dutovlje 1 112 25. Dvor 1 1 26. Gorica 198 887/* 27. Gorenje polje (Kanal) 1 5 28. Gorenja vas 1 1 29. Gradišče (Prvačina) 1 4 30. Hruševje 1 1 31. Jagršče 1 2 32. Jasna Poljana (Police nad Cerknim) 1 2 33. Jurdani 1 4 34. Kal 8 61 35. Kanal 12 214/* 36. Kobarid 51 141/* 37. Kojsko 1 3 38. Koritnica 2 3 39. Krmin/Cormòns 4 58 40. Kostanjevica 1 1 41. Levpa 1 27 42. Na Livadi (Solkan) 1 3 43. Ljubljana 2 4 70 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 44. Log (?) 1 17 45. Lokovec 2 3 46. Miren 18 58 47. Nemški Rut (Rut) 2 28 48. Opatje Selo 1 5 49. Osek 2 3 50. Ozeljan 4 5 51. Paljevo 3 9 52. Pečine 3 17 53. Pevma/Piuma 12 37 54. Plave 8 14 55. Podgora/Piedimonte 8 17 56. Podgrad 1 1 57. Podklošter 1 1 58. Podmelec 2 15 59. Podsabotin 1 1 60. Plužna 1 1 61. Ponikve 1 7 62. Pulj/Pula 1 1 63. Ribnica na Dolenjskem 1 1/* 64. Rihemberk (Branik) 3 28 65. Robič 2 42 66. Rubije 6 19 67. Rupa 3 9 68. Sedlo 2 7 69. Solkan 5 26 70. Sovodnje ob Soči/Savogna d’Isonzo 3 22/* 71. Sv. Križ 7 16 72. Sv. Lucija (Most na Soči) 2 4 73. Sv. Tomaž (Stomaž) 1 1 74. Šebrelje 1 21 75. Šempas 8 12/* 76. Šmarje 23 69 77. Štandrež/Sant’ Andrea 2 3 78. Števerjan/San Floriano del Collio 1 1 79. Št. Peter (Šempeter pri Gorici) 3 3 80. Šentviška gora 3 5/* 81. Tevče 1 25 82. Tolmin 9 15 83. Trnovo 1 5 84. Trst (Katinara/Cattinara) 5 48 85. Velike Žablje 1 1 86. Vitovlje 2 2 87. Vogrsko 3 7 88. Vojščica 1 1 Metoda dela 71 89. Volčja Draga 1 4 90. Volče 1 221 91. Kanalski Vrh 1 1 92. Vrh sv. Mihaela/Monte San Michele 39 410 93. Vrtojba 1 4 94. Vrsno 4 12/* 95. Vrtovin 1 6 96. Zagora 1 1 97. Zakojca 1 15 98. Žaga 2 24 Skupaj: 98 Skupaj: 570 Skupaj: 3.239 Kot središče izstopa Gorica, ne samo ker je bila po številu prebivalstva najštevilčnejša, temveč tudi zato, ker so se tu šolali dijaki iz vseh predelov Soške in Vipavske doline, Brd ter Krasa. Sledi Kobarid, tretji po pogostosti oddanih predmetov je Vrh sv. Mihaela, in sicer po zaslugi samo enega darovalca; Vrhu sledijo Šmarje, Miren, Kanal, Pevma, Bovec, zatem je še nekaj krajev, kjer so darovali nekaj manj kot 10-krat. V zadnjem stolpcu so ob nekaterih seštevkih dodane zvezdice (/*) kot opozorilo, da pri darovanih predmetih ni bila navedena točna količina, ampak je bilo pavšalno zapisano: nekaj, več, itd. Na osnovi razpoložljivih podatkov je ob zaključku tabele podan celoten izkupiček darovanih predmetov, ob katerih v časopisih niso navajali krajev. Naštela sem še 1.031 predmetov kulturne dediščine, pri katerih ni bilo v časopisju zapisanih krajev. Če prištejemo k tem še 3.239, je skupno število darovanih predmetov 4.270. Opo-mnim naj, da je to le zaokroženo število. Kakor že rečeno, v časopisju kar nekajkrat ob daritvah ni bil naveden kraj. Prav tako ob teh marsikdaj predmeti kulturne dediščine niso bili opremlje-ni s konkretnim podatkom o številu, temveč so bili navedeni le kot: nekaj ali več predmetov, zato so ti v tabeli označeni z zvezdi-co (/*). Označeni kraji na zemljevidu in tabeli kažejo, od kod so 72 Med kraji sta omenjeni tudi Sv. Lucija, da-darovalci zbrane predmete dostavljali v Gorico. 72 Prinašali so jih nes Most na Soči, in Rihemberk, danes iz kar 98 različnih krajev, kar je izjemno in kar ponovno kaže, Branik, ter Sv. Križ, danes Vipavski križ. kako razširjeno in razvejano mrežo so imeli goriški organizatorji. Kot je razvidno iz razpredelnice, v stolpcu podatek o kraju žal velikokrat manjka, zato obstaja verjetnost, da so darovalci prihajali tudi od drugod, pa jih v goriških časopisih niso navajali. Geografsko gledano so predmete zbirali predvsem v današnji severno-primorski regiji in v slovenskih vaseh, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Italiji, vključno z Gorico. Od tod je bilo največ darovalcev. Med vasmi onstran današnje državne meje še posebej opozarjam na Vrh sv. Mihaela (San Michele del Carso), 72 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • od koder je po zaslugi slovenskega učitelja Josipa Baliča nastajajoči Narodni muzej v Gorici pridobil največ dragocenosti. Naj naštejem še druge kraje s tega območja, od koder so prihajali darovalci: Krmin, Pevma pri Gorici, Podgora pri Gorici, Sovodnje, Števerjan, Štandrež. Najprizadevnejši darovalci-zbiralci so prihajali iz Kobarida, Šmarij, Mirna, Kanala, Bovca; iz drugih krajev je število zbranih predmetov znatno nižje. Nekateri kraji pa ne sodijo v ta pokrajinski kontekst. Predmete za muzej so pridobili še z Dunaja, iz Ljubljane in iz treh hrvaških krajev (Jurdani, Pulj, Rupa), iz Podkloštra (Arnoldstein) v Ziljski dolini (današnja Avstrija), iz Ribnice na Dolenjskem in Trsta (posebej omenjena Katinara). UvršCˇanje v znanstveno podroCˇje Dolžna sem podati nekaj pojasnil v zvezi z darovanimi predmeti. Ostaja kar nekaj dilem pri določanju funkcije predme-ta in posledično, v katero »znanstveno« stroko bi jih uvrstili. Med njimi je včasih zelo tanka meja. Čeprav sem »starinsko lepo rezljano skrinjo« uvrstila med etnološke predmete, bi bila lahko uvrščena tudi med pohištvo. Naslednji primer: rastlina povodni oreh spada med naravoslovje, ker pa niz orehov sestavlja »romarski rožni venec«, je zato uvrščen med nabožne predmete. Kam postaviti »Jesenko, Prirodoznanski zemljevid«? Ali med kartografsko gradivo ali med knjižno gradivo? Po preučitvi spada med knjižno gradivo, saj je »[…] zaradi svoje razsežnosti bolj primeren učite- 73 (Spletni vir 15). lju kot pomožna nego učencu kot učna knjiga […]«73 Težka je bila odločitev pri zgodovinskih predmetih, saj bi marsikateri lahko sodil tudi v razdelek denimo arhivsko gradivo, odlikovanja, pečati. Arheološki predmeti Kdo je med rodoljubi-organizatorji določil, če gre resnično za ostaline iz rimske dobe? Ali je bila »1 skleda, 1 lonec, 1 kro- žnik« resnično iz rimskega časa (glej str. 180)? Cesarsko-kralje-vemu kontrolorju Dietzu najbrž lahko zaupamo, da sta bila nov-ca resnično rimska (glej str. 182). In naprej, ali je v Rupi najdeno »rimsko bodalce« iz omenjenega časa (glej str. 182)? Kdo bi lahko danes glede na skopi opis: »1 rim. puščica, 2 rim. bronsa z ornamenti, 2 prahistorična lonca« potrdil navedeno (glej str. 187)? Morda pa so bili Anton Ferlat (nadučitelj), dr. Josip Levpu- šček in Rudolf Drufovka ljubiteljski arheologi, saj so celo navedli Metoda dela 73 datum (13. IV. 1911) naslednje najdbe v Rupi, v kraju, kjer je Ferlat že našel zgoraj navedeno rimsko bodalce (glej str. 187). Podobna dilema velja tudi za »1 rim. bronasti okrasek«. (glej str. 187). V premislek, naj ostane le pri teh navedbah. Je pa Tomaž 74 Čisto drugačnega kova je bil ljubiteljski ar-Rutar (1807–1877)74 zasnoval v župnišču prvo arheološko zbir-heolog Tomaž Rutar (1807–1877). Kot ka- ko na Mostu na Soči. Žal se je po njegovi smrti razpršila in so jo plan je služboval na Mostu na Soči že pred 1846, pozneje kot župnik. Leta 1848 je za- deloma hranili v goriškem in dunajskem muzeju. Po mnenju čel nabirati na griču Mirišče nad Mostom Draga Svoljšaka je Rutarjevo arheološko delo pomembno kot na Soči prazgodovinske predmete: imel je pričevanje o tedanjem prebujanju slovenske narodnostne misli. lepo zbirko bronastih kotlov, fibul, korald itd., kar pa so po njegovi smrti raznesli in Prav po njegovi zaslugi je Most na Soči eno redkih slovenskih le ostanek je prišel v goriški in dunajski arheoloških najdišč, o katerem so prva strokovna poročila napi-muzej. O svojih najdbah je poročal v Arkiv za poviestnicu jugoslavensku III (1854). Pri- sana v slovenščini.75 m.: (Spletni vir 16). Zgodovinar »[…]Si- mon Rutar je 5. sept. 1872 pri njem videl ‘en prsten vrč, en segnit kotel, lepo okin- čan, več lepotičja in reči za ženski kinč, ka- kor npr. male bucike s tremi konji, male Arhivsko gradivo kroglice, na katerih je bil pepel itd.’ […] Okoli 1850 je Tomaž Rutar rešil tudi nekaj predmetov in več žganih grobov, ki jih je V nadaljevanju so kot zgledi, »iztrgani« iz Tabele, nekateri na svojem travniku […] izkopal Jožef Štru-darovani predmeti, s katerimi sem nazorno predstavila, zakaj so kelj – Johan […] Rutar je o arheoloških ti uvrščeni v prav dotično znanstveno področje. Če se pri arheo-najdbah z Mosta na Soči prvič poročal že 1853 in nato še 1854. […] Rutar je zaslu- loških artefaktih pojavlja dvom o pristnosti, je manj skepse pri žen, da je prišel Most na Soči v evidenco podarjenih datiranih testamentih, zapisnikih, letakih, listinah, avstrijske spomeniškovarstvene službe in s tem že 1879 tudi v strokovno arheološko spisih, oklicih, darilnih pismih, pri tiskanih pravdah, urbarju. literaturo […] Na podlagi Rutarjevih pri- Tovrstno gradivo ima lahko tudi zelo osebno noto: »original S. poročil in odkritij je goriški advokat P. Biz- zarro, konservator avstrijske zaščitne služ- Gregorčičeve pesmi, zložene gospici Amiliji Čebron, sedaj go-be na Dunaju za področje Gorice, Tolmina spej Baličevi«, »razglednico, katero je pisal Gregorčič gospej Ba-in Sežane, 1879 obvestil c. k. Centralno ko- ličevi«, »S. Gregorčiča lastnoročno varijanto pesmi ‘V celici’ in misijo na Dunaju o arheoloških najdbah na Mostu na Soči, si zagotovil njeno denarno varijanto pesmi ‘Zvonček’, obe pisani na listek, katerega je poda-pomoč za izkopavanje in nato 1880 začel s ril pesnik svoji bivši postrežnici g. Amiliji Čebron, zdaj omoženi sistematičnim raziskovanjem. […]« Svd. [Drago SVOLJŠAK], Rutar (Ruttar, Rutter) Balič«, »pismo S. Gregorčiča g. Jos. Baliču«.76 Franc Merkel,77 uči-Tomaž, Primorski slovenski biografski leksi- telj v koprskem učiteljišču, je prepisal razne slovenske cerkvene kon,13, Rebula-Sedej, (ured. Martin Jevni-pesmi, katere uvrščam tudi v ta sklop (glej str. 203). Bojim se, da kar), Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1987, str. 257–258; Drago SVOLJŠAK, Ja- to krhko, vendar zelo dragoceno zgodovinsko gradivo vojne nez DULAR, Železnodobno naselje Most na ujme ni preživelo. Soči. Gradbeni izvidi in najdbe. The Iron age settlement at Most na Soči. Settelment Structures and Small Finds, Opera Instituti Archeologici Sloveniae 33, Inštitut za arhe- ologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2016, str. 17–18. Etnološko gradivo 75 Na tem mestu je umestno opozoriti na zasebno zbirko in sicer zbirko antičnih pred- Etnološki predmeti so odlično zastopani, kar potrjuje, da metov Vincenzia Zandonattija (1803– so znali zastopniki prebivalstvo dobro motivirati za Narodni 1870). Ta tržaški lekarnar in zbiratelj starin je leta 1849 pri tiskarju Seitzu v Gorici nati- muzej v Gorici. Prav ti predstavljajo samobitnost in svojskost snil prvi vodnik po Ogleju z naslovom Gui-prebivalstva na tem prostoru. Razdelila sem jih v več sklopov in da storica dell’antica Aquileia. Prim.: Alen-nakazala, kako bi jih bilo mogoče po skupinah razstaviti v muze-ka di BATTISTA, Zanimanje Štefana Koci- ančiča za goriško umetnost in umetno- ju. Pri tej predstavitvi sem se omejila le na izbor. Nekaj je prav stne spomenike, Izvestje Raziskovalne redkih: »čepica iz drevesne gobe«, »1 stara usnjata nožnica za 74 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Gori- nož in vilice«, »1 kljukica iz roga za kolovrat«, »1 tobačnica iz li-ca 2017, 14, str. 20. povega lubja«, »1 stara svilena listnica (vezenina)«. Ni odveč 76 Namera, da bi v Rokopisnem oddelku NUK opozorilo, da bi jih morali še posebej skrbno varovati, če bi jih našla v zajetni ohranjeni Gregorčičevi za-razstavili. puščini katero od Baličevih daril za Naro- dni muzej v Gorici, se žal ni uresničila. Gra- Naštejem naj še primerke oblačilne kulture: »1 jopič, ka-divo v Rokopisnem oddelku sicer razkriva kor so jih nosile kmetice okoli l. 1850«, »1 palerina iz lipovega Gregorčičevo dopisovanje z Amalijo Čebron, por. Balič in njenim soprogom. Gre lubja, 1 pastirski klobuk«, »stara kraška ruta, dobljena na Vojšči-predvsem za vljudnostna sporočila; našla ci«, »1 stara peča«, »3 stari jopiči, dobljeni v Šempetru pri Gori-sem štiri. Za pokušino eno citiram: »(1902- jul.) z Gradišča - Velecenjeni gospod! Ama- ci«, »1 čepica (črnogorsko ročno delo)«, »1 par coklov pletenih, lija mi je povedala, da sta se zaročila. Dobi-kakor so jih nosili v Drežnici«, »1 telovnik«, »1 par čevljev splete-te pridno, varčno in pošteno ženko. Česti- nih iz ličja (prineseno iz Afrike)«, »4 stari vezani robci«, »star tam Vam, a jaz ne vem od kod enako na-stopnico dobim. Zmenila sta se menda, da okoličanski robec, Gabrje«. Med drugimi etnološkimi predmeti bi šla v Gorico in da bi se vsa slavnost doli je zbiralka podarila tudi »moderc«, ki je uvrščen med oblačilne zvršila. Moja želja je, da bodi to pri meni: služila mi je zvesto in njen dolžnik sem. Iz- kose. prosite vse tri oklice hkratu in določite dan Orodja: »(kosa vile cepec) domače delo«, »orodje iz kresil-koncem avgusta. V tem času pozovem v nega kamna«, »nož za trske«, »stari srp«, »star model za sir«, hišo svojo nečakinjo šiviljo, da Amaliji kaj priredi. O priliki več. Pozdrav od mene in »uteži«. Amalije. Vam udani S. Gregorčič« (Gregor- Stanovanjska oprema in gospodinjsko-gospodarski pri- čič Simon–Ignaciju Gruntarju, NUK Ms 636, Mapa VI., 1901–1902, št. 1080 - Gre- pomočki: »1 čutarica (staro domače delo)«, »1 leščerba«, »2 stari gorčič Baliču) lampi«, »1 lepa pisana majolika iz dobe ok. Ivana Svetokrižkega, 77 Mirjana KONTESTABILE ROVIS, Slovenski dobljeno na rihemberških Brjah«, »starinska, lepo rezljana skri-oddelki Cesarsko-kraljevega moškega uči- teljišča v Kopru 1875–1909, Arhivi, Glasilo nja«, »stara stolica, 1 kolovrat in pripravo za trenje beta«, »1 pr-društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2011, sten vrč, 2 lončena modela, 1 motovilo, 1 zaglavnik, priprava za 34/1, str. 67, 70–71. praženje, 2 ročna ražnja«, »1 lesen vrč«, »1 ključavnica«, »1star glavnik«, »čevljarski stol iz l. 1717, železen lonec«. Slike na steklo: Nekaj več pozornosti zahtevajo slike na 78 »Pomena slik na steklo v zgodovini tako steklu,78 ki jih je sorazmerno veliko in so jih izročali iz zelo raz-imenovane tradicionalne ljudske kulture ličnih krajev: iz Dola, Zakojce, Vojščice, Kobarida (»Sv. Anton«, se v današnjem času lahko zavemo le z veliko mero domišljije, s katero si približamo »Sv. Frančišek«), Mirna, Dolenje Branice, Gorice (»Sv. Leo- čas, ko so te steklene podobe razveselje- nard«), Ajdovščine (»Zadnja večerja«), Drežnice, Žage, Ponikve vale oko in duha kmečke družine. Zamisliti (»Kristusovo trpljenje«, »Marija«, »Sv. Genovefa«), iz Bukovega si moramo čas 18. in 19. stoletja, čas črne kuhinje z ognjiščem, zakajeni prostor, kjer (»star križev pot na steklo«) in Vogrskega. Pri popisu ime lokaci-ni bilo prostora za stensko okrasje, ter je izvora ponekod manjka, pri vseh pa ni zapisanih naslovov; izbo ali hišo s pečjo in družinsko mizo, kjer se je odvijalo življenje družine. […]« Nad tam, kjer so, so nabožne narave. K temu »slikarskemu sklopu« družinsko mizo je bil tako imenovani boh- pogojno uvrščam tudi »2 končnici čebelnega panja zelo dobro kov kot, kjer so zaživele slike na steklo. Pri- m.: Inga MIKLAVČIČ BREZIGAR, O pomenu ohranjena slikarija iz leta 1867«. slik na steklo, v: Ana SIRK FAKUČ, O resta- Pipe: »1 čedra z Gorenjskega« (domače delo), »pipa z vriranju slik na steklo in o tehniki slikanja, okraski (iz zapuščine pok. vikarja Štruklja iz Čezsoče)«, »izre-Goriški muzej, Nova Gorica 2011, str. 2. zljana pipa iz l. 1762«, »1 škatljica za užigalice«. Izpostavljam dva artefakta, ki sta na splošno manj pozna- na: »Stare vénge za kotel«, narečno veriga za kotel nad ognji- ščem, in »munga«. »Star lesen gladilnik (mungo)« je priprava za likanje in je hkrati uvrščen med orodja in etnološko gradivo. Je neke vrste pred-hodnica likalnikov (monga je gorenjska beseda, munga dolenj- Metoda dela 75 ska, die Mange – priprava za likanje perila, valjak). Uporabljali so jih za glajenje tistega perila, ki ni imelo gumbov (rjuhe, brisače, prte, prtičke, robce itd.). Danes priprave ne poznamo več, zato je predstavljena na sliki. Bila je sorazmerno velika, zato je deponiranje takšnih artefaktov za nastajajoči Narodni muzej v Gorici zahtevalo precej prostora. Citiram opis delovanja: »V bi-stvu je bilo monganje osnovano samo na principu teže. Na približno meter široki in dolgi mizi sta bila postavljena dva lesena valja, nad njima pa zaboj s 50 kg težkim kamnom, ki je močno pritiskal na valja. Tako se je monga s prenosom sile gibala sem Sl. 26 Enostavna monga – priprava in tja, perilo pa se je, navito na valj, lepo ravnalo. Posamezne za likanje ali ožemanje perila. V upo-kose perila so navijali samo na en valj, drugi je bil vedno prazen. rabi je bila v začetku 20. stoletja pri Pri monganju je bilo delo razdeljeno. Oče in mati sta mongala, družini trgovca Franca Medika iz Ve-otroci pa so zgibali posamezne kose skupaj. […] Znana pa je bila like Nedelje. © Pokrajinski muzej tudi enostavna mónga, ki je bila sestavljena iz dveh valjev (skozi Ptuj - Ormož, Etnološka zbirka Veli-katera so vlekli perilo) in močnega okvirja. Posebno primerna je ka Nedelja, inv. št. L/38. bila za likanje ravnih kosov blaga, kot so npr. rjuhe, prti, spre-tnejši pa so z mongo zlikali tudi oblačila. Mongo so kot pripo- 79 Manica HARTMAN, Pranje in likanje nekoč. moček pri pranju in likanju iznašli v 18. stoletju.«79 Mar res radost in veselje žensk? , Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Ptuj 2015, str. 47–48. Avtorica razstavnega kataloga mi je priskr- bela dovoljenje za objavo Monge, za kar si ji zahvaljujem. Fotografija Darovalci so prinašali predvsem fotografske portrete zna- nih slovenskih osebnosti: »Mirosl. Vilhar«, »fotografije iz 1870 leta (dr. Lavrič, dr. Razlag, Tomšič (1. ured. ‘Slov. Nar.’), Levec, Šuklje itd.)«, »Fotografija Avgusta Schlegla«. Poleg teh so dostavljali tudi fotografske posnetke pomembnih dogodkov, n. pr. »fotografija ‘Tabora v Šempasu’«. Med zadnjimi je tudi doku- mentarni foto-album »Bau des Wocheiner Tunnels« / Gradnja bohinjskega predora. Kartografsko gradivo Nekateri zemljevidi niso bili natančno označeni in zato ni jasno, katero ozemlje predstavljajo; ob drugih pa so navedli nekaj več podatkov: »1 zemljevid l. 1800«, »Zemljevid Španije in Portugalske, Zemljevid kraljestva Ilirskega«, »zemljevid Italije in Avstrije z leta 1838«, »tri zemljevidi in 1 prirodopisna karta«, »1 stenski zemljevid Istre«, »zemljevid ‘Carta delle Contee di Gorizia 1805’«, »17 starih zemljevidov«. 76 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Knjižno gradivo Tako kot pri drugih podarjenih predmetih so bili tudi bibli- ografski podatki darovanih knjig večkrat navedeni pomanjklji-vo. Nekatere publikacije so bile navedene zgolj kot knjige, brez vsakršnih drugih referenc. Spet drugje so bili priobčeni le knji- žni naslovi z letnicami, imena avtorjev pa manjkajo: n. pr. »Katekizem 1869; slov. knjiga l. 1846 in 1875«, »3 stare Pratike (1 še v bohoričici)«, »Povestice l. 1846«, »3 stare knjige«, »84 knjig iz l. 1720–1820«. Študijo iz leta 1777 naj bi napisal ljubljanski zdravnik Anton Kastelic. Pogojno jo pripisujem Kastelicu, ki je opravil prvo analizo termalne vode v današnjih Dolenjskih Toplicah in na Dunaju izsledke objavil pod naslovom Prüfung und Gebrauch des warmen Bades zu Töplitz in Unterkrain (Dunaj, 1777, latinsko- 80 Dušan ŠTEPEC, Kronika, v: Dolenjske Topli-nemško). 80 ce v odsevu časa [znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih] (ur. Robert Pe- skar), Občina Dolenjske Toplice, Dolenjske Toplice 2015, str. 535. a) Protestantske knjige Ker slovenskih protestantskih piscev ni bilo med prido- bljenimi knjigami za Narodni muzej v Gorici, je Slovensko muzejsko društvo v Gorici leta 1913 »kupilo pred kratkim štiri redke slovenske knjige iz protestantovske dobe, prav dobro ohranje-ne, namreč: 1. Ta Celi Psalter Dauidou. Isloshen skuſi Primosha Truberia, Crainza — V Tibingi 1566. […] 2. Ta Celi Catehismus, eni psalmi, inu teh vekshih Godov Stare inu Nove Kèrſzhanſke Pejſni, od P. Truberja, S. Krellia, inu od drugih sloshena v’ Bitembergi, anno 1584 […] 3. Karszanske lepe molitve Jurja Dalmati-na, Wittenberga, 1584. […] 4. Biblia…. skusi Juria Dalmatina Wi- 81 Ivan KOŠTIJÁL, Bibliografske zanimivosti tembergae 1584. 2°, z lesorezi.[…]81 iz reformacijske dobe, Veda, Gorica 1913, 3, Če bi muzej odprli javnosti, bi slovenski razumniki tujeje- str. 622. O nakupu je po pričevanju Rudol- fa Drufovke o omenjenih protestantskih zičnim obiskovalcem to novo pridobitev zagotovo razkazovali z delih poročal tudi: Fr.[an] KOTNIK, Izviren velikim ponosom. Protestantski pisci so poskrbeli, da je sloven-Drabosnjakov rokopis, Časopis za zgodovi- ski jezik postal knjižni jezik, njegovi govorci pa so bili v tej lite-no in narodopisje, (ur. F. Kavčič), Zgodo- vinsko društvo Maribor, Maribor 1931, 26, raturi prvič omenjeni kot Slovenci. str. 123. Prim.: Mirko RUPEL, Nove najdbe Za večji del v Gorici zbrane kulturne dediščine domneva- naših protestantik XVI. stoletja, SAZU, Lju- bljana 1954 (Dela 2. razreda, 7.), str. 7. O mo, da je bila uničena med prvo svetovno vojno, pa vendar je eni izmed štirih protestantskih knjig Rupel posvetil svetel žarek prav v povezavi s protestantskimi pisci. To zapiše: »Ta celi psalter Davidov 1566. Pred prvo svetovno vojno je bil last Slovenske- nenadejano odkritje zahteva pojasnilo in kronologijo dogajanja. ga muzejskega društva v Gorici. Izvod je Da so se knjige ohranile, nam sporoča članek iz leta 1931. Zapi-precej dobro ohranjen in mu manjkajo le sal ga je Fran Kotnik, na podlagi pričevanj Joža Glonarja, ko je štiri listi. Vezan je v lesene platnice, prevle- čene z rjavim usnjem.« slednji pregledoval slovenske protestantske knjige, »ki jih ima g. 82 Fr.[an] KOTNIK, Izviren Drabosnjakov ro-Rudolf Drufovka, vodja trgovske družbe Commerce d. d. v Lju- kopis, Časopis za zgodovino in narodopisje, bljani, v Šelenburgovi ulici […]«82 Fran Kotnik si je iz Drufovko- (ur. F. Kavčič), Zgodovinsko društvo Mari- ve knjižnice vzel pod drobnogled samo Postilo iz leta 1578, bor, Maribor 1931, 26, str. 123. Metoda dela 77 zaradi Drobosnjakovega rokopisa v njej. Tudi Mirko Rupel je pozneje leta 1954 potrdil, da je bila Postila prej v lasti Rudolfa 83 Mirko Rupel je k Postili dodal: »Izvod ni po- Drufovka.83 Ker so zelo zgovorne Ruplove ugotovitve še za pre-poln, ker ima samo I. in II. del in sta še dva ostale protestantske knjige, jih v celoti citiram: »[…] Ta drugi dejl precej pomanjkljiva. Vezan je v lesene, z usnjem prevlečene platnice. Na praznem noviga testamenta 1582. Bil je prej last R. Drufovka, ki ga je kupil listu, ki v II. delu nadomešča manjkajoči 5. 27. septembra 1923 v Gorici od vdove Schmidt (vpis na prvem list, je Drabosnjakov avtogram.« uvezanem listu). Izvod ni popoln. Vezava ni sodobna. […] Ta celi katehismus, eni psalmi inu …1584. Privezan je Krščanskim lepim molitvam iz istega leta […] Pred prvo svetovno vojno je bil last Slovenskega muzejskega društva v Gorici. Dne 29. septembra 84 Kotnik je pojasnil, da je bila gospa Schmidt 1923 ga je kupil od vdove Schmidt84 Rudolf Drufovka (zapis na vdova po goriškem evangelskem pastorju notranji strani prve platnice). Platnice so sodobne: iz lesa, pre-W. A. Schmidtu. Dalmatinovo biblijo je do- bil »W. A. Schmidt v Gorici dne 26. avgusta vlečenega s črnim usnjem; ohranjen je tudi tok. Vendar izvod ni 1903 od p. d. Čikofa h. št. 4, v Zagoričah popoln.«85 Poraja se vprašanje, kako ga je lahko Drufovka odku- (protestantovske vasi pri Pod’kloštru), ka- pil, če pa so bile last Slovenskega muzejskega društva? kor je sam zapisal na drugo stran lesenih platnic.« Fr.[an] KOTNIK, Izviren Drabo- Najprej razjasnimo delček življenjske poti Rudolfa Dru- snjakov rokopis, Časopis za zgodovino in fovke, da bo razumljivejše prehajanje protestantskih knjig iz narodopisje, (ur. F. Kavčič), Zgodovinsko društvo Maribor, Maribor 1931, 26, str. 123. Gorice v Ljubljano. Kakor sporočata zglaševalni poli Mesta Lju- 85 Mirko RUPEL, Nove najdbe naših prote- bljana,86 se je Rudolf Drufovka, tako kot mnogi Goričani po prvi stantik XVI. stoletja, SAZU, Ljubljana 1954 svetovni vojni preselil v Ljubljano; s seboj je prinesel tudi prote- (Dela 2. razreda, 7.), str. 7–8. stantske knjige. V zgodovinskem arhivu mesta Ljubljane je Nina 86 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL LJU 500, MF 516. Za pomoč pri iskanju podat- Frakelj s sodelavci našla poli za Rudolfa in Ivana Drufovko (SI kov se zahvaljujem gospe Nini Frakelj. ZAL LJU 500, MF 516). Na njih so vpisani tudi rojstni podatki, in sicer: »Rudolf Drufovka, trgovec, ravnatelj tvrdke »Comerce d.d.«, rojen v Gorici 26. 9. 1879 (sin Ivana in Amalije roj. Kerševan), poročen z Anico (roj. Jurkovič) 24. 2. 1930 v Ljubljani, 87 Ivan Drufovka je pred drugo svetovno voj-otrok ni vpisanih; Ivan Drufovka,87 knjigovodja, bančni uradnik, no živel v Ljubljani kot trgovec (1927– rojen v Gorici 25. 7. 1906 (sin Rudolfa in Josife roj. Nadŭs), poro-1939). Navedene letnice ljubljanskega bi- vanja se razlikujejo z onimi pridobljenimi v čen z Ano (roj. Stŭchly) 3. 9. 1930 v Ljubljani, vpisan tudi sin ZAL. Zaradi vohunjenja v korist Italije je bil Boris, rojen 19. 9. 1932 (m.). Na hrbtni strani obeh pol so zapisa-obsojen na 20 let ječe. Prim.: Boris MLA- ni naslovi, kjer sta živela v Ljubljani Ivan in Rudolf Drufovka. KAR, Dr. Marko Natlačen o svojem delova- nju med 6. aprilom in 14. junijem 1941. K Leta 1927 sta živela na istem naslovu (Pod turnom 4), prav tako poročilu bana dr. Marka Natlačena o do-pa v letu 1935 (Tyrševa c. 15/I. oz. Dunajska c. 15/I.). Pri obeh godkih v Sloveniji v prvih mesecih okupacije (opombe napisal Zdenko Čepič), v: Pri- pa je zapisano, da sta se na isti datum, 26. 8. 1937, s tega naslova spevki za novejšo zgodovino, Inštitut za no-odjavila: Rudolf naj bi šel v Gorico, Ivan pa neznano kam. Glede vejšo zgodovino, Ljubljana 2001, 41/1, str. 139. na zapisane podatke na zglaševalnih polah še vedno ne moremo biti prepričani ali je Ivan Rudolfov sin ali ne, saj se je Ivan rodil preden se je Rudolf poročil z Anico (Anica je bila rojena 8. 5. 1900); možnost obstaja, da je bil Rudolf v Gorici poročen z Josi-fo, s katero sta imela otroka Ivana, pozneje pa se je ponovno po-ročil z Anico.« Da je Rudolf Drufovka leta 1934 poskušal prodati prote- stantske knjige, sporoča tudi najden zapis: »[…] Pogajanja za 88 Študijska knjižnica Maribor, Časopis za zgodovino in naravoslovje, Zgodovinsko dru- nakup nekaterih protestantik, ki jih je ponudil R. Drufovka v štvo Maribor, Maribor, 29/1–2,1934, str. Ljubljani, radi pretiranih zahtev niso dovedla do cilja. […]«88 94. 78 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 27 Ta celi noui Testament nashiga Gospudi inu Isueli-Sl. 27 a Prvi predlist, Zbirka starih tiskov, zharie Iesusa Christusa, na dua maihina deilla resdilen, © NUK, sign.: R 97937. vtim ie is tiga stariga Testamenta dopolnene, suma inu praua islaga, druguzh pregledan inu v kupen drukan, sku- si Primosa Truberia Crainza Rastzhizheria, Tübingen 1581, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97937. Sl. 27 b Tretji predlist, Zbirka starih tiskov, Sl. 27 b Iz knjižnice Rudolfa Drufovke z njegovim © NUK, sign.: R 97937. lastniškim vpisom, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97937. Metoda dela 79 Sl. 28 Postilla, to ie Kerszhanske evangelske predige, verhu vsakiga nedelskiga euangelia, od Adventa do Paske ali Velikenozhi : sa hishne gospodarie, shole, mlade inu pre- proste liudi, od Ioan. Spangenberga, na vprashanie, inu odgouor isloshe- na, pervi del : sdei, Ljubljana 1578, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97936. Sl. 28a Prva natisnjena stran, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97936. Sl. 28b Prvi predlist, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97936. Sl. 28 c Izvod v usnjeni kaseti Karszanske lepe molitve, Tübingen 1584, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: R 97939. 80 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 29 [ Missal rimskij va ezik slovenskij sazdan povoleniem P.G.N. pape Urbana Osmago, Rim 1706, Zbirka starih tiskov, © NUK, sign.: GS 60127. Sl. 29 b Na sprednjem spoj- nem listu žig: Rudolf Drufovka in zapis: Gorica, kupil leta 1912 pri Logarju, © NUK, sign.: GS 60127. Sl. 29 a Prva natisnjena stran, © NUK, sign.: GS 60127. Mirko Rupel je že v omenjenem članku pojasnil, kako so se vendarle knjige znašle v NUK. Očitno jih je Drufovka prodal tržiške-mu lekarnarju Bohuslavu Lavički (1879–1942), leta 1952 pa jih 89 Mirko RUPEL, Nove najdbe naših prote- je NUK nabavil od njegovega sina Zdenka Lavička. 89 stantik XVI: stoletja, SAZU, Ljubljana 1954 Zapleteno potovanje knjige iz rok v roke je imel prav tako (Dela 2. razreda, 7.), str. 7. Ta celi psalter Davidov 1566, ki ga je leta 1913 kot last Slovenskega muzejskega društva v Gorici navajal že Koštjál, za njim prav tako Rupel. Tudi ta se je nahajal v Lavičkovi zbirki. Rupel ga je opisal tako: »Izvod je precej dobro ohranjen in mu manjkajo le štirje listi. Vezan je v lesene platnice, prevlečene z rjavim 90 Prav tam, str. 7. usnjem.«90 Danes v NUK hranijo tri izvode tega psaltra, od katerih je eden Zoisov, zato za primerjavo prideta v poštev dva z na-slednjima signaturama: R 0 97998, R 0 97934. Po presoji dr. So-nje Svoljšek ni povsem zanesljivo, kateri je bil v lasti Slovenskega muzejskega društva v Gorici. Po Ruplovem opisu iz leta 1954 se najbolj približuje izvod s signaturo R 0 97998, vendar ima le-ta priložen listek s tem podatkom: »Ta izvod Trubarjevega prevoda psalmov je podaril Nj. Vs. Knez Pavle predsedniku senata in ministru dr. Antonu Korošcu in iz njegove zapuščine njen Metoda dela 81 izvršitelj senator Franc Smodej dne 15. februarja 1941 univerzi- 91 Citat mi je posredovala dr. Sonja Svoljšak tetni biblioteki v Ljubljani.«91 Sonja Svoljšak predvideva, da lah-25. 2. 2022, za kar se ji zahvaljujem. ko gre za kako pomoto in bi moral biti listek pri izvodu s signaturo R 0 97934, ki sicer nima izkazane provenience. Najpomembneje je, da so bile te dragocene knjige otete 92 Iskrena hvala za izdatno in prijazno pomoč pogubi. Spodnja tabela, ki jo je pripravila dr. Sonja Svoljšak, 92 dr. Sonji Svoljšak, skrbnici Zbirke starih ti- nazorno predstavlja vse knjige, ki so bile v lasti Rudolfa Drufov-skov v NUK. Poznavalka starih tiskov se je 28. 1. 2021 ob poslani razpredelnici spraše- ke in jih sedaj hrani NUK. S skupnimi prizadevanji smo odkrili vala: »Zakaj so bile knjige najprej vpisane v dragocene protestantske knjige, namenjene Narodnemu muze- signaturno knjigo, kasneje pa inventarizi- ju v Gorici. Ni pa popolnoma jasno, če so bile tudi preostale pu-rane, moramo še raziskati. To je res zelo nenavadno.« In: »Trenutno mi ni znano, od blikacije pridobljene za muzej ali so bile kupljene za osebno koga bi lahko NUK to odkupil. Lahko pa, knjižnico Rudolfa Drufovke. Na protestantskih ni rdečega žiga z da je knjige Drufovka komu prodal, kasneje pa jih je NUK od te osebe odkupil.« Nje- imenom in priimkom lastnika, medtem ko je na preostalih knji-na domneva je sedaj z dodatnimi novejši- gah le-ta odtisnjen. Naslovnice kljub temu objavljam za nadalj-mi primerjavami razjasnjena (glej op. 89). nja morebitna raziskovanja. Kakor nazorno predstavi prepis v tabeli, so bile nekatere knjige kupljene leta 1953, ena je bila v istem letu podarjena, žal ni znan darovalec, zadnji dve pa sta se znašli v FZC in bili nato predani v NUK. V navezi s trgovcem in obenem »gospodarjem« Goriškega muzejskega društva je v tem primeru treba oznaniti, da nista ne Gorica niti Soča objavila za nas pomembne notice; jo je pa februarja 1914 Goriški list, in sicer s temi besedami: »Za Narodni muzej je daroval g. R. Drufovka, trgovec v Gorici, Kristianske bukvize, 1784; Mojzesove bukve, prevedla Japel in Kumerdej 1791; Sl. 30 Navuk v peldah: lépe sgodbe in koristne povésti sa otroke od P. Ilga Jaisa, Gradec 1836, © NUK, sign.: GS 59556. 82 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Naslov Impresum Leto Signatura Opomba Vpisano v signaturno knjigo Ta celi noui Testament nashiga VTibingi : 1581 R 97937 izvod v usnjeni ca. 1949, Gospudi inu Isuelizharie Iesusa [Georg kaseti iz 1950 Christusa, na dua maihina Gruppenbach], knjižnice deilla resdilen, vtim ie is tiga 1582 Rudolfa stariga Testamenta dopolnene, Drufovke z suma inu praua islaga, druguzh njegovim pregledan inu v kupen drukan, lastniškim skusi Primosa Truberia Crainza vpisom Rastzhizheria Postilla, to ie Kerszhanske Drukano 1578 R 97936 z lastniškim ca. 1949, evangelske predige, verhu vLiblani : skosi vpisom Rudolfa 1950 vsakiga nedelskiga euangelia, od Ioannesa Drufovke Adventa do Paske ali Mandelza, 1578 Velikenozhi : sa hishne gospodarie, shole, mlade inu preproste liudi, od Ioan. Spangenberga, na vprashanie, inu odgouor isloshena, pervi del : sdei peruizh, verno inu sueisto stolmazhena: inu vpraui Slouenski iesik prepisana Missal rimskij va ezik slovenskij [Romae : Typis 1706 GS 60127 na sprednjem ca. 1939 sazdan povoleniem P.G.N. pape Sac. Cong. de spojnem listu Urbana Osmago Propag. Fide, žig: Rudolf 1706] Drufovka in zapis: Gorica, kupil leta 1912 pri Logarju Karszanske lepe molitve VVitebergae : 1584 R 97939 izvod v usnjeni ca. 1949, [Johanna kaseti iz 1950 Kraffta dediči], knjižnice 1584 Rudolfa Drufovke Ta celi catehismus, eni psalmi, V' Bitembergi : 1584 R 97939/ izvod v usnjeni ca. 1949, inu teh vekshih godov, stare inu [Johanna adl. 1 kaseti iz 1950 nove kèrszhanske pejsni Kraffta dediči], knjižnice 1584 Rudolfa Drufovke Navuk v peldah: lépe sgodbe in V Gradzi: v 1836 GS 59556 lastniški žig: 1939 koristne povésti sa otroke od P. salogi F. Rudolf Drufovka Ilga Jaisa Ferstlnove (J. L. Greiner) knigarnje Metoda dela 83 Cerkveno leto ali Pesmi z napevi V Celovcu: J. 1852 DS 105181 lastniški žig: ca. 1951 za vse nedele ino praznike Leon Rudolf Drufovka Lepo darilo za pridne šolarčke V Celovcu: 1852 DS 82944 lastniški žig: ca. Založba Rudolf Drufovka 1948/1949 Sigmundove bukkvarnice Sl. 31 Cerkveno leto ali Pesmi z napevi za vse nedele ino prazni- ke, Celovec 1852, © NUK, sign.: DS 105181. Sl. 32 Lepo darilo za pridne šolarčke, Celovec 1852, © NUK, sign.: DS 82944. 84 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Evangelji inu branje is svetiga pisma, izdal Urban Jarnik okoli 1800; Jarnik, Evangelji na vse dni svetiga posta, okoli 1800; Japel 93 Za Narodni muzej darovali, Goriški list, Go-in Kumerdej, Evangeliji, 1784.«93 Žal mi ni uspelo ugotoviti, kje rica, 12. 2. 1914, 1 /2, str. 2. se nahaja navedeno knjižno gradivo. b) NakljuCňi izplen knjig V Prilogi I je objavljen seznam tistih knjig slovenskih av- torjev, katerih podatke sem lahko dopolnila; ločeno, v Prilogi 2, pa je seznam knjig v drugih jezikih. Slednjih je znatno manj, ne le ker so jih poklanjali manj pogosto, temveč tudi zato ker jim je bilo še težje najti pripadajoče dopolnitve. V oglatih oklepajih sem dodala imena ali priimke avtorjev ter v okroglih oklepajih pripisala rojstne in smrtne letnice. Viri zanje so bili Slovenska bi- 94 Franc SIMONIČ, Slovenska bibliografija, I. bliografija, 94 Slovenska književnost iz zbirke Leksikoni Cankarjeve za-del: knjige (1550–1900.), I., II., III., snopič, ložbe ter druga zgodovinska in literarno-zgodovinska besedila.95 Slovenska matica, Ljubljana 1903–1905. 95 Tako sestavljeni seznami nam posredno povedo, kakšno čtivo je Leksikoni Cankarjeve založbe: Slovenska književnost, (ur. Janko Kos, Ksenija Doli-posedovalo tedanje slovensko prebivalstvo. nar), Cankarjeva založba, Ljubljana 1982. Z naključno nabirko knjig za Narodni muzej v Gorici, je Prim.: Janko KOS, Primerjalna zgodovina mogoče razkriti razvoj slovenskega pripovedništva. Pravzaprav slovenske literature, Mladinska knjiga, Ljubljana 2001. Peter VODOPIVEC, Od Pohli- so edino knjige, v primerjavi z drugimi zbranimi predmeti, nav-nove slovnice do samostojne države : Slo- kljub razvrstitvi v ustrezna »znanstvena področja«, hvaležno po-venska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana dročje za prikaz razvoja literarne zgodovine. Med darovanimi 2006. knjigami so se znašle Pridige Janeza Svetokriškega (1647–1714), slovečega pridigarja, pripovednika in cerkvenega literata, rojenega pri Sv. Križu na Vipavskem. Glede na razlago Janka Kosa pridige niso mogle biti podlaga za razvoj večje pripovedne celote, saj so bili v naši literarni zapuščini prvotni zapisi večidel didaktični, sporočilni ali retorični; »bodisi kot pismo, pridiga, po-učno branje in podobno; ker se zmeraj pojavljajo v funkciji ilustracije ali eksempla, je skoraj nemogoče, da bi se iz takšnih drobnih form izoblikovala večja pripovedna celota, kot je zgod- 96 Janko KOS, Začetki slovenske pripovedne ba, novela, povest ali celo roman.«96 Da pa se je pravkar zapisa-proze in evropska tradicija, Slavistična revi- no lahko zgodilo, je ključno opozarjanje bosonogega avguštinca ja, časopis za jezikoslovje in literarne vede, Obzorja, Maribor 1981, 29/3 str. 237. Marka Pohlina (1735–1801), naj izobraženi sonarodnjaki ne za-ničujejo kranjskega jezika, hkrati pa je slovensko govoreče so-deležane pozival, naj se ga ne sramujejo. Po mnenju Petra Vodopivca je bilo to dvakratno prevratniško dejanje. Na eni strani je Pohlin spodbujal »k večji samozavesti pri uporabi slovenšči-ne, na drugi pa v jeziku odkrival vez, ki je slovensko govoreče Kranjce družila v posebno, od nemško govorečih kranjskih prebivalcev različno jezikovno enoto. […] Z izidom Pohlinove Kraynske grammatike (1768) se je začela pri Slovencih prva oz. zgodnja doba modernega narodnega gibanja, tako imenovano Metoda dela 85 97 Peter VODOPIVEC, Od Pohlinove slovnice narodno prebujanje ali narodni preporod«.97 Pohlinu so že v se-do samostojne države. Slovenska zgodovi- demdesetih in osemdesetih letih 18. stoletja sledili predstavniki na od konca 18. stoletja do konca 20. stole-duhovščine in nekateri slovenski izobraženci. Pripravljali in ti-tja, str. 16. skali so slovnice, slovarje, pesmarice, šolske knjige, priročnike za kmetovanje in prevajali Sveto pismo. Novih nazorov se je oprijel tudi Jurij Japelj (1744–1807), ki je po Dalmatinovem prvem prevodu Biblije, v letih 1784–1802 v slovenščino pripravil drugi prevod. Naj spomnim, da so se med podarjenimi knjigami za Narodni muzej v Gorici znašla tudi Japljeva slovenska prevodna besedila. Leto 1790 je bilo za vse, ki so se zavzemali za večjo ve-ljavo slovenščine, zelo pomembno. Razsvetljenec Anton Tomaž Linhart (1744–1795) je priredil Beaumarchaisovo Figarovo svatbo in jo v slovenski gledališki varianti poimenoval Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Komedijo je postavil v domače okolje in jo toliko predelal, da jo je mogoče šteti za izvirno delo. Omenjam jo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je Vincenc Franul de Weissenthurn (1771–1817) Linhartovo komedijo dodal v zadnji del svoje Saggio grammaticale Italiano-Cragnolino / Slovnica slovenskega jezika, Trst 1811. Na mejnem obrobju so se bili še ostrejši boji za slovenščino: v polemiki Domenica Rossettija z nemškim publici-stom je italijanski Tržačan poudarjal, »da jezik slovenskih Kra- 98 Branko MARUŠIČ, Slovensko-italijanski ševcev ni barbarski.«98 Zato je bila spodbuda odvetnika Franula, odnosi v 19. stoletju vse do konca prve naj se tržaški meščani učijo slovenščine, dobrodošla. In drugič: svetovne vojne, str. 146–147. 99 kar dva izvoda Franulove slovnice z dodatkom slovenske kome- Peter VODOPIVEC, Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovi-dije sta bila pridobljena za Narodni muzej v Gorici. V knjižni na od konca 18. stoletja do konca 20. stole-zbirki za Narodni muzej v Gorici so se nahajala tudi besedila tja, str. 20. Naj opozorim jedrnato tudi na razsvetljenca Valentina Vodnika (1758–1819), a med njimi ne »abecedno vojno«. Bohoričica se je na koncu 18. stoletja, zlasti po reformi Marka zasledimo njegove pesniške zbirke Pesme za pokušino; ljudje so Pohlina, spet uveljavila kot enoten stan-darovali več izvodov Velike pratike, s katerimi je razveseljeval dard. Vendar je predvsem v slovničnih kro-gih rastlo nezadovoljstvo z njo. Želje po meščane, obrtnike in kmete. Ne bo odveč, če spomnim, da so novem črkopisu so bile vse pogostejše. slovenski preporodni pisci pisali v deželnih in lokalnih narečjih. Pozivi, vsak glas naj ima svojo črko, so zah- tevali, da ne bi bilo več glasov č, ž in š treba Tako je že omenjeni Pohlin govoril o kranjskem jeziku in kranj-zapisovati kot zh, sh, ƒh. Štajerec Peter ski gramatiki, »koroški slovničar Ožbalt Gutsman (1727–1790), Dajnko in Kranjec Franc Serafin Metelko ki se je slovenske jezikovne enotnosti zavedal bolje kot Pohlin, sta objavila vsak svojo slovnico, prvi leta 1824 in drugi leta 1825. S sodelavci sta nato pa o ‘windische Sprache’, kar naj bi pomenilo govor koroških začela v novih črkopisih izdajati tudi šolske Slovencev.«99 Tudi to delo so donirali za Narodni muzej v Gorici. in nabožne knjige, s čimer se je zapisova- nje slovenskega jezika pokrajinsko dife- Šele z Japljevim prevodom Biblije je bil storjen pomemben korak renciralo. Anton Murko je leta 1832 v Grad-k jezikovnem poenotenju. Peter Vodopivec je nato svoje misli cu izdal slovnico in v njenem uvodu nepo-sredno spregovoril o nevarnosti pokrajin- strnil: »Podobno počasi kot zavest o slovenski jezikovni enotno-skega ločevanja Slovencev po pisavi in sti je dozorevala tudi zavest o enotnosti slovenskega naroda. Ta jeziku. Murko se je odločil za bohoričico in je prišla jasneje do izraza v Zoisovem razsvetljenskem krogu.«100 osrednje knjižnojezikovno izročilo ter s tem dejanjem bistveno prispeval k utrjeva- Povrnimo se k začetkom slovenskega pripovedništva. V le- nju enotnega slovenskega knjižnega jezi- tih 1815–1817 je Matevž Ravnikar (1776–1845) prevedel delo ka. 18. avgusta 1838 je bila danjčica iz šole izgnana, z njo pa se je začel umikati tudi Ch. Schmidta Zgodbe sv. Pisma za mlade ljudi, 101 tudi darovane posebni vzhodnoštajerski pisni jezik. Čop muzeju. V zaporedje besedil, iz katerih se v letih 1828–1836 je s Prešernovo pesniško pomočjo 86 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • dosegel, da je bila metelčica 6. novembra oblikujejo začetki slovenskega pripovedništva, spadajo pred- 1833 z odlokom cesarsko-kraljeve znan- vsem tista, ki so bila pridobljena tudi za Narodni muzej v Gorici. stvene dvorne komisije v šolah prepove- Leta 1828 je izšel spis Franca Veritija (1771–1849), pravzaprav dana. Od leta 1840 se je na Slovenskem za- čela postopoma uveljavljati gajica. Preše- nabožno-vzgojna alegorija Popotnik široke in ozke poti. Slednji je ren je Poezije že tiskal v novi pisavi, leta istega in naslednjega leta v štirih knjigah objavil Življenje svetni-1848 pa je gajica postala v naših deželah uradni črkopis. Prim.: M. S. [Marko STA- kov; ponatis teh knjig je pozneje izšel še leta 1831. Res je, da sve-BEJ], Peter Dajnko in njegova dajnčica, v: tniški življenjepisi sodijo v hagiografsko izročilo, pri nas znano Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–1860, Nova revija, Ljubljana 2005, str. 160; M. S. že v visokem in poznem srednjem veku, nato pa je bilo razširje- [Marko STABEJ], Abecedna vojna, v: Slo- no predvsem v baročni dobi. Vendar je tudi Veritijeva alegorič- venska kronika XIX. stoletja 1800–1860, na in nabožna izdaja izpolnjena le s skromno razvitimi pripove-Nova revija, Ljubljana 2005, str. 187–188. 100 dnimi prvinami in ji ne pripada kakšna večja literarna vloga. Jan- Peter VODOPIVEC, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovi-ko Kos je poudaril, da je Veritijev Popotnik, ki je bržkone nastal na od konca 18. stoletja do konca 20. stole-po kateri starejših predlog, nosil v sebi zametke poznejših pove-tja, str. 20. 101 sti. Vseeno je v tej nabožni povesti »razmeroma malo pravih pri- Janko KOS, Primerjalna zgodovina slovenske literature, Mladinska knjiga, Ljubljana povednih partij, ki bi pripravljale pot pravim pripovednim zvr-2001, str.114. stem v prozi. S svojim tradicionalnim izvorom opozarja na to, da se je slovensko prozno pripovedništvo okoli leta 1830 mukoma 102 Prav tam, str. 79–80. porajalo iz zelo starih evropskih izročil […]«102 Med darovanimi knjigami je tudi Ciglerjeva povest Sreča v nesreči, ki je prav tako del evropske tradicije, ki pa ima novejšo ideološko podlago. Tema je na prvi pogled tradicionalno katoliška, »ob natančnem pregledu pa vendarle tudi razsvetljenska, kar pomeni, da gre za posebno varianto zelo konservativnega katoliškega, morda z 103 Prav tam, str. 80. janzenizmom obarvanega razsvetljenstva.«103 Vpliv Ciglarjeve povesti je po letu 1840 prehajal v mladinsko literaturo. Tako je nastala Slomškova vzgojna povest Blaže ino Nežica v nedelski šoli, prav tako darovana za knjižno zbirko Narodnega muzeja v Gorici. Razvoj slovenskega pripovedništva se je po Ciglarju polago-ma razmahnil v različne smeri, ena teh je slovenska vaška zgodba. Pri Josipu Jurčiču (1844–1881) se je ta pomaknila v ozadje in namesto nje se je posvetil zgodovinski povesti. V prvem slovenskem romanu Deseti brat je pisatelj nekaj prvin vaške zgodbe vpletel v celoto, vse drugo pa je podrejeno drugačnim motivom 104 Prav tam, str. 108. in zvrstnim posebnostim. 104 Med doniranimi Jurčičevimi knjigami je bila tudi njegova tragedija Tugomer. Glavni negativni junak se »ne pregreši samo zoper naravne človeške vezi v družini in s tem zoper človeštvo sploh, ampak predvsem zoper narodno skupnost, tj. zoper nacionalno idejo. Ta pomeni Jurčiču substan-cialno stvarnost, od katere je posameznik bistveno odvisen, čeprav ne tako zelo, da bi docela izgubil pravico do svoje izvirne 105 Prav tam, str. 130. subjektivitete. […]«105 Goriški rodoljubi so prispevali za prihodnjo muzejsko knjižnico tudi poezijo goriškega slavčka Simona Gregorčiča (1844–1906). Pesnik je ustvarjal domovinske, ljubezenske, izpo-vedne in pripovedne pesmi; nekatere med njimi so tudi ponaro- Metoda dela 87 Sl. 33 Anonimni fotograf, Simon Gre- gorčič (1844–1906), vir: Zbirka upo- dobitev znanih Slovencev © NUK. Sl. 34 Anonimni avtor, Valentin Sta- nič (1774–1847), vir: Zbirka upodobi- tev znanih Slovencev © NUK. Sl. 35 Janez Pirnat, Doprsna brona- sta plastika narodnega delavca, pe- snika in alpinista Valentina Staniča. Stoji v Kanalu ob Soči, na visokem kamnitem podstavku s posvetilom. Spomenik je bil odkrit 22. septem- bra 1957. Foto: Lidija Tavčar. Sl. 36 Anonimni fotograf, Štefan Ko- ciančič (1818–1883), vir: Zbirka upo- dobitev znanih Slovencev © NUK. 106 Valentin Stanič si je uredil lastno manjšo ti-dele. Najbrž je bila skrivnost njegovega uspeha prav domoljub-skarno, ko je župnikoval na Banjščicah in v na motivika. Ročinju. Med svoje farane je razširjal tisko- Med zbranimi knjigami so tudi takšne, ki so lokalno pogo- vine v slovenščini. Prim.: Štefan Kociančič (1818–1883) in njegov pomen za Slovence, jene in v sebi nosijo zgodovinsko pričevalnost. Nikakor ne mo-v: Branko MARUŠIČ, Prispevki k primorski remo iti mimo prvega alpinista Valentina Staniča (1774–1847), biografiki, str. 50. Prim.: Darinka KLADNIK, Franc, daj kruha ti! Valentin Stanič (1774– ki je v sebi združeval različne talente ter poosebljal slovensko 1847), duhovnik, alpinist, pesnik, v: (Ne kulturno gibanje na Goriškem v prvih desetletjih 19. stoletja. 106 )znani Slovenci, Cankarjeva založba, Lju- bljana 2017, str. 210–212; Lojzka BRATUŽ, Bil je preroditelj in človekoljub, kar so prepoznali tudi darovalci, Panorama letterario, v: Cultura Slovena nel Goriziano, Instituto di storia sociale e 88 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • religiosa, Forum, Gorizia, 2005, str. 79–81; ki so kupovali in brali njegove knjige ter jih potem predali za Prim.: (Spletni vir 17). muzejsko knjižnico. Prispevali so kar nekaj njegovih stvaritev. Ob njem moramo omeniti še poliglota in narodnega budi- 107 V že večkrat citirani knjigi je zgodovinar telja Štefana Kociančiča (1818–1883) iz Vipave, 107 ki je bil avtor Branko Marušič tako opredelil Kociančiče-zgodovinskih in biografskih spisov. Preizkusil se je v prevajanju, vo delo: »Semeniški profesor v Gorici, jezikoslovec, poliglot in domoznanski pisec urednikovanju in raziskovalni dejavnosti. Med njegovimi deli je Štefan Kociančič (1818–1883), je večji del tudi Marija Cel nad Kanalom : kratek pregled zgodovine te kaplanije in svojega življenja preživel v Gorici in bil ena božje poti od njenega vstanovljenja do sedanjega časa, ki je bila nasta-osrednjih osebnosti slovenske kulture in narodnoprebudnega delovanja na Gori- jajočemu muzeju podarjena v dveh izvodih. To je prvo izvirno škem v sredini 19. stoletja. Že pred letom zgodovinsko delo, posvečeno goriški zgodovini in napisano v 1848 je objavil molitvenik ter osnovnošol- ske učbenike. Kasneje, po letu 1850, je pi- slovenskem jeziku.108 sal članke za list Zgodnja danica, se ukvar- Za vinorodno področje ni nič nenavadnega, da je Matija jal z domoznanstvom in pisal izvirno nabo- žno literaturo ali pa jo prirejal in prevajal. V Vertovec (1784–1851) objavil knjigo Vinoreja, na kar 250 stra-sedemdesetih letih je objavil v latinščini neh. V 22 poglavjih je obravnaval vinske sorte, pravzaprav vse, kronike nekaterih župnij in kaplanij v gori-kar je v zvezi z trto, vključno s kletarstvom. Dr. Branko Maru- ški nadškofiji. Kociančič je postavil temelje sodobnemu slovenskemu domoznanstvu šič109 ga je označil za slovenskega buditelja, ki je s svojimi izvir-Goriške.« Štefan KOCIANČIČ, Nekdaj in nimi pobudami presegel delokrog, ki mu ga je začrtal duhovnizdaj. v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 29. ški stan; je eden najplodovitejših sodobnih piscev kmetijske 108 Prim.: Neva MAKUC, Historiografija in strokovne literature v slovenščini. mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški, Peter Podrecca / Podreka (1822–1889) je bil pesnik, publi- Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Thesaurus memoriae. Dissetationes 8, Za- cist, predvsem pa narodni buditelj Beneških Slovencev.110 Tudi ložba ZRC SAZU, Ljubljana 2011, str. 105. njegove »Tiskane pesmi« so se znašle med darovi za nastajajoči Ena od zaslug Štefana Kociančiča je sezna-muzej. Objavljal je v slovenskih revijah in časopisih, nekatere nitev širše javnosti o kulturnih spomenikih na Goriškem. Objavil jih je v glasilu Arkiv za njegove pesmi so ponarodele. Kot kaplan je služboval v Trčmu-povjestnicu jugoslavensku, ki ga je izdajalo nu, Špetru in Ronacu. Leta 1869 je priredil katekizem za BeneDruštvo za jugoslavensku povjesnicu i stari- ne iz Zagreba. Glasilo je veljalo za prvi ške Slovence. 111 B. Marušič domneva, da je prav on napisal ne-znanstveni časopis na Hrvaškem. Njegov podpisan zapis iz leta 1852 v celovški Slovenski bčeli. Iz članka glavni urednik in pisec večine prispevkov je bil Ivan Kukuljević Sakcinski (1816−1889). Kociančič je v glasilu naštel goriške umetnike, navajal je gradove in pomembno sakralno arhitekturo s slikarji, ki so cerkve opremili. Pri zbiranju gradiva za prispevek je Kociančiču izdatno poma- gal Giovanni Giacomo della Bona (1814– 1885). Avtor prispevka je ob tem v Arkivu naštel pomembne tiske, rokopise in listine iz tedanje Semeniške in drugih knjižnic ter arhivov na Goriškem in v bližnji okolici. Ko- ciančič je bil tudi zbiralec glagoljaških ro- kopisov. Prim.: Alenka di BATTISTA, Zani- manje Štefana Kociančiča za goriško Sl. 37 Matija Vertovec (1784–1851), vir: Branko Marušič, Prispevki k pri- morski biografiki, Annales : Koper 2006, str. 21. Sl. 38 Anonimni fotograf, Peter Po- drecca/Podreka (1822–1889), vir: Ko- ledar za prestopno leto 1924, Gori- ška matica : Gorica 1924, str. 71. Metoda dela 89 umetnost in umetnostne spomenike, Izve- veje takratna raznarodovalna italijanska politika: »[…] Kakor je stje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi znano, živi nas Slovencev okoli 20.000 na Laškem v Videmskem Gorici, Nova Gorica 2017, 14, str. 15–24. okraju (Delegation Udine). Mi Slaveni na Laškem smo odsekani 109 Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. udje matere Slave, ino nič ne vemo, kako napredovajo bratje Narodne, kulturne, politične in gospodar- ske črtice I., str. 27. Avtor je opozoril ne le Slavjani. […] Pri nas je vse le po laškem, vradno narečje je laško, na Vinorejo, temveč tudi na Vertovčevo v šolah vse po laško, časopisi so laški, nimar se pečamo le z Lahi, prizadevanje za pogozdovanje Krasa. Prim.: Gradivo simpozija o Matiji Vertovcu ni je lučice slavjanske, da bi nam razsvetlila žalostne temote! Kaj (1784–1851), Goriški letnik 11, Goriški mu-storiti? Kaj početi? Zdaj 4 leta še slavenske molitvene bukve so zej, Nova Gorica 1984, str. 3–72; Branko MARUŠIČ, Matija Vertovec (1784–1851), v: bile po deželi redke kakor bele muhe; od treh let sam sem jaz Branko MARUŠIČ, Prispevki k primorski bi-raztrosil za 300 gold. slavenskih molitvenih bukev po deželi. ografiki, str. 19–46. Avtor je še opozoril, da Oh! Kako zdej zvesto berejo jih naše mladice ino fantini! Kako so bile Vertovčeve pridige tudi zgodovinski vir - pričevanja, pomembna za krajevno milo im v serce sega svoje narečje. Po vseh srenjah naše okolice vipavsko preteklost. Prim.: str. 35. zdej se učijo slovensko. Pa vse to bo nič, ako naše šole po deželi 110 Iz Podrekovega pisma, naslovljenega na ne bodo laško-slavenske šole, kar ne moremo zadobiti. […]«112 Ivana Obalo citiram: »Serčno bi se tudi jaz potegoval za Slavjanstvo, pa sim kakor Zgodovinar Branko Marušič je odkril, da so po letu 1900 pred-cvetlica v gojzdu, katere svoj duh okoli vsem po zaslugi Petra Podreke, Andreja Žnidarčiča, Ivana Trin-spušča, inu čaka popotnika, da bi jo vter- ka in Simona Rutarja vesti o Slovencih v Italiji (Beneška Sloveni-gal; pa ni roke de bi jo pobrala: ino tako cvetlica samostna, nepoznana živi; ternje ja, Rezija) prodirale med slovenske bralce.113 jo zadušava, ino ona tako sklene svoje dni Med goriške avtorje prav tako spada Andrej Marušič nepoznana, ker je Bog ni posadil v roke slavjanskega vertnarja.« V pismu je obja- (1828–1898). Njegova knjiga Moja doba in podoba je bila podarje-vljena tudi pesem, najbrž je njen avtor sam na za Narodni muzej v Gorici. Spomine je objavljal v podlistkih Podreka: »Prebivam na Laškim / Sim rojen Taljan, / Izviram z Slavljanstva–/ Bom ve- v Primorskem listu 114 tako rekoč vse leto do konca oktobra 1898, dno Slavljan. / Oh! drago Slavljanstvo…/ ko je preminil. Posthumno so le-ti izšli v knjižni obliki. Podobno Predragi moj dom!/ Dokler bom na svetu / kot Štefan Kociančič je tudi Marušič v svoje, zlasti časopisne ob-jaz ljubil te bom.« Prim.: Branko MARUŠIČ, Beneška Slovenija v slovenskem periodič- jave, vnašal spominske vložke. V njih je vpletel prijetne in tudi nem tisku do leta 1860, v: Branko MARU-tragične doživljaje najbližjih in siromašnih someščanov. Prite- ŠIČ, Primorski čas pretekli. Prispevki za zgo- dovino Primorske, Lipa, Koper 1985, str. gnejo kmečki običaji, spomini 46–54. na šolanje v goriških šolskih 111 Leksikon Cankarjeve založbe, Slovenska ustanovah, z opisi značajev književnost, Podreka, Peter, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982, str. 270. Prim.: učiteljev. Ker je bil kar sedem Branko MARUŠIČ, Prispevek k biografiji let domači učitelj pri grofu At- Petra Podreke, v: Primorski čas pretekli. temsu, iz njegovih besedil iz- Prispevki za zgodovino Primorske, Lipa, Ko- per 1985, str. 298–310. vemo mnogo zanimivega iz 112 Branko MARUŠIČ, O začetkih slovenskega aristokratskega vsakdana. An-knjižnega ustvarjanja pri Beneških Sloven- drej Marušič je ena osrednjih cih, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Gorica 2019, 16, str. 10– osebnosti slovenskega kultur- 14. nega in političnega življenja 113 Iskra V. ČURKINA, I. Baudoin de Courtenay na Goriškem. Svojo duhovni-in Slovenci, Goriški letnik 4–5, Goriški mu- ško službo je opravljal pred- zej, Nova Gorica 1977/1978, str. 117–137. Prim.: B. M. […] Branko MARUŠIČ, Slove- vsem kot učitelj verouka na nija in njena hčerka na Beneškem, v: goriški gimnaziji. Trideset let je bil najbolj marljiv dopisnik Sl. 39 J. B. Rottmayer, Andrej Maru- Bleiweisovih Novic iz Gorice. šič (1828–1898), 1880, vir: Zbirka Urejal je tudi dva časnika, upodobitev znanih Slovencev Umni gospodar in Domovina, © NUK. 90 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Slovenska kronika XIX. stoletja 1861–1883, ter dva koledarja. Ob vsem tem pa še zapisoval sejne zapisnike Nova revija, Ljubljana 2003, str. 228–230. deželnega zbora v Gorici. Bil je tudi deželni poslanec (1867– Prim.: Zanimanje za slovenski jezik med je- 1870) in dosegel visoke časti kot cerkveni dostojanstvenik. 115 zikoslovci je naraščalo. Tako je že leta 1871 več časa živel v Gorici poljsko-ruski profe- Med avtorji podarjenih knjig je tudi Jožef Kragelj (1845– sor Baudoin de Courtenay (1845–1929), ki 1917), dekan v Tolminu. Napisal je nekaj esejev o cerkveni zgoje izvrstno obvladal slovenski jezik. Pozna- valci menijo, da je eden najvidnejših pred- dovini, darovalci pa so predali bodočemu Narodnemu muzeju v stavnikov slovanskega in evropskega jezi- Gorici njegovo knjigo Zgodovina tolminske šole. Izšla je leta 1901 koslovja na prehodu 19. in 20. stoletja. Kot proučevalec slovenskih narečij ob zahodni v Gorici.116 etnični meji je bil začetnik znanstvenih dia- Dve knjigi sta iz naravoslovja, in sicer Študija o polžih na lektoloških raziskav v slovenskem prosto-Goriškem Frana Erjavca (1834–1887)117 ter O kobilicah na goriškem ru. Objavljal je članke v Soči in navezoval stike s slovenskimi jezikoslovci, med njimi Krasu Franca Gvozdenoviča (?–?). Lokalno zanimiva je tudi štu-je leta 1901 obiskal Stanislava Škrabca na dija goriškega zdravnika Rafaela Aleksija Rojica (1844–1927), Kostanjevici. Prim.: (Spletni vir 18). 114 gorečega zagovornika za izboljšanje bivanjskih pogojev umsko Andrej MARUŠIČ, Moja doba in podoba. Primorski list, Gorica, 1. 9. 1898, 6/25, [str. prizadetih: O vprašanju glede zgradbe deželne norišnice in bolnišnice. 97]. Opozarjam na enega njegovih podlist- Tudi Abecednica s podobami za čitanje i čtetje iz leta 1875/76, kov. izpod peresa Andreja (Jakoslava) Žnidarčiča (1835–1913), se je 115 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-znašla med darovi, in sicer za muzejsko knjižnico. To je bil edini dne, kulturne, politične in gospodarske črtice, I., str. 471–476. Prim.: Andrej MARUŠIČ, abecednik na Primorskem v tem času. Žnidarčič, rojen v Gradi-Epizoda iz kulturne zgodovine Goriške ali šču nad Prvačino, je obiskoval goriško gimnazijo in zatem tam košček zgodovine Goriškega c. kr. gimnazija, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in študiral bogoslovje. Kot kaplan je služboval na Srpenici, v Koba-Goriški v letih 1830–1918, str. 144. Prim.: An- ridu, kot vikar na Ponikvah, na Banjšicah in v Gradnem v Brdih. drej GABRŠČEK, Črtice iz politične zgodo- vine Goriške, v: Goriški spomini. Sodobniki Po upokojitvi leta 1908 je živel v Šempetru pri Gorici. Povsod je o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 157. deloval v duhu narodnega prebujanja, gospodarskega napredka »[…] Marušič je bil temeljit jezikoslovec in in izobraževanja. V Brdih je oživil slovensko narodno gibanje. V njemu se imamo zahvaliti za velik napre- dek naše knjižne slovenščine. […]« Gradnem je z vplivnimi občani leta 1882 ustanovil in 28 let vodil 116 Branko MARUŠIČ, La storiografia, v: Cultu-narodno obrambno društvo Slovenski jez, ki se je upiralo organi-ra Slovena nel Goriziano, Instituto di storia zaciji Lega nazionale, ki je Bricem vsiljevala italijansko šolo. sociale e religiosa, Forum, Gorizia, 2005, str. 307. Žnidarčičev Slovenski jez ima veliko zaslug za Brda in njihovo 117 Z muzejskim delom, ne v Gorici, temveč v Ljubljani, je bil v študijskem obdobju povezan tudi Fran Erjavec. Nanj je vplival ku- stos ljubljanskega muzeja Karel Dežman (1821–1889), s katerim je sodeloval od 1852 do konca univerzitetnih let. To je Dežman večkrat javno priznal (16. 11. 1857) v pismu muzejskemu kuratoriju: »Ta stremeči in omikani mladenič je dve leti posvečeval docela vse počitnice od jul. do okt. doma- čemu muzeju... zlasti je ureditev in Sl. 40 Anonimni fotograf, Fran Erja- vec (1834–1887), vir: Zbirka upodobi- tev znanih Slovencev © NUK. Sl. 41 Rafael Aleksij Rojic (1844–1927), vir: © Koledar Goriške matice za pre- stopno leto 1928, Gorica 1928, 9, str. 42. Metoda dela 91 Sl. 42 Andrej (Jakoslav) Žnidarčič slovensko podobo. Ko je Cer- (1835–1913). Foto: gl. Spletni vir 85. kev z novim ljudskošolskim zakonom (1868) izgubila vr- določitev geognostične zbirke njegovo hovno vodstvo in nadzorstvo delo.« (Spletni vir 19). nad šolo, ne pa tudi vpliva na- njo, so številni duhovniki ta- kšni šoli nasprotovali; Žnidar- čič pa je z njo sodeloval, ker je vedel, da bo s šolo dvignil izo- brazbo ljudstva in se z njo lah- 118 (Spletni vir 20). Prim.: † Zlatomašnik An-ko uprl raznarodovanju.118 drej Žnidarčič, Primorski list, Gorica, 31. 7. Anton, vitez Sabladoski 1913, 21/31, str. 2; PODOBNIK, † Andrej Žni- darčič. Briška budnica, Koledar za presto- Klodič (1836–1914) je bil ro- pno leto 1924, Goriška matica, Gorica 1923, jen v Beneški Sloveniji in dru- str. 53–54; Branko MARUŠIČ, Andrej Žni- gič poročen s Pagliaruzzijevo darčič, buditelj Slovencev na Goriškem, v: Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovi- najstarejšo hčerko, Krilanovo no Primorske, Lipa, Koper 1985, str. 334– sestro Matildo. Ker je neki rodoljub podaril njegovo igro »Mate-342. rin blagoslov«, je umestno, da opišem okoliščine nastanka. Najprej jo je poimenoval »Novi svet«, pozneje pa ji je spremenil naslov v »Materin blagoslov«. »Vse osebe v tej igri so v Kobaridu zares živele. Bili so nekateri prav originalni tipi […]. To igro so v Kobaridu takrat tudi igrali, in sicer so nekatere resnične osebe 119 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-igrale svojo vlogo. Smeha je bilo torej dovolj.«119 Klodič je študi-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ral bogoslovje v Gorici in klasično filologijo na Dunaju. Službo-ce, I. , str. 390–391. val je kot gimnazijski profesor in šolski nadzornik v različnih mestih. Gabršček je pribil: »[…] Njega moramo zahvaliti za ogromen napredek našega šolstva, kajti v njem smo našli iskre- 120 Prav tam, str. 391. nega podpornika, ne zaviralca [...].«120 Prizadeval si je za slovensko osnovno in srednje šolstvo na Primorskem. Kot Beneški Slovenec je objavil jezikovne razprave o narečjih svoje dežele. Sl. 43 Anonimni fotograf, Anton, vi- tez Sabladoski Klodič (1836–1914), vir: Ilustrirani Slovenec, Ljubljana, 24. 2. 1929, 5, št. 8, str. 59. Sl. 44 Anonimni fotograf, Josip Pa- gliaruzzi Krilan (1859–1885), vir: Zbir- ka upodobitev znanih Slovencev © NUK. 92 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 45 Anonimni fotograf, Andrej Pa- Anton Rudež (1847– vlica, (1866–1951), Vir: Koledar gori- 1907) se je rodil v Kobjeglavi ške matice za prestopno leto 1928, na Krasu. Maturiral je na gim- Gorica, 1928, 9, str. 36. naziji v Gorici. Bil je strokovni pisec. Poučeval je v Deželni gluhonemnici za Primorsko v Gorici. V Gabrščkovi založbi je izdal obširno strokovno knjigo Gluhonemi (1894). Po nemških in italijanskih stro- kovnih delih in po poročilih Zavoda za gluhoneme v Gori- ci je zelo obširno razpravljal o zgodovini pouka gluhonemih 121 (Spletni vir 21). Andrej GABRŠČEK, Goriški in o zgodovini Deželne gluho-Slovenci. Narodne, kulturne, politične in go- nemnice v Gorici do svojega časa, nazadnje pa še o metodiki po-spodarske črtice, II. , str. 235–236. Gabršček je v Osebnih vesteh objavil: »[…] Bil je vzo-uka za gluhoneme. 121 ren učitelj in pedagog. On je tudi spisal Najmlajši med avtorji je Andrej Pavlica (1866–1951), ro- prvo slovensko prav obširno knjigo „Glu- honemi“, ki je z mnogimi slikami izšla v jen v Rihemberku. Bil je pisatelj, publicist in socialni delavec. moji ‘Goriški tiskarni’.« Tudi njegovo besedilo »Socialno vprašanje« so prispevali za Narodni muzej v Gorici. Kot duhovnik je učil v goriškem semeni- šču. Napisal je več leposlovnih del, urejal Koledar Goriške matice 122 Leksikon Cankarjeve založbe, Slovenska in urejal revijo Nova pota (1925–1929). 122 književnost, Pavlica, Andrej, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982, str. 260. Likovna umetnost V široko področje, ki smo ga poimenovali likovna umetnost, so vključeni: grafika, risba, olja, akvarel, gvaš, slike na pločevino, miniatura na slonovi kosti in kiparski izdelki. Podarjeni kipi in reliefi so izdelani v različnih materialih: v lesu »izrezljan relief, Sv. Marko v podobi leva«, »Janez Kerstnik izrezljan iz lesa, zelo staro umetno delo«, »2 stara lesena kipca«, v bronu »1 bronast kip«, »lep star kovinski kipec«, »1 bronast kipec«, v alabastru »Kipec Matere Božje iz alabastra«, »reliefna slika Matere Božje iz voska«, »1 relief iz gipsa (Kristus in Marta)«, v sadri »1 sadrast relief«. Kipi z navedenimi naslovi sodijo v okvir krščanske iko-nografije. Pri grafiki prevladujejo bakrorezi, ki žal velikokrat nimajo naslovov; eden redkih, ki ga ima, pa je podoba »Sv. Gore iz 17. stoletja«. Prepoznamo tudi bakrorez, vzet iz povesti Erazem iz 123 (Spletni vir 22). jame Franca Malavašiča, ki ga je podaril slikar Avgust Bucik.123 Slednji je izročil tudi bakrorez »Shivljenje sv. Heme 1839«. Tudi pri slikah na platnu je opaziti nedoslednosti: na več mestih pogrešamo naslove; tam, kjer pa so, je med njimi kar nekaj takih z religiozno ikonografsko motiviko, n. pr. »2 sliki na Metoda dela 93 platno Sv. Anton, Sv. Frančišek«, »slika Marije device (na platno)«, »oljna slika Sv. Antona«. Ali imamo pri oljni sliki »Mati z otrokom« opraviti z religioznim ali s profanim ikonografskim motivom, ni popolnoma jasno. Zadnjim se pridružijo še naslikani portreti in pri dvojici ni zanesljivo ali so ju navedli dvakrat ali so bili resnično štirje, z različnima datumoma: »2 portreta grofov Abramsberg iz Šturij« z datumom 27. 4. 1912 in »2 oljnati sliki grofov Abramsberg« z datumom 8. 10. 1912. Ob obeh navedkih je kot darovalec navedena družina Antona Stresa. Še posebej pa opozarjam na redko in dragoceno pridobitev »1 stari miniaturni portret na slonovi kosti«. Slik na steklu je sorazmerno veliko in so v goriško zbirko prihajale iz različnih krajev severne Primorske. Pri popisu ime lokacije izvora ponekod manjka, pri vseh pa ni zapisanih naslovov; tam, kjer so, so nabožne narave. Umetnostni zgodovinarji se zvedavo sprašujemo, kaj se je zgodilo z vsemi 15 oljnimi slikami iz leta 1700, domnevno ne-znanega goriškega avtorja? So dočakale tragični konec v zubljih ali so bile še pravočasno rešene in morda vsaj katera od njih kra-si zasebni stanovanjski prostor ali celo muzejsko dvorano? Da ima uganka še kaj možnosti za uspešno rešitev, nam jemlje upanje dejstvo, da v goriških časopisih niso navedli ne naslovov, kaj šele drugih tehničnih podatkov. Da je bil portret Pagliaruzzieve rodbine, ki ga je v nastaja-joči Narodni muzej v Gorici podarila Ida Devetak iz Kobarida, nekdaj v lasti imenovane družine, potrdi naslednji zapis: »[…] Nadalje so po Natalisovih [Siegmund N. Pagliaruzzi] besedah njihov plemiški stan dokazovali tudi številni portreti prednikov, 124 Mariano RUGÁLE, Miha PREINFALK, Vitez ki so viseli v hiši njegovega očeta v Kobaridu.« […]124 Še jasnejši Pagliarucci pl. Kieselstein, v: Blagoslovljeni oris je podal Andrej Gabršček, ko je pojasnil, da je hotel Devetak in prekleti, 2. del, Viharnik, Ljubljana 2012, str. 135–143. Siegmund Natalis Ignaz je bil pravzaprav nekdanja Pagliaruzzijeva hiša.125 rojen v Kobaridu leta 1745 in preminil na Goriška družina Antona Stresa (1843–1917)126 je 27. 4. gradu Kieselstein leta 1832. Priimek so za- 1912 darovala kar devet likovnih del. Za naše razkritje, od kod pisovali Pagliarucci in Pagliaruzzi. Iz te dru- žine, tudi rojen v Kobaridu leta 1859, je Jo- družini Stres Schleglova platna, je pomenljivo, da je bila Anto-sip Pagliaruzzi, pesnik, s psevdonimom nova soproga Amalija Filomena Schlegel. Rodila se je leta 1850 Krilan, ki je umrl leta 1885 v Gorici. Prim.: (Spletni vir 23). v Šturjah pri Ajdovščini. Izvira iz družine očeta Filipa Schlegla, 125 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-rojenega leta 1812, železarskega mojstra in industrialca, in madne, kulturne, politične in gospodarske črti- tere Marijane Fabiani, rojene leta 1824 v Kobdilju. Oče je bil po-ce, I. , str. 310. tomec protestantske plemiške družine, ki se je med tridesetletno 126 Prisrčna hvala gospodu Gvidu Stresu za posredovanje družinskega fotografskega vojno v prvi polovici 17. stoletja priselila iz Šlezije, naselila na portreta in dovoljenje za objavo. Gvido Fužinah nad Ajdovščino in razvijala železarsko dejavnost. 127 Stres žal ne ve, kakšna usoda je doletela Amalijin brat Avgust Schlegel (1856–1908)128 je študiral na sli-darovane slike, kar mi je sporočil 16. 3. 2021. karski akademiji v Benetkah in v Firencah; izpopolnjeval pa se je 127 Gvido STRES, Učitelji in učiteljice Stres na še v Rimu. Po končanem izobraževanju je gospodaril na očeto-Goriškem in Koroškem-Kronika učiteljskih vem domu in opravljal pomembna tajniška dela na občini v družin Stres na Goriškem, Koroškem in v 94 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 46 Franc Weiss, Družina Antona in Amalije Stres okoli leta 1910 v Gori- ci. Stojijo z leve Stanka, Feliks, An- ton mlajši (Tonin), Gvido in Milena. Ob starših Amaliji Filomeni, rojeni Schlegel, in Antonu sedi Fani. Foto- graf Franc Weiss. Foto atelier Gori- ca. © Fototeka Gvida Stresa. Ljubljani, Šolska kronika, Revija Slovenske- ga šolskega muzeja, Ljubljana 2018, 1–2, str. 134–153. 128 (Spletni vir 24). Avtor gesla navaja: »Za cerkev v Dol. Trebuši je naslikal sv. Jakoba apostola, za žup. cerkev v Biljani sv. Cirila in Metoda in nekaj slik za domačo cerkev in podružnico sv. Antona na Fužinah; več portretov je v zasebni lasti na Vipavskem.« Nekaj njegovih del hrani Goriški muzej na Kromberku, razstavljena so v muzejski stalni zbirki, poleg slik Milana Klemenčiča. »[…] Popisanih je bilo več slik, za katere obstajajo pričevanja, da jih je naslikal Av- Ajdovščini ter bil trikrat izvoljen za župana v Šturjah. 129 Prijate-gust Schlegl (1856–1906), župan v Šturjah ljeval je s slikarjem in lutkarjem Milanom Klemenčičem (1875– in občinski tajnik v Ajdovščini, ki se je ljubi- teljsko ukvarjal tudi s slikarstvom […] V 1957). Skupaj sta odhajala v ajdovsko okolico in tam iskala pri-veroučni dvorani ob ž. c. v Šturjah je ohra- mernih slikarskih motivov. Klemenčič je 15. oktobra 1905 nasli-njena njegova ‘Rožnovenska Marija’ (o. pl., 198,5 × 108,5 cm), v p. c. sv. Antona Pa- kal Schlegla, kako stoje slika ob poti proti Gorenjam. Ta krajinski dovanskega na Fužinah pa mu pripisujemo motiv je istočasno naslikal tudi Schlegel, vendar ga ni dokončal. naslednje podobe: ‘Sv. Anton Padovanski’ (o. pločevina, 175 × 97 cm), ‘Sv. Florijan’ (o. Razveseljivo je, da so se po zaslugi obeh goriških časnikov pločevina, 177,5 × 83 cm), ‘Brezmadežna’ ohranili naslovi slik, zato jih še enkrat navajam: dva portreta gro- (o. pločevina, 154 × 83 cm), ‘Marija z Jezu- fov Abramsberg iz Šturij;130 slika na platno, St. Aleš; nato sledi šest som’ (o. pl., 195 × 106,5 cm). Kljub temu, da gre za dela epigonskega slikarja, ki je slik akademskega slikarja Avgusta Schlegla, Menih (risba); Kardi-blizu likovni kulturi nazarenske smeri, so nal (akvarel); Italijanka s tamburinom (gvaš); Ženska glava (oljna vredna pozornosti in konservatorske za- ščite, posebej še tista v c. na Fužinah, ki študija); Pokrajina (oljna slika). Želeti je, da bi bili naslovi oljnih propadajo.« Prim.: M. V., Ajdovščina, Var-podob v pomoč raziskovalkam in raziskovalcem pri morebitnem stvo spomenikov, Zavod za varstvo kultur- ponovnem odkritju teh del. ne dediščine Slovenije, Ljubljana 1988, 30, str. 308. 129 (Spletni vir 25). 130 Abramsbergi so živeli v dvorcu v Šturjah Nabožni predmet pri Ajdovščini. »Leta 1786 je gospostvo z dvorcem podedoval njegov sin Vincenc Karel pl. Abramsberg in ga leta 1832 izročil Svetínja je manjši predmet, navadno kovinska ploščica z svojemu sinu Vincencu Jožefu pl. Abrams- reliefno podobo svete podobe. Ljudje so jih pogosto darovali za bergu. […].« Igor SAPAČ, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. 1, Zgornja Vipavska doli- Narodni muzej v Gorici. Izpostavljam tiste, pri katerih je nave-na. Ljubljana 2008 (Zbirka Grajske stavbe; den ikonografski motiv, letnica, kraj ali še kakšna drugačna 20), str. 84–85. »[…] dvorec Podvelb, tako kot bližnji Tri- oznaka: »stara svetinja«, »1 svetinja (redko delo)«, »božinka lek, po letu 1759 od Krištofa Lovrenca pl. (svetinja)«, »stara svetinja iz l. 1271 (hišica Mat. božje v Nazare-Flachenfelda kupil poštni mojster Anton tu)«, »1 svetinja s sv. Gore l. 1539«. Ob naštetih primerkih sta go-Ludvik pl. Abramsberg, ki je imel po letu 1757 v lasti tudi del nekdanjega Edlingove- riška časopisa navajala svetinje še 28-krat. V ta sklop so uvršče-ga dvorca v Vipavi in dvorec v Šturjah pri ne še: »posodica za blagoslovljeno vodo«, »rožni venec« in »2 Ajdovščini. V drugi polovici 19. stoletja je bila posest razprodana. Znameniti stari večni luči«. Metoda dela 95 obokani prehod pa je že pred tem čedalje Nakit bolj oviral promet. […] Tako so leta 1840 obokani prehod z delom dvorca podrli Podarjeni nakit je omejen predvsem na različne prstane iz […].« Igor SAPAČ, Grajske stavbe v zaho- dni Sloveniji. 1, Zgornja Vipavska dolina, str. bolj ali manj plemenitih kovin: »1 srebrn prstan«, »1 zlat prstan 54. star 500 let (beneško delo)«, »1 prstan meden z grbom«, »1 zaponka«, »1 star prstan«, »2 prstana«, »1 srebrn in 1 meden kmeč- ki prstan«, »starinski prstan«, »1 bakrena, s srebrom okovana zakopnica«, »par uhanov, 1 zapestnica«. Naravoslovje Zavedam se, da je naravoslovje široko področje in smisel- no bi ga bilo razdeliti v specializirana strokovna podpodročja. Vendar je primerkov za botaniko sorazmerno malo, kar je posledica umeščenosti v širše podpodročje. Spodaj navedena rastlina pa je tudi zaradi funkcije uporabe uvrščena v drugo kategorijo. 131 Dr. Luka Pintar me je opozoril na znan-Povodne orehe (rastlina z latinskim imenom Trapa natans«), 131 iz stveno terminologijo, za kar se mu zahva-katerih je sestavljen »romarski rožnivenec«, zaradi funkcionalne ljujem. namembnosti uvrščam med nabožne predmete. Med naravoslovne predmete sem uvrstila tudi živalske ostaline »jelenov rog izkopan[,] v renški okolici«, »7 polžev okamenenih«, »3 petrefakti«, »prastari ribji petrefakt[,] najden na Vrhu«, »2 okamnini iz Srbije, 12 okamenelih školjk«. V ta sklop so uvrščeni tudi »zbirka polžlahtnih kamnov«, »nekaj zanimivih prodnin« in »več kosov bakrene rude«. Notno gradivo in glasbila Zelo malo je artefaktov, povezanih z glasbo in z glasbili. Pravzaprav je vsa bera strnjena v tem odstavku: »Pesme v Nede- 132 (Spletni vir 26). Prim.: Franc KRIŽMAN, le celiga leta«, 132 »Volarič, Gorski odmevi«,133 »Rokopis slov. pe-Luka Dolinar (1794–1863) 220-letnica roj- smi z notami z leta 1832«, »Riharjeve vishe za svete pesmi« in stva in 150-letnica smrti, Loški razgledi, Muzejsko društvo Škofja Loka, Škofja »knjiga Šola lepiga petja«. Med glasbili sta »pastirska piščal« in Loka 2013, 60/1, str. 207–222. »1 orglice iz trstike, z opisom«, ki jo je daroval Anton Šantel 133 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- (1845–1920), cesarsko-kraljevi šolski svetnik v pokoju. Kmalu dne, kulturne, politične in gospodarske črtiza tem, ko je Anton Šantel134 z ženo slikarko Avgusto Šantel st. ce, I., str. 231–232, 388. O skladatelju iz Kobarida je Gabršček zapisal: »V Kopru se je (1852–1935) prišel v Gorico, je postal dejaven med goriškimi Andrej Volarič že prvo leto odlikoval v Slovenci; ker je med drugim vodil tudi pevske vaje, sklepam, da glasbi, v notah je bil doma, kakor bi bil ž njimi rojen, skratka–bil je glasbeni ženij. Le je za intonacijo uporabljal podarjeno glasbilo. škoda, da ni imel nikdar podpornika, da bi bil šel na konservatorij, kakor je bila njego- va srčna želja. Iz Kobarida so ga preložili na Livek, kjer je orglal, potem je šel v Koza- Odlikovanja no, da bi bil bliže–Gorici, kjer je upal najti studenček želji po boljši glasbeni vzgoji, a Tu našteta bera je vsa, ki spada pod oznako odlikovanja: tega ni dosegel. Iz Kozane je šel v Devin, »velika spominska kolajna«, »stara bronasta kolajna«, »kolajna«. kjer je prekmalu umrl vsled prehlada na 96 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • neki veselici. […] Saj je tako zložil že dolgo Orožje, vojna zgodovina vrsto skladb, ki se pojejo še dandanes in so s strokovnega stališča dobra dela […]« V ta sklop sem vključila precej raznoliko orožje, med kate- 134 Janez KAJZER, Podrobno pričevanje o času in o ljudeh, v: Anton ŠANTEL, Zgodbe rim navajam naslednje: »japonski bajonet«, »stara puška na kre-moje pokrajine, Nova revija, Ljubljana men«, »1 kanonska krogla«, »1 puška ‘Suider sistem’ (prva arma-2006, str. 470. Kajzer strne: »Pristavimo k dna amerikanska«, »1 meč«, »1 strojček za vlivanje svinčenk«, »1 povedanemu še, da je bil Anton Šantel v času svojega profesorjevanja v Gorici tudi turški handžar, najden na Klužah okoli l. 1820«, »1 stara sulica«, pevec v tamkajšnji čitalnici, vodja pevske- »1 stara puška z bajonetom (franc. vojska)«, »2 pištoli«, »franco-ga zbora, predavatelj, dolgoletni odbornik tudi predsednik. Sam je tudi pisal pesmi, ski samokres«, »star meč[,] izkopan v Pevmi«, »bronasta kro- prevajal je pesmi za čitalniške nastope, na- gla[,] izkopana v Pevmi«, »1 lovski nož in 1 bajonet«. V vojaško pisal je libreti za spevoigri Sneguljčica in Zlatorog. […]« zgodovinsko zbirko prav gotovo sodi del uniforme - »košček obleke[,] najden pri podiranju vojaš. oskrbovališča v Ljubljani« in konjski podkvi, ki sta ju živali izgubili na osvajalskem pohodu - »2 podkvi 1 iz turških ter 1 iz francoskih vojsk«. PeCˇatniki Do leta 1914 so sprejeli zgolj tri pečatnike. Pohištvo Po presoji sem »starinsko, lepo rezljano skrinjo« uvrstila med etnološko gradivo, čeprav bi jo lahko prisodila pohištvu. Dragoceno darilo je bila »stara omara z različnimi predali in skrivnimi vraticami. Kaže slog italij. beneške umetnosti«. Sprejeli so jo, čeprav so sprva menili, da bodo zbirali samo »narodovo blago«, pozneje pa to mnenje spremenili in sklenili, da bodo »tujim« ar-tefaktom namenili posebni oddelek. Prav tako sem kolebala, kam uvrstiti naslednje primerke, za katere sem se nazadnje od-ločila, da jih umestim med pohištvo: »2 zrezljani deski od stare omare«, »1 ponočna omarica, 2 skrinji, 1 omarica za uro«. TehniCňa kultura Če sem bila negotova, ali »solčne ure (zelo redko)« uvrstiti v ta sklop, mi druga dva primerka nista povzročala tovrstnih te- žav: »pisalni stroj najstarejšega sistema« in »avtomatičen raženj«. Umetnostna obrt Krhka, bržkone ženska izdelka, »2 stari sliki vezani na svi- lo: Kristus, Mati božja« in v obstojnejšem materialu oblikovani »1 bronast križ, 1 bronast podstavek s koralami«, sodijo med podarjene umetnostno-obrtne artefakte. Metoda dela 97 Zgodovinski predmeti V kontekstu zgodovinskih predmetov se pogosto omenjajo »svetinje«, s čimer so označevali svojo povezanost s čim zelo cenjenim, ljubljenim. Prva svetinja, »kupica, [ki so jo] dajali v daro priliki poroke carja Nikolaja II.«, slavi carjevo poroko, druga, »spominska svetinja ob priliki zaroke Rudolfa in Štefanije«, pa spominja na prestolonaslednikovo zaroko. Naslednja obuja spomin na cenjena svetnika »1 svetinja v spomin 1000 letnice sv. Cirila in Met. na Velehradu 1883«. Poslednje tri svetinje pa opozarjajo na priljubljene tabore, zelo odmevne med rodoljubi »1 spominska svetinja Tabora v Vižmarjih, leta 1862«, »1 spominska svetinja Taborja na Kalcu (Pivka) 1869«, spominska svetinja »Taborja v Vipavi 1870«. Program Zedinjene Slovenije je postal vseljudski šele na taborih, od koder so udeleženci prinašali spominske svetinje. Tabori so bila velika ljudska zborovanja, izraz narodne in politične enotnosti Slovencev; udeleževale so se jih množice kmetov in malega meščanstva, vodili pa so jih slovenski politiki in poslanci. Neimenovani zbiralec je daroval 7 zastav. Tudi te so bile neke vrste svetinje, in sicer n. pr. za društvo, za pokrajino ali za narod, ki jih simbolično predstavljajo. V tem kontekstu med svetinje sodi tudi grb: »1 cesarski grb«. Numizmatika Za nastajajoči muzej v Gorici so bili darovani tudi raznovr- 135 Za ekspertizo je bila naprošena doc. dr. stni novci in bankovci iz različnih obdobij in držav135. Nepopolni Alenka Miškec, vodja Numizmatičnega ka-podatki onemogočajo natančno analizo. V večini primerov so na-bineta Narodnega muzeja Slovenije, ki je uporabila sledečo literaturo: vedeni le kot »novci«, »stari novci«, »star denar«, »srebrn denar«, Peter KOS in Ivan RIBNIKAR, Denar. V: En- »srebrni novci« ali »bakreni novci«. Ti podatki lahko služijo za ugo-ciklopedija Slovenije 2: Ce - Ed. Ljubljana, tavljanje, koliko predmetov je bilo darovanih. Skupno smo našteli Mladinska knjiga, 1985, str. 227–233. Tassilo EYPELTAUER, Corpus Nummorum 2800 predmetov. Pri nekaterih predmetih je nekaj več informacij, Regni Mariae Theresiae: Die Münzprägun-iz katerih lahko izluščimo, da je bilo darovanih 30 rimskih novcev, gen Der Kaiserin Maria Theresia Und Ihrer Mitregenten Kaiser Franz I. Und Joseph II.: 265 srebrnih novcev in 27 bankovcev. 1740-1780. Basel, Münzen und Medaillen Med rimskimi novci so 4 z najdišča Ajdovščina in 1 novec AG, 1973. rimskega cesarja Galbe (vladal med 68–69) z najdišča Avče. Omenjen je tudi novec rimskega cesarja Klavdija I. (vladal med 41–54). Domnevamo, da tudi drugi rimski novci izvirajo z različnih okoli- ških najdišč. Med srebrnimi novci je 8 tolarjev. Tolarji (nemško Taler, prej Thaler) so bili veliki srebrniki, kovani v državah in na ozemljih Svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije v zgodnjem novem veku. Med njimi sta omenjena 2 tolarja avstrijske cesarice Marije Terezije, eden iz leta 1780 (glej sliko 46a). Na sprednji strani je napis M. THERESIA D. G. R. IMP. HU. BO. REG. z upodobi- 98 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • tvijo cesarice, na zadnji strani napis ARCHID. AVST. DUX BURG. CO. TYR. 1780 X z upodobitvijo avstrijskega dvoglavega orla. Omenjeni so tudi tolar saškega kralja Friderika Avgusta I. Saškega (1805–1827) in trije tolarji, kovani v letih 1760, 1765 in 1797. Darovalci so prispevali tri novce v vrednosti 20 krajcarjev Slika 46a: Tolar Marije Terezije, hra- (20 Kreuzer) in en novčič v vrednosti 15 krajcarjev (v tabeli imeno-ni Numizmatični kabinet Narodne- van »šmarna petica«). Krajcarji so bili kovanci nižjih vrednosti, iz-ga muzeja Slovenije, inv. št. LJ delani iz srebra ali bakra, in so bili v uporabi v južni Nemčiji, Av-13943 (© Arhiv Numizmatičnega ka- striji in Švici. Med kovanci za 20 krajcarjev je tudi eden s podobo bineta NMS, foto: Matija Pavlovec). avstrijske cesarice Marije Terezije. Kovanec za 5 grošev (15 krajcarjev), imenovan »šmarna petica« v ljudskem jeziku, je srebrnik iz obdobja cesarice Marije Terezije, ki je bil kovan za Kraljevino Ogrsko; na hrbtni strani nosi podobo Marije, zavetnice Ogrske ( Patrona Hungariae); glej sliko 46a. Med naštetimi srebrniki je tudi gulden iz leta 1822 iz obdo- bja nizozemskega kralja Viljema I. Holandskega (1772–1843). Nekaj več podatkov je tudi o podarjenih 27 bankovcih. Za 6 Slika 46 b: Groš (15 krajcarjev) Mari- primerkov je naveden le pojem »bankovec«, sledijo podatki o banje Terezije, hrani Numizmatični kabi- kovcu za 1 rubelj (Rusija), enem kitajskem in enem brazilskem net Narodnega muzeja Slovenije, inv. št. LJ 14045 (© Arhiv Numizma- bankovcu. Za vse druge je navedena nominalna vrednost, za ne-tičnega kabineta NMS, foto: Igor katere celo leto izdaje; ti so datirani v obdobje od 1800 do 1882. Dolinar). Najstarejši je bankovec za 2 goldinarja (gld) iz leta 1800; z njimi so pokrivali vladno porabo, ki se je s koncem vladavine cesarice Marije Terezije, ko je znašala manj kot 100 milijonov goldinarjev, leta 1798 povečala na 572 milijonov goldinarjev. Tako velike zneske je bilo mogoče poravnati le s papirnatim denarjem. Zlatniki in srebrniki so sčasoma izginili, nadomestili so jih dunajski Bancozettel in bakreni kovanci. Leta 1810 je bilo v obtoku že več kot milijarda papirnatih goldinarjev. Na seznamu so še 1 bankovec za 2 goldinarja, trije za 1 goldinar, eden od njih z letnico 1825, in 1 bankovec za 5 goldinarjev. Na avstrijskih bankovcih se je ime »Gulden« (goldinar; gld) uporabljal pred letom 1867, po tem letu pa ime »Florin« (fl). Na seznamu je naštetih 10 bankovcev za različne vrednosti florinov: 1, 5 in 10. Med bankovci sta dva za 10 krajcarjev, datirana leta 1849 in 1868. V Avstriji je do leta 1857 veljalo, da je bilo 60 krajcarjev en goldinar, po tem letu pa se je spremenilo v razmerje 100 krajcarjev na en goldinar. Obsežna zbirka denarja z 2800 predmeti je bila ustvarjena v kratkem obdobju. Na žalost o njej nimamo dovolj podatkov, da bi Slika 46c: Bankovec za 2 guldna iz leta lahko ocenili njeno zgodovinsko vrednost. Lahko pa ugotovimo, 1800, hrani Numizmatični kabinet Na- da imajo novci, ki so bili najdeni na različnih najdiščih, kot primar-rodnega muzeja Slovenije, inv. št. LJ ni vir velik zgodovinski pomen. Posebej privlačni in zanimivi zara-6623 (© Arhiv Numizmatičnega kabi- di svoje velikosti so tudi srebrni tolarji. neta NMS, foto: Matija Pavlovec). Metoda dela 99 ZLATA KNJIGA: DAROVALCI– ZBIRALCI V tem poglavju so predstavljeni zaslužni darovalci in zbi- ralci, čeprav nekateri samo z imenom in priimkom, drugi v kratki, tretji pa v daljši predstavitvi. V opisih sem se osredotočila predvsem na njihovo skrb za sočloveka. Pri skoraj vsakem sem našla požrtvovalno delovanje v slovenskih društvih in slovenskih šolah; prizadevali so si za kulturno rast slovenskega prebivalstva in za vzgojo v spoštovanju slovenskega jezika, slovenske kulturne dediščine ter na splošno krepili rodoljubje. Žal pa je navedenih zelo malo tehtnih življenjskih podatkov o darovalkah, saj jih preprosto ni bilo mogoče najti. Nekaj od njih sem jih pa vendar uspela izslediti, ker so bile učiteljice, ali pa odbornice, v podružnicah Družbe sv. Cirila in Metoda. V zaostrenih narodnostnih spopadih so na slovenski strani igrale zelo pomembno vlogo narodnoobrambne organizacije, ki so prispevale svoj od-ločilen delež h krepitvi slovenske samozavesti. Med njimi je bila 1 V eni izmed propagandnih sporočil so v ča-na Goriškem ključna Družba sv. Cirila in Metoda (CMD). 1 Pred-sopisu objavili udarni poziv: »Rojaki, izpol- vsem je skrbela za šolsko področje ter družno sodelovala z dru-nujte svojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C. in M.« štvoma Sloga in Šolski dom. V tedanji Avstro-Ogrski je prav CMD Soča, [čas. oglas], Gorica, 11. 1. 1910, 40/3, dopuščala, da so ženske lahko delovale enakopravne v sicer tastr. 6. krat še zelo patriarhalnem ozračju.2 Med njimi sem identificirala 2 Andrej VOVKO, Podružnice družbe sv. Cirikar nekaj darovalk in še več darovalcev predmetov kulturne de-la in Metoda na Gorenjskem do 1918, Kro- nika časopis za slovensko krajevno zgodovi- diščine, namenjenih nastajajočemu Narodnemu muzeju v Gori- no, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ci. Časopisne notice so tudi poimensko navajale, kdaj je mladina Sekcija za krajevno zgodovino, Ljubljana 1988, 36, str. 35–40. na realki, gimnaziji ali učiteljišču dokončala šolanje; s temi podatki mi je bilo omogočeno prepoznati tudi darovalce. Takratni bralci so bili obveščeni o napredovanju učiteljic in učiteljev, prav tako o njihovih pogostih premestitvah iz kraja v kraj, kar je mogoče razbrati tudi v poglavju Zlata knjiga. V njem je tudi razvidno, koliko učiteljev je bilo med prvo svetovno vojno vpokli- 100 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • canih k vojakom; nekateri se z bojišč niso vrnili. Drugi so v začasnih begunskih taboriščih nadaljevali s poučevanjem, teh je bilo 30. Učenkam in učencem so v nezavidljivih okoliščinah pomagali pridobivati znanje in jim lajšati begunski vsakdan. Za zavedne primorske učiteljice in učitelje je po koncu prve svetovne vojne nastopilo še težje obdobje, saj je pokrajina pripadla Italiji. V oktobru 1922 je zavladal fašizem. Nova oblast je začela pripra-vljati posebno šolsko reformo, s katero naj bi v nekaj letih posta-le vse šole na zasedenem območju popolnoma italijanske. Tako imenovana Gentilejeva reforma je bila objavljena v Uradnem listu 24. 9. 1923. Na podlagi nekaterih členov tega zakona so fašistične oblasti pričele odpuščati in premeščati primorsko učiteljstvo. Zbrani podatki poimensko predstavljajo kar 168 odpuščenih učiteljev, 20 tistih, ki so bili predčasno upokojeni, 402 so jih premestili v notranjost Italije. Odpuščeni so bili tudi učitelji, ki jim kljub opciji za Italijo ni bilo dodeljeno italijansko državljanstvo; takih je bilo 15. Zgovoren je tudi podatek, da je kar 87 učiteljev, ki so bili premeščeni v notranjost Italije, pozneje emigri-ralo v Jugoslavijo; pridružili so se kar 316 učiteljem, ki so tja emi-grirali že poprej. K temu številu je potrebno prišteti še 39 učite- 3 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-ljic in učiteljev, rojenih izven Primorske, ki so poučevali na Pri-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju morskem in so se izselili v Jugoslavijo po koncu prve svetovne zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, Odsek za zgodovino pri Narodni in vojne. Učiteljev, ki so po letu 1945 ostali v notranjosti Italije, pa študijski knjižnici v Trstu, Trst 1994, str. 19– je bilo le 64. 3 59. Kako je bilo življenje za Slovence pod fašizmom težko, izpričujejo zgodovinska V pomoč so mi bili tudi časopisni oglasi s sporočili, v kate-dejstva: »[…] Od 12. februarja 1920 je bila rih sem prepoznala darovalce. Ti so smelo oznanjali svoje pro-prepovedana raba obeh manjšinskih jezi- dajne artikle, svoje usluge, poudarjali veščine, zagotavljali strokov v telegramih za in iz Julijske krajine. Dve leti kasneje je bil manjšinski jezik uki- kovno opravljeno delo. Nekateri so ob izteku starega leta voščili njen tudi v sodnih postopkih. Od marca odjemalcem, s podpisom in svojim poklicem, meni pa razkrili, 1923 je bila njegova raba prepovedana županom in javnim uslužbencem; posvarjeni da sodijo med darovalce bodočemu Narodnemu muzeju v Gori- so bili, naj na delovnem mestu ne govorijo ci. Tudi osmrtnice so mi pomagale, da sem pri nekaterih priim- ‘tujega jezika’. V času enega leta je italijan- kih dopolnila manjkajoče letnice. V opravičilo poudarjam, da so ščina postala edini jezik v celotni Julijski krajini in prepoved komuniciranja v slo- pri nekaterih darovalkah in darovalcih nakazane samo slutnje venščini in hrvaščini se je od javnih uradov oziroma domneve o njihovi identiteti, pri večini pa menim, da razširila na druga delovna mesta, tovarne, zasebna podjetja, gostilne in trgovine z so dobro podprti z ustreznimi referencami. Zbrani podatki pa grožnjo izgube službe ali prepovedi opra-naj bodo spodbuda za nadaljnje raziskave. vljanja dejavnosti. Fašistična oblast je sku- šala prepovedati tudi slovenske in hrvaške Na mikro ravni in na dokaj reprezentančnem vzorcu slo- napise na nagrobnih kamnih in trakovih venskih prebivalk in prebivalcev, na geografsko pestrem podro-nagrobnih vencev, ki so spremljali krsto. čju, se nam razkrivajo značaji vztrajnih, solidarnih, trmoglavih, Na seznamu prepovedi so se v tridesetih letih znašle knjige za otroke, tečaji sloven- borbenih, delovnih in uspešnih posameznikov. Svojo narodno skega jezika in književnosti, skratka vse ti- pripadnost so v isti osebi podvajali, pravzaprav množili, v različ- sto, kar je bilo v očeh fašističnih oblasti vi- deti kot napad na državno varnost, škodlji- nih slovenskih društvih, organizacijah in s prepletom vseh delo-vo njeni neomajnosti na italijanski vzhodni vanj ustvarili podstat za uspešen razvoj lastnega šolstva, glasbe-meji.[…]« Prim.: Marta VERGINELLA, Meja drugih: primorsko vprašanje in slovenski nega udejstvovanja, čitalništva, časnikarstva, založništva, sokol-spomin, Modrijan, Ljubljana 2009, str. 34– 35. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 101 stva, planinstva, obrtništva, trgovine, posojilništva, bančništva, tudi zadružništva. Ta razmah je najprej zaustavila prva svetovna vojna, v kali ga je zatrl fašizem. Prepovedana je bila raba slovenščine, učiteljem, kakor že rečeno, so izdali odločbe o prepovedi poučevanja v slovenščini, razumnikom je bilo onemogočeno delo. Nastopil je vsesplošni teror. Ožji odbor Goriškega muzejskega društva sem že predsta- vila v poglavju Sosledje dogodkov, zato članov na tem mestu ne predstavljam ponovno; častna izjema je Josip Balič, najpresti- žnejši med darovalci. Darovalke in darovalci so razvrščeni po abecednem redu. Ta seznam je na eni strani hommage vsem pri-zadevnim zbiralkam in zbiralcem, po drugi pa je tako rekonstru- 4 Možnost za obstoj Zlate knjige daje zgled irana Zlata knjiga, čeprav ni zagotovo, da je obstajala. 4 Kakorkoli, iz leta 1898, ko so v Gorici zbirali finančna vsi vpleteni v projekt Narodni muzej v Gorici si zaslužijo vpis v sredstva za gradnjo Šolskega doma. Na tem mestu citiram to zamisel: »[…] naj se knjigo z izpisanimi imeni in priimki v zlatih črkah. Po razpolo-oskrbi lična knjiga, ukusno vezana in po- žljivih podatkih je bilo aktivnih zbiralcev in darovalcev 569, kar zlačena, v katero naj se vpisujejo imena je častitljiva donatorska družba. K tej številki prištevam še Od-pokroviteljev, častnih članov in ustanovni- kov po vrsti, kakor se bodo sprejemali, ter bor iz leta 1910, s predsednikom Gvajcem na čelu, podpredse- imena letnikov in podpirateljev za vsako dnikom Erženom, tajnikom Bratino, blagajnikom Dietzem in go- leto posebej. Ob enem naj bi služila ta knji- ga kot društven letopis ali kronika, v kate- spodarjem Drufovko. Med odborniki so bili: Bežek, Kos, Koštiál ro naj bi se zapisovali vsako leto važnejši in Levpušček. Leta 1914 so na vodilnih mestih ostale iste osebe, dogodki, zadevajoči društvo. […]«, v: »Šolski dom«, Soča, Gorica, 18. 2. 1898, le na tajniškem mestu je Prijatelj zamenjal Bratino. Zadnji se je 28/14, str. 1. preselil med odbornike, nova člana pa sta postala Cizelj in Balič, ki sta zamenjala Koštiála in Levpuščka. Imenovani niso bili samo promotorji in organizatorji zbiralnih akcij na terenu, temveč tudi donatorji. Zato je upravičeno, da so prišteti k zgoraj navedeni številki. Iz podatkov, pridobljenih iz časopisov Soča in Gorica, sem evidentirala skupno 569 donatorjev, z odborniki jih je skupno 583. A • 1. Marija Abrani, Šmarje 2. Alfonzo, Trst B • 3. Bagatelj, IV. raz.[red] 4. U. Bajc, nadučiteljeva vdova 102 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Kakor navaja citirani Kažipot, je bil nadučitelj v Renčah leta 1895 Ant[on] Bajc; zato domnevam, da je bila darovalka nadučitelje- 5 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriški Gra-va soproga.5 diški ter obmejnih krajih kranjskih 1895, II., (ur. in izdal Andrej Gabršček), Goriška ti-5. [Fran] Bajt, učitelj [Solkan] skarna, Gorica 1895, str. 61. Vprašanje je, če je nadučitelj Fran Bajt istoveten z Bajtom, katerega v časopisu navajajo z nepopolnimi podatki. V primeru, da gre zanj, je ta v letih 1910/11 predsedoval podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Solkanu, v letih 1911–13 pa nadaljeval kot od- 6 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po- bornik.6 V Učiteljskem tovarišu je v času med prvo svetovno vojno družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– izšel zapis: »Dne 2. t. m. je praznoval tovariš Franc Bajt, naduči-1918. Življenje in dela, str. 407. telj in šolski voditelj iz Solkana, zastopnik učiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu i. t. d. šestdesetletnico svojega rojstva. - Težka usoda sedanjih viharnih dni mu ni dovolila, da bi slavil naš ljubi tovariš Bajt ta svoj rojstveni jubilej na službenem mestu, zakaj sedaj biva v Sevnici ob Savi na Štajerskem, kjer opravlja službo občinskega tajnika, kar je vsekakor značilno za naše gmotne razmere. — Mi se rojstvene šestdesetletnice tovariša Bajta spominjamo s čustvi hvaležnosti in tovariške vdanosti, poudarjajoč preobile zasluge, ki si jih je pridobil za goriško učiteljstvo, in šolstvo v dolgi dobi svojega šolskega in izvenšolskega delovanja, vedno nesebično in narodno delaven potom šole za blaginjo svojega naroda! Značajnemu tovarišu iskreno čestitamo z željo, da bi mu bilo čimprej zopet omogočeno, svoje izredne zmožnosti raz-vijati na starem službenem mestu v blaginjo drage domovine! Še 7 -g-, Franc Bajt, Učiteljski tovariš, Ljubljana, mnogo let!«7 21. 4. 1916, 56/8, str. 6. 6. Lud.[vik] Bajt, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 7. Josip Balič (1854–1933), nadučitelj, Vrh sv. Mihaela Nadučitelj Balič je bil nedvomno med najbolj darežljivimi, mar-ljivimi in predanimi darovalci, saj je prispeval dragoceno gradivo in predmete kar 39-krat zapovrstjo. Njegovo zavzetost so prepoznali tudi v odboru Narodnega muzeja v Gorici in ga leta 1914 izvolili za odbornika. Baličevo osebnost in njegovo delo je raziskal zgodovinar Branko Marušič, po katerem povzemam bistve- 8 Branko MARUŠIČ, Josip Balič (1854–1933), ne poudarke. 8 Balič je v eni osebi združeval več zanimanj, bil je šolnik in zgodovinar, Goriški letnik, Zbornik učitelj, kulturni zgodovinar, publicist in domoznanski pisec. goriškega muzeja, Nova Gorica 1993–1994, 20–21, str. 17–26; Branko MARUŠIČ, Šolnik Sama pa bi dodala, da se je glede na donirano gradivo spoznal in zgodovinar Josip Balič (1854–1933), v: na arhivistiko, etnologijo in numizmatiko. Bil je ljubitelj sloven-Branko MARUŠIČ, Prispevki k primorski bi- skih, italijanskih in nemških knjig; posebej so ga zanimale slo-ografiki, str. 107–122. venske šolske knjige, saj je muzeju predal celo zbirko le-teh. Gotovo ga je privlačila geografija oziroma kartografija, saj je nastajajoči muzej po njegovi zaslugi pridobil zbirko zemljevidov. Najbrž je bil tudi ljubiteljski arheolog: izkopal je nekaj orožja, mozaične kamenčke in druge drobnarije. Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da je bil tudi zbiralec. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 103 Rodil se je v Šempetru pri Gorici. Kot gojenec malega semenišča je obiskoval gimnazijo (1867–1873) in se najprej odločil za študij bogoslovja, vendar ga je opustil in leta 1881 maturiral na učiteljišču v Kopru. Nekaj časa je služboval v Šmarju pri Kopru, nato pa v Kanalu, kjer je ostal do leta 1888. Nato je učil po raznih 9 Da je pogosto menjal delovno mesto, do- krajih Primorske (Brje, Avče, Prosek, Ločnik). 9 Da bi slovensko kazuje tudi naslednji citat: »[…] za defini-javnost opozoril na neugodne šolske razmere v Ločniku, je se-tivnega nadučitelja na Vogrskem je imeno- van Josip Balič, dosedaj def. nameščen na stavil tiskano spomenico in jo poslal uglednim osebnostim. Od-Vrhu nad Rubijami […]«, v: Učiteljska ime- ziv je bil zadovoljiv; med dobrotniki tamkajšnje šole je bil tudi novanja in premeščanja, Primorski list, Go-Simon Gregorčič. S pesnikom sta se takrat prvič srečala. Še moč- rica, 4. 9. 1913, 21/36, str. 3. neje ju je leta 1902 povezala Baličeva poroka z Amalijo Čebron, dolgoletno Gregorčičevo gospodinjo. Ko je prispeval gradivo za muzej, je vselej navajal stalno bivališče: Vrh sv. Mihaela. Poučeval je nato še na Vogrskem (1914–1916). Leta 1916 sta se z ženo odpravila v begunstvo. Učiteljeval je na Primskovem pri Litiji, kjer sta tudi živela. Po vojni se nista vrnila. Balič je prejel jugoslovansko državljanstvo in leta 1921 stopil v pokoj. Nekaj let je učil nekatere predmete na cistercijanski gimnaziji v stiškem sa-mostanu. Zakonca Balič sta se leta 1931 preselila v Ljubljano, kjer sta tudi preminila: Amalija leta 1932, naslednje leto pa še Josip. Marušič je v svoji raziskavi prišel do zaključka, da je Bali- čevo zanimanje za domačo zgodovino vzbudil Štefan Kociančič, semeniški profesor in ravnatelj semeniške knjižnice. Mladeniča je vpeljal v krajevnozgodovinske raziskave in ga usmeril v raziskovanje literarnih osebnosti Goriške. Naj navedem nekaj njegovih objavljenih del: pisal je o Janezu Svetokriškem (1647– 1714), odkril je pedagoga Gregorja Grbca (r. med 1606 in 1610), raziskal življenjsko pot Jožefa Cusanija (1702–po 1764). Ni naključje, da je med knjižnimi darili za muzej tudi Kutinova knjiži-ca Opis Št. Mavra, ki jo je Balič ob izidu kritično ocenil. Nadalje je odkril rihemberškega župnika Matijo Trošta (u. 1729) in tudi druge zanimivosti o kraju. Ni le raziskoval župnijskih arhivov, temveč je pisno zastavljal domoznanska vprašanja drugim po-znavalcem. Spomnim naj, da je nastajajočemu muzeju izročil originalno pismo iz vasi Brje, pa kupno pogodbo iz Avč, precej besedil Štefana Kociančiča, pisanih v latinskem, slovenskem in hebrejskem jeziku ter Kociančičevo lastnoročno slovensko slovstveno pismo iz leta 1881. Literarne zgodovinarje pa bi prav gotovo pritegnile Gregorčičeve pesmi, ki jih je pesnik namenil takrat še »gospici Amiliji Čebron, sedaj gospej Baličevi«, pa še druge zanimivosti, ki so najbrž za vedno izgubljene. 8. Vinko (Vincenc) Bandelj (1881–1937), Vrh Kanalski V letih pred prvo vojno je učiteljeval na Kanalskem Vrhu, kjer je zbiral gradivo za nastajajoči muzej. Med vojno je bil interniran 104 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • v Cremoni. V šolskem letu 1921/ 22 je vodil šolo v Rihember- 10 Vlasta TUL, Šole, vrtci – brezupna bojišča ku. 10 Nato je imel v Gorici gostilno, istočasno pa se vedno bolj italijanskih oblasti na slovenski zemlji, v: nagibal k italofilstvu. Urejal je slovensko-italijanski list Nova Kronika Rihemberka-Branika II, (ur. Zalka Jereb, Savin Jogan, Cvetko Vidmar), Kul- doba - L’ Era nuova. Za protislovensko delovanje ga je Italija naturno prosvetno društvo Franc Zgonik gradila z nazivom ‘vitez’ (cavaliere). Pomembnejše je Bandljevo Branik, Krajevna skupnost Branik, Branik delo na področju leksikografije. Napisal je in leta 1918 v Sieni 2006, str. 105. izdal knjigo Italijanščina za Slovence / Grammatica italiana per gli Sloveni; ta vsebuje slovnico, praktične vaje in razgovore, vzorce prošenj in pisem, besednjak ter kratek imenik krstnih in zemlje-pisnih imen. Dve leti zatem je v Trstu objavil kratko Zgodovino Italije s posebnim ozirom na italijansko prebujenje... za obče ljudske šole, ki so jo tudi ponatisnili. Leta 1923 je v samozaložbi izdal Priročno knjižico za slovenske vojake v Italiji, ki spet vsebuje slovnico, vojaški pouk in slovarček. Slovensko goriško časopisje ga je 11 (Spletni vir 27). Prim.: Po raziskavi Draga kot odpadnika obsojalo.11 Sedmaka in Branka Marušiča je Vinko Ban- delj najvidnejši snovatelj fašistične Sloven- 9. Batagelj, IV. raz.[red] ske vladne stranke. »Ustanovljena je bila v Gorici 22. novembra 1922. Stranka se je že- 10. Batič, Gorica lela med Slovenci zasidrati tudi z izdaja- 11. njem glasila Glas Julijske Benečije (od 24. Mihael Batič, Gorica novembra 1922), a se je list že z drugo šte- Ročni kažipot za leto 1898 je navedel pod oznako »Tobakarnice« vilko preimenoval v Nova doba. Slovenske- tudi Miho Batiča na Solkanski cesti 9. 12 mu so nato (od številke 42, 9. septembra 1923) dodali še italijanski naslov (L’era nu- 12. Jernej Batič, posestnik, Šempas ova); list je do prenehanja (25. april 1925) izhajal deloma dvojezično.« Branko MA- Gospod je bil odbornik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda RUŠIČ, Andrej Ipavec (1880–1924). Ob stov Šempasu v letih 1890 do 1893, med 1895 in 1896 pa je bil na-letnici prve popolne slovenske državne gi- mnazije, v: Izvestje Raziskovalne postaje mestnik predsednika.13 SAZU ZRC v Novi Gorici, Nova Gorica 2012, 13. 9, str. 26. Josip Batič, trgovec, Šempas 12 Tabakarnice, Ročni kažipot po Goriškem, 14. [Josip] Batiželi, Tolmin Trstu za 1898, IV. , (ur. Josip Krmpotič), Go-riška tiskarna, Gorica 1897, str. 29. Ročni kažipot za leto 1898 je natisnil pod oznako »opekarji« v Tol- 13 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-minu delujočega Josipa Batiželija.14 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 15. 1918. Življenje in dela, str. 411–412. A.[nton] Bavcon, (1897–1971), župan, Črniče 14 Ročni kažipot po Goriškem, Trstu za 1898, Na seznamu borcev za severno mejo15 je naveden tudi Anton IV., (ur. Josip Krmpotič), Goriška tiskarna, Bavcon, in sicer z rojstnimi podatki in navedbo Črnič kot krajem Gorica 1897, str. 61. bivanja. 15 (Spletni vir 28). 16. Jos[ip]. Bavdaž, trgovec, Kanal Kažipot je leta 1895 natisnil naslednji reklamni oglas: »Josip Bau-daž v Kanalu – prej Fer. Hönig – v Kanalu. Trgovina z vsakovrstnim blagom. Prodaja po goriških cenah na drobno in na debe- 16 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriški Gralo.«16 Trgovec17 je deloval kot odbornik v podružnici Družbe Ci-diški ter obmejnih krajih kranjskih, 1895, II., rila in Metoda v Kanalu v letih 1913/15 (?). 18 (ur. in izdal Andrej GABRŠČEK), Goriška ti- skarna, Gorica 1895, b. p. 17. ga. Bavdaževa, Kanal 17 V poglavju: Sodni okraj kanalski je Bavdaž Gospa je bila prav gotovo soproga kanalskega trgovca Josipa Josip/Jožef omenjen dvakrat pod oznako Trgovci: z jedilnim in mešanim blagom: Bavdaža. Predmostom; in manufakturno blago: Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 105 18. Predmostom, Bavdaž Jož. Prim.: Trgovci, Anton Bele (?–1913), nadučitelj, Osek, Ročni Kažipot po Goriškem in Gradiščan- Mož je omenjen kot namestnik predsednika podružnice Družbe skem za navadno leto 1905, 1905, str. 108. sv. Cirila in Metoda v Šempasu v letih 1893 in 1894.19 Venceslav 18 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Bele (1887–1938)20 je njegov sin - duhovnik, publicist, kulturni družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 379. delavec, pisatelj, katerega navajam med utemeljitelji zgodovin- 19 Prav tam, str. 411. ske znanosti na Goriškem (glej str. 25). 20 (Spletni vir 29). 19. Zora Bele, Osek Sklepam, da je gospa v sorodstveni zvezi z nadučiteljem Antonom Beletom iz Oseka. 20. [Franc] Belin (1893–?), učitel[j]iščnik Med prvo svetovno vojno je goriški časopis oznanil: »Na severnem bojišču je bil ranjen 19. t. m. g. Franc Belin, učitelj v Soči na 21 Na severnem bojišču je bil ranjen, Novi čas, Bovškem. Rodom je iz Gorice. Služil je pri 97. pešpolku.«21 V sta-Gorica, 29. 10. 1914, 5/44, str. 5. novskem časopisu so objavili, da je leta 1916 opravil izpit za po-učevanje na ljudskih šolah v slovenskem jeziku in to nič več v 22 -g-, Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gori-Gorici, temveč v Ljubljani.22 Minka Lavrenčič Pahor navaja, da ci (sedaj v Ljubljani), Učiteljski tovariš, Lju-so nekateri primorski učitelji po prvi svetovni vojni odšli na Ko-bljana 2. 6. 1916, 56/11, str. 4. roško, da bi pomagali odpirati slovenske šole. Med njimi je bil tudi Franc Belin, ki je leta 1920 poučeval v Podrožci in Borovljah 23 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-na Koroškem. 23 V letih 1920/1921 je poučeval v Tišini-Murska telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Sobota, nato leta 1923 do 1928 na Barju-Ljubljana. Leta 1925 se zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 18, 72. je v Ljubljani poročil z Marijo Magister. Učil je še v Tomišlju-Ljubljana in v Moravčah. Leta 1942 so mu ustavili prejemke. 21. Jos[ip]. Beltram 22. Joško Beltram, Miren 23. Ivan Beltram, krčmar, Miren Ali lahko v ranjencu Ivanu Beltramu, ki se je boril v domobranskem polku 27., prepoznamo darovalca - krčmarja Ivana Beltra- 24 Ranjenci v Gorici, Novi čas, Gorica, 22. 10. ma iz Mirna?24 1914, 5/43, str. 5. 24. Josip Benko, učenec, Kobarid 25 Tovariš Vekoslav Benko, Učiteljski tovariš, 25. Vekoslav Benko (1883–?), učitelj, Dol. Branica Ljubljana 25. 2. 1916, 56/4, str. 6. »-g-, V ru- Da gre za isto osebo sklepamo po objavi: »Tovariš Vekoslav skem ujetništvu biva tovariš Vekoslav Ben- ko, učitelj-voditelj v Dolenji Branici pri Benko, učitelj-voditelj na Dolenji Branici, p. Šmarje Rihemberg, Šmarjah.« Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 11. pošilja iz ruskega ujetništva ekonomija Bagdikov, Rostov ob 1916, 65/22, str. 5. Prim.: Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi svetovni vojni v peda- Donu, Rusija, vsem tovarišem in tovarišicam presrčne pozdrave. goškem časopisju od leta 1914 do leta — Dopisnica je oddana na naš naslov dne 21. novembra pret. 1918, Šolska kronika, Revija Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana 2016, 3, str. leta, prejeli smo jo pa dne 9. januarja t. 1.«25 V letih 1923–1926 322. Da je učiteljeval med 1908 in 1922 v je poučeval v Rihemberku, nato je bil odpuščen iz učiteljske Spodnji Branici, potrjuje raziskava iz leta službe. Emigriral je v Jugoslavijo.26 2006. 26 26. Vlasta TUL, Šole, vrtci - brezupna bojišča Avguštin Benko, Šmarje italijanskih oblasti na slovenski zemlji, v: 27. Kronika Rihemberka Branika II, (ur. Zalka Gospa Bernot, Gorica Jereb, Savin Jogan, Cvetko Vidmar), 106 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 28. Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Alojz Berce (1896–1934), učiteljiš[č]nik, III. t.[ečaj] Branik, Branik 2006, str. 106, 118, 120. Pri zrelostnih izpitih, ki so se odvijali v oktobru 1919 v Gorici, je bil za zrelega proglašen naslednji abiturijent: Berce Alojzij iz 27 Gimnazijska matura, Goriška straža, Gori-Dormberka (z odliko).27 ca, 23. 10. 1919, 2/2, str. [?]. 29. Jos.[ip] Bergant, Trst 30. Josip Bergant, Gorica Prav mogoče je, da J. Bergant pravzaprav Josip Bergant, ki je 5. 9. 1909 vodil izvajanje telovadbe v Mirnu. Na ta dan so organizirali kolesarsko dirko Gorica–Miren. Vso prireditev so združeno organizirali Bralno in pevsko društvo Ipava, Kolesarsko društvo Miren in mirenski sokoli. Po končani dirki so sokoli z godbo na čelu odkorakali na veselični prostor. Po pozdravnih nagovorih se je pod vodstvom izvajala telovadba J. Berganta. Nastopilo je 12 sokolov iz Štandreža in deset iz Mirna – oboji so izvajali vaje na bradlji in drogu. Za njimi je nastopilo 22 naraščajnikov mirenskega sokolskega društva, ki so izvedli dve vaji na bradlji in eno skupinsko vajo. Naraščaj je požel vsestransko pohvalo in 28 Prim.: (Spletni vir 30). zasluženo priznanje. 28 Gospod je bil leta 1909 izbran za tajnika 29 Redni občni zbor Kolesarskega društva Kolesarskega društva »Gorica«. 29 »Gorica«, Soča, Gorica 16. 3. 1909, 39/31, str. 3. 31. [Franc] Bernetič (1893–1969), dijak Minka Lavrenčič Pahor je zbrala podatke za učitelja Franca Bernetiča. V upanju, da gre za isto osebo, navajam njene ugotovitve: »Doma je bil iz Rodika pri Divači. Služboval je v Rakitovcu v Istri in bil v oporo ljudem v tistih časih raznarodovanja. Učitelj Bernetič, ki se je poleg šole zanimal tudi za življenje na vasi in bil vsestransko agilen prosvetni delavec, je kmalu padel v oči fa- šističnim oblastem. Zaradi stalnega preganjanja je že leta 1924 emigriral v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni se je za kratek 30 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- čas vrnil v Istro in bil šolski nadzornik.«30 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 32. Bevk, III. l.[etnik] skem, str.78, 472–473. 33. France Bevk (1890–1970), učitelj.[iščnik,] III. letnik Nedvomno je navedeni poznejši pisatelj, pesnik, dramatik, publicist, prevajalec. Zanj govorijo dejstva, kajti leta 1907 je bil sprejet na učiteljsko pripravnico v Podgori pri Gorici; istega leta je nadaljeval študij na učiteljišču v Kopru in nato v Gorici. Po maturi je nastopil učiteljsko službo v Orehku pri Cerknem. Drugi dokaz pa so zbrani predmeti kulturne dediščine, ki jih je pridobil v svojem rojstnem kraju in njegovi okolici. Dodajam še tr-dnejši dokaz, zabeležen v goriškem časopisu: »Poročil se je g. Franc Bevk, učitelj v Orehku, z gdč. Lucijo Mavri. Bog daj obilo 31 Poroka, Novi čas, Gorica, 30. 7. 1914, 5/31, sreče!«31 str. 7. 34. Ivan Bevk, Gorica 35. [Jožef, Josip] Birsa (1893–?), gimn.[azijec], [Gorica] Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 107 Gimnazijec Jožef Birsa je maturiral v Gorici, o čemer je poročal 32 Maturo na c. kr. gimnaziji v Gorici, Novi čas, goriški časopis,32 zato domnevam, da je ta mladenič daroval za Gorica, 12. 7. 1912, 3/28, str. 4. nastajajoči Narodni muzej v Gorici. Minka Lavrenčič Pahor je v svoji knjigi zapisala Birsovo rojstno mesto, to je Trst in ugotovila 33 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učiprav tako njegov rojstni datum.33 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 36. Peter Birsa (1901–1942),34 Cvetrož skem, str. 20. V pojasnilo: Cvetrož je del Branika. 34 (Spletni vir 31). 37. Avrelij Bisail, trgovec, Gorica V telovadnem društvu Goriški Sokol je bil predtelovadec, kar je 35 Telovadno društvo »Goriški Sokol«, Ročni zabeleženo v Ročnem kažipotu. 35 Leta 1902 so ga poleg drugih kažipot po Goriškem, Trstu in Istri, Koledar imenovali v novi odbor Pevskega in glasbenega društva.36 za navedeno leto 1900, VI., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1900, 38. Jos.[ip] Bitenc, učiteljiš[č]nik I. l.[etnik] str. 85. 36 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-39. Ivan Bizjak, Kal, št. 146 dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , 40. str. 79. Blažič, Pevma 41. Ant.[on] Boltar, Paljevo 42. Anton Boltar, posestnik, Paljevo 43. Leopold Boltar, dijak, Gorica 44. Bradaška, IV. letnik 45. Anton Bratina (1850–1916), vikar, Kostanjevica 37 Vlasta TUL, Šola v Kostanjevici na Krasu v Gospod Bratina je v času, ko je bil vikar na Kostanjevici, 37 nasta-primežu prve svetovne vojne, Kronika, Lju- jajočemu Narodnemu muzeju v Gorici daroval rimski novec bljana 2005, 53, str. 56. (1913). Bil je tudi kaplan v Komnu in vikar v Doberdobu. Stopil 38 Duhovske vesti, Goriški list, Gorica, 29. 10. je v pokoj leta 1914 in se preselil v Šempeter. 38 Umrl je med kle-1914, 1/41, str. 2. petom pred cerkvijo v Šempetru pri Gorici, in sicer 12. junija 39 (Spletni vir 32). 1916 med bombardiranjem. 39 46. Dragotin Bratkovič, čevljar, Miren 47. Leopold Bratuš, dijak III. razr.[ed] vad.[nice] 48. Štefan Bratuž, Sv. Križ Vipavski 49. Bratuš, II. let.[tnik] 50. Bravničar, učitelj 51. [Alojzij] Bravničar, dijak Notico s seznamom je natisnil Primorski list: Preberemo: »Usposobljenostni izpit za slovenske ljudske šole so napravile sledeče 40 Usposobljenostni izpit za slovenske ljud-g.čne in gg.: […] Bravničar Alojzij.«40 Postal je učitelj v Stržišču ske šole, Primorski list, 27. 11. 1913, 21/48, na Tolminskem. V vojni vihri je bil kadet v rezervi in padel s ko-str. 3. 41 maj 23 leti. 41 Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi sve- tovni vojni v pedagoškem časopisju od 52. Josip Brbuč, Sv. Križ Vipavski leta 1914 do leta 1918, str. 326. V letih 1911/13 je deloval kot predsednik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za območje Sv. Križ, Dobravlje in Velike 108 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Žablje; funkcijo je ponovno prevzel leta 1914 in jo najbrž opra- 42 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-vljal do leta 1918 (?). 42 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 409. 53. Breginc, sod[ni]. sluga, Kobarid 54. Avgust Brezavšček (1891–?), učitelj, Šebrelje Istoimenski učitelj je bil julija 1914 premeščen iz šole na Lokvah 43 Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica, 17. 7. v Kal. 43 Po navajanju Minke Lavrenčič Pahor je bil pozneje pre-1914, 5/29, str. 7. meščen v notranjost Italije. 44 44 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju 55. Peter Brezigar zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 41. 56. Rud. Brezigar, učenec 5. razreda, Šolski dom, Gorica 57. Leopold Brezigar (1889–1916?), slikar, Plave Do prebiranja v goriških časnikih Soča in Gorica mi je bil Brezigar kot osebnost in kot slikar popolna neznanka. Izkazal se je kot promotor zbiranja za nastajajoči muzej. Zbral je kakovostne etnološke in slikarske primerke. Iz naveden notice pa izvemo tudi za njegovo likovno ustvarjalnost: »Kanal. Razglednice naše-ga domačega slikarja g. Leopolda Brezigarja si je nabavil tukaj- šnji trgovec Adalbert Ivančič. Vsakdo se laskavo in pohvalno iz-raža o našem domačem umetniku, ki je že presenetil s svojimi mnogimi prekrasnimi umotvori našo javnost. Razglednice so krasne ter so slikane iz ostrostrugega potoka Bajer pri Gorenji vasi, čegar bregovi so romantične visoke skalnate stene, kjer se izliva v Sočo. Nudi se ti tu razgled na prijazen trg Kanal v svoji slikoviti romantični legi. Zdi se ti, da imaš pred seboj druge Benetke. Od tu vidiš stavbe v romanskem slogu, ki se vlečejo tik ob Sočinem bregu, ob bistri vodi, ki se zrcajo na zelenomodri tihi vodni gladini. Tu se breg odlikuje s svojimi posebno krasnimi partijami, katere čarovno lepšajo našo Sočo. Opravičeno je imenoval oni–naš trg ‘Biser Soške doline’ v reklamnih slikah žele- 45 Kanal, Dan, Neodvisni politični dnevnik s te-zniške uprave […]«45 Tako kot eksponati za nastajajoči goriški densko prilogo „Bodeča neža“, Ljubljana muzej, ki ga je uničilo vojno razdejanje, je najbrž na bojnem po-13. 4. 1914, 3/834, str. 2. lju tragično preminil tudi njihov zbiralec vojak Brezigar. Leta 1916, meseca oktobra, je po njem spraševala v Edinosti in Sloven-cu njegova sestra: »Marija Brezigar, sedaj begunka v taborišču beguncev v Brucku na Litvi, bar. 3–16, bi rada izvedela, kje se nahaja nje brat Leopold Brezigar, rojen l. 1889 v Plaveh-Deskle pri Kanalu. Potrjen je bil v črnovojniško službo, K.K.L.I.R. 22, 1. Komp., 8 marš-baon, vojna pošta 26. Od meseca marca nimam 46 Marija Brezigar, Edinost, Trst 7. 10. 1916, več glasu o njem.«46 Njeno naslednje povpraševanje se glasi: 41/279, str. 2. »Marija Brezigar, sedaj begunka, Nied. Östr., prosi sporčil, ako bi bilo kateremu znano, kje se nahaja nje brat Leopold Brezigar, 47 Pogrešane družine s Primorskega, Slove-roj. 6. jan. 1889. l. v Plavah-Deskle na Primorskem.«47 nec, Ljubljana 12. 10. 1916, 44/234, str. 2. 58. Brezigar, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 109 59. Miha Brezigar, krčmar, Pevma 60. Rudi Brezigar, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 61. Ignac Bolko, trg.[ovec], Lokovec Trgovec je naveden med »častitimi udi« Družbe sv. Mohorja za 48 Dekanija Črniče, Lokovec, Imenik čč. p. n. leto 1912 v Lokovcu.48 udov družbe sv. Mohorja za leto 1912, Ko- ledar družbe sv. Mohorja za leto 1913, Celo- 62. Jos[ip]. Braun, hotelski vratar, Gorica vec 1912, str. 83. 63. gospa Brezigar, Zagora 64. Marija Brunkovič, Gorica 65. Marija Brezavšček, Kal, št. 145 Sl. 47 Bucik ?, V pesti moč v srcu od- ločnost v mislih domovina, Sokol, Fondazione cassa di risparmio di Gorizia, © Collezione Mischou, cro- molitografija, razglednica, 13,9 cm × 9 cm, založil: Vaditeljski zbor ‘Soko- la’ v Gorici, inv. št. 00039. 66. Miha Bregantič, Gorica 67. Marica Bregantič, Gorica 68. Avgust [Andrej] Bucik (1887–1951), Gorica Leta 1899 je Bucik zaključil prvi letnik višje gimnazije v Gorici, 1907 pa slovensko vzporednico višje realke prav tam in se nato vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju; kmalu pa se je premi-slil in se odločil za študij slikarstva na zasebni umetniški šoli. Leta 1913 se je vpisal v splošno slikarsko šolo na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju, a je opravil le dva semestra. Vpoklican je bil v avstro-ogrsko vojsko (1915); bil je zastavono- ša 12. rezervnega strelskega polka, v začetku 1916 bil zajet na ruski fronti in odpeljan v vojno ujetništvo. Tri leta je preživel v Moskvi pri ruskem plemiču, podporniku umetnikov; pri njem je spoznal številne umetnike. Veliko je portretiral in tudi potoval po Rusiji. Leto 1918 je preživel na Kitajskem, leto za tem pa se je prek Singapurja, Indije in Egipta vrnil v Trst. V šolskem letu 110 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 1919/20 je bil zaposlen kot profesor prostoročnega risanja na višji realki v Idriji. Neugodne domače razmere in odklonilna kritika so ga kmalu spet pognale v tujino: 1925 je odpotoval v Pra-go, Zadar in na Rab, naslednje leto v Gradec, na Dunaj in Lošinj. Iz pisem prijatelju Saši Šantlu vemo, da je imel v omenjenih krajih veliko naročil. Med potjo se je večkrat ustavil v Ljubljani. V letih 1927–32 je bil v severnoafriških mestih Alžir in Casablan-ca, 1932–34 v Franciji, Belgiji in Španiji. Nato se je vrnil v Ljubljano in Maribor ter se do 1940 večkrat mudil na Dunaju, v Trstu, Vidmu, Vipavi, na Lošinju in v Veroni; povsod je veliko portretiral. Vojna leta je preživel kot begunec v kraju San Lazzaro pri Paviji, atelje pa je imel v Milanu. Po koncu druge svetovne vojne je pod zavezniško vojaško upravo poučeval risanje na slovenski srednji šoli v Gorici, nato se je preselil v Trst, od koder je večkrat zahajal v Istro in okolico Portoroža. Prvo izobrazbo je dobil od profesorja risanja Antona Gvajca na goriški realki, pozneje je razvil slikarski talent na dunajski akademiji pod mentorstvom portretista in krajinarja Rudolfa Ba- cherja (1862–1945). Vseskozi se je ukvarjal s portretnim slikarstvom, ki mu je bil glavni vir zaslužka. Portretiral je večinoma predstavnike premožnejšega slovenskega in tujega meščanstva. Bil je izredno plodovit, njegov portretni opus je pred drugo svetovno vojno štel okoli devetsto del v različnih tehnikah. Ker je bil album s fotografskimi posnetki Bucikovih portretov uničen ob bombardiranju njegovega milanskega ateljeja, je njegovo likovno ustvarjanje težko celovito in objektivno ovrednotiti. Kri-tiki so različno ocenjevali njegove portrete: nekateri so poudarjali slikarjevo nadarjenost in dovršenost njegovih del, drugi pa so menili, da so preveč sladkobna. Kot portretist je vseskozi ostal zvest salonskemu realizmu. Ob portretiranju se je ukvarjal tudi s krajinskim slikarstvom v različnih tehnikah. V zgodnjih delih je opazen vpliv impresionizma, iz poznejšega časa pa so navdušenje kritike vzbudile slikarjeve monotipije z motivi istrske krajine. V času med obema vojnama se je veliko ukvarjal s knjižno ilustracijo in knjižno opremo. Izkazal se je kot izvrsten risar, ki je obvladal modeliranje in senčenje likov, v ilustracije pa je vključeval bogato antikizirajočo in secesijsko ornamentiko. Risal je tudi priložnostne razglednice, exlibrise in karikature. V sezonah 1923/24 in 1924/25 je kot scenograf sodeloval pri upri-zoritvi Veronike Deseniške Otona Župančiča (1878–1949), Notre-damskega zvonarja Franza Schmidta (1874–1939) in pri plesnem večeru Lidije Wisiakove (1906–1993) v Drami in Operi SNG Ljubljana. Priložnostno je ustvaril nekaj sakralnih del, npr. oltarno sliko sv. Martina v cerkvi Sv. Martina v Avčah nad Kanalom ob Soči (1920). Bucik je sebe razumel kot konservativnega umetni- Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 111 ka: zavračal je moderne likovne struje, cenil stare mojstre in zbiral starejša dela. V njegovi osebni zbirki so bili tudi umetnostno-brtni predmeti vzhodnih in drugih tujih kultur. Doma se je udeležil več skupinskih razstav: prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani leta 1909, prve razstave slovenskih likovnih umetnikov v stanovanju in odvetniški pisarni Antona Dermote v Gorici leta 1912, štirinajste razstave v Jakopičevem paviljonu leta 1917, kulturne razstave Julijske krajine leta 1930 v paviljonu Cvjete Zuzorić v Beogradu in tematske razstave Otrok v sliki in plastiki leta 1938 v Jakopičevem paviljonu. Samostojno je razstavljal le leta 1923 s kiparjem Lojzetom Dolinarjem v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in 1951 v Gale- 49 (Spletni vir 22). riji Scorpione v Trstu. 49 69. Josip Budal (1861–?), nadučitelj, Podgora Rojen je 1. 8. 1861 v Podgori. Po navajanju Minke Lavrenčič Pahor je maturiral leta 1882 v Kopru in strokovni izpit opravil leta 50 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1886 v istem kraju. Služboval je v različnih krajih. 50 Slovenski telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju okrajni šolski svet je vzdrževal v Podgori štirirazrednico, v kateri zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 97. je med drugimi poučeval tudi J. Budal.51 Po vsej verjetnosti ima- 51 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-mo opraviti z namestnikom predsednika v podružnici Družbe dne, kulturne, politične in gospodarske črti- sv. Cirila in Metoda v Štandrežu v letih 1909/1915 (?).52 ce, II. , str. 45. 52 70. Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo poJos.[ip] Budin, sod.[ni] urad.[nik], Gorica družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 71. 1918. Življenje in dela, str. 414. Martin Burger, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica C • 72. Cejan, uradnik južne železnice, Jurdani 73. Ivan Cempre, železničar, Gorica 74. Franjo Chwatal po gosp. Anderwaldu, sluga “Ass. Gen.” 75. Štefan Cigoj, učenec 5. razred, Šolski dom, Gorica 76. Hinko Cigoj, gostiln.[ičar], Cesta pri Ajdovščini 77. Fr. Cink Z objavo je voščil svojim odjemalcem za prihajajoče leto 1915: 53 Srečno, [čas. oglas], Soča, Gorica, 31. 12. Fr. Cink, trgovec z jestvinami v Raštelju 40, Gorica. 53 1914, 45/1, str. 4. 78. Constantini, učenec c. kr. prip.[ravnik], Kobarid Cˇ • 79. Kazimir Čehovin, dijak, Branica 112 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 80. [Miroslav] Čekada (1898–?), učit.[eljski] pripravničar, Gorica V začetku leta 1920 so v Gorici na starem slovenskem učiteljišču potekali zrelostni izpiti »pod predsedstvom prof. Giov. Lorenzonija. Za zrele so bili proglašeni sledeči slovenski kandidati: […] 54 -r, Zrelostni izpiti v zasedem ozemlju, Uči- Čekada Miroslav […]«54 Ali v učiteljskem pripravniku lahko pre-teljski tovariš, Ljubljana, 7. 1. 1920, 60/1, str. poznamo v letu 1920 proglašenega učitelja? Miroslav Čekada je 19. bil rojen v Trstu 18. 12. 1898, po navedbi Minke Lavrenčič Pa- 55 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-hor. 55 Učil je v različnih primorskih krajih. Po letu 1927 je emi-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju griral v Jugoslavijo in od leta 1930 naprej služboval v slovenskih zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 20, 107. krajih. 81. Davorin Černetič, trgovec, Gorica Morda se za tem oglasom, natisnjenem v časopisu Soča, skriva Davorin Černetič skupaj s solastnikom: »Blago za poročne in plesne obleke po novi modi – v največji izbiri v Trgovskem 56 Blago, [čas. oglas], Soča, Gorica, 7. 1. 1911, domu Pregrad&Černetič. Vzorce pošiljava franko.«56 41/3, str. 4. 82. Gab. Černuta, Gab. 83. [Anka] Češčut, Gorica Ker so pogosto prav učiteljice oziroma učitelji zavzeto prispevali predmete za Narodni muzej v Gorici, sklepam da se za priimkom Češčut skriva učiteljica Anka. V Primorskem listu so natisnili naslednjo notico: »Danes sta se poročila v Gorici g.čna Anka Če- ščut učiteljica, hčerka g. Antona Češčuta, c. kr. višjega okr. ofici- 57 Poroka, Primorski list, Gorica, 11. 9. 1913, jala, in pa g. Jakša Brdar, učitelj v Istri. Naše čestitke!«57 21/37, str. 4. 84. A. Čibej, Krmin 85. [Edmund] Čibej (1861–1954), [Lokavec] Ni zanesljivo, če je bil učitelj v Dolu pri Ajdovščini prav imeno- 58 Šole, Dol, Kažipot po pokneženi grofovini vani. Z imenom Edmund ga navaja Gabršček v Kažipotu. 58 Matu-Goriško-Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal An- riral je 1881 v Kopru, strokovni izpit je opravil leta 1885. Službo-drej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, str. 62. Edmund Čibej je omenjen v val je v Vipavski dolini do leta 1915.59 Tragičen zapis v Učitelj-Lokavcu kot učitelj prav tako leta 1901 v: skem tovarišu pa razkrije: »Iz Rusije je dospela vest, da je tam Šola, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Is-umrl Stanko Čibej, uradnik c. kr. višje sodnije v Trstu, ujetnik tri in Koledar za navadno leto 1901, VII., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Przetnyslske trdnjave in edini sin Edmunda Čibeja, nadučitelja Gorica 1901, str. 69. v pokoju v Lokavcu. — Naše sožalje!«60 59 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju 86. Sl.[avica] Čibej, Gorica zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 112. 87. Marica Čičigoj, učiteljica, Pečine 60 -g-, V ruskem ujetništvu je umrl, Učiteljski Po poročanju Učiteljskega tovariša iz leta 1916 izvemo: »Oglasila tovariš, Ljubljana, 30. 6. 1916, 56/ 13, str. 4. se je Marica Čičigojeva, učiteljica v Starem selu pri Kobaridu, ki se nahaja kot interniranka v Italiji v mestu Cuneo. Poroča, da se 61 -g-, Oglasila, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 11. ji ne godi preslabo.«61 2. 1916, 56/3, str. 5. 88. Marija Čičigoj, Gorica 89. Amalija Čok (1889–1978), učiteljica, na Katinari Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 113 Leta 1909 je zaključila goriško učiteljišče in začela poučevati na Katinari. V začetku 1911 je z dr. Ivanom M. Čokom v Lonjerju ustanovila podružnico Ciril Metodovega društva in postala njena tajnica. Leta 1921 se je z materjo in bratom preselila k Sv. Ivanu pri Trstu. Tu je učila še leta 1927, ko so jo po Gentilejevi reformi upokojili. Pri Sv. Ivanu je bila predsednica krajevne podružnice novoustanovljenega Šolskega društva. V šolskem letu 1928/29 je prevzela službo na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu in tu ostala dve leti, do ukinitve. Nato je na zasebni šoli v ulici Battisti v Trstu poučevala slovenščino (s Ferdom Kleinmeyerjem in Jožetom Kosovelom), toda 3. juniju 1938 so jo aretirali in brez obtožbe zaprli v Tržiču, nato v Trstu, kjer je niso niti zaslišali. Izpustili so jo 14. januarja 1939. Med zadnjo vojno je zbirala otroke na svojem domu in jih poučevala. Delovala je tudi v teda- 62 (Spletni vir 33). Geslu dodajam še po-njih dobrodelnih društvih.62 membno ugotovitev. V zaporu je učitelji- ca: »[…] presedela v samici 6 tednov. 90. [Antonija] Čok (1897–1978), II. let.[nik] uč.[iteljišča] Nato so jo odpeljali v tržaške zapore; tudi Premalo zanesljivih podatkov je na razpolago, da bi lahko pove-tu, kakor v Tržiču, je niso zasliševali, niti obsodili. […] Dobrih sedem mesecev je zali priimek Čok z Antonijo (Tončko) Čok. Znano je, da se je presedela samo zato, ker je učila tržaške Tončka po meščanski šoli na Katinari vpisala na goriško učitelji-slovenske otroke materin jezik.« Prim.: šče; morebiti je prav ona leta 1911 darovala za Narodni muzej v Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Gorici. Učiteljišča ni dokončala v rednem roku, saj se je raz-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- plamtela vojna. V Trstu so organizirali posebne učiteljske tečaje skem, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu : Trst 1994, str. in leta 1917 je opravila maturo, potem pa jo je čakal še izpit v 477. Tolminu. Jeseni je že nastopila prvo službeno mesto, in sicer pri Sv. Ivanu v Trstu. Poučevala je v Trebčah, na Katinari, v Ške-dnju, v Gropadi in v Bazovici, in vse to od jeseni 1917 do šolskega leta 1922/23. Leta 1923 jo je fašistični šolski skrbnik odstavil in ji prepovedal poučevati na vseh šolah v državi. Morala je zapustiti rodne kraje, izselila se je v Jugoslavijo. Poučevala je v Lo- škem potoku, kjer je vztrajala dve leti, potem so jo premestili v Staro cerkev. Kmalu zatem, ko so Kočevje zasedli Italijani, je bil ustanovljen odbor OF, v katerem je Tončka opravljala tajniške naloge. Leta 1942 so jo fašisti odpeljali v ljubljanski zapor, od tod pa v taborišče Monigo pri Trevisu, pozneje pa še v Brescio. Iz zapora je niso izpustili niti po kapitulaciji Italije leta 1943. Šele po končani vojni se je po ovinku vrnila v Ljubljano in kmalu zatem v rodni Lonjer. Takoj je poprijela za delo. Poučevala je, se zaposlila pri Slovenski prosvetni zvezi, skrbela za lutkovno gledališče, delala na Dijaški matici. Kot predsednica je skrbela za 63 Lelja REHAR SANCIN, Antonija Čok učitelji-dva dijaška domova. V Lonjeru so leta 2008 po njej imenovali ca in kulturna delavka (1897–1978), v : Nojevo pero (rojstvo 20. stoletja v znamenju pevski zbor.63 primorskih žena rojenih do leta 1900) prvi del, ZTT EST: Trst 2012, str. 289–295. Prim.: 91. Čopi, dijak III. letnika Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju 92. Viktor Črnko, uradnik, Gorica zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 478. 114 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Kot tenorist je v okviru Pevskega in glasbenega društva v Gorici pel v operi češkega skladatelja Viljema Blodeka V vodnjaku, katero je uglasbil po besedilu Karla Sabine (17. in 18. 3. 1906). V letu 64 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-1908 je bil izvoljen za arhivarja prej omenjenega društva. 64 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 213, 266. Prim.: Silvan KERŠEVAN, L’attivtà musicale dagli inizi ai giorni nostri, Cultura Slovena nel Goriziano, Insti- tuto si storia sociale e religiosa, Forum, D • Gorizia 2005, str. 245. 93. Jos.[ip] [Ivan] Dekleva (?), trgovec Tako se je glasila trgovčeva reklama: »Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici, Magistralna ulica št. 4. – stanovanje v Gosposki ulici št. 9, prvo nadstropje, ima veliko zalogo istrskih in domačih 65 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriškovin belih in črnih. Cene nizke. Za dobroto blaga jamči.«65 Gabr-Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej Gabr- šček je poročal, da so izvolili novo vodstvo v Goriški ljudski poso- šček), Goriška tiskarna : Gorica 1894, b. p. 66 jilnici (1896) in da je tajnik postal Ivan Dekleva.66 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 94. Dr. Ernest Dereani (1877–1949) ce, I., str. 406. Otorinolaringolog, strokovni pisatelj in narodni delavec. Medi-cino je študiral v Gradcu, specializacijo opravil v Berlinu. Leta 1904 se je preselil v Gorico in tu ostal vse do vpoklica v vojsko, kjer je ostal do leta 1918. Za primorske Slovence so posebno pomembna njegova goriška leta. V Gorici se je poročil z Milko Dolenčevo. Skupaj z možem se je aktivno udeleževala narodnega in društvenega življenja. Dereani je imel velike zasluge za gradnjo ljudske šole na Blanči v Gorici. Ob odprtju šole in vrtca leta 1910 je imel izredno pomenljiv nacionalni govor. Postal je tudi predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda za Goriško. Pod pokro-viteljstvom Trgovsko-obrtne zadruge je leta 1905 v Gorici poleg že obstoječe akademske Adrije vzniknila tudi Narodna prosveta; imenovani je bil tudi član njenega odbora. Namen Narodne prosvete je bil po deželi pospeševati narodno izobrazbo, posebej z ustanavljanjem knjižnic, čitalnic, s prirejanjem predavanj in narodnih veselic, z izdajanjem brošur in ustanovitvijo slovenskega gledališča v Gorici. Dereani je imel leta 1909 več predavanj, npr. Seksualna higiena (za odrasle), kasneje Oko in uho, leta 1914 pa je v Števerjanu predaval O tuberkulozi. Napisal je več člankov. V goriških letih je predaval tudi na učiteljišču. Ker se po končani vojni ni smel vrniti v Gorico, se je naselil v Ljubljani. Tam je prevzel okulistično prakso po okulistu dr. Emilu Bocku. Opravljal je pomembne zdravniške funkcije. Leta 1947 se je 67 (Spletni vir 34). upokojil in dve leti za tem umrl. 67 95. Ida Devetak, Kobarid Po drugi svetovni vojni so se zaradi različnih vzrokov posamezniki umaknili s Severne Primorske. Med njimi je leta 1945 odšla Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 115 tudi Ida Devetak, slovenska gostilničarka. Devetakovi so imeli v 68 (Spletni vir 35). Kobaridu hotel z imenom »Devetak«.68 69 Ponovno ni navedeno število dijakov. 96.–102. Dijaki na učit.[eljski] pripravnici, Gorica69 Zbrali so 5 novcev, 1 medaljo in 1 ostrogo. Že spet ugibam, koliko jih je sodelovalo, 103.–110. Dijaki pripravnice70 morda sedem? 111. 70 Avgust Dolenc, Ajdovščina Ni znano, koliko dijakov pripravnice je sodelovalo. Napisani so v množini in darovali Gospod je imel v mestu trgovino z manufakturnim blagom.71 so osem predmetov, potemtakem jih je 112. bilo najbrž osem. Milovan Domenis, trg.[ovski] pom.[očnik], Gorica 71 Trgovci, Ročni kažipot po Goriškem in Gra-V novi odbor Trgovskega obrtnega društva v Gorici je bil leta diščanskem in koledar za navadno leto 1911, 1912 za tajnika imenovan Milovan Domenis. 72 XVI., Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 90. 72 113. Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-Viljem Dominko, ravn.[atelj] v pokoju dne, kulturne, politične in gospodarske črti- Leta 1878 se je slovenski oddelek na Goriški kmetijski šoli preo-ce, II. , str. 387. blikoval v samostojno slovensko kmetijsko šolo. Na nekdanji Tr- žaški cesti so zgradili novo šolsko stavbo, internat in gospodar-ska poslopja. Ko je leta 1884 odšel prof. Povše v Ljubljano, je Goriško kmetijsko šolo vodil Ernest Kramer (1854–1907), nasle-dil pa ga je Viljem Dominko. V letih 1912/14 je kot blagajnik so- 73 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-deloval v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. 73 Za družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– praktičen pouk je Goriška kmetijska družba šoli dodelila svoj 1918. Življenje in dela, str. 376. poskusni vrt z 18 kampi (blizu 2 ha zemlje, grof Coronini iz Šem-petra, baron Ritter iz Ogleja in drugi veleposestniki pa so bili na svojih veleposestvih pripravljeni sprejemati strokovne ogle- 74 Spominski zbornik 1947–2017 ob 70-letnici de). 74 Oddelka za agronomijo, v: Jože MAČEK, Strokovna, raziskovalna, pospeševalna in 114. Amalija Drufovka, Gorica izobraževalna dejavnost v slovenskem Sokol je igral pomembno vlogo v življenju goriških Slovencev. V kmetijstvu v obdobju od leta 1767 do usta- novitve Agronomske fakultete leta 1947, letu 1904 so dobili nove prostore v Trgovskem domu. Pred seli-Biotehniška fakulteta, Ljubljana 2017, str. tvijo so društveniki 12. 6. 1904 najeli veledrom ob južni železni-99. ci, kjer se je zbrala množica ljudi iz mesta in okolice. Gospa Dru- 75 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-fovka je kot kumica razvila društveno zastavo.75 V letih 1897– dne, kulturne, politične in gospodarske črti- 1900 je bila blagajničarka, potem odbornica, zatem, v letih ce, II. , str. 161. 1908–11, pa še predsednica podružnice Družbe sv. Cirila in Me- 76 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-toda v Gorici. 76 Iz zglaševalnih pol Mesta Ljubljane (SI ZAL LJU družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 500, MF 516)77 smo izvedeli, da je bila Amalija (rojena Kerševan) 1918. Življenje in dela. str. 377. 77 mati Rudolfa Drufovke, poznejšega trgovca. Za njegovega so- Gospa Nina Frakelj (ZAL) mi je 5. 2. 2021 posredovala podatke, za kar si ji iskreno proga, oziroma Rudolfovega očeta, je Gabršček zapisal: »30. zahvaljujem. Z njeno pomočjo je bilo mo- VIII. [1910] Včeraj popoldne umrl po daljšem bolehanju Ivan goče razbrati sorodstveno zvezo med Drufovka, trgovec in posestnik v Gorici. Pokojnik, ki je bil rojen obravnavanimi osebami. v lokavški občini pri Ajdovščini, je ustanovil s svojo veščostjo in pridnostjo leta 1866. znano trgovino z usnjem na Travniku, ter se povzpel do uglednega trgovca. Drufovka je bil eden prvih slovenskih trgovcev v Gorici in imel prvi slovenski napis. Tihi mož je užival ugled v trgovskem svetu. Bil je vedno zvest narodnjak, 78 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- član narodnih društev, skrben družinski oče.«78 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 336. 116 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 115. Luka Dugar (1845–1919), Gorica V Gorici je sodeloval z bratoma dr. Andrejem in Josipom Pavli-co. Pomagal je ustanavljati Krojaško zadrugo (1898), postal odbornik Slovenskega katoliškega delavskega društva ob njegovi ustanovitvi (1898) in deloval pri Ženskem delavskem društvu Skalnica, kjer je bila njegova žena blagajničarka. Agitiral je za ustanovitev Slovenskega sirotišča v Gorici (1898), za Zavarovalno društvo za govejo živino gorskih slovenskih kmetov (1899), za Centralno posojilnico (1899), Goriško zvezo (kasneje Zadru- žno zvezo – 1903) in Zvezo slovenskih kolonov (1908). Od 1898 je vodil upravo Primorskega lista, Krščansko socialno zvezo (1906) ter zbral nad 4.000 podpisov za peticijo škofu Missji za uvedbo krščanskega nauka v slovenščini v goriških cerkvah. Med prvo svetovno vojno se je umaknil v Stično na Dolenjskem. V začetku leta 1918 se vrnil na Goriško. V oporoki je zapustil 800 kron Slovenskemu sirotišču. Sam velik revež je bil velik dobrotnik revežev, za katere je nabiral darove in pomoč. Za svoje delo 79 (Spletni vir 36). Prim.: †Luka Dugar, Gorije prejel priznanje Pro Ecclesia et Pontifice. 79 ška straža, Gorica 9. 10. 1919, 2/2, str. [3]. 116. Miroslav Dujc, učiteljiščnik 4. teč.[aj] E • 117. Dr. [Ivan] Eržen, zobozdravnik, Gorica Gabršček je za leto 1909 med drugim objavil naslednje: »V hotelu ‘Jelen’ v Gorici je otvoril začasno zobozdravniški atelier dr. Ivan Eržen, ki se je malo prej preselil iz Postojne. Na jesen otvori moderen atelier v bivši Winklerjevi hiši na Kornu. To hišo je kupila ‘Goriška ljudska posojilnica’ ter s tem obogatila slov. hišno posest v Gorici v najlepši ulici, ki je postajala po večini že slo- 80 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- venska.«80 Za leto 1916 pa preberemo: »V Kranju so ustanovili dne, kulturne, politične in gospodarske črti-podružnico ljubljanske posredovalnice za goriške begunce: ce, II., str. 299. predsednik dekan Anton Koblar, namestnik dr. Eržen, zoboz- 81 Prav tam, str. 519. dravnik iz Gorice.«81 F • 118. [Josip] Fabčič [?–1916], vodja tiskarne, Gorica Nekajkrat je bil med darovalci tudi Fabčič, vodja »Goriške tiskarne« v Gorici, ki je med drugim izdajala tudi časopis Soča. Za Narodni muzej v Gorici je priskrbel japonski bajonet, ki ga je Alojzij Krušič prinesel iz Port-Arturja. Kakor poroča Gabršček, je bil Fabčič v goriškem odboru Narodne delavske organizacije, kjer Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 117 so ga leta 1909 izvolili za blagajnika. […] V starosti 37 let je 15. 82 Prav tam, str. 314, 437. 2. 1916 v Ljubljani umrl za sušico. 82 119. Helena Faganel, Miren V podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda za Miren in okolico je 83 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-v letih 1910/11 kot odbornica delovala Helena Faganeli. 83 Skle-družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– pam da imamo opraviti z isto osebo. 1918, str. 390. 120. Cvetko Faganel (1889 ?–1919), učitelj, Nemški Rut, Dolenja Trebuša »V Otaležu na Primorskem je umrl 5. aprila 1919 nagle smrti v najlepši moški dobi 30. let gospod učitelj Cvetko Faganel doma iz Oseka na Goriškem. Služboval je v Tolminu, Nemškem Rutu, Dolenji Trebuši in v zadnjem času v Otaležu, kjer je prestregla smrt nadelo polno življenje. Bil je navdušen Jugoslovan, prilju- 84 Iz pokrajine, Večerni list, Ljubljana, 9. 4. bljen v vsaki družbi.«84 Glede na podarjene predmete je leta 1919, 71/1, str. 3. 1911 poučeval v Nemškem Rutu (danes imenovanem Rut), v Dolenji Trebuši pa leta 1913. 121. Ant.[ton], Faganeli, Miren Prvi redni občni zbor sokolskega društva v Mirnu se je odvijal 27. 9. 1908. Izvoljeni odbor so sestavljali naslednji bratje: Fran Sandrin, starosta; Julij Jakil, podstarosta; Anton Faganeli, načelnik. Odbor so sestavljali še Pavel Faganeli, Ivan Leštan, Jožef Si-lič, Janez Pavlin, Leopold Kogoj, Filip Ferletič, Anton Pahor in Vinko Ferletič. Časopis Soča je 10. februarja 1910 v imenu dru- štva Sokol v Mirnu objavil vabilo na predavanje 12. februarja v Faganelovi gostilni. Predavatelj je bil učitelj Anton Ferlat, naslov predavanja pa se je glasil O razvoju naše zemlje; ob tem je imel 85 (Spletni vir 30). tudi krajše predavanje o Halejevem kometu.85 Ali je iz družine Faganeli izhajal tudi učitelj, ki se je oglasil iz ruskega ujetništva? V stanovskem časopisu so namreč zapisali: »Anton Faganeli, učitelj v Podgori, se je oglasil, kakor smo že zadnjič povedali, iz ruskega ujetništva. Upa, da prezimi v guberniji Voroneš. Izvrševal je z drugimi razna poljska dela. Silno pogrešajo perila in obuva- 86 -g-, Anton Faganeli, učitelj v Podgori, Uči-la. Kaj bo pa šele v silni ruski zimi? Ljubo doma - kdor ga ima!«86 teljski tovariš, Ljubljana, 3. 12. 1915, 55/18, str. 5. Prim.: Tatjana HOJAN, Izbor člankov 122. Damir Fajgel [Feigel], [1879–1959], pisarnovodja, Gorica o prvi svetovni vojni v pedagoškem časo-Priimek so zapisovali v obeh navedenih inačicah. Damir Fajgel pisju od leta 1914 do leta 1918, Šolska kronika, Revija Slovenskega šolskega muzeja, je pisateljeval. Po nedokončanem študiju prava na Dunaju je po-Ljubljana 2016, 3, str. 320–321. stal uradnik v Gorici in sodeloval pri Gabrščkovih literarnih pod-jetjih. Objavljal je podlistke v Soči in pisal humoreske. Motive je zajemal iz študentskega življenja, uredniških izkušenj, vojne itd. 87 Leksikoni Cankarjeve založbe, Slovenska Spogledoval se je s fantastiko.87 Postal je tudi tajnik Zveze kul-književnost, Feigel, Damir, (ur. Janko Kos, turnih društev, kjer je leta 1910 poročal, »da ima zveza že 120 Ksenija Dolinar), Cankarjeva založba, Lju- bljana 1982, str. 73–74. društev s 7000 člani […] Centralna knjižnica je štela 19 serij in prečitanih je bilo 300 knjig. Predavanj je bilo 129, predavatelji 118 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 88 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-večinoma iz Gorice […]«88 Fajgel je med prvo svetovno vojno, dne, kulturne, politične in gospodarske črti-leta 1916, v begunskem taborišču Steinklamm skrbel za goriške ce, II. , str. 350, 523, 541. rojake. Vrnil se je v Gorico in kot tajnik Županske zveze leta 1918 sodeloval pri organizaciji obnove dežele. B. Marušič je opozoril, da sta bila leta 1950 Damir Feigel in Viljem Nanut urednika knjige Beneška Slovenija, pri kateri je v veliki meri s svojimi prispevki 89 Branko MARUŠIČ, Dr. Lava Čermelja sodeloval Lavo Čermelj. 89 (1889–1980) publicistično delovanje za Primorsko, v: Prispevki k primorski biogra- 123. Rafael Fajgelj, učitelj, Sedlo fiki, str. 177. Doma iz Gorice, je od leta 1902 do 1903 učil v potovalni šoli na 90 Rado BONČINA, Od trivialke do devetletke. Vratih in Gornjem Lokovcu. 90 Leta 1906 je poučeval v Novakih, Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, kar izvemo iz poročila Planinskega društva–Cerkljanska podru-Kulturno turistično društvo Lokovec, Lo- kovec 2012 str. 178. žnica; 91 Gabršček ga pozneje navaja kot učitelja v Sedlu. 92 91 (Spletni vir 37). 124. Bruno Faninger, trg.[ovski] potnik, Dunaj 92 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 125. Cilka /Cecilija Feigel /Fajgelj, por.[očena] Uršič (1880–?), ce, II. , str. 579. učiteljica, Šempas Arhivistka Milena Černe iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici je po podatkih iz šematizmov razbrala, da je Cecilija Feigl prišla na šolo v Šempas leta 1900 in zagotovo tu ostala do 1915, ko jo v oznanilih omenja takratni šempaski župnik Blaž Grča v zvezi z obiskom prestolonaslednika Karla. (O tem dogodku glej zap. št. 289 na str. 141). Pod naslovom Znameniti dan je učiteljico župnik omenil med drugimi udeleženci sprejema: »[…] K spreje- mu je došlo tudi lepo število domačinov. Oba duhovnika, žu- pnik Grča in kaplan Kodermac, upravitelj županstva Humar, na-dučitelj Križman, učiteljica Cecilija Fajgelj, šolarji z malimi zastavicami v cesarskih, narodnih in deželnih barvah in mnogo ljudstva. Ob cesti in iz mnogih hiš so vihrale cesarske in narodne 93 Mileni Černe se zahvaljujem za podatke, zastave. […]«93 Enako je bilo ime tudi blagajničarki podružnice posredovane po elektronski pošti 7. 12. Družbe sv. Cirila in Metoda v istem kraju, in sicer v letih 1909 do 2020. Prim.: (Spletni vir 38). 94 1912. 94 Leta 1934 je bila premeščena v notranjost Italije (Mode- Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– na). 95 1918. Življenje in dela, str. 411. 126. Ant.[on] Ferlat (1875–1965), naduč.[itelj], Rupa 95 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Po ugotovitvi Minke Lavrenčič Pahor je bil Anton Ferlat rojen zgodovine slovenskega šolstva na Primor-26. 2. 1875 v Mirnu. Maturiral je leta 1899 v Kopru, zrelostni iz-skem, str. 42, 133. pit je opravil leta 1901. Služboval je od 1899 do 1927 po goriških 96 Prav tam, str. 137. krajih. Po tem letu je bil premeščen v notranjost Italije.96 Časopis Soča je 10. februarja 1910 objavil, da društvo Sokol v Mirnu vabi na predavanje v Faganelovo gostilno, in sicer 12. februarja. Učitelj Anton Ferlat je predaval O razvoju naše zemlje in ob tem 97 (Spletni vir 30). imel tudi krajše predavanje o Halejevem kometu. 97 Učitelj je umrl v Mirnu 21. 3. 1965. 127. Ernest Ferletič, čevlj.[arski] mojster, Miren 128. Ivan Ferletič, Miren Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 119 129. Karel Filipič (1879–?), učitelj, Kal Rodil se je 7. 11. 1879 v Gorici. V Kopru je maturiral 1899, v istem kraju je leta 1906 opravil strokovni izpit. Prvi učitelj na Lokvah Karel Filipič je v kraju učil od leta 1899 do leta 1902. Pou- 98 Rado BOLČINA, Od trivialke do devetletke. čeval je približno štirideset otrok. 98 Premestili so ga v Kal nad Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, Kanalom (1909 do 1915), leta 1915 je bil mobiliziran v 97. peš- str. 307. polk, kjer se je boril vse do leta 1918. Nato je bil poročnik vojske SHS na Koroškem in v Prekmurju. Po vojni je ostal v Jugoslaviji in poučeval v različnih slovenskih krajih vse, do upokojitve leta 99 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1935. 99 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 130. Franc Finžgar, c. kr. nadzornik skem, str. 141. Leta 1901 je bil med imenovanimi v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole tudi Fran Finžgar. V vlogi okrajnega šolskega nadzornika je ob obisku šole v Čepovanu ugotovil potrebo po gradnji šolske stavbe in ustanovitvi dvorazrednice ter potovalne šole v Puštalah. Okrajni šolski svet v Gorici je prošnji 100 Rado BOLČINA, Od trivialke do devetletke. ugodil in gradnja je stekla leta 1906.100 Mož se je leta 1912 upo- Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, kojil, učiteljstvo se je od njega poslovilo na banketu, na učitelji-str. 17. 101 šču pa je delal še dve nadaljnji leti. 101 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 131. Andrej Flajs, učiteljiš[č]nik III. tečaja ce, II. , str. 7, 390. 132. Florenin, Miren 133. Anton Fon [?–1914], klobučar, Gorica Mož je imel delavnico v Semeniški ulici v Gorici. Gabršček je v spominih opozoril na leto 1897, ko se je zgodil prvi veliki bojkot: »Za Veliko noč pa smo doživeli v Gorici prava čuda sistematič- nega bojkota. Slovenski trgovci so imeli nabite prodajalne, ku-povalci so bili daleč zunaj na ulici nastavljeni, da pridejo na vrsto; laške štacune–prazne. Posebno drastično se je to videlo pred slovenskim klobučarjem Fonom v Semeniški ulici, kjer so stali ljudje do nasprotne ulice, a v Raštelu je bila znana laška klobučarna Pich prazna.–Laški trgovci so zagnali strašen krik, kaj 102 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naroda bo ž njimi, ako pojde tako naprej. […]«102 V letih od 1892 do dne, kulturne, politične in gospodarske črti-1906 je bil Anton Fon odbornik v mestni moški podružnici Druž- ce, I., str. 425–426. 103 be sv. Cirila in Metoda.103 V II. knjigi je Gabršček navedel, da je Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– v 69. letu starosti preminil goriški trgovec, gostilničar in hišni 1918. Življenje in dela, str. 376. posestnik A. Fon, ki je bil zaveden narodni delavec in sodelavec 104 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-v odborih ter pri vseh narodnih prireditvah.104 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 443. Goriški list je objavil nekro-134. Danilo Fon, učiteljiščnik 2. teč.[aj] log: »V petek ponoči je umrl v 68. letu svo- Ali v učiteljiščniku lahko prepoznamo nekaj let zatem ujetnika v je starosti g. Anton Fon, trgovec s klobuki in hišni posestnik v Gorici. Pokojnik je bil italijanskem taborišču Nocere Umbre in nato dobrovoljca v srb-poštenjak stare korenine in je bil zaradi ski vojski leta 1918 in solunskega borca? Razmere v italijanskih tega tudi jako ugleden mož. Kakor zvest in zaveden Slovenec bil je že v začetku naše- taboriščih so bile za ujetnike avstro-ogrske vojske neznosne. ga, narodnega preporoda v goriškem me- Šele pod pritiskom ujetnikov so se razmere nekoliko izboljšale. stu član in podpiratelj raznih narodnih 120 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • društev. Bil je tudi več let zaporedoma Povelje za odhod dobrovoljcev proti Solunu je prišlo 1. decem- član načelstva »Centralne posojilnice«. Po- bra 1918. Zgodaj zjutraj 3. decembra so se vsi vkrcali na vlak, ki greb blagopokojnika se je vršil v ponede-je peljal iz N. Umbre prek Ancone v pristanišče Bari. Na vlaku je ljek zjutraj ob 7. uri in pol ob veliki udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Truplo so bilo 482 dobrovoljcev, od teh 55 slovenskih, med njimi tudi Da-prepeljali v pokojnikovo rojstno vas, v Tr- nilo Fon in 7 pripadnikov jugoslovanskega dobrovoljskega bata-novo pri Kobaridu, ter je na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. ljona kapetana Pivka. Italijanska vojska je na zadnji postaji žele-Svetila mu večna luč, preostalim pa naše la preprečiti njihovo izkrcanje, vendar so Pivkovi dobrovoljci z sožalje! m, Smrtna kosa, Goriški list, Gorica, 7. 5. 1914, 1 /14, str. 3. ročnimi bombami razgnali italijanske vojake. Tako so se vsi dobrovoljci vkrcali na ladjo Coccorio in se odpravili proti Solu- 105 Miloslav SEKULIĆ, Slovenski dobrovoljci v nu. 105 srbskih osvobodilnih vojnah 1911–1918, Vo- jaška zgodovina Military History, Vojaški 135. Jos.[ip] Fon, dijak na pripravnici, Tolmin muzej Slovenske vojske, Ljubljana, 2010, V goriškem časopisu Novi čas so objavili: »Jurist Jos. Fon — pa-11/17, str. 31. del! Pret. teden nas je dohitela žalostna novica: Na severnem bo-jišču je padel naš vrli rojak in somišljenik cand. iur. Jos. Fon iz Srpenice. Bil je praporščak pri 4. bos. polku. Kot odločno katoli- ško narodni dijak je bil član Kat. akad. društva ‘Dan’ v Pragi. […] Bil je kot dijak gojenec Mal. semenišča, kjer se je pri raznih slo-vesnih prilikah odlikoval s svojimi nastopi. Maturo je napravil na goriški gimnaziji 1. 1910 z odliko. Posvetil se je juridičnim študijam in je bil že tik pri koncu svojih študij, ki jih je vkljub 106 Jurist Jos. Fon - padel!, Novi čas, Gorica, 29. najskromnejšim sredstvom zelo dobro vršil […].«106 Medvojne 10. 1914, 5/44, str. 3. zmešnjave so pripomogle, da je prihajalo do nepreverjenih objav, kar je razvidno iz naslednjega preklica: »Jurist Josip Fon. Svoječasno smo objavili žalostno vest, da je padel na bojišču ju-rist Jože Fon iz Srpenice. V uradnem izkazu je bil naveden kot mrtev. Sedaj pa čujemo razveseljivo vest, da je pisal svojcem iz 107 Jurist Josip Fon, Novi čas, Gorica, 25. 2. ruskega ujetništva.«107 1915, 6/9, str. 2. 136. Nada Fon Nada je hči Josipa Fona (1865–1925), državnega poslanca in ma- 108 Branko MARUŠIČ, Andrej Ipavec (1880– tere Irme Klavžar (1874–1954). 108 1924). Ob stoletnici prve popolne sloven- ske državne gimnazije, v: Izvestje Razisko- 137. I. Fon, učiteljiš[č]nik, II. d. valne postaje SAZU ZRC v Novi Gorici, Nova Gorica 2012, 9, str. 29. 138. [Olga] Frandolič, Kobarid Ker v časopisu niso zabeležili imena, ni popolnoma zanesljivo, ali je bila ta oseba Olga Frandolič. Gospo s tem imenom pa smo zasledili kot blagajničarko v podružnici Družbe sv. Cirila in Me- 109 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-toda v Kobaridu, v letih 1910/12.109 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 380. 139. Romana Furlani (1884–1969), Rihemberk Sklepam, da imamo opraviti z isto gospo Furlani, ki je darovala nekaj predmetov kulturne dediščine za nastajajoči muzej, kot v naslednjem zapisu: »Pri tem sodišču teče zapuščinski postopek po pokojni Romani Furlani, rojeni 13. 5. 1884, ki je umrla v Ankaranu, dne 21. 8. 1969, z zadnjim stalnim prebivališčem Kopriva 13, 6221 Dutovlje, v zemljiški knjigi je vpisana kot Romana Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 121 Furlani, pok. Žige, Branik 197, 5295 Branik. Sodišče ne razpolaga s podatki o zapustničinih dedičih, zato s tem oklicem poziva vse morebitne dediče, da se v roku enega leta od objave tega oklica in oklica na sodni deski tukajšnjega sodišča, zglasijo pri tem sodišču, sicer bo sodišče nadaljevalo in zaključilo ta zapu- 110 (Spletna vir 39). ščinski postopek na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.«110 140. Stanko Furlan, Dvor 141. Anton Furlan, učenec 5. razred, Šolski dom, Gorica 142. [Leopold] Furlani (1854–?), učit.[elj], Štandrež Glede na to, da je Leopold Furlani od leta 1895 do 1915 poučeval v Štandrežu, predvidevam, da je istoveten z darovalcem. Kakor je ugotovila Minka Lavrenčič Pahor, je bil Leopold rojen leta 1854 v Rihemberku (Braniku). V Kopru je maturiral leta 1877, 111 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-strokovni izpit je opravil leta 1880. 111 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 143. Vladimir Furlani (1890–1919), učitelj, Štandrež skem, str. 145. Po ugotovitvi Minke Lavrenčič Pahor je bil rojen v Kamnjah. Maturiral leta 1909 v Kopru, strokovni izpit je opravil leta 1911. Gabrije-Rubije so bile med leti 1911 do 1915 njegov službeni 112 Prav tam, str. 145. kraj. 112 Stanovski učiteljski časopis je poskrbel za citirano vest: »Tovariš Vladimir Furlani, učitelj iz Štandreža, sedaj računski podčastnik na koroški fronti, je odlikovan s srebrnim zaslužnim 113 -g-, Odlikovanje, Učiteljski tovariš, Ljublja-križcem na traku hrabrostne svetinje. - Čestitamo!«113 Leta 1919 na, 6. 10. 1916, 56/20, str. 5. pa so sporočili žalostno vest: »Umrl je na španski bolezni v Ljubljani dne 28. pret. mes. naš goriški tovariš Vladimir Furlani, sin tov. Leopolda Furlanega, nadučitelja v Štandrežu, sedaj pre-gnanca v Ljubljani. - Ljubemu tovarišu blag spomin! Svojcem 114 -Umrl je, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 1. naše sožalje!«114 1919, 59/1, str. 4. 144. [Peter] Furlanič, učiteljiš[č]nik IV. l.[etnik] »Na c. kr. moškem učiteljišču so prestali do sedaj z ugodnim uspehom zrelostno preizkušnjo sledeči gojenci: […] Peter Furla- 115 Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču, nič […].«115 Novi čas, Gorica, 12. 7. 1912, 3/28. str. 5. Pri- m.: Pred c. kr. goriško izpraševalno komisi- jo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 30. 11. 1917, 57/24. str. 6. G • 145. And.[rej] Gabrijelčič, učitelj 146. Franc Gatej, urar v Tolminu V letih 1909/10 je postal odbornik v podružnici Družbe sv. Cirila 116 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-in Metoda v Tolminu. 116 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 417. 147. Fr.[ranc] Gavner, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 148. [Lambert] Gerbec, poštar, Kanal 122 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Oseba z imenom Lambert Gerbec, prav tako poštar, je v Ročnem 117 Pošta, Ročni kažipot po Goriškem in Gradi-kažipotu za leto 1911 delovala ne v Kanalu, temveč v Ročinju.117 ščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI., Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 129. 149. Ivan Gleščič, gostilničar, Gorica Tako se je glasil reklamni oglas: »Narodna gostilna! ‘Kikiriki’ ‘Kikiriki’ Ivana Gleščiča Nunska ul. 7 v Gorici priporoča rojakom v Gorici in z dežele svojo izvrstno kapljico pristnega črnega in be-lega vina, vrhunsko pivo, izborno ukusne tople in mrzle jedi v 118 Ročni kažipot po Goriškem, Trstu za leto vsako dobo dneva.«118 1898, IV., (ur. Josip Krmpotič), [čas. oglas], Goriška tiskarna, Gorica 1897, b. p. 150. Golja, dijak pripravnice, Kobarid 151. Jakob Golob, dijak, Gorica 152. Jak.[ob] Golob, dijak, Podmelec 153. [Lucijan] Gomišček, pripravnik Ni zagotovo, če je pripravnik istoveten z učiteljiščnikom Lucija-nom, ki je postal tajnik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 119 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-v Solkanu v letih 1910/11.119 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 407. 154. Gorenjšek, učenec, pripravnica, Kobarid 155. Fr. Gorenšček, učenec, Kobarid 156. Fr. Gorjan, učenec 5. raz.[ed], Šolski dom, Gorica 157. Fr. Gorjanec, dijak 158. Fran Gorjup, dijak, Gorica 159. Goriška sokolska zveza Za goriški Sokol je bilo leto 1904 zelo pomembno, saj so se selili v nove prostore Trgovskega doma. Za opremo s telovadnim orodjem jim je zmanjkalo denarja. Pomagali so si z nabiralno 120 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-akcijo in v nekaj tednih pridobili potrebno vsoto. 120 Namenoma dne, kulturne, politične in gospodarske črti-navajam to dejstvo, kajti med slovenskimi Goričani je imela so-ce, II. , str. 161. lidarnost veliko težo. Sokol se je leta 1912 odzval Muzejskemu društvu Gorica in prispeval 1 srebernjak. 160. Grahli, učenec c. kr. prip.[ravnice], Kobarid 161. Gregorič, Gorica 162. [Fran?] Gregorič, uradnik, Gorica Morda se za tem priimkom skriva Fran Gregorčič, ki je najprej opravljal delo na gornjem glavarstvu, potem pa je postal okrajni tajnik v X. plačilnem razredu. Gabršček ga je označil za rodo- 121 Prav tam, str. 364. ljubnega uradnika, »ki je našemu narodu mnogo koristil.«121 163. I. Gregorič, oficijal južne železnice 164. Gregorčič 165. Jožef Gregorčič, Šmarje Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 123 166. Anton Gregorčič (1852–1925) po abiturjentu Fr. Sivcu, Vrsno št. 18 Ljudsko šolo je sprva obiskoval na Vrsnem, v Gorici pa nemško gimnazijo ter bogoslovje. Mašniško posvečenje je prejel leta 1875. Deloval je kot pomožni duhovnik pri romarski cerkvi na otoku Barbana v gradeški laguni. Študij je nadaljeval v dunajskem Augustineumu, kjer je 17. januarja 1879 promoviral za doktorja teologije. Po vrnitvi v Gorico je predaval filozofijo na goriškem bogoslovju in bil hkrati kaplan pri cerkvi Sv. Ignacija. Leta 1881 je postal profesor dogmatike na goriškem bogoslovju. V politično življenje je stopil leta 1880, ko se je vključil v politič- no društvo Sloga; spomladi 1882 je prevzel upravo, jeseni pa še uredništvo društvenega časopisa Soča. Leta 1885 je bil v kuriji 122 (Spletni vir 40). Prim.: Andrej GABRŠČEK, veleposestva prvič izvoljen v goriški deželni zbor. 122 Imel je šteGoriški Slovenci. Narodne, kulturne, politič- vilne funkcije, med drugim je bil predsednik moške podružnice ne in gospodarske črtice, I. Objavljenih je preveč referenc, da bi jih vse tukaj navaja- Družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici v letih 1886–1888 in ponov-la. no 1890–1906.123 Naj še pripišem, da je Gregorčič priskočil na 123 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-pomoč, ko so morali društveniki na hitro izprazniti prostore, družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– kjer so bili deponirani zbrani eksponati za Narodni muzej v Go-1918. Življenje in dela, str. 375. rici; omogočil je hrambo gradiva v goriškem Šolskem domu. Pr-votne prostore je namreč kupil italijanski meščan. 167. Ant. Gruden, Ozeljan 168. Peter Gruden, trgovec, Gorica V reklamnem oglasu za Croatio zavarovalno zadrugo v Zagrebu se je podpisal Peter Gruden & Comp, kot zastopnik za Gorico in 124 »Croatia«, [čas. oglas], Soča, Gorica, 17. 1. okolico. 124 1911, 41/7, str. 4. 169. Janko Gruntar Po vsej verjetnosti je mož identičen s kobariškim županom, ki je leta 1909 na slovesnosti ob odkritju spomenika skladatelju An-dreju Volariču (1863–895) na krajevnem trgu prvi spregovoril o 125 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-skladateljevih zaslugah.125 Volarič je bil tako narodno zaveden, dne, kulturne, politične in gospodarske črti-da si je poslovenil ime. Iz Andreja je postal Hrabroslav in dose-ce, II. , str. 320. gel, da je bilo ime tako zapisano tudi v njegovem maturitetnem spričevalu. Treba je omeniti, da so fašisti leta 1922 podrli Volari- 126 Gabršček sporoča: »21. VI. 1922. zaradi spo- čev spomenik. 126 menika na Krnu, ki ga je poškodovala stre- la, so fašisti uprizorili kazensko ekspedici- 170. Ivan Gruntar, čevljar, Kobarid jo v Kobarid, kjer so uničili spomenik Vola- ričev, odbili so mu glavo, vlačili kip po trgu 171. Justina Gruntar, Kobarid in ga končno onečastili na najbolj ostuden 172. način…[…]« Andrej GABRŠČEK, Goriški Josip Gruntar, mizar, Kobarid Slovenci. Narodne, kulturne, politične in go- 173. spodarske črtice, II. , str. 599. Ivan Gruntar, župan, Kobarid Gabršček je leta 1909 sporočil: »V Kobaridu so izvolili za župana prvič Ivana Gruntarja, nečaka notarja Ignacija in brata odvetnika 127 Prav tam, str. 296. dr. Rudolfa.«127 124 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 174. Gruntar, posestnik, Kobarid 175. Josip Gruntar, Kobarid Učitelju Josipu Prijatelju iz Gorice sta pri zbiranju izdatno pomagala imenovani in Fran Gruntar iz Kobarida. Predsednik 128 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, Gvajc je vse tri na občnem zboru pohvalil.128 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo za Goriško. Občnega zbora Muzejskega 176. Iv.[an] Gruntar, mizar, Kobarid društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. 1913, 43/32, str. 3. 177. Fran Gruntar, Kobarid Gabršček je v Osebnih vesteh 6. 7. 1901 objavil, da je maturo na 129 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-goriški gimnaziji opravil Fran Gruntar.129 Učitelju Josipu Prijate-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- lju iz Gorice sta pri zbiranju izdatno pomagala imenovani in Jo-ce, II. , str. 6. sip Gruntar iz Kobarida. Predsednik Gvajc je vse tri na občnem 130 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, zboru pohvalil.130 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo za Goriško. Občnega zbora Muzejskega 178. Milan Gruntar, učitelj, Vrsno društva za Goriško Soča, Gorica, 22. 3. 1913, Gabršček je navedel, da so leta 1902 Milana Gruntarja iz Tolmi-43/32, str. 3. na premestili v Nemški Rut. 131 Očitno je pozneje učil tudi na Vr- 131 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske, II. , snem. str. 70. 179. Milan Gruntar, nadučitelj, Cerkno Ni popolnoma jasno, ali gre za istega učitelja, ki je učil na Vrsnem (glej zaporedno št. 178) in je napredoval v nadučitelja, ali sta ti dve osebi povsem različni. 180. Josip Gruntar, učenec, Kobarid 181. Anton Gruntar (1881–?), učitelj, Kobarid Rojen 27. 1. 1881 v Kobaridu. Maturiral je leta 1901 v Kopru in strokovni izpit opravil leta 1904. Od leta 1901 je služboval v Tolminu, med leti 1905 do 1910 v Vrsnem, naslednji kraj poučevanja je bilo Staro selo, med leti 1912 do 1915 pa je služboval v 132 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- Cerknem.132 Ni zanesljivo, če je kobariški učitelj istoveten z od-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju bornikom Antonom Gruntarjem, ki je v letih 1913–1918 (?) de- zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 163. loval v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Cerknem.133 133 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Možno pa je, ker je takrat tam služboval. družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 182. 1918. Življenje in dela, str. 365. Ignacij Gruntar (1844–1922), c. kr. notar, Ribnica Mož si zasluži daljšo obravnavo, ker je na predlog odbornikov Narodnega muzeja v Gorici v nastajanju daroval za primorsko zgodovino pomembne dokumente. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, pravo je študiral na Dunaju. Kot notarski kandidat je deloval v Gorici in Tolminu (1874–75) ter postal samostojni notar v Kobaridu, kamor je uspel pripeljati tudi okrajno sodišče. Leta 1878 se je preselil v Logatec, 1893 v Ribnico, kjer je ostal do 134 »Naš bovški rojak, gospod Ignac Gruntar, 1914, ko se je notariatu odpovedal in se preselil v Ljubljano.134 c. kr. notar v Ribnici na Kranjskem, se je Na vseh službenih mestih je Gruntar podpiral razvoj šolstva in odpovedal notarski službi in se nastanil s svojo gospo soprogo v Ljubljani.« Prim.: posojilnic ter društveno delovanje. Leta 1871 sta s Simonom Osebna vest, Goriški list, Gorica, 28. 1. 1915, Gregorčičem v Kobaridu ustanovila čitalnico. Prav tam so okrog 2 /4, str. 2. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 125 preloma stoletja z Gruntarjevo pomočjo ustanovili prvo javno ljudsko knjižnico; Kobarid je »s tem prekosil celo napredno Ljubljano, ki take knjižnice še danes nima« ( Soča 25. 3. 1905). Leta 1876 je bil sopodpisnik oglasa za ustanovitev društva Sloga, potem ko so se »stari« in »mladi« zedinili, da razpustijo društvi »Soča« in »Gorica«. V Logatcu je Gruntar postavil novo šolsko poslopje ter leta 1881 priredil tedaj preminulemu Josipu Jurčiču (1844–1881) spominsko slovesnost in z izkupičkom (tisočakom) položil temelj Jurčič-Tomšičevi ustanovi. V Logatcu je ustanovil 135 (Spletnni vir 41). še posojilnico (1888), pozneje tudi v Ribnici.135 Posebnega pomena je Gruntarjeva gmotna in duhovna pomoč ter mentorstvo nepraktičnemu Gregorčiču, s katerim ga je vezalo prijateljstvo vse življenje. Leta 1913 je Gruntar snujočemu se Muzejskemu društvu za Goriško obljubil Gregorčičeve rokopise in pisma, ki 136 Prim.: Izidor CANKAR, Gregorčičeva pisma so bila kasneje objavljena v Dom in svetu136 in so skupaj z Grun-Gruntarju, Dom in svet, Ljubljana 1916, tarjevimi zapiski o Gregorčiču sedaj hranjeni v ljubljanskem 29/3–4, str. 82–92; Izidor CANKAR, Gregor- čičeva pisma Gruntarju, Dom in svet, Lju- NUK-u. V tem pogledu je velika sreča, da jih ni predal v Gorico, bljana 1916, 29/3, 5–6, str. 144–150. sicer bi pisma poniknila v vojnem obleganju Gorice. Ker je na teh straneh obravnavan tudi skladatelj Josip Kocijančič, opozarjam, da je bil Gruntarjeve mecenske pomoči deležen tudi ta mož. Njegove Čute v napevih (1881) je posvetil svojemu dobro-tniku. Gruntar je leta 1913 daroval pisma svojega pokojnega prijatelja, skladatelja Josipa Kocijančiča, nastajajočemu Narodnemu muzeju v Gorici (glej str. 224). Ni znano, ali so pisma vojno pustošenje »preživela«. 183. Ivan /Giovanni/ Gyra (1861–1926), arheolog, Gorica V Soči in Gorici so ga predstavljali kot arheologa, čeprav je bil v 137 Citiram njegovo reklamo: »Velika zaloga resnici starinar in orožar v Gorici.137 Javno mnenje je razburil v orožja za luksus, lov, za streljanje v tarčo letih 1909–1912, ko je trdil, da je podoba Matere božje na Sveti itd. Na drobno in debelo; vsakovrstno strelivo G. Gyra Gorica – Via Morelli, 32– gori posnetek in da ima originalno sliko v lasti on. Po naročilu Gorica. Popravljajo se puške in spravijo na nadškofa Frančiška Borgie Sedeja (1854–1931) se je sestala ko-druge. Prodaja starinskega orožja.–Zaloga misija dvanajstih umetnostnih strokovnjakov, med katerimi so velocipedov. Dajejo se v najem velocipede .–Popravljajo se velocipedi kterega koli sis- bili prelat Karl Drexler (1861–1922), docent za cerkveno ume-tema.–Zamenjujejo se rabljeni velocipedi. tnost v semenišču v Gorici, Anton Gnirs (1873–1933), uslužbe- «, v: Kažipot po pokneženi grofovini Gori- ško-Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej nec Centralne komisije za raziskovanje in varstvo umetnostnih Gabršček), [čas. oglas], Goriška tiskarna, spomenikov, Giovanni Cossar (1873–1927), vodja Mestnega Gorica 1894, b. p. muzeja za umetnost v Gorici, in ugotovila, da je imenovani motiv slikan na leseno desko, medtem ko je Gyra trdil, da je slikan na platno. Tudi strokovnjaki Centralne komisije z Dunaja, ki so si ogledali sliko na Sveti gori, so ugotovili, da gre za pristno ume-tnino iz prvega četrtletja 16. stoletja. Nadškof Sedej je s škofij-skim odlokom leta 1914 dokončno razsodil, da so strokovne raziskave dokazale pristnost motiva in da je Gyrova slika samo njen posnetek. Naročil ga je Jožef Gironcoli, vodja svetogorskega 138 (Spletni vir 42). svetišča.138 Zato ni mogoče povsem verjeti, da je bilo 15 oljnih 126 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • del, ki jih je Gyro doniral za Narodni muzej v Gorici, resnično avtentičnih. H • 184. Erna Havel, Gorica 185. Emil Hojak (1888–1913), učitelj, Levpa Izučil se je za krojača, a bolj kot šivanje ga je zanimala poezija, katero mu je približal Simon Gregorčič. Pod njegovim vplivom je napisal prve pesmi. Domači šolski upravitelj mu je pomagal, da je 18-letni fant odšel na tolminsko vadnico, od tam pa na slovensko učiteljišče v Koper in potem v Gorico (1907–11). Postal je potujoči učitelj za Levpo in Zavrh. Hojak je bil učenec mlade-ga Otona Zupančiča (1878–1949), Josipa Murna (1879–1901) in Alojza Gradnika (1882–1967), lahkotnosti in preprostosti verzov pa se je naučil pri Simonu Gregorčiču. Njegova ljubezenska liri-ka je globoko čustvena in doživeta ter odraža vsa razpoloženja, od naivne navdušenosti in vere v resničnost ljubezni do globo-kih dvomov, bridkih razočaranj, sočutja in kesanja, do slutnje zgodnje smrti. V starosti 25 let je preminil za posledicami kapi. Njegova prva tiskana pesem Iz poznih ur je izšla v Slovanu 1913. Istega leta je izšlo že po smrti v Ljubljanskem zvonu šest pesmi. V Njivi so 1919 natisnili osem pesmi iz Hojakove zapuščine. Napi- 139 (Spletni vir 43). Prim.: † Emil Hojak, Učiteljsal je 42 pesmi, od katerih osem doslej še ni bilo objavljenih. 139 ski tovariš, Ljubljana, 13. 6. 1913, 53/24, str. 1; † Emil Hojak, Ljubljanski zvon, 1913, 33/7, 186. Ant. Hmelak, Dol. Branica str. 448; † Emil Hojak, Slovan, Ljubljana 1913, 11/8, str. 254. 187. Ivan Hovansky, Gorica 140 Časniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradi-Imenovani je imel prodajni kiosk za časopise v Gorici. 140 ščanskem in koledar za navadno leto 1911, 188. XVI., Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 79. Jos.[ip] Hrast, poštni uradnik, Kanal V zapisniku občnega zbora je bil s strani predsednika Gvajca za 141 Soča, Gorica, 24. 3. 1914, 44/14, str. 3. »bogato daritev« pohvaljen Jos.[ip] Hrast iz Kanala. 141 Poštni uradnik je deloval kot odbornik podružnice Družbe sv. Cirila in 142 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Metoda v Kanalu v letih 1909–1911. 142 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 379. 189. Gospa Hrastova, Trst 190. Avgust Hrovat, učitelj I. l. r., Gorica 191. Fr.[anc] Hrovat, urar 192. Joško Hrovat, Ajdovščina 193. Avgust Hrovat, Ajdovščina 194. Avg.[gust] Hrovat, dijak, Gorica 195. Fr.[anc] Huber Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 127 Sl. 48 Anonimni fotograf, » Špediter Gašpar Hvalič vozi s 16 konji veliki, 45 kvintalov težki zvon na Sv. goro.« Vir: Sveta gora, Koledar za navadno leto 1923, (ur. Dr. A. Pavlica), Goriška ma- tica, Gorica 1923, str. 83. Morda je Huber potomec Ferdinanda Huberja, ki je bil leta 1854 svetnik deželne sodnije v Gorici. Poleg tega je na Bovško prinesel murvo in svilogojstvo. Kot poroča Gabršček, je njegov brat v Bovcu nasadil 6750 murv. Prvi mož je na bovško s Koroške pre-nesel sadike jabolk in hrušk, ki so v podobnem podnebju dobro 143 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-uspevale. 143 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, I. , str. 39. 196. Humar, učenka 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 197. Jos.[ip] Hvalič, Gorica Ali lahko v Josipu Hvaliču, ki je konec oktobra 1913 daroval za Narodni muzej v Gorici, prepoznamo ujetega vojaka, kar je sporočil goriški časopis: »V srbskem ujetništvu se nahaja g. Jožef Hvalič, organist v Kronbergu in načelnik ondotnega Orla. Pisal 144 V srbskem vjetništvu, Novi čas, Gorica, 19. je domov iz Niša.«144 11. 1914, 5/47, str. 6. 198. Gašper Hvalič, Gorica Gašper Hvalič je imel v Gorici prevozniško podjetje. Gotovo je prav imenovani furman leta 1922, seveda skupaj z ostalimi po-močniki (furmani, žlajfarji idr.), na Sveto Goro pripeljal štiri zvonove. Najmanjša zvonova je tovorilo deset vpreženih konj, dru-gi, težji bronasti zvon, so peljali s štirinajstimi konji in največji zvon, težak 4.355 kg, ki je tudi največji bronasti zvon v Sloveniji, so prepeljali s šestnajstimi konji. Skupna teža je bila 11.113 kg. Pot je bila težka in zelo naporna, saj je tisti dan močno deževalo. 145 (Spletni vir 44). Fotografija je vzeta iz: Sve-Vsi še danes visijo v zvoniku cerkve. 145 ta gora, Koledar za navadno leto 1923, Go- riška matica, Gorica 1923, str. 83. I • 146 Telovadno društvo »Goriški Sokol« Ročni 199. Josip Ivančič, trgovec, Gorica kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in V goriškem telovadnem društvu Sokol je leta 1911 med odborni-koledaar za navadno leto 1911, XVI. , Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 52. ki naveden tudi Josip Ivančič.146 128 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 200. Ciril Ivančič, advokatski asist.[tent], Gorica V letu 1906 je v Ročnem kažipotu zapisano, da je delal na davkariji 147 Davkarija, Ročni kažipot po Goriškem in v Kanalu kot vaj.[enec]. 147 Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1906, XII. , Goriška tiskarna, Gorica 1906, 201. Ninus Ivančič [?–1915], fotograf, Gorica str. 116. Ob desetletnici kolesarskega društva Gorica so 23. 6. 1905 prire-dili slovesno prireditev. Na dirki, ki se je pričela v Selu na ajdovski cesti in končala v Tivoliju blizu Cristalniggovega gradu, je prvi prišel na cilj Ninus Ivančič. Za to razdaljo je porabil 24 mi- 148 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-nut in 58 sekund, drugo uvrščeni je bil Edvard Rusjan. 148 Zato ni dne, kulturne, politične in gospodarske črti- čudno, da je N. Ivančič leta 1909 postal blagajnik Kolesarskega ce od leta 1901 do 1924, II. , str. 194. 149 društva Gorica.149 Aprila 1915 je preminil, kar izvemo iz časopi- Redni občni zbor Kolesarskega društva »Gorica«, Soča, Gorica, 16. 3. 1909, 39/ 31, sne notice: »V Gorici je 5 t. m. umrl na sušici g. Nin Ivančič, sin str. 3. pok. c. kr. notarja in dež. poslanca v Tolminu. Pokojni Nin Ivan- čič je bil po poklicu fotograf in je bil svoj čas eden prvih kolesar- 150 Smrtna kosa, Novi čas, Gorica, 8. 4. 1915, jev na Goriškem.«150 6/15, str. 2. Prim.: m, Umrl je v Gorici, Gori- ški list, Gorica, 8. 4. 1915, 2/14, str. 3. J • 202. And[rej] Jakil (1858–1926), Rupa Bil je industrialec in veleposestnik pa tudi lastnik strojarne v Rupi. Henrik Tuma je v svojih spominih zapisal, da je Jakil leta 151 Henrik TUMA, Spomini iz zadružniškega 1897 postal član trgovsko-obrtne zadruga v Gorici. 151 Leta 1899 dela, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici so ga na ustanovnem občnem zboru izvolili v odbor Trgovsko- in Goriški v letih 1830–1918, str. 336. 152 obrtnega društva za Goriško. 152 Leta 1920 je Jakil samozavestno Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- in s ponosom reklamiral svoje dosežke: »Čast mi je javiti svojim ce, I. , str. 520. Kažipot po pokneženi grofo-cenj. odjemalcem in drugim trgovcem usnja, da sem protokoli- vini Goriško-Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal ral svoje podplate, tako imenovani ‘Vaches’ in enake grupone s Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, b. p. predstoječo varstveno zaponko. Po dolgoletnih izkušnjah in tru-du sem dosegel zaželjeni vspeh ter stopam tako v svetovni trg z najlepšo, najboljšo in najtrpežnejšo vrsto podplatov, ki se je povsod priljubila, da kdor to marko enkrat kupi, isto tudi drugič zahteva, ker je to zajamčeno neobteženi in najboljši stroj. Pri tej priliki si usojam pripomniti, da izdelujem tudi lepe notranjike (šolete), kravine zrničaste (generbt) in gladke, posebno pa lepe biksanice (Wichsleder). Blagovolite torej se pri prvi priliki obrni-ti name, da se prepričate o moji realnosti. Istočasno se zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem za dosedaj v toliki meri mi izkazano zaupanje ter prosim mi isto tudi v bodoče ohranite. V tej nadi se Vam priporočam ter bilježim z odličnim spoštovanjem. And. Jakil - kožarska tovarna ustanovljena leta 1881 Rupa, p. Mi- 153 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan-ren pri Gorici.«153 skem in Koledar za prestopno leto 1908, Napredne Slovence so 14. 8. 1914 avstro-ogrski oblastniki zaprli XIV. , Goriška tiskarna, Gorica 1908, b. p. na goriški grad, v kazemate. Od tod so jih 62 odpeljali v Ljublja- Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 129 no; pred odhodom so jih Italijani zasramovali s psovkami: »[…] porchi di sciavi, maledetti traditori itd. Pa tudi pljuvali so na sprevod Slovencev in s tem hoteli kazati zvestobo Avstriji. Na kolodvoru je neki nadporočnik Červenka z revolverjem v roki gonil v živinske vagone. Z revolverjem je udaril pok. Andreja Ja- 154 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-kila po hrbtu tako silno, da so mu padla očala na tla. […]«154 dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , 473, 480. 203. Fr[anc]. Jakil, Rupa Na osmrtnici, ki je oznanjala smrt Josipa Jakila, je med sinovi 155 Josip Jakil, Primorski list, Gorica, 14. 9. 1911, podpisan tudi Franc Jakil.155 Kakor oznanja reklama, se je tako 19/37, str. 5. kot brat Andrej ukvarjal z usnjarstvom: »Franc Jakil tovarnar usnja v Rupi pri Mirnu ima svojo zalogo v Gorici, Raštelj št. 9, kjer je vsak čas na razpolago usnje in podplati vseh vrst. Poleg tega prodaja tudi druge čevljarske potrebščine. Cene nizke. Po- 156 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriško-strežba v vsakem pogledu taka, da se ne boji konkurence.«156 Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej Gabr- šček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, b. p. 204. Jožef Jakli, Kobarid 205. Ermenglid Jakončič, Gorica Gabršček je objavil, da je leta 1906 Jakončič Hermenegild iz Pa- 157 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-rana v Južni Ameriki opravil maturo. 157 Prav gotovo gre za isto dne, kulturne, politične in gospodarske črti-osebo, ki pa so ji ime v časopisu napačno priobčili. V Ročnem ka-ce, II. , str. 202. žipotu za leto 1911 je pod poglavjem Vodstvo državnih gozdov in grajščin naveden Herm.[an] Jakončič; kot asistent je bil zaposlen 158 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan-v računovodskem oddelku.158 skem in koledar za navadno leto 1911, XVI., Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 44. 206. Kar.[el] Jakopec, učiteljiščnik IV. l.[etnika], Gorica 207. Ivan Jakša, dijak IV. l.[etnika] učiteljišča 208. Leopold Jejčič 209. Peter Jejčič, krojaški mojster, Šmarje Na občnem zboru je bil šmarski krojaški mojster pohvaljen za marljivo zbiranje predmetov pri vaščanih za nastajajoči Narodni 159 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, muzej v Gorici.159 Očitno je bil dejaven tudi v podružnici Družbe 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo sv. Cirila in Metoda v Šmarjah, saj so ga izbrali za namestnika za Goriško. Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. predsednika v letih 1910/11, nato pa je deloval kot odbornik v 1913, 43/32, str. 3. letih 1911/12. 160 160 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-210. družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– Rud. Jerkič, učiteljiščnik I. teč.[aj] 1918. Življenje in dela, str. 413. 211. Anton Jerkič (1866–1924), fotograf, Gorica V Gorici je obiskoval realko, nato pa se je fotografsko izobraževal na Madžarskem. Sprva je živel in delal v Nabrežini; leta 1891 je v Gorici odprl fotografski atelje, sedem let pozneje ga je imel tudi v Trstu. Leta 1895 je sodeloval s Frančiškom Lampetom (1859–1900) pri fotografiranju popotresne Ljubljane. Poleg portretov so ga privlačili tudi krajinski motivi; posnetki so bili podlaga za tiskanje razglednic. Leta 1899 je izdal serijo 63 razglednic različnih slovenskih krajev. Največ krajev je iz goriško-gra- 130 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • diške dežele (med njimi so tudi nekatere manjše vasi in zaselki). Po 1905 je izdajal tudi barvne razglednice s krajevnimi motivi. Leta 1906 je fotografiral pogreb pesnika Simona Gregorčiča in izdal serijo razglednic v pesnikov spomin. Objavil je brošuro Občinstvo pri fotografu. Kratka navodila o važnosti oblačenja in obna- šanja pri fotografu (1907). Med prvo svetovno vojno je bil njegov goriški atelje poškodovan; takrat je delal v Trstu, nekaj časa je živel med Trstom in Gorico, kjer je imel na Pristavi (Rafut) svojo hišo. Tu je imel shranjen ves svoj fotografski arhiv, ki so ga med drugo svetovno vojno uničili nemški vojaki. Bil je narodno zaveden, aktiven je bil v goriških slovenskih organizacijah, med drugim tudi v Sokolu. Njegovi krajinski in drugi dokumentarni po- 161 (Spletni vir 45). Prim.: Mirko KAMBIČ, Bra-snetki (in razglednice) so dragocen zgodovinski vir. 161 ne KOVIČ, Peter KREČIČ, 150 let fotografije na Slovenskem, Mestna galerija Ljubljana, 212. Jug, krojač, Kobarid Arhitekturni muzej Ljubljana : Ljubljana 1989 [razst. kat.]. 213. Milan Jug, dijak, Gorica 214. Gvido Jug, uč.[enec] 5. raz.[red], Šol.[ski] dom, Gorica 215. Ciril Justin, priprav.[nik] 216. [Anton] Jug (1836–?), teolog, Gorica 162 Vinko PALJK, Iz cerkvene zgodovine Sol-Imenovani je bil redovnik, frančiškanski brat, tretjerednik.162 kana, v: Jako stara vas na Goriškem je Sol- kan, Krajevna skupnost Solkan, Solkan 217. Anton Jug (1878–1943), slikar, Solkan 2001, str. 111; Pomembni Solkanci. http:// Priimek Jug je nosilo kar nekaj darovalcev. Na srečo so k priimku www.solkan.si/o-solkanu/pomembni-sol-kanci (15. 9. 2020). v konkretnem primeru zapisali »Solkan«; iz navedenega skle- pam, da gre za ljudskega slikarja. Anton Jug je bil med prvo svetovno vojno vojak na soški fronti. Po vojni se ni hotel vrniti domov, ker je Solkan pripadel Italiji. Zatekel se je v begunsko taborišče v Strnišču pri Ptuju. Tu je srečal Ano Durjava, hčer goriške-ga sodnika in matere plemiškega rodu. Poročila sta se leta 1920. Zatekla sta se v Dolenjo Staro vas pri Šentjerneju. Revščina in številni problemi so zakonca ločili. Anton je od takrat naprej živel ločeno od obeh hčera in žene. Kot slikar samouk je med obema vojnama deloval najprej v Suhi krajini, nato po različnih drugih krajih Dolenjske. Poskrbel je za slikarski okras vrste kapelic in cerkva, poslikal je marsikateri kmečki dom ali gostišče. Rad je bral in lepo je pripovedoval; znal je več jezikov. Živel je kot be- 163 (Spletni vir 46). rač in vandrovec; umrl je v revščini.163 K • 218. Rozina K. 219. Kovač, Rubije 220. [Mirko] Kacafura, dijak, Podgora Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 131 Domnevam, da je dijak Kacafura, ki je leta 1911 daroval za Narodni muzej Gorica, leta 1913 imenovan za definitivnega učite- 164 Učiteljska imenovanja in premeščanja, Pri-lja v Solkanu. 164 morski list, Gorica, 4. 9. 1913, 21/36, str. 3. 221. Stanko Kalan, Kobarid 222. gospa Kamenšček, Paljevo 223. Josip Karis, gimnazija, Gorica 224. Jos.[ip] Kariž, c. kr. kancelist, Podgrad 225. Ivan Kavčič, višji official. Juž.[nih] želez.[nic] v. p.[okoju] 165 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-Gabršček165 je opomnil, da je 9. 5. 1901 Ivan Kavčič, odgovorni dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , urednik v Soči, objavil članek o njihovem delovanju in prizade-str. 41. Prim.: Dr. Gregorčič – in pavovo perje, Soča, Gorica, 9. 5. 1901, 31/55, str. 1. vanju za gradnjo severne železnice. Očitno je imel urednik časopisa soimenjaka v višjem uradniku Južne železnice. 226. Emil Kavčič Leta 1902 je bil imenovan kot oficial, to je nižji upravni uradnik, v goriški Deželni odbor. Kot kancilist (nižji uradnik) pa je bil 166 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-imenovan v Deželni hipotekarni zavod, prav tako v Gorici. 166 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 68, 107. 227. Karl Kavčič, urad.[nik] Kmečke banke 228. Srečko Kavčič, knjigovodja, Gorica 229. Viktor Kavčič, Kobarid Imenovan je za davčnega asistenta leta 1911. Postal je dejaven v 167 Prav tam, str. 356. narodnih društvih. 167 230. Elka [Evlalija] Kemperle (1893–1967), učiteljica Po ugotovitvi Minke Lavrenčič Pahor je bila Evlalija/Elka rojena 16. 2. 1893 v Hudi Južni. Maturirala je 11. 7. 1913 v Gorici, strokovni izpit je opravila leta 1916 v Ljubljani pred goriško komisijo. Najprej je službovala v šoli CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, leta 168 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1914 v Hudi Južni, naslednje leto na Šentviški Gori. 168 Gabrščko-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju vo navedbo potrjuje tudi Lavrenčič Pahor in sicer, da je Elka uči-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 194. la v vasi Zakojca (1915–1922). 169 Potem je učila v Solkanu in Ri- 169 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-hemberku/Braniku (1923–1926). Iz Slivja-Pulj je bila leta 1927 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- premeščena v notranjost Italije. Po letu 1935 je emigrirala v Ju-ce, II. , str. 577. goslavijo. Makole-Slovenska Bistrica je leta 1938 postal naslednji kraj, kjer je poučevala, leta 1940 je sledila še Svečina. V sep-tembru 1945 jo je poklicna pot pripeljala v Osnovno šolo Korte. Tam je zbrala devet učencev in jih pripravila na sprejem v nižjo 170 (Spletni vir 47). gimnazijo. 170 Umrla je 26. 12. 1967 v Ankaranu. 231. Matija Kenda (1860–1938), nadučitelj, Volče Rojen je bil v Gaberjah pri Tolminu. Študiral je na učiteljišču v Kopru. Služboval na Kobariškem, nato pa dolgo vrsto let v Vol- čah pri Tolminu, od koder je njega in družino svetovna vihra pregnala v Smlednik, kjer je služboval do svoje upokojitve. Bil je 132 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • med prvimi ustanovniki Slovenske šolske matice. Po 42-letnem službovanju je, kljub temu da je bil v pokoju, še vedno marljivo 171 M. I., † Mitja Kenda, Učiteljski tovariš, Lju-deloval v prosvetnih in nacionalnih društvih. 171 bljana, 10. 11. 1938, 78/15, str. 3. 232. Josip Kenda, gozdni uradnik, Gorica Pod poglavjem Vodstvo državnih gozdov in grajščin v Ročnem kažipotu za leto 1911 je omenjen tudi Josip Kenda in to v tehnič- 172 Tehnično gozdni oddelek, Ročni kažipot po no gozdnem oddelku.172 Goriškem in Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI. , Goriška tiskarna, 233. Jos.[ip] Kenda (1859–1929), učitelj v p.[okoju], Gorica Gorica 1911, str. 44. Po zaključeni maturi na učiteljišču v Kopru je od leta 1882 naprej poučeval v Tolminu in v mnogih okoliških vaseh: v Otaležu, v cerkljanski potovalni šoli Reka-Ravne, na Vrsnem in Sv. Luciji (danes Most na Soči), v Dolenji Trebuši, v Idriji pri Bači in v Po-ljubinju. Od vstopa v pokoj leta 1906 je živel v Gorici, kjer je tudi umrl. Bil je velik ljubitelj in zbiratelj folklornega gradiva; zbiral je tako ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, uganke, pregovore in vraže. Večji del ljudskih pesmi je predal zbiratelju folklornega gradiva Janezu Kokošarju; pod njegovim imenom jih je Karel Štrekelj (1859–1912) objavil v svoji zbirki Slovenske narodne pesmi. Josip Kenda je nekatere pesmi sam poslal dr. Štreklju; te so objavljene kot zbirka Josipa Kende. Leta 1889 je nekaj svojega gradiva objavil v časopisih Vrtec in Ljubljanski zvon. Zbirko ljudskih pravljic je objavil skupaj z Andrejem Gabrščkom leta 1896, in sicer v 47. snopiču Slovanske knjižnice ter v Narodnih povedkah v Soških planinah, 3. zvezek. Leta 1928 je v Koledarju Go-riške Matice objavil Tolminske pregovore in reke, njegovo obširnej- šo zbirko tovrstenga gradiva pa je posthumno objavil Ciril Drekonja (1896–1944). Poleg omenjenega izročila je ves čas svojega delovanja zbiral tudi narečno besedišče krajev, kjer je poučeval. Prvo njegovo zbirko narečnih besed je Štrekelj objavil leta 1892, ostalo Kendovo slovarsko gradivo pa hrani SAZU v rokopisni 173 (Spletni vir 48). Prim.: (Spletna vir 49). obliki.173 234. Milan Kenda, učitelj 235. Josip Kenda (Žvikar) (?–1914), Plužna Gospod je eden od lastnikov znane gostilne Žvikar, najstarejše na bovškem in širši okolici. Včasih je bila to furmanska gostilna, saj je mimo vodila najkrajša pot med Dunajem in Trstom. Kenda je leta 1913 daroval za Narodni muzej v Gorici, kmalu pa se je razplamtela prva svetovna vojna in gostilna ni obratovala. La- 174 Vsekakor ta gospod ni Ivan Kenda, ker sta imela s soprogo Marico Peternel v tem ob-stniki so bili izseljeni zaradi neposredne bližine fronte, poslopje dobju, v času prve balkanske vojne, v Sofiji pa je bilo porušeno.174 Goriški list je objavil osmrtnico z nasle-dva hotela in kavarno ter si pridobila zna- dnjim besedilom: »[…] Josip Kenda posestnik, trgovec in gostil-tno imetje. Po vrnitvi leta 1918 je na Bledu kupil graščino in njej pripadajočo posest. ničar po kratki in mučni bolezni dne 29. junija v 65. letu svoje Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. starosti za vedno v Gospodu zaspal ob 4. uri popoldne. Zemski Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice, II. , str. 298. ostanki dragega pokojnika se preneso iz hiše žalosti na domače Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 133 pokopališče dne 1. julija. […] Plužna pri Bovcu, dne 29. junija 175 †Josip Kenda, Goriški list, Gorica, 2. 7. 1914, 1914. […]«175 1/23, str. 6. 236. [Josip] Kerševani 176 Kolesarsko društvo »Gorica«, Soča, Gorica, Gospod je bil predsednik Kolesarskega društva Gorica.176 Leta 2. 5. 1914, 44/29, str. 4. 1920 je oglaševal: »Josip Kerševani, Gorica Piazza duomo št. 9. Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, kmetijskih strojev in mehanič- 177 Koleda r za prestopno leto 1920, Koledar na delavnica.«177 goriške matice, (ur. dr. A. Pavlica), [čas. oglas], Narodna tiskarna, Gorica 1919, b. p. 237. M. Keršič posestnik, Podklošter 238. Klančič, županova sopr.[oga], Podgora 178 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-Kakor sporoča Gabršček, 178 je jeseni leta 1890 potekal prvi občni dne, kulturne, politične in gospodarske črti-zbor Sloge po razkolu. Za predsednika je bil izvoljen dr. Anton ce, I. , str. 311. Gregorčič (1852–1925), za podpredsednika pa Anton Klančič iz Podgore. Zato ker je poleg priimka darovalke omenjen isti kraj, sklepam, da sta bila mož in žena. V podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda sta delovali za Podgoro in okolico z istim priimkom: predsednica, Milka Klančič, učiteljica, v letih 1911–1915 (?) in 179 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Olga Klančič, odbornica v letih 1912–1915 (?). 179 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 396. 239. Ant.[on] Klančik, Podgora 240. Josip Klanjšček Obravnavani je bil predsednik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v letih 1909–1910 za kraje Cerovo, Vipolže in Števerjan; 180 Prav tam, str. 366. v zadnjem je bil tudi župan. 180 241. [Joško] Klanjšček Ni popolnoma zanesljivo, če je Klanjšček istoveten z dvakrat odlikovanim vojakom. V goriškem časopisu so natisnili: »Že dvakrat odlikovan št. ferjanski Orel. V ljutih bojih v Karpatih je bil ranjen tudi član št. ferjanskega Orla vrli Jožko Klanjšček. Za svoje junaško vedenje je bil že dvakrat odlikovan s hrabrostno svetinjo. Sedaj se nahaja v vojaški bolnišnici v Hodominu na Moravskem. […] ‘Jaz upam, da pojdem v par dneh od tod, najbrž v Ljubljano od tam pa domov. Težko že čakam časa, da še enkrat vidim domače ljudi, ljubi Št. Frjan, slišim njegove zvonove, se snidem z ljubimi domačimi, starši, brati in sestrami. To bo vese- 181 Že dvakrat odlikovan št. Ferjanski, Novi lje.’ […]«181 čas, Gorica, 25. 2. 1915, 6/9, str. 4. 242. Bernard Klanjšček, dijak pripravnice, Podgora 243. Miroslav Klanjšček (1891–1936), IV. l.[etnik] Po zbranih podatkih Minke Lavrenčič Pahor je Miroslav Klanj- šček rojen 5. 4. 1891 v Števerjanu. Maturiral je leta 1911 v Gorici, 182 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-kar potrjuje tudi Gabršček, 182 strokovni izpit je opravil leta dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , 1914. 183 Poučeval je v Nabrežini, nato v Škofljah-Divači, med leti str. 361. 183 1913 do 1915 je služboval v kraju Movraž-Buzet. Leta 1915 je bil Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju mobiliziran v 2. gorski strelski polk in kot učitelj poučeval v 134 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • zgodovine slovenskega šolstva na Primor- Fojani pri Krminu. Med učitelji, ki so takoj po prvi svetovni vojni skem, str. 22. odšli na Koroško, da bi pomagali odpirati slovenske šole, je bil tudi Klanjšček. Od 16. 3. 1919 do 15 11. 1920 je poučeval v Veli- 184 Prav tam, str. 18. kovcu. 184 Sledila so službena mesta v Tržiču (1921), Doljnji Len-davi-Murski Soboti (1921 do 1924), pri Sv. Bolfenku na Kogu (1924 do 1928) in v Vučji Vasi-Ljutomeru (1928 do 1934). Preminil je 1. 3. 1934. 244. Ant.[on] Klančič, Podgora Po Gaberščkovem poročanju je bilo v Podgori »narodno življe- nje prav živahno. Tam je bila slovenska štirirazrednica, občinski otroški vrtec, imeli so svojo posojilnico, svoje društvo itd. Tam je županoval že veliko let Anton Klančič, ki je bil pozneje celo 185 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodeželni poslanec in odbornik.« 185 (Prim.: zap. št. 238.) dne, kulturne, politične in gospodarske črtice, I. , str. 326. 245. Fr. Klavora, dijak, Gorica 246. Fr. Klavora, učiteljiščnik, I. teč.[aj] 247. Klavora, učitelj, Šol.[ski] dom, Gorica 248. Adolf Klavora [?–1914], [Bovec] Primorski list je v oktobru 1910 naštel tiste, ki so naredili izpit na c. kr. slovenskem moškem učiteljišču v Gorici; med njimi je na- 186 Zrelostni izpit, Primorski list, Gorica, 7. 10. veden tudi imenovani, doma iz Bovca.186 Kmalu zatem je sledila 1910, 18/27. str. 4. žalostna novica: »V Gorici umrl Adolf Klavora iz Bovca, učitelj v 187 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- Šol. domu, star šele 24 let, narodu koristen delavec.«187 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 442. Obsežen nekrolog je priob-249. Hinko Klavora, (1878–1969), učitelj, Gornje polje pri Kana- čil Goriški list: »Že zopet je posegla bleda smrt s svojo koščeno roko v vrsto učiteljev lu ter si izbrala kot žrtev mlado življenje, pol- Učiteljišče je obiskoval v Kopru, kjer je maturiral leta 1898. Med no upov in načrtov. Dne 16. t. m. smo se nastopi italijanskih iredentistov proti slovenskim študentom so poslovili s težkim srcem od ljubljenega tovariša Adolfa Klavore, ki je izdihnil svojo ga leta 1895 pretepli in poškodovali. Že zelo mlad se je posvetil blago dušo v rosni mladosti štiriindvajse-prosvetnemu in političnemu delu: sodeloval je pri pevskih zbo-tih let. Blagopokojnik je bil rojen v Bovcu. Po dovršeni ljudski šoli je stopil v priprav- rih s skladateljem Srečkom Kumarjem (1888–1954), delal v Planico za učiteljišče v Tolminu. Že tu je kazal ninskem društvu, pošiljal dr. Karlu Štreklju (1859–1912) ljudske izredno nadarjenost, marljivost in resno voljo v pripravljanju za učiteljski stan, za pesmi. Služboval je v Kožbani v Brdih, pri Voglarjih na Trnovski katerega se je čutil poklicanega. Upe, ki jih planoti, v Gorenjem Polju pri Anhovem in v Števerjanu. Ob za-je stavil tedanji voditelj omenjene šole v bi- četku prve svetovne vojne je bil zaprt v ljubljanskem gradu, ker strega dečka, je pokojnik popolnoma upravičil, da jih je celo presegel z vstrajno je javno kazal navdušenje za Jugoslavijo; tam se je srečal z Iva-pridnostjo pri učenju kakor tudi res z nom Cankarjem (1876–1918). Ni bil obsojen, marveč mobilizi- vzglednim možatim nastopom napram to- varišem in predstojnikom, tako da si je pri- ran. Bil je v Galiciji, Rusiji in drugod, ob koncu vojne je bil sel pri boril njih ljubezen in zaupanje. Prve tri le-armadnem poveljniku v Lvovu. Po vojni je učil v Železni Kapli. tnike je prebil v šolskih letih 1906/7, Leta 1919 so brambovci vdrli v vas ter izropali šolo in njegovo 1907/8, 1908/9 še na učit. v Kopru, a četrti letnik že na novo ustanovljenem učitelji- imetje. Po ponovni osvoboditvi Spodnje Koroške se je vrnil v šču v Gorici, kjer je dovršil tudi zrelostni iz- Železno Kaplo in bil v plebiscitnem času dejaven kot član Naro-pit, z najboljšim uspehom izmed vseh to- varišev poleg tovariša Josipa Černatiča, dnega sveta v Velikovcu. Po plebiscitu je štiri leta poučeval v Že-kojega je pred nedavnim časom ista zavra- leznikih, nato pa, do upokojitve leta 1940, na osnovni šoli v Šiški tna morilka položila v prezgodnji grob. Baš radi navedenih vrlin ga je pozval -Ljubljana. Do 1945 je učil na trirazredni gostinski strokovni šoli Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 135 ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča, naj v Ljubljani. Po vojni je šel pri 67 letih prostovoljno za tri leta za prevzame učiteljsko mesto na deški ljudski učitelja v Čezsočo. Svoje zanimivo življenje je opisal v spomini- šoli društva »Šolski Dom« v Gorici, ki služi h: 524 tipkanih strani z naslovom Čez drn in strn skozi življenje je kot vadnica, in pokojnik se je vdal temu pozivu tem raje, ker je menda slutil, da mu ostalo v rokopisu. Zelo ga je zanimala mineralogija; zapustil je goriško milo podnebje bolj prija, ter je bogato zbirko rudnin ali mineralov z Bovškega. Razne kulturne umaknil svojo prošnjo za nameščenje v tolminskem okraju, kamor ga je sicer srce in znanstvene ustanove hranijo marsikaj njegovega. 188 vleklo kot rojenega gorjanca. Sedaj se je z vso unemo oprijel težke svoje službe. Skrb 250. Ernest Klavžar (1841–1920) za bodočnost in obzir na revno mater mu Deloval je v politiki, časnikarstvu in kmetijstvu. Izšel je iz šole je, narekovala prošnjo za službo v rojstni dr. Karla Lavriča (1818–1876). Bil je soustanovitelj časnika Soča, vasi, katero je tudi dobil. Ali težka mu je bila ločitev iz Gorice, kajti njeno ozračje ki ga je nekaj let tudi urejal. Prav tako je bil soustanovitelj poli-mu je prijalo, in ubožec je slutil, da ne pre- tičnega društva Soča. Opravljal je tajniška dela. Sodeloval je pri nese njegovo šibko zdravje ostrega pla-ninskega vzduha. — Nastopil je svojo služ- organizaciji taborov in na njih nastopal kot govornik. Prizadeval bo, toda njegova šibka pljuča niso prena-si je za slovensko uradovanje v škofijskih in cerkvenih (tabor pri šala ostrega podnebja in zaželelo se mu je po solnčni Gorici. Svojo željo je izrazil tova- Šempasu, 1868) ter javnih uradih; zahteval je, naj slovenski po-rišu Černigoju, ki mu je odstopil svoje me- slanci v goriškem Deželnem zboru govorijo slovensko in naj sto v »Šolskem D.«, sam pa je nastopil svo- bodo tudi sklepi zapisani v slovenščini (tabor v Brdih, 1869). je službovanje v Bovcu. Tedaj se je pokoj- nik vso unemo poprijel svojega razreda, Leta 1870 je bil govorec na taboru v Tolminu, o zedinjeni Slove-hoteč dokazati svojim pokroviteljem, da niji je istega leta govoril na taboru v Sežani, medtem ko je o po-se niso v njem varali. [...]« m, Dopis iz Gori- ce, Goriški list, Gorica, 26. 3. 1914, 1/ 8, str. gozdovanju Krasa leta 1878 spregovoril na taboru v Dolini. Ta-3–4. V isti številki je natisnjena še osmrtni- bor pri Šempasu je tudi opisal v posebni brošuri (Gorica 1868). ca, kjer so omenjeni tudi profesorji: »Za- hvala. Mati, sestri in brata pokojnega Naslednja leta se je pridružil Antonu Gregorčiču, bil njegov na-ADOLFA KLAVORA, učitelja na Šol. Domu mestnik pri Slovenskem bralnem in podpornem društvu, pouče- v Gorici se toplo zahvaljujejo vsem, ki so val je deklamatoriko v Šolskem domu ter se ob razkolu leta 1899 stregli pokojniku in ga tolažili v bolezni ter ga spremili k večnemu počitku. Našo po- pridružil katoliški (Gregorčičevi) stranki.189 Do Jurčičeve smrti je sebno zahvalo ugledni družini Ušaj, ki mu sodeloval pri Slovenskem narodu kot prvi goriški dopisnik; števil-je tekom bolezni stregla z vso požrtvoval- nostjo, potem preč. g kaplanu Zorzenonu ne članke je objavil v Soči in v Gorici, ob razkolu pa je sodeloval za pogosta tolažila in gg. zdravnikom! — v polemiki med obema listoma. Poslovenil je Svilorejo na Japon-Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev skem Ivana Bolleta (Gorica, 1898), Kraški teran Maximiliana Ri-in šopkov, dalje veleugl. g. dr. Antonu Gre- gorčiču in prof. Berbuču, g. ravnatelju Bež- pperja in Maderjevo Sadjarstvo na Goriškem, sestavil pa je tudi ku, uč. osobju c. kr. učiteljišča, pokojniko-brošuro o sadni razstavi pri Sv. Luciji (1901). Pomagal je ustana-vim tovarišicam in tovarišem, šolski mladi- ni in vsem, ki so se vdeležili pogreba. Srčna vljati čitalnice v goriški okolici, več desetletij je vodil dramske hvala g. voditelju Malega Doma za nagrob-predstave Slovenske čitalnice v Gorici, ustvaril stalen ljubiteljski ni govor in gg. učiteljiščnikom za ganljivo petje. Bog poplačaj vsem! Bovec, dne 19. krožek, ki je nastopal tudi pri drugih društvih, vodil dramske marca 1914.« Zahvala, Goriški list, Gorica, predstave v goriški okolici, prirejal je primerne igre in poslovenil 26. 3. 1914, 1/ 8, str. 5. Tri igre za žensko mladino (Gorica, 1901).190 188 (Spletni vir 50). Prim.: Hinko KLAVORA, Čez drn in strn skozi življenje, v: Goriški 251. A.[ndrej] Klobučar, vikar, Log spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih Vikar je vpisan v imenik »častitih udov« družbe sv. Mohorja za 1830–1918, str. 227–241. 189 leto 1912.191 Prim: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodar- 252. Fr. Klopčič, župnik, Bukovo ske, II. , str. 23. 190 V Dekaniji »Bolec« je leta 1894 naveden Fr. Klopčič, rojen 1867 (Spletni vir 51). 191 v Železnikih na Kranjskem. 192 Imenik č. č. p. n. udov družbe sv. Mohorja za leto 1912, Koledar družbe sv. Mohorja 253. Ignacij Kobal (1878–1922), dr. katehet na učiteljišču, Gorica 1913, Celovec 1912, str. [81]. 192 Po gimnaziji (Gorica) se je vpisal na bogoslovje ter bil leta 1903 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriško-Gradiški, I. , (ur. in izdal Andrej Gabršček, posvečen v duhovnika. Po dveletnem delu v knezoškofijski 136 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Goriška tiskarna, Gorica 1894, str. 46. pisarni v Gorici je odšel na študij cerkvenega kanonskega prava v Rim. Po vrnitvi na Goriško je bil krajši čas kaplan v Dornberku, potem pa je bil imenovan za stolnega vikarja v Gorici. Istočasno je prevzel tudi mesto profesorja na tamkajšnjem učiteljišču, sodeloval pa je tudi s številnimi cerkvenimi, šolskimi in drugimi or-ganizacijami. Bil je član izpraševalne komisije za slovenske učitelje na Goriškem, zastopnik cerkve v okrajnem šolskem svetu, član uprave škofijskega semenišča in Alojzijevišča. Deloval je v načelstvu Katoliškega tiskovnega društva in v drugih organizacijah. Postal je cenjen, vodilni mož med tedanjimi goriškimi Slovenci. Slovel je tudi kot odličen pridigar. Prav zaradi velikonočne pridige je bil leta 1919 aretiran in moral je za dva meseca v zapor. Po vrnitvi na prostost je začel bolehati in se ni več opomogel. Leta 1921 je bil imenovan za goriškega stolnega župnika, malo 193 (Spletni vir 52). pred smrtjo pa še za kanonika Metropolitanskega kapitlja. 193 254. Josip Kocijančič (1849–1878), glasbenik in skladatelj, Kanal Gimnazijo je obiskoval v Gorici (maturiral leta 1869). Že kot tretješolec je tovariše poučeval petja; spodbudila sta ga bogoslovec Anton Trepal (1842–1894) s svojim izvrstnim bogoslovskim kvartetom in »oče goriških Slovencev« dr. Lavrič s svojimi navdušenimi govori. Na veliki »besedi« v Gorici je s svojimi 40 pevci dosegel popoln uspeh. Na dunajski univerzi je študiral pravo (6 semestrov). Vendar ga je bolj veselila glasba: petje je z velikim uspehom poučeval v zboru »Slovenija«. Težko se je preživljal. Podpiral ga je Ignacij Gruntar (1844–1922). V letih 1875–76 je študiral na graški univerzi in napravil izpit iz zgodovine prava. Enoletno prostovoljno vojaško službo je odslužil na Dunaju. Kot notarski koncipijent je prakticiral nekaj časa pri dr. Johannu Kol-lerju v Kanalu in mesec dni pri dr. Ivanu Geršaku (1838–1911) v Ormožu. Na vojaški vaji se je na Opčinah pri Trstu tako prehla-dil, da ni več okreval. Doma v Kanalu je bolan še vedno prepeval, poučeval petje (bil je prvovrsten pevovodja), zbiral je narodne pesmi in jih prirejal za zbor; do zadnjega je komponiral izvirne skladbe. — Kocijančičeva posebna zasluga je, da je s slovensko pesmijo, zlasti na Goriškem, spodbujal in krepil narodno zavest. Kot šestošolec je v Kanalu ustanovil Čitalnico; leta 1874 je v Gorici sprožil misel o »Slavcu«, pevskem zboru za celo Primorsko, ki je v začetku lepo uspeval, pozneje pa je dejavnost kmalu zamrla. Bil je nadarjen glasbeni samouk, mnogo koristnega je pridobil v pogovorih s Tovačovským, tedanjim pevovod- jem »Slovanskega pevskega društva« na Dunaju, s katerim je sodeloval. Izkušnje je pridobival tudi v stikih z goriškima glasbeni-koma Antonom Hribarjem in Avgustom Lebanom. Izdal je dva zvezka slovenskih narodnih pesmi (42) in en zvezek lastnih skladb pod naslovom »Čuti v napevih« (osem moških zborov), Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 137 ki jih je posvetil Ignaciju Gruntarju (Lj. 1881). Tretji zvezek narodnih pesmi, pripravljen za tisk, je po Kocijančičevi smrti hranil 194 (Spletni vir 53). njegov brat Karel, a se je pozneje izgubil.194 255. Franc Kocijančič [?–1912], Podgora Andrej Gabršček je med narodnimi delavci v Podgori navedel tudi F. Kocjančiča. Pri snovanju načrta za Trgovski dom v Gorici se je leta 1903 z drugimi somišljeniki aktivno udeleževal sestan-kov. V novo načelstvo Trgovsko-obrtne zadruge je bil za tri leta izvoljen tudi F. Kocijančič. O njem je še znan podatek, da je leta 1912 preminil na ženinem posestvu v Brežah na Koroškem; bo- 195 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-lehal je za želodčnimi čiri in podlegel operaciji.195 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 45, 123, 391. 256. Artur Kodrič, učitelj, Šmarje 257. Anton Kodrič, Brje 99 Gospod je naveden med obrtniki v Rihemberku / Braniku, ka- 196 Obrt., Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in mor sodi tudi Brje. 196 Istri in Koledar za navadno leto 1901, VI., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskar- 258. Jakob Komac, Kal št. 13 na, Gorica 1901, str. 70. 259. Jožef Komac, Koritnica št. 13 260. Alojzij Komel, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 261. Josip Komel, Solkan 262. Iv.[an] Komidar, Miren 263. [Jože] Komjanc, dijak, Pevma Znana sta dva zapisa, ki govorita o Komjancu, dijaku iz Pevme. Gabršček je 13. 7. 1911 objavil, da je na slovenskem učiteljišču 197 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-maturiral Jože Komjanc iz Pevme, 197 pri navedbi daru za Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- dni muzej v Gorici, 8. 6. 1912, so v notici navedli naslednje po-ce, II. , str. 361. datke: priimek Komjanc, Pevma in pripisali, dijak. 264. Ant. Kompare, mizar, Gorica Via Acoli 27 265. Rudi Konc, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 266. Jernej Kopač, tovarnar, Gorica Po ugotovitvah zgodovinarja Branka Marušiča je Kopač imel svečarno v ulici sv. Antona. V Kažipotu je objavljen naslednji oglas: »Svečarna Solkanska cesta 9 v Gorici - J. Kopač - Solkanska cesta 9 v Gorici - Priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim obskrbništvom in slav. občinstvu svojo bogato - zalogo čebelno - voščenih sveč in torč iz garontovanega čebelnega voska za mr-tvaške sprevode, zdelujem tudi sveče dveh slabejših vrst. Zago- 198 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriško-tavljam točno, solidno postrežbo in nizke cene.«198 Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej Gabr- V Kopačevi zgradbi je imela od leta 1871 nekaj časa svoj sedež šček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, b. p. 199 goriška čitalnica. Po prvi svetovni vojni je živel v Ljubljani.199 Henrik TUMA, Spomini iz zadružnega dela, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Go-267. Marija Kopačeva riški v letih 1830–1918, str. 351. Prim.: 138 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- Gospa je bila v odboru Dijaške kuhinje v Gorici, ustanovljene leta dne, kulture, politične in gospodarske črti-1907. 200 V letih 1906/8 je opravljala blagajniške posle v podru-ce, I. , str. 149, 223. žnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. 201 200 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 268. [Anton] Koršič, dijak III. letnika ce, II. , str. 253. »Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču so prestali do sedaj z 201 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-ugodnim uspehom zrelostno preizkušnjo sledeči gojenci: […] družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 378. Anton] Koršič […].«202 202 Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču, 269. Lavoslava Koršič (1874–?), [Solkan] Novi čas, Gorica, 12. 7. 1912, 3/28, str. 5. Poučevala je na mešani štirirazrednici »društva Sloga v Gorici v ulici Barzellini, s podružnico v ulici sv. Klare.« Sprva je učila v I. mešanem razredu, ki je imel 40 dečkov in 44 deklic, pozneje bila 203 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriško-učiteljica na Dekliški vadnici v Gorici. 203 V letih od 1894 do 1910 Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej Gabr- in še od 1911 do 1914 je bila odbornica v podružnici Družbe sv. šček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, str. 61. Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slo- Cirila in Metoda v Gorici.204 Ko so v tem kraju ustanovili Ruski venci. Narodne, kulturne, politične in go-Kružok 7. 12. 1902, so jo izvolili v odbor kot knjižničarko. spodarske črtice, II. , str. 79, 566. 204 270. Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Mirko (Friderik) Koršič (1880–1934), c. kr. sodnik, Gorica družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– Opravljal je delo odvetnika in sodnega svetnika, bil je narodni 1918. Življenje in dela, str. 378. in kulturni delavec. Po klasični gimnaziji v Gorici se je leta 1901 v Pragi vpisal na Pravno fakulteto in tam promoviral leta 1905. Delal je kot avskultant (sodniški pripravnik) v Kanalu in Trstu, nato kot odvetnik v Gorici. Leta 1920 je napredoval v sodnega svetnika na okrožnem sodišču v Gorici. Pod pritiskom je moral leta 1923 zapustiti delovno mesto. Zaradi velikih težav s strani fašističnih oblasti se je hotel odseliti v Jugoslavijo, a je na pro- šnjo jugoslovanskega konzula v Trstu in dr. Josipa Vilfana (1878–1955), ki je bil takrat poslanec v rimskem parlamentu, ostal v Gorici. Tam je odkupil odvetniško pisarno Henrika Tume (1858–1935). Ker se je upiral italijanski okupaciji, je bil nekaj mesecev v konfinaciji v Krminu. Po vojni je prevzel sodne posle o vojni škodi in tako rešil marsikatero premoženje. Kot odbornik trgovsko-obrtne zadruge je prisilil oblast, da je dodelila vojno odškodnino za Trgovski dom (čeprav je bilo prej določeno, da je ta zadruga ne bo prejela). Prevzel je nadzor nad gradnjo porušenega Trgovskega doma. Bil je tudi odbornik Ljudske posojilnice v Gorici. Z inž. Peganom je ustanovil popoldanske in večerne tečaje za zidarske mojstre in tako pomagal, da je 90 slovenskih mož in fantov pred italijansko komisijo napravilo mojstrski izpit. Leta 1932 se je preselil v Ljubljano. Prejel jugoslovansko dr- žavljanstvo in bil do smrti sodnik okrožnega sodišča. V Ljubljani je bil tudi član društva Soča. Bratu Vladimirju (glej zap. št. 271), ki je bil učitelj, je prvi dve leti po italijanski zasedbi pomagal pripraviti 80 slovenskih dijakov, da so opravili učiteljski izpit pred državno komisijo v Tolminu. Kot podpredsednik Šolskega dru- štva je skrbel, da so se slovenski otroci na tajnih tečajih učili Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 139 slovenščine in prejemali slovenske knjige. Veliko je deloval v kulturi. Bil je mecen raznim slovenskim umetnikom, n. pr. Fran-cetu Goršetu (1897–1986) in Venu Pilonu (1896–1970), Marij Kogoj (1892–1956) pa je pri njem komponiral Črne maske (1929). Nadškofu Sedeju je pomagal s pravnimi nasveti in se večkrat tudi po italijanskem odvetniku Testiju pri oblasteh zavzemal zanj in za druge Slovence. Ker je bil odločen antifašist, so ga italijanske oblasti preganjale; večkrat so ga tudi fizično na-padli in mu razdejali stanovanje. Koršič je pisal članke v tržaško 205 (Spletni vir 54). Edinost in Goriško stražo. 205 271. Vladimir Koršič (1885–1923), učitelj, Gorica Ljudsko šolo in nižje razrede gimnazije je obiskoval v rojstnem kraju, učiteljišče pa v Kopru, kjer je leta 1906 tudi maturiral. Po-učeval je v Šolskem domu v Gorici, kasneje pa postal glavni učitelj na goriški deški ljudski šoli. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na raznih bojiščih avstro-ogrske monarhije. Ko so italijanske oblasti po vojni v Gorici ukinile slovenske šole, je v skromni najeti sobi, delno pa tudi na lastnem domu, organiziral skoraj ilegalne tečaje, na katerih je pripravil veliko dijakov na maturo. Kasneje je postal učitelj v Pevmi, nato pa do smrti v Šempetru pri Gorici. Vladimir Koršič je veljal za najbolj strokovno pripra-vljenega pedagoga na Goriškem. Poklic je opravljal vestno in z velikim navdušenjem. Otroke in mladino je zbiral tudi po pouku na svojem domu in kjerkoli se mu je ponudila priložnost. Z njimi je pel, risal, telovadil in prirejal izlete. Tudi sam je bil dober telovadec, glasbenik in slikar. Bil je aktiven član pevskega in dramskega krožka ter telovadnega društva; leta 1912 je bil med 206 (Spletni vir 55). Prim.: Minka LAVRENČIČ ustanovitelji Muzejskega društva v Gorici. 206 PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispe- vek k proučevanju zgodovine slovenskega 272. Josip Kos, Gorica šolstva na Primorskem, str. 214, 488. 273. [Ivan] Kosmina (1895–?), pripravnik Po navajanju Minke Lavrenčič Pahor je bil Ivan Kosmina rojen 207 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-19. 12. 1895 v Nabrežini.207 V začetku leta 1920 so v Gorici pote-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju kali zrelostni izpiti na starem slovenskem učiteljišču »pod pred-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 216 sedstvom prof. Giov. Lorenzonija. Za zrele so bili proglašeni sle- 208 -r, Zrelostni izpiti v zasedem ozemlju, Uči-deči slovenski kandidati: […] Kosmina Ivan […].«208 Po ugotovi-teljski tovariš, Ljubljana, 7. 1. 1920, 60/1, str. tvah že imenovane avtorice je učitelj služboval v Nabrežini 19. (1922 do 1923), Tomaju (1923 do 1925), po drugi svetovni vojni pa je leta 1950 poučeval v Sv. Martinu-Kojsko. 274. Miha Košir, lekarnar 275. Polonca Košmrl, Gorica 276. Ignac Kovač (1871–1953), župan, javni delavec, Ajdovščina Po dveh razredih gimnazije v Gorici je s 16. letom prevzel očeto-vo trgovino z lesom v Ajdovščini. Leta 1902 je postal ajdovski 140 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • župan in na tem mestu ostal neprekinjeno do leta 1929, ko je bil nasilno odstavljen. Realiziral je vrsto koristnih projektov (občinski vodovod, elektrarna, obrtno-nadaljevalna šola v Ajdovščini itd.). Leta 1913 je bil izvoljen v goriški deželni zbor na listi N[arodne] N[napredne] S[stranke]. Leta 1918 je bil soustanovitelj Zveze slovenskih županstev v Gorici. Po letu 1929 je ostal predsednik Posojilnice in hranilnice v Ajdovščini (Cassa rurale 209 (Spletni vir 56). di risparmio). 209 277. Miha Kozman, trgovec, Gorica Imenovani je v letih 1911 in 1912 večkrat daroval za nastajajoči muzej. V Koledarju Goriške matice za leto 1920 so oglaševali gori- ški trgovci in s tem pomagali pri izdaji slovenske publikacije. Med njimi tudi Miha Kozman, z naslednjim besedilom: »M. Koz- man Gorica Via Rastello št. 27. Bogata izbira kuhinjskih potreb- ščin vsake vrste. Rešeta, škafi, orne, lesene žlice, vilice, itd. Krogle za kronanje iz najtršega lesa. Zaloga vinskih sodov, čebrov, kadi, nečk, rešet, glinastih posod in steklenih predmetov. Po- 210 Koleda r Goriške matice za prestopno leto strežba točna in solidna.«210 1920, (ur. dr. A. Pavlica), [čas. oglas], Naro- dna tiskarna, Gorica 1919, [b. p.]. 278. M. Kozman, trgovec 279. Janko Kozman, Gorica 280. Miha Kožman, trgovec 281. Kralj, pripr.[avnik] 282. A. Kralj, Dorenberk 283. Ljudevik Kranjc, pisarnovodja, Gorica V Ročnem kažipotu pod poglavjem Telovadno društvo Goriški Sokol je v vaditeljskem zboru kot načelnik in blagajnik zapisan Ludo-vik Kranjc. Nedvomno imamo opraviti z isto osebo, kateri pa so 211 Goriška sokolska župa, Ročni kažipot po zapisali tudi nekoliko preoblikovano ime.211 Goriškem in Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI., Goriška tiskarna, 284. Ciril Kraševec, cand.[idat] iur.[ist] Gorica 1911, str. 53. Akademsko društvo Adrija je ustanovilo več malih stalnih in potujočih knjižnic. Na občnem zboru marca 1908 se je zbralo 50 212 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-akademikov; v odbor je bil izvoljen tudi Ciril Kraševec. 212 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 271. 285. Kraševec, učiteljiščnik I. t.[ečaj] 286. Jožefa Kravanja, Bovec št. 43 287. Jožefa Kravos, Ajdovščina 288. Gospa Kregau, Gorica V Goriški ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je leta 1911 zabeležena med drugimi tudi ga. Ljudmila Kregau. Vpraša- 213 »Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda«, nje je, če je darovalka istovetna z članico.213 Reklamni oglas spoRočni kažipot po Goriškem in Gradiščan- roča: »Albin Kregau v Gorici, ulica sv. Antona št. 13 priporoča skem in koledar za navadno leto 1911, XVI. , str. 54. svojo prodajalnico jestvin in različnega blaga. Nasproti štacune Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 141 ima filijalko, kjer prodaja pivo, mnogovrstne likerje, žganje i.t.d. Za mogobrojen obisk se toplo priporoča rojakom iz mesta in de- 214 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan- žele.« Najbrž je gospa-darovalka v sorodu z trgovcem.«214 skem in koledar za navadno leto 1906, XII. , Goriška tiskarna, Gorica 1906, b. p. 289. Franc Križman (1874–?), nadučitelj, Šempas Tudi tokrat citiram ugotovitve Minke Lavrenčič Pahor, ki je objavila, da je Franc Križman rojen 13. 7. 1874 v Dorenberku. Maturiral je leta 1894 v Kopru, strokovni izpit je opravil leta 1897. Najprej je služboval v Kalu nad Kanalom (1894), nato v Levpi-Zavrh (1895 do 1900), sledil je Rihemberk (1900), ponovno Le- 215 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-vpa-Zavrh in od leta 1902 do 1925 Šempas.215 Oznanilna knjiga, telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju v katero je župnik Blaž Grča (u. 1939) opisal prihod tedanjega zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 223. prestolonaslednika in poznejšega zadnjega habsburškega cesar-ja Karla v Šempas, omenja med drugimi udeleženci sprejema tudi nadučitelja Križmana. Pod naslovom Znameniti dan je Grča zapisal: »V petek dne 24. sept. 1915 se je pripeljal v Šempas v avtomobilu prestolonaslednik nadvojvoda Karol Fran Josip nad-zorovat naše hrabre bojevnike. Došel je ob 8 uri zjutraj in se je tu mudil do 11h. Spremljali so ga mladi nadvojvoda Josip, vojni poveljnik Borojevič, ekscelenca Lubko in drugi. Sprejeli so ga pa generalmajor Wurm, feldml. Winkler, grof Berthold, bivši minister zunajnih zadev, general Breit in drugi. K sprejemu je došlo tudi lepo število domačinov. Oba duhovnika, župnik Grča in kaplan Kodermac, upravitelj županstva Humar, nadučitelj Kri- žman, učiteljica Cecilija Fajgelj, šolarji z malimi zastavicami v cesarskih, narodnih in deželnih barvah in mnogo ljudstva. Ob cesti in iz mnogih hiš so vihrale cesarske in narodne zastave. 216 (Spletni vir 38). Za pridobljene podatke se […].«216 V Učiteljskem tovarišu so oznanili: »Nadučitelj in občinski zahvaljujem arhivistki Mileni Černe in Janji tajnik v Šempasu na Goriškem Fran Križman je odlikovan z zla-Winkler iz Osnovne šole Šempas. 217 tim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje.«217 Pod fašiz- -g-, Odlikovanje, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 25. 1 1918, 58/2, str. 3. mom je bil leta 1927 odpuščen.218 218 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-290. Josip Krmpotič, tiskar, Pulj telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- Imenovani je daroval pisalni stroj najstarejšega sistema in ga pripe-skem, str. 34. ljal iz Pulja v Gorico. Šele ob branju objavljenih spominov Andreja Gabrščka je bila pojasnjena njuna službena navezava in s tem tudi zgodba darovanega pisalnega stroja. Gabršček je na- 219 Prim.: (Spletni vir 57). Za najdeno referen-mreč v Pulju ustanovil novo tiskarno. 219 Kakor sporoča v svojih ce se zahvaljujem Mojci Jenko. spominih, je tja poslal vodjo goriške tiskarne Josipa Krmpotiča, »jako sposobnega in do skrajnosti poštenega moža. Bil sem gotov, da bo vodil tiskarno skrajno solidno in pošteno, tako da bi jaz sploh ne moral več hoditi v Pulj. On se je tudi pošteno trudil, da bi tiskarna uspevala. […] Krmpotič ni mogel vztrajati v pod-jetju […] in je vodstvo opustil. Odprl je novo tiskarno.« Gabr- šček nato nadaljuje: »[…] Krmpotič je bil ustvarjajoč duh, ki je imel tam celo nemški list za mornariške kroge. In kakor znano, 142 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • je mornarica tudi dovolj podpirala hrvatsko stvar v Pulju… Zato pa je moral Krmpotič bežati potem, ko so prišli Italijani. Preselil se je v Ljubljano, kjer pa ni imel sreče kljub svoji podjetnosti in poštenosti. Zdaj živi pri sinu v Beogradu, ki je vpliven uradnik v 220 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-ministrstvu socialne politike.«220 dne, kulture, politične in gospodarske črti- ce, I. , str. 466–468. 291. Franc Krt, Dol. Branica 292. [Lovrenc] Kubišta (1863–1931), pevovodja, Gorica, Celje Čeh po narodnosti; na praškem konservatoriju je študiral violino v razredu Antonina Bennewitza. Po zaključku študija je v Zagrebu vstopil v 101. pešpolk, kjer je deloval kot skladatelj in vio-linist. Kljub priporočilom Nikole Fallerja (1862–1938) in Ivana Zajca (1832–1914) je neuspešno kandidiral za mesto kapelnika. Leta 1900 se je preselil v Postojno, kjer je ustanovil dvajsetčlanski orkester, pihalno godbo, poleg tega pa vodil dva pevska zbo- 221 (Spletni vir 58). ra. Leta 1909 se je preselil v Gorico. 221 Tam je pri Pevskem in glasbenem društvu (ustanovljeno leta 1900) poučeval violino, 222 (Spletni vir 59). klavir in zborovsko petje. 222 Leta 1915 je z ženo Heleno pribežal iz Gorice v Celje, kjer je bil sprva učitelj na šoli Musikvereina, nato pa do leta 1923 učitelj na šoli Glasbene matice. Poučeval je violino kot glavni predmet in klarinet ter pihala kot stranski predmet. V Celju je deloval tudi kot kapelnik Celjskega godbe-nega društva, in sicer vse do smrti 13. novembra 1931. 293. Andrej Kutin, Čezsoča 294. Jos.[ip] Kutin, trgovec, Gorica Med prvo svetovno vojno so ljudje zbirali za vojake prostovoljne prispevke in prispevke v blagu. V Novem času preberemo, da je daroval »G. Kutin, trgovec v Gorici: 1 stekl. likerja, 2 škatlji 223 G. Kutin, Novi čas, Gorica, 8. 10. 1914, 5/41, sardel, 1 zavitek čaja.«223 str. 7. 295. Anton Kutin (1878–1959), c. kr. učitelj, Tolmin Mati Antona Kutina je bila Bovčanka. Ker je dobila delo pri bogati družini v Trstu, je Antona dala v varstvo svoji sestri v Bovec, kjer je dokončal osnovno šolo. Po ravnateljevih priporočilih je odšel na šolanje v Trbiž, vendar mu okolje ni prijalo, zato se je s 17. letom odpravil v Koper, kjer je leta 1898 maturiral na učitelji- šču. Med študijem se je delno preživljal z državno podporo, delno s poučevanjem otrok prof. Mašere pa tudi s počitniškim delom na polju in v gozdu. Po končanem šolanju je najprej učil v Batujah pri Dornberku, kasneje na vadnici v Kopru, stalno zapo-slitev je dobil v Šentmavru pri Gorici (takrat italijanskem San Mauru, danes Šmavru). Očitno je v tem času napisal zgodovinski in geografski opis kraja takratnega bivanja. Tu je ostal dve leti. Od šolskega leta 1905/06 do 1911/12 je vodil pripravnico za učiteljišče v Tolminu, kjer je tudi poučeval. V letih 1909/10 je Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 143 opravljal tajniške posle v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda 224 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-v kraju.224 Do vstopa Italije v vojno je načeloval učiteljišču v Go-družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– rici. Med vojno je vodil zaposlovalne tečaje v Trstu. 225 Po vojni 1918. Življenje in dela, str. 417. 225 je prodal svojo hišo v Tolminu ter se preselil v Maribor. Do po- V medvojnem času je napredoval »[…] v IX. činovni razred Anton Kutin, vadniški koja leta 1936 je poučeval na deški meščanski šoli ter na vadnici učitelj na c. kr. ženskem učiteljišču v Gori-moškega učiteljišča, po vstopu v pokoj pa je zasebno poučeval ci.«, Iz šolske službe, Učiteljski tovariš, Lju-višjo matematiko in objavljal članke ter poezijo v reviji Soča.226 bljana, 23. 2. 1917, 57/4, str. 5. 226 (Spletni vir 60). 296. Kutin, trg.[ovec] L • 297. Ivan Laharnar (1866–1944), posestnik in skladatelj, Št. Viška gora Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar. Za nadalj-njo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj (1847–1893) iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar (1860–1923), ki je tedaj služboval v Cerknem. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, kjer je z dvajsetimi leti prevzel tudi vodstvo domačega pevskega zbora. Na pobudo Her- melja se je lotil skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokal-nih del, spisal pa je tudi nekaj daljših, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«; zložil jo je leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Z Danilom Fajgljem (1840–1908) in Koko- šarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in po-svetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovi- 227 Prim.: VODOPIVEC, V., Ivan Laharnar, Pe-no; za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi,227 kjer je konec vec, Ljubljana 1927, 10/9–10, str. 33–35. Iris leta 1944 umrl. PODGORNIK, Življenje in delo Ivana Lahar- narja, Goriški letnik 15–16, Goriški muzej, 298. Josip Lapanja (1857–1945), gostilničar, Ponikve Nova Gorica 1988/1989, str. 169–198; (Spletni vir 61). V časopisu so objavili, da je bil gostilničar, je pa soimenjak z »ze-mljemercem« in deželnim poslancem, prav tako doma iz Poni- kev. Zato nisem povsem prepričana, če gre za isto osebo. Če je drugi, je leta 1885 opravil v Trstu izpit za geometra. Prvo službo je nastopil v Tolminu. Pri svojem delu je bil uspešen in cenjen, zato so ga leta 1887 predlagali za člana Cestnega odbora za Tolminsko. Kot zapriseženi geometer je opravil številne meritve po vsej Tolminski. Opravljal je izmere, cenitve in delitve vaških zemljišč ter kot projektant sodeloval pri načrtovanju novih cestnih odsekov in gradnji mostov. Leta 1896 je postal zastopnik Deželnega glavarstva v cestnem odboru v Tolminu. Od leta 1895 do leta 1908 se je aktivno vključil tudi v politično življenje Tolmin- 144 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • ske in bil poslanec v deželnem zboru. V politični srenji in med ljudmi pa je Lapanja veljal za politika brez trdnega lastnega prepričanja. Po zadnjem poslanskem mandatu leta 1908 se je zato dokončno poslovil od političnega življenja. Leta 1910 se je umaknil iz Kobarida in se vrnil nazaj na svoj dom ter tam prevzel vo- 228 (Spletni vir 62). denje premožne očetove domačije.228 299. Josip Lapanja, Pečine 300. Fr.[anc] Lasič (1895–1984), Vrtojba Po ugotovitvi Minke Lavrenčič Pahor je bil Franc Lasič rojen v Renčah 26. 8. 1895. Maturiral je 1915 v Gorici, strokovni izpit je opravil leta 1920 v Tolminu. Mobiliziran je bil leta 1915 (Ljubljana, enoletni prostovoljec pri 97. pešpolku), nato je služil pri 55. pešpolku v Mara Lankovitz - Gradec, sledil je 2. gorski strelski polk v Mariboru. V Žalcu se je udeležil podčastniške šole, v Bre- žah na Koroškem še častniške šole. Od septembra 1915 do avgusta 1918 se je kot desetnik bojeval na italijanski fronti. Po prvi svetovni vojni je poučeval v Renčah, v kraju Gojače (1920 do 1921), nato v Šmarjah do leta 1926. Tako kot mnogi primorski učitelji je bil v istem letu odpuščen in je moral zaradi fašistične-ga terorja emigrirati v Jugoslavijo. Po letu 1927 je služboval v Koroški Beli, od leta 1931 do 1945 v Kranju, leta 1946 v Ajdovšči-ni, v Šmarjah-Vipava in spet 1947 v Kranju. Preminil je junija 229 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1984 v Ljubljani. 229 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 301. Zvonimir Lasič, učiteljiščnik 1. teč.[ajnik] skem, str. 22, 34, 232. 302. [Matija] Lavrenčič (1865–?), naduč.[itelj], Št. Peter 230 Zgodovinar Branko Marušič je v opombi Učiteljeval je v Šempetru pri Gorici in je oče Ivana Lavrenčiča.230 pojasnil družinsko povezavo med očetom Učiteljski tovariš je v vojnem času objavil: »Tovariš Matija La-Matijo in sinom Ivanom Lavrenčičem. Pri- m.: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in vrenčič, nadučitelj v Št. Petru pri Gorici, sedaj na Viču pri Lju-Goriški v letih 1830–1918, str. 212. bljani, je dobil častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje. 231 -g-, Tovariš Matija Lavrenčič, Učiteljski tova- Čestitamo!«231 riš, Ljubljana, 9. 3. 1917, 57/5, str. 4. 303. Iv.[an] Lavrenčič (1895–1961), dijak, Gorica Ivan je mlajši sin Matije Lavrenčiča, ki je postal strokovni pi- 232 Prim.: Branko Marušič je v opombi ob očesec. 232 Rojen je bil 3. 3. 1895 v Šempetru pri Gorici. Maturiral je tu učitelju, navedel še sina Ivana Lavrenčileta 1914 v Gorici, strokovni izpit je opravil leta 1921. Prvo služ- ča. Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 212. beno mesto so bile Sečovlje (1914 do 1915), sledila je Koštabo-na, kjer je poučeval do leta 1918. Po prvi svetovni vojni je učil do leta 1920 v kraju Borovlje-Velikovec. Zaradi fašističnega terorja je emigriral v Jugoslavijo. Služboval je v Mariboru od leta 1928 do 1934. Leta 1945 je postal referent za telesno vzgojo v Trstu. 233 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-Preminil je 17. 1. 1961 v Ljubljani. 233 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 304. P. Leban, pismonoša, Kal skem, str. 22, 233. V Ročnem kažipotu za leto 1911 je navedena poštna nabiralnica 234 Poštna nabiralnica, Ročni kažipot po Kal, pošta Avče in c. kr. poštar Pet. Leban. 234 Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 145 305. Goriškem in Gradiščanskem za navedeno Mihael Leban (?–1912), kavarnar, Gorica leto 1911, XVI. , str. 128. Časopis Soča je v osmrtnici oznanil, da je preminil dolgoletni 235 Umrl je, Soča, Gorica, 5. 3. 1912, 42/27, str. 3. član bralnega društva in nekdanji kavarnar Mihael Leban. 235 306. Leban, pismonoša 307. Ant. Lenarčič, učitelj, Bate 308. Anton Lenarčič (1889–1930), učitelj, Rihemberk Glede na zbrane podatke Milke Lavrenčič Pahor je rojen 14. 6. 1889 v Kamnjah pri Ajdovščini. Maturiral je leta 1908 v Kopru, strokovni izpit je opravil leta 1911 v Gorici. Služboval je najprej v šoli Podgraje-Volosko (1908 do 1909), nato eno leto v Rihemberku, leta 1910 v šoli Dolenji Vrtovin, eno leto v Batah, od 1911 do 1914 ponovno v Rihemberku in Prvačini do leta 1918. V letih 1912/14 je bil tajnik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v 236 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Rihemberku, danes Braniku. 236 V vojnem času leta 1917 je med družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– drugimi naveden kot član Goriškega učiteljskega društva. 237 Leta 1918. Življenje in dela, str. 401. 237 1918 je bil mobiliziran. Med 1919 do 1920 je poučeval v šoli La- XII. Goriško učiteljsko društvo, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 2. 11. 1917, 57/22, str. 4. bod-Velikovec238, potem pa do leta 1922 v šoli Podbrežje-Mari- 238 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učibor. V letih od 1922 do 1930 je bil dodeljen v pisarno šolskega telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju nadzornika v Logatcu. Umrl je 28. 8. 1930 v Novem mestu. zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 19, 238. 309. Viktorija Lenardič, učiteljica, Cerovo Gorica je navedla: »Pri zrelostnih izpitih na tak. c. kr. ženskem izobraževališču, ki so začeli 25. junija in končali 4. julija t. l., bile so pripoznane zrelim za občne ljudske šole: […] b) s slovenskim 239 S slovenskim učnim jezikom, Gorica, Goriučnim jezikom: […] Lenardič Viktorija.«239 ca, 7. 7. 1908, 10/54, str. 3. 310. Karl Lenardič, Kojsko 311. Avgust Leštan, pismonoša, Gorica 312. Jakob Likar, prinesel N. Velikonja, VII. raz.[red], Dol 19 313. Fran Ločniškar (1885–1947), nadučitelj, Drežnica Je pesnik in mladinski pisatelj. Končal je študije na moškem učiteljišču v Kopru. Služboval je na osnovni šoli pri Sv. Gregorju (1906 do 1909), bil začasno voditelj na osnovni šoli Log-Robidi- šče (do 1910), od 1911 do 1921 šolski voditelj v Drežnici in nato na Turjaku. Že kot učiteljiščnik je pričel sodelovati pri mladin-skih listih in leposlovnih revijah ( Vrtec, Zvonček, Dom in svet, Ljubljanski zvon) s psevdonimom Taras Vasiljev, Slavko Slavič, Borisov z objavljenimi pesmimi, črticami in pripovedkami. V ponati-su iz Vrtca (1903) je izdalo društvo Pripravniški dom njegovo 240 (Spletni vir 63). Prim.: Leksikoni Cankarjeve zbirko pesmic »Iz raznih stanov« (Ljubljana 1904), za šolsko založbe, Slovenska književnost, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar), Cankarjeva založba, mladino je priredil zbirki »V zarji mladosti« (Kamnik 1904) in Ljubljana 1982, str. 205. Prim.: Minka LA- »Srca malih« (Ljubljana 1918). Za slovenske šole v Julijski Bene-VRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914– čiji je sestavil leposlovni del ljudskošolskih beril.240 1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 314. Miroslav Logar (1880–1963), dijak III. l.[etnik], Gorica 244. 146 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Zbrani podatki Minke Lavrenčič Pahor sporočajo, da je bil rojen 4. 4. 1880 v Srpenici. Maturiral je leta 1900 v Kopru, strokovni izpit opravil leta 1901 prav tako v Kopru. Služboval je v Ponikvah, do leta 1902 v Soči, dve leti v Podbrdu, zatem v šoli Borja-na, od leta 1905 do 1931 ponovno v kraju Soča. V poglavju »Slovenski zavodi, društva itd. (Po stanju l. 1915)« ga Gabršček ome- 241 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-nja kot učitelja v šoli Soča.2411 Leta 1931 je premeščen v notra-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- njost Italije, kjer je ostal do leta 1941. Po zaključku druge svetov-ce, II. , str. 557. ne vojne je od leta 1945 do 1948 poučeval v Srpenici, kjer je 8. 2. 242 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1963 preminil.242 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 315. Jos. Lokar, Lokovec skem, str. 245. 316. Josip Loverčič, dijak učiteljišča IV. l.[etnik], Gorica 317. Lovrenčič III. l.[etnik] 318. Peter Lukman, krojač Imenovani je naveden v seznamu med krojači, in sicer kot: Pet. 243 Krojači, Ročni kažipot po Goriškem in Gradi- Lukman.243 ščanskem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV., Goriška tiskarna, Gorica 1908. 319. Ant[on] Lutman, Sovodnje str. 64. Med obrtniki v tem kraju je naveden tudi Ant. Lutman.244 244 Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in Koledar za prestopno leto 320. Z. Luznik, I. real.[ka] 1908, XIV., Goriška tiskarna, Gorica 1908, str. 112. M • 321. [Andrej] Marcola, dijak učiteljišča Kot dijak učiteljišča je daroval za Narodni muzej v Gorici v fe- 245 Popravek, Primorski list, Gorica, 4. 12. 1913, bruarju 1911, izpit za učitelja pa je opravil v decembru 1913.245 21/49, str. 3. 322. Ivan Majcen 323. Marija Male, Miren 324. J. Makarovič, gost.[ilničar], Solkan Najbrž je bila Karolina Makarovič, gostilničarka v Solkanu, v sorodu z darovalcem/ko v istem gostišču. Gospa Karolina je bila namestnica predsednika podružnice Družbe sv. Cirila in Meto- 246 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-da v Solkanu (1910/11). 246 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 407. 325. Ferdo Makuc (?–1914), pirotehnik, Gorica »V Gorici je imel Slovenec Makuc pirotehnično tovarno, kjer je izdeloval rakete in papirnate bombe. Kot edini obrtnik te vrste je svoj obrat precej razširil. Neko popoldne je pretresla zrak stra- šanska detonacija. Gosti oblaki črnega dima so se valili proti nebu. Takoj nato sem kot dežurni preiskovalni sodnik prejel 1 Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 147 obvestilo državnega tožilstva, da je Makučeva pirotehnična de- 247 Prim.: Alojzij GRADNIK, Med svobodo in lavnica zletela v zrak. […]«247 Poleg Makuca sta se smrtno pone-nasiljem, v: Goriški spomini. Sodobniki o srečila še soproga Ivanka in pomočnik Rudolf Komel. Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 397, 410. Prim.: Leta 1902 je oglašal: »Poobla- 326. Karolina Manfreda, Kobarid ščen in priznan pirotehnik Ferdinand Ma- kuc v Gorici priporoča svojo delavnico za 327. Anton Marinič, Vitovlje umetne ognje, kjer izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela kakor: rakete, bengalične 328. Marinčič, Vitovlje luči, papirnate topiče umetne ognje po Niso bili vsi dogodki med prvo svetovno vojno tragični; nekateri vsakem načrtu itd. Postrežba točna; cene zmerne.« Ročni kažipot po Goriškem, Trstu so bili zabeljeni tudi z blagim humorjem, kar predstavlja nasle-in Istri in Koledar za navadno leto 1902, VIII. , dnji citat: »Franc Marinčič iz Vitovlj, bivši načelnik tuk. Orla, je (sestavil Andrej Gabršček), [čas. oglas], Goriška tiskarna, Gorica 1902, b. p. bil kot trenski vojak ujet od Rusov. V ujetništvu pa, kot pripoveduje njegov ranjeni sorodnik iz Črnič sedaj v bolnišnici v Gorici, se mu ni posebno dopadlo, radi tega si je izposodil pri Rusih čilega iskrega konjiča ter ličen voziček, ter se je zopet pripeljal k 248 Franc Marinčič, Novi čas, Gorica, 16. 10. svojemu oddelku.«248 1914, 5/42, str. 5. 329. Franc Maurič (1890–1969), učitelj, Bovec Učiteljišče je obiskoval v Kopru, kjer je leta 1909 tudi maturiral. Služboval je najprej v Bovcu, potem do leta 1930 v Kostanjevici pri Ligu. Tu je ustanovil pevski zbor in kot organist deloval v romarski cerkvi Marijino Celje na Ligu. Nekaj let je bil tudi župan v Ajbi. V Gospodarskem vestniku je objavljal članke o sadjarstvu. Leta 1931 je bil premeščen v Portorecanti in 1935 v Cheri pri Torinu. V Italiji je bil leta 1956 odlikovan z zlato medaljo za zasluge, prejel pa je tudi imenovanje »Cavaliere della Republica«. Kot upokojenec se je začel ukvarjati s čebelarstvom; s članki je sodeloval pri reviji L'Apicoltore moderno in predaval na Instituto Tec- 249 (Spletni vir 64). nico Sperimentale di Agricoltura v Torinu. 249 330. Jos.[ip] Marušič, Miren Glede na zapis v Ročnem kažipotu za leto 1908 je Josip Marušič 250 Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gra-delal skupaj z nad 40 delavci v delavnicah in kamnolomih. 250 diščanskem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV., Goriška tiskarna, Gorica 1908, 331. Mašera, učenec c. kr. prip.[ravnik], Kobarid str. 104. 332. Albert Mašera, gost.[ilničar], Kobarid Kakor je ugotovil avtor citiranega članka, so na predvečer Gregorčičevega pogreba v Kobaridu že zbirali denar za pesnikov spomenik. Med njimi je bil tudi gostilničar Albert Mašera, ki je 251 Damir GLOBOČNIK, Nagrobni spomenik prispeval 2 kroni. 251 Simonu Gregorčiču, Kronika, Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije, Ljubljana 2018, 333. [Ivan] Matelič (1887–1967), učitelj 66, str. 70. Minka Lavrenčič Pahor je objavila, da je bil učitelj s tem imenom in priimkom rojen 18. 1. 1887 v Trstu. Maturiral 8. 7. 1907 v Kopru, strokovni izpit opravil leta 1909. Poučeval je v šoli v Hudi Južini (1907), Otaležu (med 1908 in 1911), do leta 1915 pa v Su- židu. Nakar je bil leta 1915 mobiliziran v Radgono; v Ilirski Bi-strici se je udeležil oficirskega tečaja. Bojeval se je v Bukovini; 148 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • do leta 1920 je bil ujetnik v Rusiji. Po vrnitvi je poučeval v Tolminu. Pod fašizmom je bil leta 1926 odpuščen; emigriral je v Jugoslavijo. Učil je v Osijeku (med 1926 in 1927), nato v šoli Barbara-Slovenske Gorice, od leta 1928 do 1941 v Mariboru. Nemci so ga izgnali v Srbijo. Po zaključku druge svetovne vojne je učil 252 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-v Trstu. Umrl je 3. 3. 1967 v Ljubljani. 252 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 334. Mayer, dijak skem, str. 34. 335. Julij Mayer (1891–?), dijak [Ajdovščina] Rojen je bil leta 1891 v Ajdovščini. Gabršček je med maturanti na slovenskem učiteljišču v Gorici 13. 7. 1911 navedel tudi Julija 253 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-Mayerja iz Ajdovščine. 253 Ta datum se ujema z objavljenim v dne, kulturne, politične in gospodarske črti-knjigi Minke Lavrenčič Pahor, kjer avtorica še zapiše, da je stro-ce, II. , str. 361. kovni izpit opravil leta 1913. V Sežani je služboval med leti 1912 254 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-in 1915. 254 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 336. [Just] Martelanc, dijak učiteljišča skem, str. 263. Dijak Martelanc je daroval leta 1911, šolanje pa je zaključil leta 1913, zato sklepam, da gre za Justa, o katerem Minka Lavrenčič Pahor poroča: »Že naslednje leto je bil mobiliziran, leta 1917 je padel v italijansko ujetništvo in bil dve leti zaprt v Genovi. Ko se je vrnil v Prosek, so ga karabinerji že prvi dan aretirali in odpeljali v Verono, kjer je bil osem mesecev zaprt. Vrnil se je na Prosek in tu poučeval do leta 1923, ko ga je doletela odpustitev. Zatekel se je v Postonjski okraj in dobil mesto učitelja v Studenem. Tu je ustanovil pevski zbor in orkester. Leta 1926 je pobegnil v Jugoslavijo in poučeval v Beli krajini. Med vojno je učil na parti- 255 Prav tam, str. 260–262, 492. zanski šoli.«255 337. [Vladimir] Martelanc, učitelj.[iščnik] III. l.[etnik] Predvidevam, da je darovalcu ime Vladimir. Minka Lavrenčič Pahor je opisala učiteljevo trpko življenjsko pot: »Rojen je bil v Lonjerju pri Trstu. Od leta 1920 do 1922 je učil po tržaški okolici, od 1922 do 1928 pa v Budanjah na Vipavskem. Avgusta 1928 so ga v Trstu zaprli in obtožili, da je požigal italijanske otroške vrt-ce in osnovne šole. Po 73 dneh so ga izpustili in postavili pod policijsko nadzorstvo. Ko je izvedel, da ga lahko spet zapro, je odšel z ženo Eldo Ferfolja, učiteljico, v Jugoslavijo. Poučeval je v Beli krajini. Med vojno se je takoj pridružil OF, leta 1942 so ga internirali v Monigo pri Trevisu ter ga kasneje izročili vojaške-mu sodišču. Po vojni se je vrnil na Primorsko in bil šolski nad- 256 Prav tam, str. 492–493. zornik.«256 338. Friderik Maraž, posestnik, Števerjan 339. Matjon, Kobarid 340. [Anton] Medved, trgovec, Gorica Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 149 Po ugotovitvi zgodovinarja Branka Marušiča je bila Medvedova trgovina z oblačili na tedaj imenovanem Tekališču Josipa Verdi- 257 Prim.: Virgil ŠČEK, Pričevanje, v: Goriški ja, današnjem Verdijevem korzu (glej sl. 7).257 Isto oznako najde-spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih mo na razglednicah tedanjega časa: Tekališče Josipa Verdija/ 1830–1918, str. 373. Corso Giuseppe Verdi. 341. Gospica [Ljudmila] Medvešček, Sv. Križ Morda je bila gospodična v sorodu z nadučiteljem Petrom Med- veščkom (1859–1932), prav tako iz Sv. Križa. Leta 1911 je bil iz- 258 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-voljen za župana v istem kraju. 258 Po navedbi Minke Lavrenčič dne, kulturne, politične in gospodarske črti-Pahor je bila rojena 10. 8. 1887 v Opatjem selu. Maturirala je leta ce, II. , str. 364. 1908, strokovni izpit je opravila leta 1911. Službovala je v Sv. Križu-Cesta, nato med 1911 in 1915 v Kromberku, leta 1916 pa 259 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-ponovno v Sv. Križu-Cesta.259 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 342. Fr.[an] Merljak (1878–1936), Batuje skem, str. 265. Minka Lavrenčič Pahor navaja, da je bil rojen 9. 12. 1878 v Ren- čah. Maturiral je 15. 7. 1898 v Ljubljani, strokovni izpit je opravil 17. 11. 1900 v Gorici. Učiteljeval je v raznih krajih: Batuje, Dornberk, Plave. Leta 1914 je bil mobiliziran v oddelek za varstvo železnic Kanal, nato je bil v 2. stotinji 155. črnovojniškega maršba-taljona. Udeležil se je šole oficirskih aspirantov v Gradcu, do leta 1916 je bil na Guvernerstvu v Cetinju. V Peči je postal šolski referent pri okrožni komandi. Po prvi svetovni vojni je emigriral v 260 Prav tam, str. 266. Jugoslavijo.260 Deloval je v raznih s šolstvom povezanih admini-strativnih službah. Leta 1935 je bil upokojen kot šolski nadzor- 261 Fran MERLJAK, Na Binkoštno nedeljo 1915 nik. 261 v Kobaridu. Spomini ob dvajsetletnici itali- janske vojne napovedi, v: Goriški spomini. 343. Ciril Mervič, pripravničar Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830– 1918, str. 439. 344. Alojzij Mihael, Šmarje 345. Anton Mihelič, Bovec št. 272 346. Albin Miklavič (1877–?), učit.[elj], Kobarid 262 Rojen je bil 18. 8. 1887 v Kobaridu. Maturiral je leta 1907 v Ko- Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju pru. Od 1908 do 1915 je služboval v naslednjih krajih: Smast, zgodovine slovenskega šolstva na Primor-Idrsko, Vrsno-Krn, ponovno Idrsko. 262 Leta 1908 je poučeval v skem, str. 272. 263 Šola, Ročni kažipot po Goriškem in Gradi-potovalni enorazrednici na relaciji Vrsno-Krn. 263 Bil je tajnik v ščanskem in Koledar za prestopno leto podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda za občino Kred v letih 1908, XIV., Goriška tiskarna, Gorica 1908, 1911/15 (?). 264 str. 138. 264 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-347. Anton Miklavčič (1861–1923), učitelj, Kobarid družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– Rojen je bil 14. 7. 1861 v Kobaridu. Maturiral je 31. 7. 1880 v Ko-1918. Življenje in dela, str. 386. 265 pru, strokovni izpit pa je opravil 9. 5. 1883 v Kopru.265 Imenovani Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju se je leta 1889 v Kobaridu pridružil učiteljskemu zboru, in sicer zgodovine slovenskega šolstva na Primor-potem ko je odšla priljubljena učiteljica Dragojila Milek, prijate-skem, str. 273. ljica pesnika Simona Gregorčiča. Tam je poučeval do leta 266 (Spletni vir 65). 1923. 266 150 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 49 Anonimni fotograf, Družina Mlekuž, avgust 1920. Od leve k desni stoji-Sl. 50 Anonimni fotograf, Anton jo: Antonija-Tončka, Franc (učitelj), Ljudmila-Milka (učiteljica), Anton-Tone, Mlekuž (1859–1931), učitelj. Albina-Zorka (učiteljica). Sedijo: Ivanka, mama Alojzija (Močilarska), Marija Andreina-Marica (učiteljica), oče Anton (učitelj), Alojzija-Slavica. Sl. 52 Anonimni fotograf, Ciril Kofol Sl. 53 Anonimni fotograf, Franc Mle- (1890–1958), učitelj, Milkin soprog. kuž (1900–1973), učitelj. Sl. 51 Anonimni fotograf, Milka Mle- kuž (1889–1984), učiteljica. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 151 Sl. 54 Anonimni fotograf, Albina 348. Fr. Miklavčič, IV. tečaj Zorka Mlekuž (1894–1938), učiteljica. Učiteljski tovariš je v vojnem času poročal: »Pred goriško iz- pitno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so se vršile vsposobljenostne iz- 267 kušnje od 23. pa do dne 28. -g-, Pred goriško izpitno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani, Učiteljski aprila ter so jih prebili z ugo- tovariš, Ljubljana, 18. 5. 1917, 57/10, str. 6. dnim uspehom nastopni uči- teljski kandidati, oziroma kan- didatinje […]«,267 med njimi je naveden tudi Friderik Miklav- čič. Ali v tem učitelju lahko prepoznamo darovalca iz leta 1911? 349. Milka Mlekuž (1889–1984), učiteljica, Čepovan Ljudmila / Milka ni bila edina učiteljica v družini Mlekuž. Že njen oče Anton Mlekuž, rojen v Bovcu (1859–1931), je postal leta 1883 učitelj v Čepovanu. Maturiral je dve leti prej v Kopru. Najprej je učil na Livku, potem pa v Solkanu. Prva žena mu je umrla pri porodu. Anton se je drugič poročil z domačinko Aloj-zijo Š. (1870–1935), gostilničarjevo hčerko na Močilah v Čepovanu. Za doto je dobila zemljišče, kjer sta z možem ustvarila dom (hiša stoji še danes), s pomenljivim domačim imenom Pri Učeniku. Anton je odpravil nepismenost v Čepovanski dolini. Poučeval je do upokojitve leta 1922. Njegova družina je dala še štiri učitelje. Pustili so pomemben pečat v tem kraju z okolico. Milka je bila v letih 1910/13 namestnica predsednika podružni- 268 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-ce Družbe sv. Cirila in Metoda v Čepovanu. 268 Poročila se je z družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– učiteljem Cirilom Kafolom, doma iz najuglednejše družine v 1918. Življenje in dela, str. 367. vasi. Ciril Kafol (1890–1958) je začel učiti v šolskem letu 269 Goriški časopis je sporočil premestitev uči- 1911/12.269 Jeseni 1914 je bil vpoklican k vojakom in ga je nado-telja Kofola iz Čepovana v Lokovec. Prim.: mestila Milkina sestra Albina Zorka Mlekuž (glej zap. št. 350). Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica 17. 7. 1914, 5/29, str. 6. Učila je vse do odhoda prebivalcev v begunstvo (24. 8. 1917). Šolo so spremenili v bolnišnico. Po vrnitvi iz begunstva konec leta 1918 je oče Anton Mlekuž takoj organiziral pouk. Pomagala mu je hči Milka. Šola je bila izropana in v zelo slabem stanju, zato so učenci sedeli na tleh ali pa so stali. Ko se je vrnil od vojakov učitelj Ciril Kafol, se jima je pridružil. V šolskem letu 1919/20 je pol leta učila tudi Albina Zorka Mlekuž. Ko se je oče Anton upokojil, sta s poučevanjem nadaljevala Ciril Kafol do leta 1925 in žena Milka do leta 1926. Dobila sta odpoved s strani italijanskih oblasti in potem odšla v Jugoslavijo. Od leta 1927 dalje so Čepovan zapustili: Milka Mlekuž z možem Cirilom Kafo- 152 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • lom, Albina Zorka Mlekuž in nazadnje tudi brat Franc Mlekuž 270 Za podatke o učiteljski družini Mlekuž se (1900–1973), prav tako učitelj, z družino. 270 iskreno zahvaljujem Mari Bolčina, upoko- jeni čepovanski učiteljici in odlični pozna- 350. Al.[bina Zorka, Zora] Mlekuž (1894–1938), učit.[eljišče] 2. valki krajevne zgodovine. Ohranila se je teč.[aj] časopisna notica: »Z bojišča k poroki in od poroke v boj. Z bojišča se je bolan vrnil uči- O učiteljski družini Mlekuž iz Čepovana sem že pisala (glej zap. telj g. Cirile Kafol iz Čepovana. Dne 19. nov. št. 349). Ko je Abina poklonila za Narodni muzej v Gorici Evan-se je poročil v kapucinski cerkvi v Gorici z gelije, berila, nekaj starih listin, lovski nož in bajonet, je bila še gospodično Milko Mlekuž, učiteljico v Lokovcu. G. Kafol se je že vrnil na bojišče.« Z dijakinja. Maturirala je na goriškem učiteljišču leta 1914. Ker so bojišča k poroki in od poroke v boj, Novi svaka Cirila Kafola (tudi učitelj) jeseni 1914 vpoklicali k voja- čas, Gorica, 17. 12. 1914, 5/51, str. 3. Prim.: »[…] Kot zavedni slovenski učiteljici so ji kom, ga je nadomestila pravkar usposobljena Zorka Mlekuž. fašistične oblasti povzročale težave: prei- Učila je vse do odhoda prebivalcev v begunstvo (24. 8. 1917). skave na domu, zasliševanja. Leta 1926 je bila odpuščena z dekretom ministrstva za Šolo so spremenili v bolnišnico. Po vrnitvi v Čepovan je Albina šolstvo v Rimu, in sicer zato, ker se ni hote-pol leta poučevala v šolskem letu 1919/20,271 pozneje še v krajih la vpisati v ANIF (Associazione nazionale v Vipavski dolini. »Oktobra 1926 je bila premeščena v Mune v insegnanti fascisti). Predložila je zagovor proti obtožbam, na podlagi katerih je bil Istri[,] a je bila že decembra 1926 odpuščena. Odšla je v Jugosla-uveden postopek za odpust, a zaman. Od- vijo in bila leta 1927 nastavljena v Krogu pri Murski Soboti.«272 šla je v Jugoslavijo, kjer je leta 1928 nasto- pila službo pri Sv. Bolfenku na Kogu v Ptuj- 251. Franc Mlekuž, Koritnica št. 34 skem okraju.« Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k 352. Fran Mozetič, Bilje proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 496. Med naštetimi v » Trgovsko-obrtni registrovani zadrugi v Gorici z ne- 271 Za pridobljene podatke se zahvaljujem omejenim jamstvom« je kot zidarski mojster naveden tudi France Mari Bolčina in soprogu Radoslavu Bolči-Mozetič, zidarski mojster. 273 na, nekdanjemu ravnatelju Osnovne šole Čepovan. Prim: Rado BONČINA, Od trivial- 353. Alojzij Možina, posestnik, Brje ke do devetletke. Šolstvo v Čepovanu, Lo- kovcu in na Lokvah, str. 16, 19–22, 26. Dru- 354. Tomaž Mrevlje (1849–1941), župan, Sv. Križ žinski fotografski portret in fotografski V letu 1910 so potekale dopolnilne volitve v Deželni zbor; v slo-portreti učiteljic in učiteljev so vzeti iz zbir- ke Franca Mlekuža, učitelja. Učiteljeve al- venski skupini trgov in mest je kandidiral tudi klerikalec Tomaž bume s popisi fotografij je njegova nečaki-Mrevlje iz Sv. Križa, kakor je navedel Gabršček. 274 nja dala na razpolago zakoncema Bončina. Uporabljata jih pri raznih projektih, razsta- 355. Jos.[ip] Mrmolja, trgovec, Miren vah, predavanjih in popisovanju zgodovi- ne kraja. 356. [Anton] Mungerli (1887–?), dijak učiteljišča, [Gorica] 272 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-Rojen je bil leta 1887 v Gorici, kjer je leta 1911 tudi maturiral. telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Zadnja letnica se ujema tudi z Gabrščkovim poročanjem o opra-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 496. vljeni maturi 13. 7. 1911 na slovenskem učiteljišču. 275 Med leti 273 Trgovsko-obrtni registrovani zadrugi v Go-1914 in 1915 je služboval v Sovodnjah.276 rici z neomejenim jamstvom, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899, V., (se- 357. Jožef Muznik, Bovec stavil Andrej Gabršček) Goriška tiskarna, Čevljarski mojster je bil imenovan med častitimi »udi« v Dekani-Gorica 1898, str. 29. 274 ji Bovec v letu 1883. 277 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 358. Josip Mužina, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica ce, II. , str. 339. 275 Prav tam, str. 361. 276 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- N • skem, str. 284. 359–365 277 N. N. 278 Dekanija Bovec, Imenik častnih p. n. udov Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 153 366. Družbe sv. Mohora leta 1883, Koledar Izidor Nanut, Gorica družbe sv. Mohora za prestopno leto 1884, Gospod je omenjen med odborniki Družbe sv. Cirila in Metoda Celovec 1883, str. [33]. v Štandrežu v letih 1909/11. 279 278 Z oznako N. N. je bilo evidentiranih 7 oseb, to vemo, ker je bil ob večini le-teh zabele-367. Ivan Nanut žen kraj: Šmarje, Kal, dvakrat Gorica in Ko- Ivan Nanut je oglašal: » […] autorizovana stavbena tvrdka v Go-barid. 279 rici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune 1918. Življenje in dela, str. 414. in kolavdacije po najnižjih cenah.«280 280 Izidor Nanut, [čas. oglas], Soča, Gorica, 11. 1. 1913, 43/5, str. 6. 368. Nanut, učit.[eljski] pripr.[avnik] 369. Nemec, klepar, Kobarid 370. Fran Novak, brivec, Gorica Časopis Soča je objavil naslednji oglas: »Slovenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnice v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Montu). Postrežba solidna in snažna. Za obilen 281 Slovenci!, [čas. oglas], Soča, Gorica, 4. 9. obisk se priporoča Fran Novak, brivec in lasničar.«281 1913, 43/92, str. 7. O • 371. Karolina Oblak, Gorica 372. Leopold Oblak, Gorica 373. Mihael Orel, Šmarje 374. Boris Orel, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 375. Karel Ostan 376. Karel Ozvald (1873–1946), profesor, Gorica Po gimnaziji v Mariboru je študiral v Gradcu, kjer je leta 1899 promoviral iz slovanske in klasične filologije in iz filozofije. Pro-fesorski izpit za srednje šole je opravil leta 1900. Postal je suplent v Kranju, leta 1902 pa gimnazijski učitelj na Ptuju. Kot profesor je služboval v Gorici, in sicer od 1902 do 1920. Tu je začel svojo bogato pot pisca knjig in člankov s področja pedagogike, psihologije in filozofije. Dovoljenje za predavanje na univerzi in visokih šolah je dobil na zagrebški univerzi leta 1914 s spisom o srednješolski vzgoji. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega, 1922 pa za rednega profesorja pedagogike na Filozofski fakulteti 282 (Spletni vir 66). ljubljanske Univerze.282 V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete, v naslednjem pa prodekan. Njegovo prvo knjižno delo obravnava logiko (1911); napisal je enega izmed prvih učbenikov psihologije (1913). Ob teh večjih delih so v raznih revijah, zlasti v Popotniku in Pedagoškem letopisu, izhajale krajše pedagoške razprave. Z razvojem pedagoške teorije se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je zasedel mesto profesorja 154 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Sl. 55 Milko Bambič, Leopold Paljk, Kolački, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1926, Kralj Matjaž, str. 17, vir: © NUK. Sl. 56 Milko Bambič, Leopold Paljk, Kolački, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1926, Mlatiči, str. 59, vir: © NUK. pedagogike na ljubljanski Univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem področju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom Kulturna pedagogika. Ozvald je bil znanstvenik in mislec, ki je svoje ideje rad popestril ali podkrepil z mislimi pomembnih sodobni-kov ali predhodnikov, tako znanstvenikov kot literatov. Ozval-dov opus obsega 16 knjižnih del in več kot 200 prispevkov v ra- 283 (Spletni vir 67). znih publikacijah.283 V zvezi s priskrbljenim vozom, ki so ga podarili v Podkloštru na Koroškem za Narodni muzej v Gorici, se Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 155 nam pojasnijo okoliščine z Gabrščkovo objavo iz leta 1910: »V Podkloštru na Koroškem se je poročil dr. Karel Ozvald, profesor 284 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-v Gorici, s Hanico Čelišnikovo.«284 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce od leta 1901 do 1924, II. , str. 336. P • 377. [Josip] Pagon (1898–1950), učiteljišče, 1. teč.[aj] Učitelja s tem imenom in priimkom, rojenega v Cerknem 7. 3. 1898, navaja Minka Lavrenčič Pahor. Maturiral 10. 2. 1917 v Ljubljani, strokovni izpit je opravil 1919. Takoj zatem je začel pou- čevat; služboval je do 1930, in sicer v Podbeli, na Temljinah, v Lojah-Lazec, na Šentviški Gori. Med 402 slovenskimi učitelji je bil tudi on premeščen v notranjost Italije. Leta 1945 je poučeval 285 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-v Plužnjah, Sežani in Idriji, kjer je 18. 12. 1950 umrl. 285 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 378. Andrej Paljk, posestnik, Velike Žablje skem, str. 46, 295. Po Gaberščkovi navedbi je bil župan v Velikih Žabljah.286 286 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 379. [Leopold] Paljk [1892–1965], učitelj ce, II. , str. 571. Ni zanesljivo, če je bilo učitelju Paljku, ki so mu pri donaciji za Narodni muzej v Gorici navedli kot kraj bivanja Sv. Križ, resnič- no ime Leopold. Če je on, je bil rojen v Velikih Žabljah in je od 287 (Spletni vir 68). leta 1920 učiteljeval v Lokavcu,287 pa tudi v Svetem Križu. V Lokavcu »je ustanovil kmečko nadaljevalno šolo za fante in gospodinjsko šolo za dekleta in žene. Vodil je pevska zbora v Lokavcu in Križu. Sodeloval je pri politično organizacijskem odseku pri Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske Benečije 288 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- […]«288 Leta 1927 je bil odpuščen, pred fašizmom pa se je uma-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju knil v Ljubljano, kjer je poučeval na Deški narodni šoli na Grab-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 298, 497. nu. 289 Njegovo knjigo z naslovom Kolački (1926) je izdala Gori- 289 II. deška narodna šola »Graben«, Stalež ška Mohorjeva družba, ilustriral pa jo je Milko Bambič. Smiselno šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulje dopolnjevala Abecednik. Naslednje leto so Kolački izšli tudi v turnih ustanov v Dravski banovini, Prosve-hrvaškem prevodu Kolačiči za našu djecu. Umrl je 12. 8. 1965 v tni oddelek kr. banske uprave, Ljubljana 1934, str. 125. Ljubljani. 380. Josip Patek, klepar V časopisu Gorica je bila objavljena reklama: »Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. Sv. Ivana št. 11 se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Čufar priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetoval-cem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventilatorje za di- 290 Josip Patek, [čas. oglas], Gorica, Gorica, 7. mnike i. t. d. oprave so izvršujejo točno in po najnižji ceni.«290 3. 1911, 13/19, str. 3. 156 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 381. Franc Pavletič, kovač, Rubije 291 Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu V Rubijah je med obrtniki zabeležen tudi Fr. Pavletič.291 in Istri za 1899, V., (sestavil Andrej Gabr- šček), Goriška tiskarna : Gorica 1898, str. 382. Franc Pavletič (1890–?), učitelj, Podsabotin 56. Rojen je bil 28. 8. 1890 v Štantrežu. V Kopru je 6. 7. 1909 maturiral, strokovni izpit pa opravil 16. 11. 1911 v Gorici. V letih 1909 do 1914 je služboval v Podsabotinu. Učiteljski tovariš je objavil premestitve nekaterih učiteljev v letu 1916; Franc Pavletič, ki je 292 -g-, Šolstvo v goriškem okraju, Učiteljski to-takrat učil v Biljah, je bil premeščen v Lom. 292 Mnogi Primorci so variš, Ljubljana, 3. 11. 1916, 56/22, str. 4–5. takoj po vojni odšli na Koroško, da bi pomagali odpirati slovenske šole, domov so se vrnili šele po plebiscitu. Med njimi je bil tudi imenovani učitelj, ki je od 1. 7. 1919 do 23. 11. 1920 pouče- 293 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učival v Borovljah.293 Leta 1921 je emigriral v Jugoslavijo, kjer je de-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju lal v šoli na Vrhniki. zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 19, 299. 383. Ivan Pavlin, Bovec 384. Fran Pavsič, profesor, Gorica 385. Josip Pečenko, kavarnar, Gorica Samo v eni objavi v goriškem časopisu so navedli darovalčev poklic, čeprav je vsaj trikrat prispeval novce za nastajajoči Narodni muzej v Gorici. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da gre za lastnika kavarne Central. V Pečenkovi kavarni na Travniku so se 294 KLAVORA, Hinko, Čez drn in strn skozi žizbirali Slovenci.294 O zgodovini kavarne je poročal tudi Gabršče-vljenje, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gori- k: »Za Slovence v Gorici je bilo dovolj žalostno, da še do tega ci in Goriški v letih 1830–1918, (izbral in uredil Branko Marušič), Goriška Mohorjeva leta [1902] nismo imeli svoje kavarne. 24. aprila pa je naznanil družba, Gorica 2002, str. 227–241. Filip Pečenko iz Rihemberka, da je otvoril kavarno ‘Central’ tik cerkve sv. Ignacija na Travniku, torej na enem najlepših mest, za Slovence kakor nalašč. Kavarna je bila prav elegantno opremljena in je imela vse slovenske liste. V prvem nadstropju pa je imela še igralnico in salon za shode, posebne sestanke itd. Laški ‘Gazzettino’ je jako pohvalil eleganco teh prostorov in podjetnost g. Pečenka. Kmalu je kavarna postala shajališče goriške in- 295 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-teligence in drugega našega ljudstva.«295 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 75. 386. Jakob Pellegrini 387. Jos.[ip] Perc, Vojščica 388. Fr. Persič, pismonoša, Šempas 389. V.[ladimir] Peršič (1897–1945), III. gim.[nazija] V začetku leta 1920 so potekali v Gorici zrelostni izpiti na starem slovenskem učiteljišču »pod predsedstvom prof. Giov. Lorenzonija. Za zrele so bili proglašeni sledeči slovenski kandidati: […] 296 -r, Zrelostni izpit v zasedenem ozemlju, Persič Vladimir […]«296 Ali v gimnazijcu lahko prepoznamo v Učiteljski tovariš, Ljubljana, 7. 1. 1920, 60/1, letu 1920 proglašenega učitelja? Če je pravšnji, potem je bil 25. str. 19. 297 6. 1897 rojen v Trnovem pri Gorici. Kot drugi slovenski učitelji Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju je bil leta 1931 premeščen v notranjost Italije.297 Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 157 390. zgodovine slovenskega šolstva na Primor- Petrovčič, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica skem, str. 46, 307. 391. [Ivan] Pirjevec, ravnatelj Sklepam, da gre za Ivana Pirjevca, ki je bil leta 1902 imenovan za višjega računskega svetnika pri gozdnem ravnateljstvu v Go- 298 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-rici. Leta 1908 je šel v pokoj z naslovom ravnatelja. 298 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 71, 264. 392. Anton Pisk, podžupan, Pečine 393. Ferdo Plesničar, Gorica 394. Andrej Podgornik [?–1917], deželni uradnik, Gorica Udejstvoval se je v narodnih goriških društvih, tudi v sokol- 299 Zagrad / Sagrado - kraj je sodil v sodni skem. Oktobra 1917 je bil pri Zagradu299 ranjen v trebuh in zajeli okraj Gradiška. so ga Italijani; 8. 11. 1917 je umrl v ujetništvu. 300 300 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- 395. Gusta [Avgusta] Podgornik, por.[očena] Fajgelj (1889–?) ce, II. , str. 528. učiteljica, Opatje selo Rojena je bila 7. 9. 1889 v Trnovem. Maturirala je 24. 7. 1909 v 301 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-Gorici, kjer je opravila tudi strokovni izpit.301 Ta podatek Minke telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Lavrenčič Pahor se ujema z objavo v Primorskem listu, ki je raz-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 318. glasil: »Izpite usposobljenosti za ljudske šole so napravili pred določeno komisijo sledeče gospice in gospodje: […] Avgusta 302 Izpite usposobljenosti za ljudske šole, Pri- Podgornik.«302 Isto glasilo je objavilo: »[…] za definitivno učite-morski list, Gorica, 23. 5. 1912, 20/21, str. 2. ljico v Opatjem selu je imenovana Avgusta Podgornik, do sedaj 303 Učiteljska imenovanja in premeščanja, Pri-provizorično nameščena istotam […]«303 Učiteljica je zbrala av-morski list, Gorica, 4. 9. 1913, 21/36, str. 3. gusta 1913 precejšnje število predmetov, katere smo razvrstili med etnološko in knjižno gradivo, likovno umetnost, naravoslovje in numizmatiko. Dejavno je sodelovala tudi v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda za kraje Opatje Selo, Kostanjevica 304 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-in okolica v letih 1912/15.304 V letu 1920 je emigrirala v Jugosla-družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– vijo in do leta 1924 poučevala v Mariboru. 1918. Življenje in dela. str. 393. 396. Engelb.[ert] Podgornik (?–1917), učit.[eljišče] IV. teč.[aj] Za leto 1914 je Gabršček navedel, da je 14. 7. opravil zrelostne izpite na moškem učiteljišču v Gorici Eng. Podgornik. Sklepam, da gre za istega dijaka, ki je 13. 6. 1914 za Narodni muzej v Go- 305 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-rici daroval kar precej predmetov (glej str. 232).305 Učiteljski tova-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- riš pa je leta 1917 sporočil žalostno novico o štirih padlih učite-ce, II. , str. 445. 306 ljih na Sv. Gabrialu; med njimi je bil tudi Engelbert Podgornik. 306 Engelbert Podgornik, Učiteljski tovariš, Ljubljana 21. 9. 1917, 57/19, str. 3. 397. Pavla Podgornik, VI. raz.[red], Š[olski] d.[om], Gorica 398. Rozina Poljšak, Šmarje Gospa je delala na pošti v tem kraju, kakor sporoča Ročni kažipot 307 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan-za leto 1911.307 skem in koledar za navadno leto 1911, XVI. , str. 98. 399. Ljudovit Poljšak, Šmarje 158 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 400. Benedikt Poniž (1851–1934), učitelj Po dokončanem učiteljišču v Gorici (1872) je služboval v Kanalu ob Soči, Ajdovščini (1873–4) in na vadnici goriškega učiteljišča. Jeseni leta 1875 se je zaposlil v na novo ustanovljenem učitelji- šču v Kopru, kjer je kot vadniški učitelj sodeloval pri sestavi Uč- nih načrtov za ljudske šole na Primorskem ter pri Pojasnilih k učnim načrtom. V Učnih načrtih priobčeni urniki za vse stopnje in vrste osnovnih šol so izključno njegovo delo. Do leta 1881 je bil tudi šolski nadzornik za slovenske šole v koprskem okraju; leta 1887 je bil premeščen na učiteljsko vadnico v Gorico, zadnja leta pred upokojitvijo leta 1897 je delal na goriški gimnazijski pripravnici. Dejaven je bil v moški podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v 308 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-letih 1893 do 1906 in zatem od 1908 do 1909. 308 Kot upokojenec družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– je na tržaškem magistratu v italijanskem jeziku uspešno opravil 1918. Življenje in dela, str. 376. izpit iz mirodilništva, kar mu je omogočilo odpreti v Gorici prvo slovensko drogerijo. Po nekaj letih je podjetje prodal ter se podal na potovanje; večinoma peš je prepotoval skoraj vso Evropo, bil je tudi v Palestini in Egiptu. Kot odločen narodnjak se je 1931 309 (Spletni vir 69). preselil iz Gorice v Ljubljano. 309 401. Pontar, učenec pripravnice, Kobarid 402. Ed.[vard] Praprotnik (1883–?), učitelj, Miren Po ugotovitvi Minke Lavrenčič Pahor je bil rojen v Kočevju 25. 1. 1883. Maturiral je 1905 v Ljubljani, strokovni izpit pa opravil leta 1907. Poučeval je na Primorskem: v Devinu in Mirnu. Kot poverjenik za Miren je deloval v podružnici Družbe sv. Cirila in 310 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Metoda v letih 1911/13. 310 Leta 1914 je bil mobiliziran; vojski je družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– služil kot narednik pri 9. lovskem polku. Pozneje je bil zajet; v 1918. Življenje in dela. , str. 390. italijanskem ujetništvu je preživel do 1919, nato pa se je moral izseliti v Jugoslavijo. Na Ptuju je poučeval med letoma 1923 in 311 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-1934. 311 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 403. [Angel, Miro] Presl (1899–1985), Tolmin skem, str. 28, 326. Predvidevam, da se za priimkom Presl skriva Miro Presl. Obi- skoval je učiteljsko pripravnico v Tolminu in takrat tudi daroval za Narodni muzej v Gorici. Izobraževanje je nadaljeval na učiteljišču v Gorici ter maturiral v Trstu. Od leta 1938 do 1942 je po-učeval na meščanski šoli v Črnomlju, bil v italijanski internaciji in nato v partizanih. Po vojni je delal v rojstni Bazovici in Trstu 312 Dolenjski biografski leksikon, Presel Miro. in bil med drugim tajnik Slovenske prosvetne zveze.312 https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/biolek- s/?bid=1649 (21. 3. 2021). 404. Ana Prettner, Bovec 405. Ed.[vard] Prinčič [?–1918], nadučitelj, Pevma 313 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, Na občnem zboru so nadučitelja s pohvalo izpostavili, ker se je 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo večkrat spomnil društva z darovi. 313 Sredi februarja 1918 je pre-za Goriško. Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. minil v Ljubljani. Gabršček ga je označil za delovnega moža iz 1913, 43/32, str. 3. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 159 Sl. 57 Ivan Vavpotič, Dinko Puc, 1931, goriške okolice, ki ni učil o. pl., 121 cm × 101 cm, sign. in dat. l. samo na dvorazrednici v Pev- sp.: I. Vavpotič / 1931, Mestni muzej mi, temveč tudi na mestnih Ljubljana (MGML), inv. št.: 510: šolah.314 LJU;0017910. Foto: Andrej Peunik, © Dokumentacija MGML. 406. Prinčič, učitelj.[išče] II. l.[etnik] 314 Goriški list je v notici zabeležil: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- »gor. G. Eduard Prinčič, c. in ce, II. , str. 45, 545. kr. kadet, sin g. nadučitelja v Pevmi, je bil ranjen 18. okto- bra na severnem bojišču. Ru- ska krogla mu je prestrelila levo roko pod laktom. Zdravi se doma, potem ko je prestal v 315 Goriška okolica, Goriški list, Gorica, 12. 11. Debrecinu kontumac.«315 Ni 1914, 1/43, str. 3. zanesljivo, če je darovalec is- toveten z ranjencem. 407. I. Prijatelj 408. Jos.[ip] Prijatelj, c. kr. učit.[elj], Kobarid Predsednik Gvajc je v zahvali zavzetemu in prizadevnemu Prijatelju na občnem zboru kot poklic navedel c. kr. vadniški učitelj 316 Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, v Gorici,316 medtem ko je v obeh goriških časopisih zabeležen 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo kot kobariški učitelj. Do netočnosti je najbrž prišlo, ker je goriški za Goriško. Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. učitelj Josip Prijatelj zbiral predmete kulturne dediščine pred-1913, 43/32, str. 3. vsem v Kobaridu in njegovi okolici s pomočjo dveh aktivnih članov Josipa Gruntarja in Frana Gruntarja. Takšno notice je objavila Soča: »Za narodni muzej v Gorici je daroval gosp. Josip Prijatelj, c. kr. učitelj v Kobaridu, čepico iz drevesne gobe, kakovšne se le redko še dobijo, a jih je bilo svoj čas več med našim ljudstvom. Ta gospod je poklonil muzeju tudi nekaj starih slov. testamentov iz 16. stoletja, ki so zelo zanimivi za one čase. Za oboje mu izreka pripravljalno odbor najsrčrejšo zahvalo z nado, 317 Za narodni muzej v Gorici, Soča, 26. 11. da ba gotovo našel še mnogo posnemovalcev.«317 1910, 40/135, str. 3. 409. Prion, pripravnik 410. Prinčič, mizarski mojster, Kobarid 411. Dr. [Dinko/Dominik] Puc (1879–1945), odvetnik, Gorica Študiral je pravo v Gradcu in na Dunaju (doktoriral 1904). Leta 1903 je kot koncipient delal v pisarni goriškega odvetnika dr. Dragotina Trea (1863 – 1935 ); nemudoma se je začel udeleževati političnega življenja. Dne 21. 8. 1904 je predsedoval velikemu ljudskemu shodu v Gorici, na katerem so zahtevali slovenske ljudske in meščanske šole v Gorici ter slovensko univerzo v Ljubljani. Leta 1905 je bil z dr. Karlom Podgornikom (1878–1962), 160 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • dr. Ivom Šorlijem (1853–1932) in drugimi soustanovitelj društva Narodna prosveta – z namenom, da postane središče narodnih in kulturnih stremljenj na Goriškem. Prevzel je tajniške posle, ustanovil društveno javno ljudsko knjižnico ter uvedel stalne gledališke predstave v Trgovskem domu v Gorici. Leta 1906 je postal član načelstva Trgovsko-obrtne zadruge, leto pozneje pa član izvršnega odbora reformirane Narodno napredne stranke na Goriškem. Leta 1907 je postal tudi podpredsednik Narodne prosvete. Isto leto je množeča se pevska, prosvetna in sokolska društva združil v Zvezo narodnih (od 1910 kulturnih) društev na Goriškem ter jo kot predsednik vodil do leta 1914. Novembra 1910 je v Trstu opravil odvetniški izpit ter še isto leto v Gorici odprl odvetniško pisarno. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil prve dni avgusta 1914 kot prvi med goriškimi Slovenci pod ob-tožbo srbofilstva aretiran in zaprt na goriškem gradu; leta 1915 so ga ob začetku vojne z Italijo sicer izpustili, a so ga kot rezervnega oficirja takoj poslali na soško fronto. Po vojni je sodeloval v goriškem Narodnem svetu kot vojni referent, pozneje pa kot predsednik aprobacijske komisije za sprejem bivših avstro-ogr-skih častnikov. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo je leta 1920 zapustil Gorico in svojo odvetniško pisarno preselil v Ljubljano. Istega leta je izdal več propagandnih brošur za Primorsko (Trst, Gorica) v angleškem, francoskem in nem- škem jeziku v zvezi s končno razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo. Ko je bil ljubljanski občinski svet po uredbi šestojanuarske diktature leta 1929 razpuščen, je bil Dinko Puc 14. februarja istega leta uradno imenovan za ljubljanskega župana. Od tedaj pa do 8. februarja 1935, ko je bil imenovan za bana Dravske bano-vine, je vršil županske posle. Mesto bana je zasedal le sedem mesecev (do 10. septembra 1935), a je Ljubljani v sodelovanju z arhitektom Jožetom Plečnikom (1872–1957) vtisnil izjemen pe- čat, saj so tedaj cele četrti pridobile novo, estetsko dovršeno podobo. Med nemško okupacijo je januarja 1944 v krogu svojih pristašev in znancev začel zbirati člane za OF in jih nabral že okoli 200; Nemci so ga 12. 9. 1944 aretirali in odvedli koncentra-cijsko taborišče Dachau, kjer je tri mesece pred osvoboditvijo 318 (Spletni vir 70). umrl.318 412. Ljudevit Pucelj, dimnikarski pomočnik R • 413. Albin Radikon Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 161 Gabršček je zabeležil, da je leta 1904 maturo na goriški gimnaziji opravil A. Radikon iz Podsabotina. Leta 1910 je v Gorici stopil v sodno službo kot pravnik. Naslednje leto so ga iz Gorice pre- 319 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-mestili v Rovinj, nato pa leta 1913 v Pulj. 319 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 148, 331, 360, 413. 414. Albert Rajer (1886–1920), učitelj, v Tevčah Po zbranih podatkih Minke Lavrenčič je rojen 14. 3. 1886 v Šempasu. Maturiral je leta 1909 v Kopru, strokovni izpit pa opravil 320 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učileta 1912. 320 Glede na notico o darovanih novcih vemo, da je telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju imenovani leta 1913 učiteljeval v Tevčah. 321 Že leta 1914, na za-zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 332. četku prve svetovne vojne, ga je zaradi narodne zavesti aretirala 321 Poučeval je v Tevčah v letih 1911/1914 in še avstrijska žandarmerija in ga zaprla na ljubljanski grad. Zaprt je v letih 1917/1919. Prim.: Vlasta TUL, Šole, bil do leta 1917. Hudo bolan se je vrnil domov in še dve leti po-vrtci - brezupna bojišča italijanskih oblasti učeval v Tevčah. Nato so ga premestili v Lokavec. Umrl je 20 2. na slovenski zemlji, v: Kronika Rihemberka Branika II. , (ur. Zalka Jereb, Savin Jogan, 1920; pokopan je na lokavškem pokopališču. 322 Cvetko Vidmar), Kulturno prosvetno dru- štvo Franc Zgonik Branik, Branik 2006, str. 415. Anton Rakušek, Kobarid 121. 322 416. Josip Rakušček, Kobarid (Spletni vir 71). Prim.: Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primor- Leta 1889 se je pridružil učiteljskemu zboru v Kobaridu, ko je ski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučeva-priljubljena učiteljica Dragojila Milek, prijateljica pesnika Simo-nju zgodovine slovenskega šolstva na Pri- morskem, str. 500. na Gregorčiča, odšla iz Kobarida. Tam je poučeval do leta 323 (Spletni vir 65). 1898. 323 417. Vekoslav Rebec, Gorica 418. Anton Rejec (1888–1859) Kot dolgoletni župan v Šebreljah je med drugim poskrbel tudi za vzdrževanje občinskih poti: »[…]poti se izvanredno pridno po-pravljajo in posipljejo. Letos nam je posebno dobro došla pod-pora, katero nam je izposloval g. župan Ant. Rejec od države za popravo občinskih poti. Se vidi, da vlada občini vsestransko pri- 324 Novice iz Šebrelj, Novi čas, Gorica, 22. 3. den in požrtvovalen mož.« 324 1912, 3/9, str. 10. 419. Evgen Rijavec, Gorica Goriški časopis Novi čas je poročal, da se v srbskem ujetništvu nahaja: »[…] V Skopju se nahaja kot ujetnik tudi g. Rijavec, vod- 325 V srbskem ujetništvu, Novi čas, Gorica, 1. 1. ja pisarne dr. Novaka.« 325Ali je imenovani istoveten z daroval-1915, 6/1, str. 2. cem? 420. Fr. Rijavec, Bovec 421. Valentin Rogac, Gorenja vas 422. Jakob Rojec, nadučitelj, Gradišče Kakor je objavljeno v Koledarju družbe sv. Mohorja leta 1910, je bil 326 Gradišče, Koledar družbe sv. Mohorja za Jak.[ob] Rojec učitelj v Gradišču.326 leto 1910, Celovec 1909, str. 29. 423. Franc Rojic, Sovodnje 424. Jan. Rozman, strojevodja, Gorica 425. Ant.[on] Rustja (1860–?), nadučitelj, Bate 162 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Rojen je bil v Skriljah pri Ajdovščini. V šolskem letu 1886/87 je 327 Rado BOLČINA, Od trivialke do devetletke. poučeval v Srednjem Lokovcu.327 Koledar družbe sv. Mohorja potr- Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, juje, da je bil v kraju Bate nadučitelj. 328 Ohranil se je zapis: »Go-str. 215. 328 spod nadučitelj iz Bat nas je v kratkem, a jedrnatem govoru po- Bate, Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1910, Celovec 1909, str. 22. učil o vzajemnem zavarovanju, katero se opira na predgovor: 329 Prim.: Justina DOLJAK, Gostilna pri Ivanč- Vsi za enega, eden za vse. […]«329 kovih, v: Krčme in gostilne na Trnovsko- Banjški planoti, Kulturno turistično dru- štvo Lokovec, Lokovec 2018, str. 40. S • 426. Franc Samec, Šmarje 427. Ivan Sancin (1898–1970), priprav.[nik] Po navedbi Minke Lavrenčič Pahor je bil 2. 3. 1898 rojen v Ške-dnju. Maturiral je v Gorici leta 1918. Najprej je poučeval na Katinari, in sicer od leta 1922 do 1924, nato do leta 1940 v Škofijah. Po drugi svetovni vojni je med letoma 1945 in 1963 opravljal delo didaktičnega ravnatelja v Trstu. Preminil je leta 1970 v Ške- 330 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- dnju.330 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 428. [Adam] Sardoč (1892–1948), učiteljiščnik skem, str. 357. Najbrž je učiteljiščnik istoveten z osebo, ki jo navaja Primorski lis t: »Usposobljenostni izpit za slovenske ljudske šole so napra- 331 Usposobljenostni izpit za slovenske ljud-vile sledeče g.čne in gg.:[…] Sardoč Adam […]«331 Rojen je bil ske šole, Primorski list, Gorica, 27. 11. 1913, 24. 12. 1892 na Proseku pri Trstu. Minki Lavrenčič Pahor je 21/48. str. 3. Adam Sardoč izjavil: »V prvo svetovno vojno sem bil poklican takoj v juliju 1914. Že decembra sem prešel prostovoljno v srbsko ujetništvo, kjer sem bil bolničar. Dne 15. oktobra 1915 sem šel iz Niša preko Albanije do Valone v Italijo. V juniju 1916 sem prišel v Francijo. Tu sem delal v tovarni in bil tudi tolmač. Iz Francije sem odšel leta 1918 v srbsko vojsko v Solun, kjer sem bil do junija 1919 v 24. p.p. in v avgustu istega leta demobilizi-ran. Ker mi Italijani niso pustili domov na Primorsko, sem bil 1. 7. 1919 nastavljen za učitelja v Grebinju na Koroškem in tam po-učeval do plebiscita. Ves čas sem deloval tudi na terenu. Dne 25. 11. 1920 sem bil nastavljen v Št. Ilju v Slovenskih Goricah. Kot upravitelj sem služboval tu do leta 1941. 18. aprila so me Nemci odpeljali v taborišče v Maribor, a junija 1941 me izselili s 4 član-sko družino v Srbijo. Tu sem ostal v vasi Bistrica, okraj Lazare-vac do 15. 7. 1945. Učiteljske službe nisem dobil, ker sem bil ne-zanesljiv. Privatno sem poučeval otroke. Kmetje so mi dali nekaj zemlje, s hčerko sva jo obdelovala, žena pa je šivala in nas tako hranila. Po letu 1945 sem se vrnil na staro službeno mesto v Št. 332 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- Ilj.«332 Tam je umrl 25. 3. 1948. telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 429. Teodor Sardoč, (1898–1988), dijak skem, str. 395, 504–505. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 163 Obiskoval je v Gorici slovensko ljudsko šolo in nemško pripravnico, ter nemško gimnazijo v Trstu in v Gorici. Leta je 1917 je bil mobiliziran. Na Štajerskem so ga dvakrat postavili pred vojno sodišče zavoljo dezerterstva in zaradi propagande za majniško deklaracijo. Leta 1919 so ga aretirali, ker so v gostilni peli slovenske pesmi. Zaprli so ga v Trstu in ga čez šest mesecev pred vojnim sodiščem oprostili. V Ljubljani je maturiral in se vpisal na Medicinsko fakulteto, študij je nadaljeval v Pragi, Berlinu, Zagrebu, vmes študiral v Ljubljani še pravo in diplomiral na medi-cini v Gradcu 1924. Ko je odklonil mesto na dunajski univerzitetni kliniki, je v Trstu 1926 odprl zobozdravstveno ambulanto in se vključil v politično življenje tržaških Slovencev. Jeseni 1927 se je udeležil ustanovnega sestanka organizacije TIGR na Nano-su in začel z ilegalnim delom. Aretirali so ga 4. 8. 1928, zaprli in ga istega leta konfinirali na otok Lipari. Tu je opravljal poklic zo-bozdravnika. Organiziral je skupino slovenskih konfinirancev in se družil z raznimi vodilnimi antifašisti. Po amnestiji se je 2. 12. 1932 vrnil v Gorico in poldrugo leto čakal, da so ga ponovno vpisali v zdravniško zbornico. V tem času je veliko hodil v hribe in smučal ter hkrati izrabljal izlete za ilegalno delo. Ljubezen do planin in pešačenja ga je potem spremljala vse življenje. V Trstu je ponovno navezal stike z voditelji primorskih emigrantov v Sloveniji in se sestajal preko meje s predstavniki TIGRa. Ta izredno aktivna doba njegovega življenja sovpada z najbolj konspi-rativnim delom organizacije TIGR. Sardočevo delo je potekalo na dveh tirih: na eni strani v skupini t. i. teroristov, na drugi v skupini nacionalistov-intelektualcev, od katerih marsikdo ni vedel, da je Sardoč povezan tudi s prvo. Po vstopu Italije v vojno so ga 12. 6. 1940 zaprli, nato konfinirali na njegove stroške v Gradež, kjer je bilo tedaj veliko Primorcev, ki so si sami lahko plačali konfinacijo. V Gradežu so ga aretirali, peljali v koprsko ječo, nato v tržaški Coroneo. Začela so se zasliševanja velike množice aretiranih za drugi tržaški proces. Na drugem tržaškem procesu je bil 14. 12. 1941 obsojen na smrt in v noči med 14. in 15. 12. skupaj s tremi od devetih na smrt obsojenih pomiloščen na dosmrtno ječo. Zaprli so ga na otok Santo Stefano v Gaet-skem zalivu, ki je veljal za strogo ječo. Po 8. 9. 1943 so zavezniki osvobodili politične jetnike. Sardoča so odpeljali po krajšem po-stanku na otoku Ventotene v Palermo, kjer je v nekdanjem sa- mostanu zdravil bivše konfinirance in potem še sam hudo zbo- lel. Kasneje so v Palermo začeli prihajati še drugi Slovenci, vojaki iz posebnih bataljonov italijanske vojske. Tu je Sardoč spet nastopil kot zdravnik. Po zbližanju med Titom in Šubašićem je Sardoč sprejel vabilo in bil prepeljan v Alžir, kjer je po razgovo- 164 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • ru z jugoslovanskim veleposlanikom Đonovičem odklonil sode- lovanje s kraljevo vlado. Po vrnitvi iz Alžira se je iz Rima v maju 1945 peš napotil v Trst. Sardoč je v povojnem času spet opravljal zobozdravniški poklic v Trstu in se umaknil iz javnega političnega življenja. Leta 1970 je opustil poklicno delo in se preselil v Gorico. Leta 1978 je bil 333 (Spletni vir 72). Prim.: Milica KACIN odlikovan z zlatim znakom Planinske zveze Slovenije.333 Premi-WOHINZ, Marta VERGINELLA, Primorski nil je leta 1988. upor fašizmu 1920–1941, Društvo Sloven- ska matica, Ljubljana 2008, str. 88, 91–93, 430. Bruno Saunig, uradnik, Gorica 307–308, 324–326, 333–335. Sodeloval je v Slovenskem bralnem in podpornem društvu v 334 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- Gorici.334 dne, kulturne, politične in gospodarske čr- tice, II. , str. 567. 431. Bruno Saunig, Gorica Ne moremo z gotovostjo trditi, če je bil trgovec. Najden oglas pa sporoča: »Trgovina Bruno Saunig - Gorica Via Carducci št. 5 (Gosp. ulica) priporoča svojo zalogo vsakovrstnega usnja za čevljarje in sedlarje ter vse v te stroke spadajoče orodje in potreb- ščine, mazila, ličila, vrvice, trake, gumaste podpetnike itd. itd. 335 Koleda r Goriške matice za navedeno leto […]335 1921, (ur. dr. A. Pavlica), [čas. oglas], Naro- dna tiskarna, Gorica 1920, s. p. 432. Ig.[nacij] Saunig V Ročnem kažipotu za leto 1900 je pod oznako puškarja ob Ignaciju Saunigu (Nunska ul. 16) naveden še Saunig Anton (Vrtna 336 Puškarja, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu ul.).336 Prvi je bil leta 1901 med drugimi agilnimi predstavniki iz-in Istri. Koledar za navadno leto 1900, VI., bran v odbor Kolesarskega društva Gorica. 337 (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskar- na, Gorica 1900, str. 91. 433. [Adolf] Schaup [1880–?], prof.[esor] 337 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- Šele po najdeni omembi v citiranem geslu338 je bilo mogoče za-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 24. nesljivo ugotoviti, da je bil darovalec Schaup, teoretični pisec o 338 (Spletni vir 73). Avtor v citiranem geslu na-telovadbi. Gabršček je v drugi svoji knjigi navedel podatek, da je vaja, da je Ostrovška Milica hči Adolfa v Podgori leta 1901 po godbi učitelja Ernesta Širce proste vaje Schaupa, ki je bil telovadni učitelj in pisec Sokolov vodil telovadni učitelj Schaup. Isti avtor še omenja, da teoretičnih knjig o telovadbi. je Schaup leta 1904 postal učitelj telovadbe na učiteljišču v Ko- 339 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- pru;339 tam se je leta 1906 poročil z D. de Borri. 340 Skupaj z Ljude-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- vitom Pivkom sta izdala publikacijo Telovadba. Razlaga telovadne ce, II. , str. 46, 148. 340 teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu. 341 Prav tam, str. 203. 341 Ljudevit PIVKO, Adolf SCHAUP (1920– 434. A. Sch., Gorica 1923), Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrše- 435. [Janez] Sedej (1866–1924), 342 vikar, Levpa vem sestavu II stroka: Orodne vaje, Sloven-Julija 1894 je bil v Kobaridu politični shod, ki sta ga priredila dr-ska šolska matica, Maribor 1922. žavna poslanca dr. Gregorčič in grof Coronini. Po Gregorčiče- 342 (Spletni vir 74). vem govoru se je oglasilo še nekaj govornikov: »Znamenit govor je imel še dekan Peternel, za njim pa vikar Janez Sedej iz Borja- 343 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-ne […]«343 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, I. , str. 363. 436. Rud.[dolf] Sedevčič, davčni asistent, Gorica Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 165 Med osebnimi vestmi je Gabršček za leto 1914 navedel, da je davčni praktikant Rudolf Sedevčič iz Gorice premeščen na Volo- 344 Prav tam, str. 442. sko. 344 437. Ferdo Seidl (1856–1942), prof.[esor], naravoslovec, meteo-rolog, seizmolog, geolog Med 1863 in 1874 je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Novem mestu, v Gradcu pa med 1874 in 1880 študiral prirodopis, fiziko in matematiko. Med leti 1882 in 1887 je poučeval na me- ščanski šoli v Krškem; tedaj je objavil prve poljudne prirodo-slovne članke. Leta 1885 je pri prof. Francu Miklošiču (1813– 1891) na dunajski univerzi opravil še izpit iz slovenščine kot uč- nega jezika. Po smrti Frana Erjavca (1834–1887) je poučeval na realki v Gorici in tam postal stalni profesor. Med svojim biva-njem v Gorici je leta 1913 izdal tudi knjigo Geološki izprehodi po Goriškem. Ob zaprošeni upokojitvi leta 1915 je bil Seidl imenovan za vladnega svetnika; aprila istega leta se je preselil v Novo mesto, kjer je zaradi pomanjkanja učnih moči poučeval na gimnaziji, na trgovski šoli pa je predaval blagoznanstvo. Ponujeno stolico za geologijo na Filozofski fakulteti novo ustanovljene ljubljanske univerze je zaradi skromnosti in bolehnosti odklonil. Od leta 1903 je bil dopisni član zagrebške JAZU, od 1940 pa dopisni član ljubljanske AZU. Bil je častni član več znanstvenih in 345 (Spletni vir 75). Prim.: Ferdo SEIDL, Su-kulturnih društev; za svoje delo je bil večkrat odlikovan.345 Do-plent in profesor v Gorici 1887–1915, v: Go- dajam še Gaberščkovo oceno: »Zakonska dvojica Seidlova je riški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 179–183. bila povsod na mestu, kjer je bilo treba za naše narodne ali kul- 346 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-turne potrebe delati. […].«346 dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , 438. str. 467–468. Miha Semolič, učitelji[č]šnik 439. Evgen Sila, dijak, Gorica 440. Viktor Silič 441. V. Simčič, Dobrovo 442. Anton Skalin, obč.[inski] sluga, Kobarid 443. Skrt, cerkovnik, Levpa 444. Smet, Sovodnje 445. Bogdana Smrekar, Ljubljana 446. Josip Soban, sod.[ni] ofic.[ial] 347 Kra ljevina Jugoslavija, Službeni list kraljevi-Soimenjak je naveden leta 1932 kot »Soban Josip 99/1297«347 v ne banske uprave dravske Banovine za leto Službenem listu kraljevine banske uprave dravske Banovine. Če 1932, II. poletje, Ljubljana 1933, str. XX. je navedeni ista oseba, je tako kot mnogi Primorci emigriral v Jugoslavijo. 447. Anton Spinčič, dijak 448. Dinko Spinčič, Gorica 166 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Trgovec Dinko in Antonija, rojena Drufovka, sta bila starša po- 348 Prim.: (Spletni vir 76). Hvala kolegici Mojci znejšega arhitekta Iva Spinčiča. 348 Jenko na opozorilo o geslu za arhitekta Iva Spinčiča. 449. Ivo Spinčič, dijak, Gorica Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Gorici, v Ljubljani pa Tehnično srednjo šolo. Arhitekturo je študiral na Dunaju (spec. šola P. Behrensa), kjer je leta 1925 diplomiral. Kot profesor je poučeval na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, nato bil mestni arhitekt. Po drugi svetovni vojni je postal direktor Projek-tnega biroja MLO, med letoma 1949–51 je opravljal funkcijo glavnega inženirja pri Direkciji vojnih gradjevin v Beogradu in bil upravnik njenih gradbišč v Zemunu. V letih 1951–53 je pri filmu opravljal delo arhitekta-scenografa, po letu 1953 pa je deloval v svobodnem poklicu kot arhitekt in kot oblikovalec predmetov uporabne umetnosti. Ustanovil je Društvo likovnih ume- tnikov uporabne umetnosti in bil njegov dolgoletni predsednik; bil je tudi podpredsednik Saveza likovnih umetnika primenjene umetnosti Jugoslavije, leta 1957 v Milanu (XI. Triennale) gene- 349 Prav tam, Marjan MUŠIČ, Spinčič, Ivo ralni komisar. Razstavljal je doma in v tujini. 349 (1903–1985). 450. Sovdat, pismonoša, Kobarid 451. Albin Srebernič, Solkan 452. Gospica Marija Srebernič, por.[očena] Godnič (1890–?), učiteljica Marija Srebrnič se je rodila leta 1890 v Solkanu. Leta 1908 je obi-skovala »Izobraževališče« za učiteljice v Gorici in postala učiteljica. Istega leta se je povzpela na Triglav. Pri plezanju na najvišji slovenski vrh, se ji je pridružil njen najstarejši brat, zgodovinar in teolog dr. Josip Srebrnič (1876–1966), ki je bil takrat profesor 350 Neža MRAMOR, Na Triglav pred sto leti, na semenišču v Gorici, pozneje pa postal škof na otoku Krku.350 Planinski vestnik, Planinska zveza Sloveni- Učiteljica je leta 1915 poučevala kot suplentka v Levpi pri Kana-je, 113/12, Ljubljana 2008, str. 29–32. Prim.: Gabršček je v poglavju Osebne vesti za lu. Potem je odšla poučevat v taborišče Brück ob Litvi, pozneje leto 1909 objavil: »Zrelostni izpit na žen-pa v Strnišče pri Ptuju.351 skem učiteljišču: z odliko […] Srebrnič Mar.; […]« Andrej GABRŠČEK, Goriški Slo- 453. Rafael Stegovec, posestnik, Šmarje venci. Narodne, kulturne, politične in go- spodarske črtice, II. , str. 300. 454. Miha Stegnar, Avške Srednje 351 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-455. Ferdinand Strco, Kobarid telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 456. Al. Stergule, učiteljiš[č]nik, Gorica skem, str. 17. 457. Franc Stres, čevljarski mojster (1884–1955), Kobarid Šolal se je na Koroškem in v Trstu ter postal čevljarski mojster. Sprva je delal v Trstu, med letoma 1906 in 1908 je svoj poklic opravljal v Parizu, do leta 1920 pa v obutveni tovarni v Ženevi v Švici. Zanimal ga je razvoj tehnike, zato je redno obiskoval vele-sejem v Milanu. Ukvarjal se je s planinstvom, smučanjem, drsa-njem, sankanjem, zanimal se je za fotografijo. Leta 1911 se je Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 167 vrnil v Kobarid in odprl čevljarsko delavnico, a kmalu ugotovil, da čevljarstvo prinaša premalo dohodka, zato se je začel posve- čati trgovini; odprl pa je tudi fotografsko delavnico. Leta 1912 je daroval za nastajajoči Narodni muzej v Gorici staro sliko na steklo in nekoliko pozneje še lesen kip Sv. Ane. Mnogi so ga poznali kot fotografa, ki je s kamero na hrbtu z motorjem obiskoval okoliške kraje in beležil dogodke in kraje; izdal je tudi vrsto razglednic. Med pomembnejšimi dokumentarnimi fotografijami so tiste, ki beležijo gradnjo podaljška železnice od Sužida do Kobarida, edinstvene so njegove fotografije komemoracije ob 15. obletnici smrti Simona Gregorčiča iz leta 1921. Ko je prišel leta 1938 v Kobarid Mussolini, pa je smel fotografirati le od daleč. Največ fotografskih posnetkov je naredil do leta 1930. Pozneje se je usmeril v podjetništvo oziroma prevozništvo in trgovino: gojil je sviloprejke, odkupoval živalske kože, prevažal les, zaku-pil ribolovne in lovne revirje. V letih 1943 do 1945 je bil kobari- ški župan. Sodeloval je s partizanskim gibanjem in ščitil domači-ne pred okupatorjem. Po vojni pa je zbiral gradivo za Slovenski etnografski muzej. Po priključitvi k Jugoslaviji so njegovo pre- 352 Prim.: Peter STRES, Marijan STRES, Kobari-moženje nacionalizirali. 352 ški fotograf in podjetnik Franc Stres in nje- gova družina : ob 100-letnici začetka njego- 458. Franc Stres, obč.[inski] tajnik, Kobarid vega fotografskega delovanja v Kobaridu, Leta 1899 je gospod s tem imenom in priimkom opravljal tajni-Samozaložba, Nova Gorica 2011. ške posle v Breginju.353 353 Breginj, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899, V., (sestavil Andrej Gabršček), 459. Obitelj Antona Stresa, nadučitelj v p.[okoju], Gorica Goriška tiskarna, Gorica 1898, str. 73. Začetnika učiteljske rodbine sta bila Anton (1843–1917) in Amalija Stres, rojena Schlegel (1850–1930). Prvo daljše obdobje Antonove učiteljske poti je bilo v Bovcu. Tu sta se leta 1870 po-ročila Anton, sin kmečkih staršev, in Amalija, iz družine indu-strialcev in tovarnarjev Schlegel. Oba sta zapustila dom in zače-la novo življenjsko pot. Anton je verjetno učil v bovški šoli že v šestdesetih letih 19. stoletja. Postal je član Matice Slovenske v Bovcu in imel pomembno vlogo v delovanju bovške čitalnice. Vodil je njen pevski zbor in bil nekaj časa njen predsednik. V Breginju in Sedlu je bila druga, najdaljša postaja na življenjski poti učitelja Antona. Od leta 1881 je poučeval v enorazredni šoli v Sedlu, nato pa od leta 1883 vse do upokojitve leta 1907 v enorazredni ljudski šoli v Breginju. Žena Amalija je učila ženska ročna dela v Breginju in Sedlu. Izobrazila se je na enem od tečajev za učiteljice ročnih del in opravila izpit za poučevanje. Po Antonovi upokojitvi leta 1907 se je družina preselila v lastno hišo v Gorici. Anton, nadučitelj v pokoju v Gorici, je leta 1912 omenjen kot darovalec slik za načrtovani Narodni muzej v Gori-ci. Omenjen je tudi na drugem občnem zboru Muzejskega dru- štva za Gorico 10. marca 1913 v gostilni Pri zlatem jelenu v 168 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Gorici, kjer je poklonil društvu zbirko slik. V obdobju pred italijansko zasedbo Gorice se je družina umaknila iz mesta in se za-tekla k družini Lunder v Ljubljani. Anton je umrl 13. 5. 1917 kot begunec na Bledu in je bil tam 17. 5. 1917 tudi pokopan. Po vojni so se mama Amalija in hčerki Milena in Stanka vrnile v hišo v 354 Gvido STRES, Učitelji in učiteljice Stres na Gorici. Amalija je prav tam umrla decembra 1930.354 Goriškem in Koroškem - Kronika učiteljskih družin Stres na Goriškem, Koroškem in v 460. Fr.[ranc] Strnad, nadučitelj v p.[okoju] Ljubljani, Šolska kronika, Revija Slovenske- V letih 1909/12 je bil odbornik, v letih 1912/14 pa je postal na-ga šolskega muzeja, Ljubljana 2018, 1–2, str. 134–153. mestnik predsednika v moški podružnici Družbe sv. Cirila in 355 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Metoda v Gorici.355 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 376. Š • 461. Anton Šantel (1845–1920), c. kr. šolski svetnik v p.[okoju], Gorica Obiskoval je osnovno šolo v Lučanah na Kozjaku, gimnazijo v Mariboru, kjer se je kot odličnjak po očetovi smrti od tretjega razreda naprej preživljal sam. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko. Od leta 1872 je bil suplent na gimnaziji v Mariboru in Celju. Kot gimnazijski profesor je od 1872 služboval v Gorici. Tu je postal član izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, leta 1906 je prejel naziv šolski svetnik, v letu 1907 se je upokojil. Učil je filozofsko propedevtiko in objavljal članke iz strokovnega področja. Poučeval je nemško stenografijo (izpit 1889), bil stenograf v goriškem deželnem zboru za slovenske govore, najprej po nemški ste- Sl. 58 Anton Jerkič, Profesor mate- nografiji, potem je sam sesta- matike in fizike Anton Šantel (1845– 1920), ok. leta 1900, vir: Anton Šan- vil slovensko. Udeležil se je 1. tel, Zgodbe moje pokrajine, b. p. slovenskega stenografskega kongresa v Žalcu 1899. V letih 1890 do 1906 je bil tajnik mo- ške podružnice Družbe sv. Ci- 356 Prav tam, str. 375. rila in Metoda v mestu.356 Šan- tel je bil v goriški Čitalnici pe- vec, vodja pevskega zbora, predavatelj, dolgoletni odbor- nik, predsednik. Sam je prilo- žnostno spretno pesnikoval, prevajal pesmi za čitalniške nastope, pripravil libreto za spevoigri Sneguljčica in Zlato- rog. Po upokojitvi je poučeval v goriškem zavodu Notre Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 169 Dame. Med prvo svetovno vojno se je moral umakniti z družino 357 (Spletni vir 77). Prim.: Anton ŠANTEL, iz Gorice. Umrl je v Krškem. 357 Zgodbe moje pokrajine, Nova revija, Lju- bljana 2006. Sl. 53 je vzeta iz citirane knji- 462. Terezija Šarko, Dvor ge. 463. Ant.[on] Šapla, odv.[etniški] kan.[idat], Gorica Anton Šapla je bil kot sodnijski pripravnik leta 1909 iz Gorice premeščen v Pulj. Leto pozneje se je v Gorici poročil s Karolino Drašček. Kot vojaški komandant goriškega kolodvora (1915) je Antonu Gabrščku pomagal, da je lahko takoj vstopil na vlak, ki 358 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-ga je po dolgi vožnji pripeljal na Ptuj. 358 V letih 1914 /18(?) je bil dne, kulturne, politične in gospodarske črti-odbornik moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Gori-ce, II. , str. 299, 332, 502. 359 ci. 359 Prav tam, str. 376. 464. Štefan Šegala, Kanal Imenovani je bil na občnem zboru pohvaljen, ker je prizadevno pridobival predmete kulturne dediščine v Kanalu ob Soči in bli- 360 Muzejsko društvo, Soča, Gorica, 24. 3. žnji okolici.360 1914, 44/14, str. 3. 465. Emil Škarabot, učiteljiščnik II. t.[ečaj] 466. P. Škerbinc 467. Ignac Škodnik, Podmelec 468. Zoran Škrl 469. Egidij Špacapan, Jasna Poljana 470. Fran Špacapan, Ozeljan, Dolenja Trebuša Gabršček je navedel posestnika in trgovca Frana Špacapana iz Ozeljana med kandidati »kmetskih občin goriške okolice«, ko so 361 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-bile volitve v Deželni zbor leta 1908.361 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 273. 471. Egidij Špacapan, na Livadi 472. Franc Špacapan, kovač, Ozeljan V Ročnem kažipotu je med obrtniki imenovan tudi Fr. Špacapan iz 362 Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu Ozeljana.362 Franc Špacapan je postal podžupan v omenjeni in Istri za 1899, V., (sestavil Andrej Gabr-vasi; imenovali so ga v cestni odbor. 363 šček), Goriška tiskarna : Gorica 1898, str. 57. 473. Anton Špinčič, dijak, Gorica 363 Volitve v cestni odbor za goriško okolico, Primorski list, Gorica, 27. 11. 1913, 21/48, str. 474. Adolf Štrekelj 4. Pod oznako Deželni uradi v Gorici so našteti naslednji muzejski kadri pod črko »f) deželni muzej v Attemsovi palači na Kornu: Matteuz Josip, vodja naravopisnega oddelka; Tunis prof. I. vodja zgodovinsko starinskega oddelka; hišni čuvaji in urad. obhodni- 364 Deželni uradi, Ročni kažipot po Goriškem in ki Ferd. Zarli, Štrekelj Adolf in Ristič Aloj.«364 Gradiščanskem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV. , Goriška tiskarna, Gorica 475. Štubelj, gostilničar 1908, str. 30. V Ročnem kažipotu za leto 1908 je med gostilničarji na Gradišču 365 Trg.[ovina] Jestvine, Ročni kažipot po Gori-imenovan tudi Štubelj Al.365 škem in Gradiščanskem in Koledar za 476. Filip Štubelj, Šmarje 170 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • prestopno leto 1908, XIV. , Goriška tiskarna, V Šmarju je med trgovci z jestvinami omenjen Fil.[ip] Štubelj.366 Gorica 1908, str. 110. 477. Josip Štrubej, Šmarje 366 Šmarje, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899, V., (sestavil Andrej Gabršček), 478. Radovan Štubelj, Šmarje Goriška tiskarna, Gorica 1898, str. 45. 479. Štrukelj, četrtoletnik učiteljišča, Gorica Priimek Štrukelj se ponovi kar štirikrat zapovrstjo in tako ni jasno, ali gre za isto osebo, ki je darovala v vsakem šolskem letu od II. do IV. letnika, ali pa so štiri različne osebe. Zaradi nepo-polnih podatkov jih obravnavam kot različne dijake. 480. Štrukelj, II. let.[etnik] 481. Štrukelj, učiteljiš[č]nik III. let.[nika] 482. Štrukelj, dijak IV. let.[nik] učiteljišča 483. [Albert] Šubic, prof.[esor] Ali lahko v imenovanem prepoznamo Alberta Šubica, profesorja 367 Prim.: Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. zgodovine na Moškem učiteljišču? 367 Narodne, kulturne, politične in gospodar- ske črtice, II. , str. 565. 484. Fr. Šubic, Bovec 485. Milan Šubic Je bil imenovan za oficiala leta 1911. Postal je dejaven v naro- 368 Prav tam, str. 365. dnih društvih.368 486. Stanko Šuligoj, učit.[eljski] priprav.[nik] T • 487. Tavčar, gimn.[azijec] 488. Fr. Tavčar, nadučitelj, Gorica 489. Franc Tavčar, dijak, Gorica 490. Jožefina Tavčar 491. Fr. Taučar, II. gim.[nazija] 492. J. Tomšič, osmošolec 493. [Viljem] Tomažič (1885–?), učiteljiščnik I. t.[ečaja] Minka Lavrenčič Pahor navaja, da je bil rojen leta 1885 v Morskem pri Kanalu. Maturiral je leta 1905 v Kopru, strokovni izpit 369 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-je opravil leta 1907.369 Viljem Tomažič je bil kot učitelj preme-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju ščen »za Srednje Kambreško« leta 1914.370 zgodovine slovenskega šolstva na Primor- skem, str. 408. 494. I. Toroš 370 Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica 17. 3. 1914, Ali je v Gorici in Soči prišlo do napačnega zapisa inicialke pri ime-5/29, str. 7. nu? Zato še vedno obstaja dvom, če je darovalec istoveten z učiteljem, o katerem je poročal Učiteljski tovariš: »Tovariš Alojzij Toroš učitelj na Kožbani, se nahaja v Arezzu blizu Firence. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 171 Soproga in družina je ostala v Kožbani, on pa je moral stran v interniranje. Poleg tega je trpel imenovani tov. na revmatizmu, 371 Tovariš Alojzij Toroš, učitelj na Kožbani, ki si ga je nabral v težki vojni službi v Galiciji.«371 Učiteljski tovariš, Ljubljana, 24. 3. 1916, 56/6, str. 5. Za Alojzija Toroša navaja Arez- 495. Ivan Toplikar, posest., Gorica zo kot kraj interniranja prav tako Minka Lavrenčič Pahor. Prim.: Minka LAVRENČIČ 496. Petrina Trop, Sv. Lucija PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispe- 497. vek k proučevanju zgodovine slovenskega Ivan Trebše, učitelj, Trnovo šolstva na Primorskem, str. 16. Po koprski maturi je bil zaposlen na šolah na Bovškem in Koba-riškem. Očitno je poleg učiteljskega poklica opravljal tudi tajni- ško delo, tako je vsaj navedeno v Ročnem kažipotu za Trnovo, po- 372 Trnovo, p. Serpenica, Ročni kažipot po Go- šta Serpenica. 372 Kakor je ugotovila Tatjana Hojan se je tokrat riškem, Trstu in Istri za leto 1899, V., (sesta-vojak Ivan Trebše oglasil iz ruskega ujetništva. 373 »Časopis Edi-vil Andrej Gaberšček), Goriška tiskarna, Gorica 1898, str. 78. nost z dne 24. 12. 1926 objavlja novico, da je Trebše Ivan preme- 373 Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi sve- ščen iz Žage v Oviglio pri Alessandrii v Piemontu. Imel je na raz-tovni vojni v pedagoškem časopisju od polago ali odhod ali upokojitev. Zaradi svoje starosti, imel je 60 leta 1914 do leta 1918, Šolska kronika, 3, str. let, se je odločil za upokojitev. 374 322. 374 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-498. Srečko Troha, učiteljiš[č]nik, Gorica telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 499. [Ivo] Trošt, IV. raz.[red], [Št. Vid nad Vipavo] skem, str. 512. Domnevam, da je dijak Trošt, ki je 27. 5. 1911 daroval za Narodni muzej v Gorici, pravzaprav Ivo Trošt. Gabršček je sporočil v Osebnih vesteh, da je opravil 13. 7. 1911 maturo na slovenskem 375 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-učiteljišču v Gorici. 375 Morda je v sorodstvu s soimenjakom, pisa-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- teljem Ivom Troštom (1856–1937), ki je učiteljišče obiskoval v ce, II. , str. 361. Kopru, potem pa poučeval v Razdrtem in Tomišlju, sicer pa ro- 376 Leksikoni Cankarjeve založbe, Slovenska jen v Orešju pri Colu.376 književnost, Trošt Ivo, (ur. Janko Kos, Kse- nija Dolinar) Cankarjeva založba, Ljubljana 500. Katica Turel, Volčja Draga 1982, str. 366–367. Kot trgovčeva hči je sodelovala v podružnici Družbe sv. Cirila in 377 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Metoda Volčja Draga-Vogrsko v letih 1914 in morda 1915. 377 družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 420. 501. Turjan, dijak, Kobarid 502. Turjan, Kobarid 503. Turk, dijak, III. letnika Tudi dijak Turk je 11. 3. 1911 daroval za Narodni muzej v Gorici. Predvidevam, da je pred začetkom prve svetovne vojne dokon- čal šolanje in se zaposlil na goriški šoli na Blanči. Kakor je sporočil stanovski list, je v boju preminil. Tako beremo: »Došla nam je pretresljiva vest, da je dne 25. oktobra t. 1. ob 10. uri zvečer v cvetoči dobi 25 let junaško žrtvoval svoje mlado življenje za domovino, ubit od sovražnika na Dobrdobski planoti, tovariš Anton Turk, učitelj na Ciril-Metodovi šoli na Blanči v Gorici, c. in kr. praporščak, odlikovan s svetinjo za hrabrost. Truplo vrlega bojevnika, požrtvovalnega slovenskega učitelja in zvestega, dobrega tovariša počiva sedaj na pokopališču v. bližini Dobrdoba — torej v zemlji, ki jo je porosila tudi njegova srčna kri! — Mobi- 172 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • liziran je bil od 27. julija 1914 in je ves čas zvesto izpolnjeval svoje vojaške dolžnosti, kakor je prej v svojem civilnem poklicu neumorno deloval za vzgojo in pouk slovenske mladine. Bodi junaškemu slovenskemu učitelju, padlemu za ljubljeno očetnja- 378 Anton Turk, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. vo, ohranjen neminljiv spomin!«378 12. 1915, 55/18, str. 1. Prim.: Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi svetovni vojni v peda- 504. Miha Turk, brivec, Gorica goškem časopisju od leta 1914 do leta Takšen oglas je objavil v časniku: »Mihalj Turk priporoča svojo 1918, Šolska kronika, 3, str. 327. 379 brivnico Gorica, na Kornu št. 6.«379 Mihalj Turk, [čas. oglas], Soča, Gorica, 30. 9. 1913, 43/91, str. 4. 505. Anton Tušar (1887–?), učitelj, Vrtovin Ugotovljeno je, da je mož od leta 1908 do 1910 učil v potovalni 380 Rado BONČINA, Od trivialke do devetletke. šoli Podlaka–Dolenji Lokovec.380 Pri zgodovinskem pregledu Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, delovanja šole v Vrtovinu je priobčeno: »Od leta 1911 do leta str. 293. 1915 je v Vrtovinu poučeval učitelj Anton Tušar«. Doma je bil iz 381 (Spletni vir 78). Prvačine. 381 Kot tajnik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda je 382 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-deloval v letih 1911/13 za kraje Selo, Vrtovin in Gojače.382 Gabr-družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– šček pa je objavil, da se je učitelj Tušar leta 1911 poročil z Olgo 1918. Življenje in dela, str. 403. 383 Staničevo iz Bat. 383 Med prvo svetovno vojno so ga zajeli in je bil Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črti- v ruskem ujetništvu, od koder je pobegnil in se po silnih težavah ce, II. , str. 366. prebil do svojega polka. »Na severnem bojišču si je priboril s svojim hrabrim vedenjem veliko srebrno, malo srebrno in bronasto svetinjo. Sedaj je prišel na južnozapadno bojišče, branit 384 -g-, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 12. 1915, svoja rodna tla proti krutemu sovražniku.«384 Tudi njega so faši-55/18, str. 5. Prim.: Tatjana HOJAN, Izbor stične oblasti premestile v notranjost Italije.385 člankov o prvi svetovni vojni v pedago- škem časopisju od leta 1914 do leta 1918, 3, 506. Tvrdka »Kumar in Saunig«, Gorica str. 323. 385 V Ročnem kažipotu so v imeniku našteti popravljalci dvokoles v Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski učitelji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Gorici; med njimi je naveden v Cipresni ulici 6 Tvrdka »Kumar zgodovine slovenskega šolstva na Primor-in Saunig«.386 skem, str. 51. 386 Dvokolesa poprave, Ročni kažipot po Gori- škem in Gradiščanskem in koledar za nava- dno leto 1911, XVI., str. 61. U • 387 Učenci številčno niso navedeni, zbrali so 3 507.–511. Učenci, Vrsno387 svetinje in 2 bakrena novca, zato jih je so- delovalo vsaj pet. 512.–520. Učenci ljudske šole, Dol. Branica388 388 Žal že spet ni navedeno število sodelujo-521. Umek, Kobarid čih učencev. Zbrali so 9 bakrenih novcev. Ali to pomeni, da jih je sodelovalo devet? 522. Fran Umek, finančni nadkomisar, Kobarid V Ročnem kažipotu za leto 1911 je imenovani takole zabeležen: 389 C. kr. finančna straža s komisarijatom, Roč- »c. kr. finančna straža s komisarjatom – Umek Franc, komisar.«389 ni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI., str. 142. 523. Ana Urbančič, Kobarid 524. Jos.[ip] Urbančič [?–1911], naduč.[itelj], Bilje Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 173 Za leto 1911 Gabršček sporoča žalostno vest, da je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici v starosti 32 let umrl Josip Urbančič, 390 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-nadučitelj iz Bilj.390 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 365. 525. Adolf Urbančič, mesar, Gorica Takole je imenovani oglašal: » […] mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higienično opremljena. Na zahtevo strank se pošilja meso na dom. Zvečer lahko postreže strankam, ako se oglase na dom v 391 Adolf Urbančič, [čas. oglas], Soča, Gorica, isti hiši I. nadstropje.«391 Med aretiranimi in privedeni na goriški 7. 4. 1914, 44/20, str. 4. grad 30. 7. 1914 so bili: »[…] dr. Gradnik, njegov oče, dr. Puc, A. 392 Gabršček, mesar Urbančič iz Gorice, učitelj Muznik iz Trente, Petra SVOLJŠAK, »Označen sem namreč za sumljivega in državi nevarnega prijate- župan Josip Sfiligoj iz Biljane, občinski tajnik Kožlin iz Biljane, lja iredente«. Drobtinica o političnem pre-njegov brat itd. […]«392 ganjanju Andreja Gabrščka med 1. svetov- no vojno, v: Marušičev zbornik. Zgodovino- 526. Alojzij Urbančič (1876–1950), nadučitelj, Vogrsko pisec zahodnega roba prof. dr. Branku Ma- rušiču ob 80-letnici (ur.: P. Kolenc et al.), Učiteljišče je obiskoval v Kopru. Leta 1895 je učiteljeval v Kalu Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, nad Kanalom, 1896–97 v Dornberku, 1898–1902 v Batujah, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Go- 1902–11 v Mirnu. V zadnjem navedenem kraju je leta 1905 rica, Založba ZRC, Ljubljana – Nova Gorica 2019, str. 352. potekal čevljarski strokovni tečaj, ki so ga zaključili z razstavo. Udeležilo se ga je 29 mojstrov in pomočnikov. Poučeval je pri-znani čevljarski strokovnjak Josip Hulka, prevajal pa je domači 393 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-nadučitelj Alojzij Urbančič. Oba sta zaslužna za uspelo razsta-dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 193. vo.393 Leta 1911 so ga premestili na Vogrsko, kjer ga je zajela vojna. Pred tem je sodeloval v podružnici Družbe sv. Cirila in 394 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Metoda (Volčja Draga, Vogrsko) kot tajnik (1911/14) in zatem družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– kot predsednik (1915 ?). 394 Skupaj z vrsto političnih in narodnih 1918. Življenje in dela, str. 420. 395 delavcev so ga julija 1914 zaprli na Goriškem gradu in pretila mu (Spletni vir 79). Prim.: »Goriško okrajno društvo moramo zopet vzbuditi k življe-je konfinacija. V letih 1922–26 je spet učil v Mirnu, 1926 je bil nju. Ker njegovo predsedništvo še vedno prisilno premeščen v Kožbano, a je zaradi preganjanja še istega bega po tujem svetu, sklicujem kot dru- štveni odbornik vse učiteljstvo našega leta emigriral v Jugoslavijo. Učil je na osnovni šoli v Dobu pri okraja na stanovski sestanek dne 4. aprila Domžalah ter bil nazadnje šolski nadzornik; leta 1935 je odšel v t. 1. ob 10. uri predpoldne v Gorico k Jelenu.[…]. Pridite vsi, ker le v popolni organi- pokoj in se vrnil v Kobarid, kjer je živel do smrti. – Urbančič je zaciji moremo udejstviti svoj stanovski bil dolgo v vodstvu Goriškega učiteljskega društva: najprej taj-program in olajšati svoje gorje, ki je tako nik, nato podpredsednik, 1922–6 predsednik, član šolskega po-silno, ker se je zrušila tudi ljubljena rodna gruda, ki ječi z nami vred v trpljenju in sol- litičnega odseka Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Tr-zah! Vstajenje je tu! Vzdramimo tudi svojo stu (izvoljen 1920), kjer se je močno potegoval, da ne bi na slo-stanovsko organizacijo in vzpostavimo zrušene šole povsod širom našega okraja! venskih ljudskih šolah na Primorskem uvajali italijanščine kot Tovariši, tovarišice! Dvignimo se! V Koj-drugi deželni jezik; sodeloval je tudi v sokolskem društvu. 395 skem, dne 18. marca 1918. Alojzij Urbančič, naprošen po mnogih drugih.« -g-, Goriško »Leta 1926 je bil suspendiran iz učiteljske službe. Odšel je v Ju-okrajno društvo, Učiteljski tovariš, Ljublja- goslavijo. Med NOB je bil aktiven član OF.«396 na, 22. 3. 1918, 58/6, str. 4. 396 527. Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-Anton Uršič, Kobarid, trgovec telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju Kobariško Narodno knjižnico je ustanovil Simon Gregorčič zgodovine slovenskega šolstva na Primor- (1844–1906) leta 1871. Med njegovimi pomočniki je bil tudi tr-skem, str. 422, 513. 397 govec in posestnik Anton Uršič. 397 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. 174 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • 528. Narodne, kulturne, politične in gospodar- Uršič, Kobarid ske črtice, II., str. 52. 529. A. Uršič, dijak 530. Jakob Uršič, Kobarid 531. [Fran] Uršič (1869–1953), nadučitelj, Žaga Minka Lavrenčič Pahor je objavila, da je bil rojen 17. 1. 1869 v Kobaridu. Maturiral je 18. 7. 1890 v Kopru, strokovni izpit pa opravil 12. 11. 1892 prav tam. Od 1890 do 1891 je služboval v Nemškem Rutu. Gabršček je v Osebnih vesteh, 30. 8. 1902, med imenovanji učiteljev omenil tudi Frana Uršiča na Žagi, kjer je poučeval do leta 1914. Leta 1912, ko je daroval za Narodni mu- 398 Prav tam, str. 70. zej v Gorici, pa je napredoval v nadučitelja. 398 Med prvo svetovno vojno, od leta 1916 do 1918, je poučeval v begunskem tabori- šču Brück ob Litvi. Po vojni se je vrnil v Sedlo in od leta 1919 do 1930 služboval v Bovcu, od koder je bil premeščen v notranjost Italije. Med 1943 do 1945 je v Bovcu poučeval otroke po družinah. Leta 1947 do 1953 je bil ravnatelj v Bovcu, kjer je 3. 2. 1953 399 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči- preminil.399 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 532. Uršič, učenec c. kr. prip.[ravnik], Kobarid skem, str. 424–425. V • 533. Valenčič, dr. odv.[etniški] kandidat, Gorica 534. Zina Vazzaz, profesorjeva žena, Gorica Darovalka je soproga prof. dr. Ludvika Vazzaza. V podnaslovu 400 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro- »Obnovitev podružnice sv. C. M. – za dve novi slovenski šoli«400 dne, kulturne, politične in gospodarske, II. , je Gabršček zbranim gospodom razložil načrt za izgradnjo slo-str. 272. venskega vrtca in ljudske šole na Blanči (Gorica) ter za izgradnjo vrtca in ljudske šole v Krminu. V novi odbor je bil izbran Vazzaz kot tajnik. In še: »V Gorici umrl nagle smrti [1907] davčni nadzornik v pokoju Franc Kokole, rodom iz Kobarida. Zapustil je 401 Prav tam, str. 235. hčer Zinko, poročeno z goriškim prof. Vazzazom.«401 535. Jožef (Josip) Velikonja (1889–?) Po navedbi Minke Lavrenčič Pahor je bil učitelj, rojen v Šrandre- žu 11. 12. 1889. Maturiral je 7. 7. 1909 v Gorici in strokovni izpit opravil 16. 11. 1911 prav tam. Med letoma 1909 in 1912 poučeval v Strmcu, potem v Orehku pa v Borjani do leta 1914, ko je bil mobiliziran. Leto dni je bil v jugoslovanski vojski. Kakor mnogi zavedni slovenski učitelji je moral po prvi svetovni vojni emigrirati v Jugoslavijo. Poučeval je v Polzeli, Spodnji Polskavi, Pra- 402 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-garskem. Leta 1946 se je upokojil. 402 telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine slovenskega šolstva na Primor- 536. N. Velikonja, VII. raz.[red], Dol skem, str. 27, 432. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 175 537. Ivan Verč, Šmarje 538. St. Vičič, učitelj, Sv. Tomaž 539. L. Vidmar, župn.[ijski] dekan, Bovec 540. Ivan [Nepomuk] Vidmar [1861–?], dekan, Bovec V zapisniku občnega zbora Muzejskega društva Gorica so zapi- sali: »Z veliko požrtvovalnostjo je zbiral po Bovcu starine preč. 403 Muzejsko društvo, Soča, Gorica, 24. 3. g. dekan Ivan Vidmar.«403 V letih 1900/06 je opravljal funkcijo 1914, 44/14, str. 3. predsednika v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Bov- 404 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-cu. 404 Gabršček je v II. knjigi objavil, da se je bovški dekan I. N. družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– Vidmar leta 1916 naselil v Št. Vidu pri Domžalah.405 1918. Življenje in dela, str. 358. 405 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-541. Josip Vittori (?–1919), nadučitelj 406 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- Na slovensko mestno šolo v Stari gori (Ajševici) v Gorici je prišel ce, II. , str. 510. z Vrha nad Rubijami učitelj Vittori, miren in tih rodoljub. Leta 406 Josip Vittori, Slovenec, Ljubljana 16. 4. 1919, 47/87, str. 6. 1911 je postal član novega odbora Narodne prosvete.407 O učite- 407 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-lju Vittoriju so se razpisali tudi v tržaški Edinosti, ob priložnosti, dne, kulturne, politične in gospodarske črti-ko ga je Mestni šolski svet predlagal za napredovanje v 2. plačil-ce, II. , str. 8, 360. ni razred, zato ker je […] »pripoznan kakor izvrsten pedagog. V mestnem šolskem svetu pa sedi tudi znani političen razgrajač dr. Achille Vecier; ta se je že v dotični seji uprl povišanju Vittorija iz razloga, ker je ta–Slovenec, drugega vzroka ni mogel navesti.« Pisec notice se je še spraševal: »[…] V Gorici torej za mestne šolske stvari ni potreba nobenega šolskega nadzornika, še manje pa mestnega, okrajnega ali deželnega šolskega sveta, ker že vse 408 Goriški municipij in mestni učitelji, Edinost, opravlja sam municipij s protekcijo raznih svetovalcev.[…]« 408 Trst, 4. 7. 1908, 33/183, str. 4. 542. Vižintin, Sovodnje V reklamnem oglasu preberemo: »Z. Vižintin primorska indu- strija za pletarstvo v Sovodnjah pri Gorici. Najmodernejše mobilije–za veže, verande – balkone, vrtove – kopališča – Najfinejše mobilije iz Peddig in industrijske cevi, bambusa itd. – po načrtih 409 Z. Vižintin, [čas. oglas], Soča, Gorica, 16. 4. pravih umetnikov.–Edina tvrdka te vrste na celem jugu.«409 1914, 44/24, str. 4. 543. Vlad.[imir] Vodopivec, učiteljiščnik II. t.[ečaj] V učiteljiščniku prepoznam Vladimirja Vodopivca, ki je opravil zrelostni izpit v vojnem obdobju pred posebno komisijo v Ljubljani. Izpite je omogočilo jugoslovansko »naučno ministrstvo« 410 -g-, Zrelostni izpiti, Učiteljski tovariš, Lju-gojencem in gojenkam goriških učiteljišč. 410 bljana, 28. 7. 1916, 56/15, str. 4. 544. Lud.[vik] Volarič, Robič 545. Ferdinand Volarič, trgovec, Kobarid 546. Volarič, krojaški mojster, Kobarid 547. Janez Vončina [?–1914], Jagršče Iz objavljene osmrtnice citiram: »’Šebreljska štedilna posojilnica’ naznanja tužno vest, da je nje član nadzorstva Janez Vončina 176 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • posestnik, član Sirotinskega sveta, sodni cenilec i. t. d. v Jagrščah dne 8. julija 1914 po mučni kratki bolezni previden z Najsvetej- šim umrl. Njegovi preostali družini udano sožalje. Ob enem pa se zahvaljujemo vsem, ki so se pogreba vdeležili, pevcem za za-pete žalostinke in gospodu. Šebrelje, dne 9. julija 1914 ‘Šebrelj- 411 Janez Vončina, Novi čas, Gorica, 17. 7. 1914, ska štedilna posojilnica’«. 411 5/29, str. 8. 548. Alojz Volk, Osek 549. Anton Vovk, Černiče 550. J. Vovk, učitelj, Gorica Pred vojno napovedjo je c. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici sklenila svoje zadnje redno delo. Med učitelji in profesor- 412 Andrej GABRŠČEK, Goriški Slovenci. Naro-ji je naveden tudi J. Vovk, ki je poučeval stenografijo.412 dne, kulturne, politične in gospodarske črti- ce, II. , str. 466. 551. Vouk, učitelj, Gorica 552. [Alojzij] Vrč, nadučitelj, Kanal Alojzij Vrč je bil leta 1918 izvoljen v novo ustanovljeno Učiteljsko društvo za goriški okraj; o konstituiranju je poročal Učiteljski 413 Učiteljsko društvo za goriški okraj, Učitelj-tovariš. 413 ski tovariš, Ljubljana, 28. 6. 1918, 58/14, str. 4. 553. Ivan Vrtovec, Šmarje 554. Vuga, III. l.[etnik] 555. Josip Vuk, Miren 556. Ant.[on] Vuk, Črniče, št. 100 557. Henr.[ik] Vuk, Miren V Mirnu je delovalo nad 250 čevljarjev, med njimi je bil po poro- 414 Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gra- čanju Ročnega kažipota iz leta 1905 tudi imenovani. 414 Mož je bil diščanskem za navadno leto 1905, XI., Gori-odbornik podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mirnu v letih ška tiskarna, Gorica 1905, str. 92. 415 1914/15 (?). 415 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 390. Z • 558. Aleks.[ander] Zaletel, Hruševje 559. Rafael Zimic, gostilničar, Deskle Očitno so bili gostinski prostori prikladni tudi za nabiralne akcije, o čemer sporoča notica: »V nedeljo dne 15. t. m. priredijo fan-tje v Desklah veselico v salonu gostilne g. Raf. Zimic z raznovr-stnim in jako zabavnim vsporedom. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina: Sedeži po 1 K, stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo cerkvenih stopnic, se preplačila hvaležno 416 Deskle, Goriški list, Gorica, 7. 2. 1914, 1/1, vsprejemajo.«416 str. 2. 560. Raf.[ael] Zimic, Deskle Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 177 561. Miha Zimic, posestnik, Deskle 562. Maks Zimic, gostilničar, Plave 563. Iv.[an] Znidarčič, stavbenik, Gorica Njegov časopisni oglas se je glasil: »Iv. Znidarčič & dr. stavb. Tvrdka v Gorici, Via Mattoli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesi-fal. strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zi- 417 Iv. Znidarčič, [čas. oglas], Soča, Gorica, 15. dovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo.«417 3. 1912, 42/19, str. 3. Prim.: V. Znidarčič, Imenovani je bil tudi med odborniki podružnice Družbe Cirila [čas. oglas], Novi čas, Gorica, 1. 3. 1912, 3/9, str. 9. in Metoda v Gorici v letih 1912/14.418 418 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– 1918. Življenje in dela, str. 376. Ž • 564. Gospa Aug.[usta] Žagar, Gorica 565. Avg.[ust] Žerjal, učenec 5. raz.[red], Šolski dom, Gorica 566. Alojzij Živic, ključavničar, Gorica Konec 19. stoletja je imenovani ključavničar v Gorici in njeni okolici izdeloval štedilnike. Nameščal je litoželezne plošče z od-stranljivimi koncentričnimi obroči, vratca kurišč in pečice, ko- 419 Špela LEDINEK LOZEJ, Od hiše do niše. Ra-vinske okvirje in mreže, kotličke in ročaje. 419 Ohranjen reklamni zvoj kuhinje v Vipavski dolini, Dissrtationes oglas se glasi: »Alojzij Živic kovač v Gorici, Rabatišče št. 9 spre-5, Inštitut za slovensko narodoslovje, ZRC SAZU, Ljubljana 2015, str. 69. jema vsakršno delo, ki spada v njegovo obrt po zelo nizkih ce- 420 Ka žipot po pokneženi grofovini Goriško-nah.«420 Gradiški, 1894, I., (ur. in izdal Andrej Gabr- 567. šček), Goriška tiskarna, Gorica 1894, b. p. Fani [Franja] Živec (1883–1971), Dutovlje Po končanem učiteljišču v Gorici je v letih 1903−1927 poučevala v Dutovljah. Pod imenom Franja Živec je v letih 1911/14 navedena kot blagajničarka v podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda 421 Andrej VOVKO, Odborniki in članstvo po-Dutovlje in okolica.421 Z odločbo fašistične oblasti bi morala v družnice Družbe sv. Cirila in Metoda 1885– notranjost Italije, vendar je premestitev odklonila in se predča-1918. Življenje in dela, str. 374. sno upokojila. »Nekaj mesecev po ukinitvi slovenskega jezika na osnovnih šolah, je fašistični sekretar sklical v Sežani sestanek slovenskih in italijanskih učiteljev. Na sestanku je povedal, da je odslej naprej prepovedano vsako uporabljanje slovenščine pri pouku in zapretil s posledicami vsakemu, ki te odredbe ne bo upošteval. Učiteljica Živčeva je ostro nastopila in povedala, da 422 Minka LAVRENČIČ PAHOR, Primorski uči-je odredba nenaravna in protizakonita, da slovenski otroci pou-telji 1914–1941. Prispevek k proučevanju ku ne bodo mogli slediti, ker jim je italijanski jezik tuj. Takrat se zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem, str. 516. Pričevanje Minke Lavrenčič je sekretar razburil in ji zagrozil z odpustom. […]. 422 Po upokoji-Pahor se nekoliko razhaja z zapisom v ele- tvi je neumorno učila rojake z besedo in zgledom. Ko je po drugi ktronskem geslu. Ta ne trdi, da je bila učiteljica po hitrem postopku premeščena v svetovni vojni zavezniška vojaška uprava odprla v Trstu in Coni notranjost Italije, kar pa je zabeleženo v A slovenske šole, se je Živčeva prijavila in pričela poučevati v besedilu Lavrenčič Pahor. 178 POSKUS REKONSTRUKCIJ POSKUS ERNE E URESNIČENE KONSTRUKCIJ GA E SLOVE NEURE NSKE SNIČE GA NE N GA AR N ODNE AR GA ODNE M GA UZE M JA UZEJ V A G V OR G ICI OR • ICI 1910–1914 – • 1910–1914 Skopem in Dutovljah. Septembra 1947 se je umaknila v Trst in tam učila na osnovni šoli pri Sv. Ivanu, in sicer do upokojitve leta 1949. Nekaj let za tem se je preselila k nečaku v Pordenone, kjer 423 (Spletni vir 80). je tudi pokopana. 423 568. Fr.[anc] Žnideršič (1866–1929), c.-kr. ravnatelj, Gorica Po izobrazbi je bil klasični filolog. Od leta 1893 je delal kot suplent na goriški realki, nato je učil na goriški državni gimnaziji, zatem postal ravnatelj ženskega učiteljišča in po vojni ravnatelj 424 Prim.: Fran ŽNIDERŠIČ, Izprehodi… s po-realke v Idriji. Objavljal je krajše črtice, zlasti lovske zgodbe. 424 kojnim dr. Hilarijem Zornom, v: Goriški spo- mini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 471. Umestno je omeniti, da je v jeseni 1917 v Kromerižu predvsem na pobudo Frana Žnidaršiča, ki je bil organiza- W • tor in nadzornik slovenskih in italijanskih begunskih šol na Moravskem, odprli slo- 569. Ana Wagentrutz, Bovec venski ljudskošolski zaposlovalni tečaj. Pri- m.: Tatjana HOJAN, Izbor člankov o prvi Priimek ne zveni slovensko, zato me je še posebej zanimalo po-svetovni vojni v pedagoškem časopisju od reklo gospe A. Wagentrutz. Moja domneva je, da je bila v sorod-leta 1914 do leta 1918, str. 338. stveni zvezi z Jožefo Wagentrutz, sicer vpisano v Dekanijo »Cir-kno«, in Johanom Wagentrutzem, kar pa bi bilo potrebno razi- skati in potrditi v ustreznih arhivih. V Dekaniji Bovec je Ana pr-vič omenjena leta 1894; nato ji tam sledimo do leta 1903, ko je 425 Navajam zgolj prvo navedbo imenovane, vsakokrat navedena med imenovanimi. V letu 1904 pa je razvr- čeprav so jo med številnimi drugimi vpiso- ščena takoj za kaplanom, s pripisom »zas.[ebnica]«.425 Sklepam, vali po kronologiji v novo izdane koledar-je. Prim.: Dekanija Bovec, Imenik častitih da se ji je status spremenil. Za Narodni muzej v Gorici je darova-p. n. udov družbe sv. Mohorja za leto 1893, la leta 1913 kiparske stvaritve in tudi tedaj je bila vpisana na pre-Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto stižno mesto. Že po tem sklepam, da gre za premožno gospo. 1894, Celovec 1893, str. [17]. Šele leta 1903 se zgodi sprememba in A. Wagentrutz v koledarju postavijo na prestižno mesto. Prim.: Dekanija Bovec, Imenik častitih p. n. udov družbe sv. Mohorja za leto 1903, Ko- ledar družbe sv. Mohorja 1904, Celovec 1903, str. [17]. Zlata knjiga: darovalci–zbiralci 179 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Prijatelj c. kr. učitelj Kobarid čepica iz drevesne gobe etnološko 26. 11. 1910 gradivo Josip Prijatelj c. kr. učitelj Kobarid nekaj starih slov. arhivsko 26. 11. 19101 testamentov iz 16. stoletja gradivo Ivan Gyra arheolog Gorica 15 oljnatih slik iz leta 1700 likovna umet. 20. 12. 1910 (neznani goriški avtor) [Ivan] Koštiál profesor Gorica 2 avstrij. bankovca iz l. 1806 numizmatika 20. 12. 1910 (10 fl.) in 1800 (1 fl.). Fabčič, prinesel tiskarno Gorica japonski bajonet orožje 20. 12. 19102 Alojzij Krušič iz vodja Port-Arturja [Ivan] Koštiál profesor Gorica 3 novci (Meksiko, Italija, numizmatika 10. 1. 1911 Avstrija) Anton Rejec 1 stari srebrn denar iz numizmatika 10. 1. 1911 l. 1709 Hojak učiteljišč. 2 beneška novca numizmatika 10. 1. 1911 Sardoč učiteljišč. 2 stara novca numizmatika 10. 1. 1911 Bravničar učitelj 1 novec numizmatika 10. 1. 1911 Paljk učitelj 1 stari avstr. novec numizmatika 10. 1. 1911 Bajt učitelj novec iz Indije numizmatika 10. 1. 1911 1 Za narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 26. 11. 1910, 12/94, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 26. 11. 1910, 40/135, str. 3. 2 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 12. 1910, 12/101, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 12. 1910, 40/144, str. 3. 180 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Andrej deželni Gorica 2 starinska, menda konjska naravoslovje 10. 1. 19113 Podgornik uradnik zoba, iz podzemne jame pri Nabrežini [Viktor] Bežek c. kr. 7 starih novcev numizmatika 17. 1. 1911 ravnatelj Ant. Šapla [odv. kan.] [Gorica] 2 srebrna denarja numizmatika 17. 1. 1911 (Leopold I.) [Ivan] Košitál profesor Gorica 1 stari denar numizmatika 17. 1. 1911 Emil Kavčič 1 stari denar numizmatika 17. 1. 1911 Karl Kavčič urad. kupica, dajali v dar o priliki zgodovinski 17. 1. 1911 »Kmečke poroke carja Nikolajo II. predmet banke« Karl Kavčič urad. Mirosl. Vilhar fotografija 17. 1. 1911 »Kmečke banke« Karl Kavčič urad. 2 stara atlanta iz l. 1725 likovna umet. 17. 1. 1911 »Kmečke in 1728 banke« Karl Kavčič urad. razprava o Toplicah iz knjižno 17. 1. 1911 »Kmečke l. 1777 gradivo (?) banke« [Anton] Kutin 2 novca numizmatika 17. 1. 1911 Bernetič, Mayer, dijaki 4 novci numizmatika 17. 1. 19114 Bravničar U. Bajc naduč. 1 stari papirnati denar numizmatika 28. 1. 1911 vdova 2 gld.; [Ernest] dr. 4 stari novci numizmatika 28. 1. 1911 Dereani A. Čibej, po dr. Krmin 21 kom. starih novcev numizmatika 28. 1. 1911 Levpuščku A. Čibej, po dr. Krmin 1 spominska svetinja nabožni pred. 28. 1. 1911 Levpuščku A. Čibej, po dr. Krmin 1 prstan nakit 28. 1. 1911 Levpuščku A. Čibej, po dr. Krmin 1 petrefakt, polž naravoslovje 28. 1. 1911 Levpuščku Adolf Štrekelj 17 kom. starih novcev numizmatika 28. 1. 1911 And. Jakil Rupa 1 skleda, 1 lonec, 1 krožnik arheološko 28. 1. 19115 iz rimske dobe gradivo Viktor Črnko 1 srebrn prstan nakit 4. 2. 1911 3 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 1. 1911, 13/3, str. 2; Za narodni muzej, Soča, 10. 1. 1911, 4/4, str. 2. 4 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 17. 1. 1911, 13/5, str. 2.; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 17. 1. 1911, 41/7, str. 2. 5 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 1. 1911, 13/8, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 28. 1. 1911, 41/12, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 181 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Patek klepar 2 srebrna novca numizmatika 4. 2. 1911 Gregorič po dr. 4 stari novci numizmatika 4. 2. 1911 Levpuščku Anton Marinič Vitovlje 1 stari novec numizmatika 4. 2. 1911 Albin Radikon 1 slov. knjigo iz l. 1720 knjižno grad. 4. 2. 19116 [Anton] Kutin c. kr. učitelj Tolmin petrefakt (okamenina) naravoslovje 7. 2. 1911 [Janko] Bratina star kmetski zapisnik iz arhivsko 7. 2. 1911 l. 1802, Batuje gradivo Šubic prof. 2 stara novca numizmatika 7. 2. 1911 [Ivan] Koštiál prof. 2 stara novca numizmatika 7. 2. 1911 Marcola, dijaki 8 starih novcev numizmatika 7. 2. 1911 Mungerli, učiteljišča Martelanc Birsa gimn. 1 srebrn denar Jožefa II. numizmatika 7. 2. 1911 Vladimir Furlani učitelj Štandrež Veriti, keršanski nauk IV. knjižno gradivo 7. 2. 19117 in V. del (l. 1834); Japelj, Ta veliki katekizmus (l. 1779.) [Anton] trgovec Gorica stara omara z različnimi pohištvo 14. 2. 1911 Medved predali in skrivnimi vraticami. Kaže slog italij. beneške umetnosti [Anton] trgovec Gorica 2 stara bankovca numizmatika 14. 2. 1911 Medved (1 fl. in 5 ft). [Franc] Križman nadučitelj [Šempas] zbirka petrefaktov naravoslovje 14. 2. 1911 (polži, listi, ribe itd.) Lavoslava zbirka 19 starih novcev numizmatika 14. 2. 19118 Koršič Ignac Kovač župan 4 stari rimski novci izkopani numizmatika 18. 2. 1911 v Ajdovščini Dietz c. kr. stara puška na kremen orožje 18. 2. 1911 kontrolor [Lovrenc] pevovodja zbirka 40 novcev numizmatika 18. 2. 1911 Kubišta Viktor Silič stara svetinja nabožni pred. 18. 2. 1911 Josip Balič nadučitelj 5 starih novcev (med temi numizmatika 18. 2. 1911 1 cesarja Galbe, najden nad Avčami) Pirjevec ravnatelj jelenov rog izkopan v renški naravoslovje 18. 2. 19119 okolici. 6 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 4. 2. 1911, 13/10. str. 4; Soča, Gorica, 4. 2. 1911, 41/11, str. 3. 7 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 7. 2. 1911, 13/11, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 7. 2. 1911, 41/15, str. 2. 8 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 14. 2. 1911, 13/13, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 2. 1911, 41/18, str. 3. 9 Darovi za »Narodni muzej« Soča, Gorica, 18. 2. 1911, 41/20, str. 3; »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 21. 2. 1911, 13/15, str. 3. 182 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ernest Klavžar Franul de Weisenthurn, knjižno gradivo 25. 2. 1911 Saggio grammaticale italiano-cargnolino, Trieste 1811. Slovnici je dodan tudi praktični del, ki obsega ponatis Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Dietz c. kr. 2 rimska novca numizmatika 25. 2. 1911 kontrolor Črnko 1 stari denar numizmatika 25. 2. 1911 Egidij Špacapan na Livadi 3 stare denarje numizmatika 25. 2. 1911 [Franc] Finžger c. kr. nadz. Metelkova slovnica knjižno grad. 25. 2. 1911 Fr. Kocjančič Podgora 3 stare kanonske krogle orožje 25. 2. 1911 izkopane na Kalvariji Fr. Jakil Rupa rimsko bodalce, arheološko 25. 2. 1911 najdeno v Rupi gradivo R.[udolf] trgovec Gorica dr. Tonklijeva diploma arhivsko 25. 2. 191110 Drufovka »Slovenske Matice«; razni gradivo slovenski razglasi in letaki iz l. 1848 Milan Kenda učitelj 1 srebrni novec numizmatika 7. 3. 1911 Jos. Dekleva trgovec 1 papr. gld. numizmatika 7. 3. 1911 Miha Kožman trgovec 1 svetinja (redko delo) nabožni pred. 7. 3. 1911 Miha Košir lekarnar 2 stara novca numizmatika 7. 3. 1911 Ruštja nadučitelj Bate 3 stari srebrni novci numizmatika 7. 3. 1911 Josip Balič učitelj Vrh 4 stari novci; numizmatika 7. 3. 1911 božinka (svetinja); nabožni pred. l izvod slav. govora o arhivsko sv. bratih Cirilu in Metodu, gradivo ki ga je imei v dvorni cerkvi sv. Mihaela na Dunaju l. 1776 Ig. Premlehner; 1 orig. slovensko pismo kmeta Ant. Berbuča iz Sela na brate Besednjake na Brjah leta 1838; arhivsko gradivo Miha Stergar Avške 1 stari srebrn novec (velika numizmatika 7. 3. 1911 Srednje oblika) Jakob Pellegrini Solkan stara svetinja iz l. 1271 nabožni 7. 3. 1911 (hišica Mat. božje predmet v Nazaretu) 10 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 25. 2.1911, 13/16, str. 4; Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 25. 2. 1911, 41/23, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 183 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Martelanc učitelj. III. l. 2 stara novca numizmatika 7. 3. 1911 Prinčič učitelj. II. l. 1 stari novec numizmatika 7. 3. 191111 [Jožef] Kenda Pohlinova Abecedika knjižno gradivo 11. 3. 1911 (nepopolno) Šubic prof. zob jamskega medveda naravoslovje 11. 3. 1911 Lutman Sovodnje 1 stari novec numizmatika 11. 3. 1911 Turk, Koršič, dijaki III. 5 starih novcev numizmatika 11. 3. 1911 Čopi letnika [Franc] Gatej urar Tolmin jako čudno zraščen kos lesa naravoslovje 11. 3. 1911 Benedikt Poniž Janeza Svetokriškega, knjižno gradivo 11. 3. 1911 Pridige 1. zvezek (l. 1691); Schönleben, Evangeliji (l. 1672) I. Toroš 1 stari novec numizmatika 11. 3. 1911 Joško Hrovat Ajdovščina 1 stari novec numizmatika 11. 3. 1911 Jug teolog Gorica 2 novca; numizmatika 11. 3. 1911 1 stari pečat pečatniki [Jožef] Kenda učit. 1 stari novec numizmatika 11. 3. 1911 J. Tomšič osmošolec 8 starih novcev numizmatika 11. 3. 1911 Albin Radikon 4 stari novci; numizmatika 11. 3. 1911 1 svetinja nabožni pred. Tavčar gimn. 1 stari novec numizmatika 11. 3. 1911 Marija 2 papirnata fl. 1866 in 1882; numizmatika 11. 3. 191112 Kopačeva 1 novec srebrni iz l. 1638; 2 druga novca Benedikt Poniž Katekizem 1869; slov. knjigi knjižno gradivo 18. 3. 1911 l. 1846 in 1875; tiskane pesmi od Petra Podrecca; več rokopisov; arhivsko grad. solnčne ure (zelo redke); teh. kultura 5 spom. svetinj med temi zgod. pred. tudi iz Taborja v Vipavi l. 1870. Jožefina Tavčar 1 stari romarski rožnivenec nabožni 18. 3. 1911 iz povodnih orehov predmet Ant. Klančič Podgora 1 kanonska krogla (30 kg) orožje 18. 3. 1911 Bevk III. I. 1 kresilo etnol. grad. 18. 3. 1911 Lovrenčič III. I. 1 izrezlana pipa iz Šempasa etnološko 18. 3. 1911 gradivo Levpušček dr. 1 novec numizmatika 18. 3. 1911 11 Za narodni muzej darovali, Soča, Gorica, 7. 3. 1911, 41/27, str. 2; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 3. 1911, 13/20, str. 3. 12 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 3. 1911, 13/20, str. 3; Za narodni muzej darovali, Soča, Gorica, 11. 3. 1911, 41/29, str. 2. 184 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Bajc naduč. 4 novce numizmatika 18. 3. 1911 vdova Kutin trg. 1 novec numizmatika 18. 3. 1911 Rudolf trgovec Gorica 1 slikan čebelni pan etnološko 18. 3. 1911 Drufovka (končnica) mladostni mlin gradivo Fr.[anc] naduč. 1 srebrni denar l. 1783 numizmatika 18.3. 191113 Križman (večja oblika). [Štefan] Šegala Kanal 17 starih novcev, numizmatika 28. 3. 1911 1 svetinja nabožni pred. Vinko Bandelj Vrh Ka- 1 zlat prstan star 500 let nakit 28. 3. 1911 nalski (beneško delo) Ig.[nacij] Saunig 1 puška »Suider orožje 28. 3. 1911 sistem« (prva armadna amerikanska) J.[anko] Bratina dr. fotografije iz 1870 leta (dr. fotografije 28. 3. 1911 Lavrič, dr. Razlag, Tomšič (1. ured. »Slov. Nar.«), Levec, Šuklje itd.) Rudolf trgovec Gorica 7 petrefaktov (polži) naravoslovje 28. 3. 1911 Drufovka Josip Balič 1 stari novec numizmatika 28. 3. 1911 52 listov, obsegajoči knjižno gradivo glagolski brevijar iz 17. stoletja: Janus Parmonius; etnološko grad. llyrien u. Dalmatien iz leta 1816, s podobami o narodnih nošah [Ferdo] prof. Pesmi Val. Vodnika 1840; knjižno gradivo 28. 3. 191114 Seidl Punt nebeski od lv. Grličiča, Benetke 1707; Zarcalo duhovno, Benetke 1612; Kronika Pavla Vitezoviča, Zagreb l. 1744. Vinko Bandelj Agathon 1773; Španske knjižno gradivo 1. 4. 1911 dvorne spremembe 1808; Italj. metoda od G. Garstairs 1892. Zadnji del te knjige obsega vzorce lepopisja vseh jezikov. Jos. Budin 2 novca numizmatika 1. 4. 1911 Fr. Lasič Vrtojba 4 novce numizmatika 1. 4. 1911 Fr. Strnad nadučitelj 1 papir. 2 gld. l. 1800 numizmatika 1. 4. 1911 v p. 13 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 3.1911, 13/22, str. 3; Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 18. 3. 1911, 41/32, str. 2–3. 14 Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 28. 3. 1911, 13/25, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 30. 3. 1911, 41/36, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 185 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Iv. Komidar Miren 1 novec numizmatika 1. 4. 1911 Klančič županova Podgora srebrno „cvanckarco“ iz časa numizmatika 1. 4. 1911 sopr. Mar. Terezije Prinčič učit. II. 2 stara novca numizmatika 1. 4. 191115 Kacafura dijak Podgora knjiga »Das Tierreich«; knjižno grad. 8. 4. 1911 spominska svetinja o priliki zgod. pred. zaroke cesarjeviča Rudolfa in Štefanije; Šopek cvetlic iz Jeruzalema; 1 denarnica (Perimutter/ naravoslovje biserna matica) etnološko gradivo Vuga III. letnik 1 relief iz gipsa (Kristus likovna umet. 8. 4. 1911 in Marta); numizmatika 3 novce Josip Vittori 1 stara majolika etnološko grad. 8. 4. 1911 Jos. Urbančič naduč. Bilje 1 srebrn novec iz dobe numizmatika 8. 4. 1911 Aleksandra Velikega Ciril Kraševec cand. iur. Metelko, Serze knjižno grad. 8. 4. 1911 in sposnemje; 1 čutarica (staro domače etnološko delo). gradivo Tvrdka „Kumar Gorica 1 stara puška orožje 8. 4. 1911 in Saunig“ Bradaška IV. letnik 1 knjiga (polovica Japelj, knjižno gradivo 8. 4. 1911 polovica Pohlin). Josip Vuk Miren 1 novec numizmatika 8. 4. 1911 Anton Bele Osek 1 novec numizmatika 8. 4. 1911 Jos. Marušič Miren 1 meč; orožje 8. 4. 1911 izrezljan relief (Sv. Marka likovna umet. v podobi leva) Jos. Beltram 1 bodalo orožje 8. 4. 1911 Josip Soban sod. ofic. 1 papir. bankov. l. 1858 numizmatika 8. 4. 1911 Josip Balič učitelj Vrh sv. 1 kanonska kroglja najdena orožje 8. 4. 191116 Mihela v Ločniku; P. Rugerij Pridige II. d. knjižno gradivo (nepopol.); 2 zvezka „Novic“ (1845, 46 ) H.[inko] učit. [Gornje Slomšek, Drobtinice leto 50, knjižno gradivo 18. 4. 1911 Klavora polje p. 51, 52; numizmatika Kanalu] 1 novec; nabožni pred. 1 svetinja 15 Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 1. 4. 1911, 13/26, str. 2; Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 1. 4. 1911, 41/37, str. 3. 16 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 8. 4. 1911, 13/28, str. 3; Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 8. 4. 1911, 41/40, str. 3. 186 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Bavdaž Kanal 70 starih novcev numizmatika 18. 4. 1911 Sedej vikar Levpa Grof Edling, Veliki knjižno gradivo 18. 4. 1911 katekizem 1779 Petrina Trop Sv. Lucija 4 novci numizmatika 18. 4. 1911 Skrt cerkovnik Levpa 1 klešče za luč s tresko etnološko grad. 18. 4. 1911 Mat. Lavrenčič naduč. Št. Peter rokopis slov. pesmi z notno gradivo 18. 4. 1911 notami z leta 1832; 1 stari papir gld.; 1 novec numizmatika [Vlad.] Korsič učitelj Gorica 23 starih novcev numizmatika 18. 4. 1911 V. Simčič Dobrovo 1 novec numizmatika 18. 4. 1911 Aleks. Zaletel Hruševlje 1 srebrn novec numizmatika 18. 4. 1911 Helena Faganel Miren 14 starih novcev numizmatika 18. 4. 1911 B.[enedikt] Gorica 4 knjige (med temi tudi knjižno gradivo 18. 4. 1911 Poniž Marušičeva »Moja doba in podoba«); J. Makarovič gost. Solkan 14 starih novcev; 5 srebr. numizmatika 18. 4. 1911 novcev; 1. pap. 5 gld.; 1 pap. 10 Kr. 1849; 1 pap. gld. 1825 Neimenovani Rihenberk 1 spominska svetinja zgodovinski 18. 4. 1911 Taborja na Kalcu (Pivka) predmet 1809; Taborja v Vipavi 1870; 1 avst. in 1 rimski star denar numizmatika [Janko] Bratina dr. Erjavec, Studija o polžih na knjižno gradivo 18. 4. 1911 Goriškem [Jožef] Kenda učitelj v p. Gorica Kalomonov žegen; knjižno gradivo 18. 4. 1911 Matija Kastelitz Nauk Kristjanski l. 1668 Cvetko Faganel učitelj Nemški Rut 24 starih novcev; numizmatika 18. 4. 1911 1 tolar srebr. 1765 Josip Balič učitelj Vrh sv. Basar, Pridige 1734; De knjižno gradivo 18. 4. 1911 Mihaela Rubeis o razporu oglejske cerkve 1732; numizmatika 4 novci; 1 svetinja v spomin 1000 zgodovinski letnice sv. Cir. in Met. na predmet Velehradu 1883. Gospa Aug. Gorica »Povestice« knjižno gradivo 18. 4. 1911 Žagar l. 1846 Ernest Ferletič čevljar Miren 1 srebrn denar Leopold XV. numizmatika 18. 4. 191117 1691 17 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 4. 1911, 13/31, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 4. 1911, 41/44. str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 187 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM N. N. »Lesebuch« knjižno gradivo 22. 4. 1911 1844 Jos. Budin sod. urad. 2 novca numizmatika 22. 4. 1911 Andrej dežel. urad. Gorica Več dekretov izdanih za arhivsko 22. 4. 1911 Podgornik časa Napoleona od »maira« gradivo v Sv. Križu na župana v Vrtovinu Furlani učit. Štandrež 1 novec numizmatika 22. 4. 1911 Kerševani 1 novec numizmatika 22. 4. 1911 Gospica Sv. Križ 15 novcev; numizmatika 22. 4. 1911 Medvešček 1 svetinja nabožni pred. Ant. Ferlat naduč. Rupa 1 rim. pušica; arheološko 22. 4. 1911 2 rim. bronsa z ornamenti, gradivo 2 prahistorična lonca Ant. Faganeli Miren 1 petrefakt (velik polž); naravoslovje 22. 4. 1911 1 pap. 1 fl, 4 bakr. in 4 srebr. numizmatika novce; 2 razsodbi iz Napoleonove arhivsko dobe gradivo Dr. Levpušček, izkopali v Rupi dne 13. IV. arheološko 22. 4. 1911 A. Podgornik, 1911, 2 bodali; 1 nož; gradivo R. Drufovka in 1 držaj in kos opeke (vse iz Ferlat (naduč.) rim. dobe) E. Leštan pismonoša Gorica 2 stara novca; numizmatika 22. 4. 1911 1 koruzen klas, popolnoma naravoslovje zaraščen (nenavadno) Jos.[ip] Balič učitelj Vrh sv. Japelj Juri, Sv. pismo knjižno gradivo 22. 4. 1911 Mihela 8 zvezkov; Japelj, Pridige I. d.; arhivsko Slov. kupna pogodba iz Avč gradivo l. 1855 Jos. Lokar Lokavec »Romarska druga blaga« knjižno gradivo 22. 4. 1911 (pesmi) Ignac Bolko trg. Lokavec Janez Svetokriški knjižno gradivo 22. 4. 1911 »Pridige« 1.; Evangelij inu Branie iz sv. Pisma [Anton] Jug slikar Solkan Japelj, Evangeliji 1800 knjižno grad. 22. 4. 1911 H.[inko] 1 novec; numizmatika 22. 4. 1911 Klavora 1 rim. bronast okrasek arheološko grad. Jakob Likar, Dol (št. 19) 3 slike na steklu etnološko 22. 4. 1911 prinesel N. gradivo Velikonja VII. raz. 188 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Čibej, prinesel Dol 1 slika na steklo etnološko 22. 4. 191118 N. Velikonja gradivo VII. raz. Ernest Ferletič čevlj. moj. Miren knjiga (London 1734); italj. knjižno gradivo 29. 4. 1911 avstr. zakonik 1781; numizmatika 2 novca Čok II. let. uč. 4 novci numizmatika 29. 4. 1911 [Ivan] Koštiál prof. 1 novec numizmatika 29. 4. 1911 Schaup prof. 1 zemljevid l. 1800 kartog. grad. 29. 4. 1911 Gospica učiteljica 2 naglavni stari ruti etnološko 29. 4. 1911 Srebrnič (čipkasti); 2 leseni žlici gradivo [Marija] (narodni ornamenti); 3 stare knjige; knjižno grad. 4 bakr. in 3 srebrne novce numizmatika Mihael Batič Gorica 2 stari sliki likovna umet. 29. 4. 1911 Polonca Košmrl Gorica 1 svetinja s sv. Gore l. 1539 nabožni pred. 29. 4. 1911 Franc Kocijančič Podgora 6 novcev (2 rimska). numizmatika 29. 4. 1911 Štrukelj II. let. 1 knjiga; knjižno grad. 29. 4. 1911 3 novci numizmatika Rozina K. 1 novec numizmatika 29. 4. 1911 Franc Bevk učitelj. III. nabral na 2 sliki na steklu; likovna umet. 29. 4. 1911 letnik Bukovem in 2 stari svilnati ruti; etnološko v Zakojci 1 stara usnjata nožnica za gradivo nož in vilice; 1 lesena škatljica za žveplenke; 2 svinčena gumba (domače delo); 1 kljukica iz roga za kolovrat; 1 strojček za vlivanje orožje svinčenk; 5 takih krogelj; 1 mošnjiček za kroglje; 3 stare slov. knjige in 3 stare »Pratike« (1 še v bohoričici). knjižno gradivo Fr. Taučar II. gim. 18 novcev in 1 pap. rubelj numizmatika 29. 4. 1911 Bratuš II. let. 3 novce numizmatika 29. 4. 1911 Peter Birsa 1 novec numizmatika 29. 4. 1911 Josip Klanjšček 3 novce numizmatika 29. 4. 191119 Jos. Perc Vojščica 1 slika na steklo etnološko grad. 20. 5. 1911 Jos. Urbančič Bilje 1 svetinja; nabožni pred. 20. 5. 1911 91 novcev numizmatika 18 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 22. 4. 1911, 13/32, str. 3; Za »narodni muzej«, Soča, Gorica, 22. 4. 1911, 41/46, str. 2. 19 »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 29. 4. 1911, 40/49, str. 3; Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 2. 5. 1911, 13/35, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 189 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM A. Bavcon župan Črniče 1 tobačnica iz lipovega etnološko 20. 5. 1911 lubja gradivo Ant. Vuk Črniče star svetilnik, izkopan arheološko 20. 5. 1911 (št. 100) v Črničah gradivo Jos.[ip] Balič učitelj Vrh sv. 1 stara sulica; orožje 20. 5. 1911 Mihela 2 kosa topne kroglje; 1 jopič, kakor so jih nosile etnološko kmetice okoli l. 1850; gradivo Listi inu evangeliji 1817; Traven, Pridige; Žvab, knjižno gradivo Pridige; Miklosich, Lautlehre Levpušček Gorica 1 novec numizmatika 20. 5. 1911 Vlad.[imir] Gorica Veriti, keršanski nauk IV. d.; knjižno gradivo 20. 5. 1911 Korsič švicarski almanah l. 1811; 6 novcev; numizmatika 1 franc. bajonet izkopan orožje v goriški okolici Češčut Vodnikove kuharske bukve knjižno gradivo 20. 5. 1911 E. Ferletič Miren Küzmicz, novi zakon in ena knjižno gradivo 20. 5. 1911 nemška knjiga Tomaž Mrevlje župan Sv. Križ tobačnica (domače delo); etnološko grad. 20. 5. 1911 numizmatika 1 srebrn denar Batagelj IV. raz. 2 novca numizmatika 20. 5. 1911 Nada Fon 1 novec numizmatika 20. 5. 1911 Fr[an] Merljak Batuje (dobil od Ivana Rjavca, arhivsko 20. 5. 1911 Černiče) 2 rokopisa iz gradivo l. 1731 in l. 1773 Blažič Pevma 2 novca numizmatika 20. 5. 1911 Fabčič Gorica 5 novcev numizmatika 20. 5. 1911 N. N. Gorica 1 novec numizmatika 20. 5. 1911 Al. Urbančič Miren vabilo mirenskega župana k arhivsko 20. 5. 191120 seji občinskega sveta gradivo l. 1868 (pisano še laško). Tvrdka Kumar Gorica 1 stara puška z bajonetom orožje 27. 5. 1911 & Saunig (franc. vojska) Vl.[adimir] Gorica 3 novce numizmatika 27. 5. 1911 Koršič Trošt IV. raz. 2 novca numizmatika 27. 5. 1911 Šubic prof. 1 novec numizmatika 27. 5. 1911 Raf. Zimic Deskle 1 svetinja nabožni pred. 27. 5. 1911 20 Za »Narodni muzej« so darovali«, Soča, Gorica, 20. 5. 1911, 41/58, str. 3; Za »Narodni muzej so darovali«, Gorica, Gorica, 23. 5. 1911, 13/41, str. 3. 190 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Marinčič Vitovlje 1 rimski novec numizmatika 27. 5. 1911 Jos. Budin sod. ur. Gorica 1 iztis lista »Il Pettne« l. 1872 arhivsko 27. 5. 1911 gradivo Gospa Kregau Gorica 3 novce; numizmatika 27. 5. 1911 1 svetinja nabožni pred. [Viljem] ravnat. v 46 novcev; numizmatika 27. 5. 1911 Dominko pok. 1 pištola; orožje 1 petrefakt polž naravoslovje Češčut Gorica 1 rimski novec numizmatika 27. 5. 1911 Ben.[edikt] Gorica Peter Podrecca, Spisal knjižno gradivo 27. 5. 1911 Poniž Trinko Iv. (1890); Vodnik, Pismenost (Ponatis iz l. 1847) Josip Pečenko Gorica novec numizmatika 27. 5. 1911 Ciril Ivančič dav. asist. Gorica 1 stara svilnata listnica etnološko 27. 5. 191121 (vezenina); gradivo dekret s podpisom cesarice Marije Terezije l. 1757 arhivsko gradivo Henr. Vuk Miren 2 svetinji nabožni pred. 1. 6. 1911 Ant. Šapla odv. kan. Gorica kupna pogodba iz l. 1664. arhivsko 1. 6. 1911 (pergament). gradivo Klanjšček 3 svetinje; nabožni pred. 1. 6. 1911 7 zastav zgod. pred. Ant. Gruden Ozeljan 1 svetinja nabožni pred. 1. 6. 1911 Fran Novak brivec Gorica spominska svetinja iz l. nabožni pred. 1. 6. 1911 1883 [Franc] Maurič učitelj Bovec 4 novce numizmatika 1. 6. 1911 Gregorič urad. Gorica 1 srebrn novec numizmatika 1. 6. 1911 Franjo Chwatal sluga »Ass. Ljubljana košček obleke najden vojna 1. 6. 1911 po gosp. Gen.« pri podiranju vojašk. zgodovina Anderwaldu oskrbovališča v Ljubljani Jos.[ip] Balič učitelj Vrh sv. star srp; etnološko 1. 6. 1911 Mihela stare venge za kotel; gradivo Obredniki ljubljanske knjižno gradivo škofije l. 1767; tržaške l. 1757. in ponatis iz l. 1771.; sekovske l.1806.; P. Škerbinc Pridige nedeljski in knjižno 1. 6. 1911 prazniški del; Die gradivo Autonomie der Stadt Triest Amalija Gorica 1 novec numizmatika 1. 6. 1911 Drufovka 21 Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 27. 5. 1911, 41/60, str. 3; »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 30. 5. 1911, 13/43, str. 4. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 191 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Levpušček dr. 11 kov. novcev, 3 srebrne, numizmatika 1. 6. 1911 3 niklaste Ed. Prinčič nadučitelj Pevma 6 srebrn. novcev numizmatika 1. 6. 1911 Gospa Bernot Gorica 1 listina iz l. 1774 arhivsko grad. 1. 6. 191122 Cvetko Faganel učitelj Nemški Rut 3 srebrne denarje numizmatika 13. 6. 1911 Avgust učitelj Šebrelje 17 Pratik; knjižno grad. 13. 6. 1911 Brezavšček 5 srebrnih, 9 kovin. novcev numizmatika Florenin Miren 1 novec numizmatika 13. 6. 1911 Viktorija učiteljica Cerovo 1 novec; numizmatika 13. 6. 1911 Lenardič zapisnik grajščaka iz arhivsko Kojskega z leta 1620–1650 gradivo M. Kozman trgovec 1 kolovrat etnološko grad. 13. 6. 1911 Ant. Lenarčič učitelj Bate 2 srebr. in 5 kovin. novcev numizmatika 13. 6. 1911 Anton Spinčič dijak 1 kovin. novec numizmatika 13. 6. 1911 Emil Hojak učiteljiščnik Gorica, 1 svečnik star; etnološko 13. 6. 1911 IV. l. v Čepovanu 1 leščerba; gradivo nabral 2 med. svečnika; 1 škarje; (kosa vile cepec) domače delo) 7 polžev okamenenih; 2 roga okamenena; 8 naravoslovje novcev; numizmatika 1 prstan meden z grbom nakit [Anton] Jerkič fotograf Gorica 2 kovin. in 2 srebrna novca numizmatika 13. 6. 1911 Anton Vrsno (št. 18) 1 plašč; 1 pelerina iz etnološko 13. 6. 1911 Gregorčič lipovega lubja; gradivo po abiturjentu 1 pastirski klobuk Fr. Sivcu Julij Mayer dijak 1 novec numizmatika 13. 6. 1911 Belin učiteliščnik 1 novec numizmatika 13. 6. 1911 Vlad.[imir] učitelj Gorica 4 novce; numizmatika 13. 6. 1911 Koršič 1 izkopan franc. vojaški ? kn.f. Furlanič učiteliščnik Roman »Vsakdajni kruh« knjižno gradivo 13. 6. 1911 IV. 1. l. 1835; Chroisch »Esercizi di pietà« arhivsko l. 1793; gradivo 15 raznih spisov od l. 1776 do 1838 Ferdo Makuc pirotehnik Gorica 1 novec numizmatika 13. 6. 1911 22 Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 1. 6. 1911, 41/62, str. 3; Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 6. 6. 1911, 13/45, str. 5. 192 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Rudolf Gorica 1 novec numizmatika 13. 6. 191123 Levpušček V. Peršič III. gim. 1 novec numizmatika 24. 6. 1911 Izidor Nanut Gorica 6 novcev; numizmatika 24. 6. 1911 1 svetinja nabožni pred. Vekoslav Rebec Gorica 5 srebrnih in 5 bakrenih numizmatika 24. 6. 1911 novcev Josip Komel Solkan 1 svetinja nabožni pred. 24. 6. 1911 Gospica Sv. Križ 23 srebrnih, 33 bakrenih numizmatika 24. 6. 1911 Medvešček novcev; 2 svetinji nabožni pred. Sl. Čibej Gorica 1 srebrn novec numizmatika 24. 6. 1911 Gregorič Gorica 1 rim. denar numizmatika 24. 6. 1911 Dr. Puc odvetnik Gorica fotografija »Tabora v fotografija 24. 6. 1911 Šempasu«. (Dal g. Vilko Ferletič, župan, Miren.); 1 oklic na županstva glede arhivsko volitev v trgov. Obrtno gradivo zbornico l. 1860, s podpisom dr. Lavriča. (Dal Još. Beltram, Miren.); 1 vabilo na tabor v Šempasu, podpisano zgodovinski od celega odbora. predmet Ant. Šapla odv. kand. Gorica 1 darilno pismo iz l. 1641. arhivsko 24. 6. 1911 (Kartuzijski prior Paul gradivo podari Boltažarju Kalinu iz Ajdovščine, selo Gradišče); 1 legalizirana zakupna pogodba, sklenjena v Ajdovščini l. 1665. med arhivsko baronom P. Edlingom in Iv. gradivo Rodescom. A. Kralj Dornberk 1 novec numizmatika 24. 6. 1911 Mirosl. IV. l. 1 srebrn novec l. 1680 numizmatika 24. 6. 1911 Klanjšček Jos. Bavdaž Kanal 84 knjig iz l. 1720–1820 knjižno grad. 24. 6. 1911 Z. Luznik I. real. 9 novcev numizmatika 24. 6. 191124 23 Za narodni muzej so darovali , Soča, Gorica, 13. 6. 1911, 41/67, str. 2; Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 17. 6. 1911, 13/48, str. 3. 24 Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 24. 6. 1911, 41/72, str. 3; Za »Narodni muzej« so darovali«, Gorica, Gorica, 27. 6. 1911, 13/51, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 193 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Balič učitelj Vrh, Sv. Rupnik, Ta posvečeni post knjižno gradivo 11. 7. 1911 Mihaela iz leta 1773; M. Šmajdek, Shodni ogovori; Globočnik, Le sette basiliche di Roma; A. F. Žnidaršič, Abecednica s podobami iz l. 1875–76. 8 različnih brošur pok. arhivsko Štef. Kociančiča, pisanih gradivo v latinskem, slovenskem in hebrejskem jeziku; lastnoročno slovensko slovstveno pismo Štef. Kociančiča iz l. 1881; Franc Špacapan kovač Ozeljan 2 podkovi 1 iz turških ter 1 vojna 11. 7. 1911 iz francoskih vojsk zgodovina Ant. Gruden Ozeljan 1 novec numizmatika 11. 7. 1911 Fran Špacapan Ozeljan, št. 1 srebrn novec iz l. 1868 numizmatika 11. 7. 1911 60 [Vladimir] učitelj Gorica 1 novec l. 1800 numizmatika 11. 7. 1911 Korsič Viktor Črnko urad. Gorica 1 novec numizmatika 11. 7. 1911 Jos. Budin Gorica 3 novce numizmatika 11. 7. 1911 Miroslav Logar dijak III. I. Gorica 18 novcev; numizmatika 11. 7. 1911 1 svetinja nabožni pred. Franc Gorjanc dijak Gorica 2 stara novca numizmatika 11. 7. 1911 Damir Fajgelj pisarno- Gorica 3 novce numizmatika 11. 7. 1911 vodja Pavla Podgornik VI. razr. Š. d. Gorica 1 novec numizmatika 11. 7. 191125 J.[osip] Balič učitelj Vrh Hasl, Ta post l. 1770; knjižno gradivo 15. 7. 1911 Sv. Maša l. 1808; Fröhlich, Slawischer Sprachenatlas; Pohl, Poljska slovnica; Fuchs, Ruska slovnica; Schmidt, Rusko – francoski slovar; Pesmi Kranjskega naroda 1839, 41, (4 zv.). St. Vičič učitelj Sv. Tomaž 1 nožnica, izkopana na arheološko 15. 7. 1911 Taboru gradivo 25 Gorica, Gorica, 11. 7. 1911, 13/55, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 13. 7. 1911, 41/79, str. 3. 194 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Prijatelj, c. kr. učit. Kobarid 15. 7. 1911 nabral na Kobariškem; Lud. Volarič Robič 3 petrefakti; naravoslovje 1 zob; etnološko 2 stari lampi; gradivo 1 ročaj; 1 vrečica starih utežev; numizmatika 35 novcev; Anton Uršič Kobarid 1 solnčna ura; etnološko 15. 7. 1911 1 škatlja starih utežev gradivo Milan Gruntar učitelj Vrsno 1 sulica; orožje 15. 7. 1911 2 podkvi etnološko grad. Frandolič Kobarid 1 pop. 5 fl.; novec 1866 numizmatika 15. 7. 1911 Umek Kobarid 15 novcev; numizmatika 15. 7. 1911 1 stari redek denar Matelič učitelj 13 novcev numizmatika 15. 7. 1911 Janko Gruntar Gruntar učitelj 1 beneški novec; numizmatika 15. 7. 1911 1 slika na steklu etnološko grad. Miklavčič učit. Kobarid 1 stara ključavnica etnološko grad. 15. 7. 1911 Constantini, učenci c. kr. Kobarid 2 stari ključavnici; etnološko 15. 7. 1911 Uršič, Grahli, prip. 1 vsekovalec za sveče; gradivo Mašera 1 bronasta igla in zmet; arheološko nekaj starih izkopanin; gradivo 31 raznih novce numizmatika Uršič Kobarid 1 stara slika na lest. likovna umet. 15. 7. 1911 I. Prijatelj 1 pergament l. 1681; arhivsko grad. 15. 7. 1911 1 piruh z narod. okraski etnološko grad. Fr. Gorjanc dijak 3 novce numizmatika 15. 7. 1911 Luka Dugar Gorica 1 srebr. gold., l. 1822 numizmatika 15. 7. 1911 Fr. Miklavčič IV. tečaj 1 stara pištola enocevka orožje 15. 7. 191126 Jos.[ip] Balič učitelj Vrh 17 letnikov »Drobtinic« od knjižno grad. 1. 8. 1911 leta 1847–1869 Franc Pavletič učitelj Podsabotin 1 srebrn tolar iz leta 1809 numizmatika 1. 8. 1911 Ivan Jakša dijak IV. l. 2 egiptovska kipca arheološko 1. 8.1911 učiteljišča gradivo Leopold Bratuš dijak III. Gorica 8 raznih novcev numizmatika 1. 8.1911 razr. vad. Štefan Bratuž Sv. Križ 14 raznih novcev; numizmatika 1. 8. 1911 Vipavski 1 stara mirca za smodnik; orožje 1 shramba medena s strojem za kapselne 26 Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 15. 7. 1911, 41/80, str. 3; Za »Narodni muzej« so darovali Gorica, Gorica, 18. 7. 1911, 13/57, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 195 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ivan Bevk Gorica 2 srebrna novca ter numizmatika 1. 8. 1911 1 bakren novec Leopold slikar Plave 2 končnici čebelnega panja etnološko 1. 8.1911 Brezigar zelo dobro ohranjena gradivo slikarija iz leta 1867 Joško Beltram, Miren 1. 8.1911 nabral v Mirnu Bratkovič čevljar Miren 2 sliki na steklu etnološko Dragotin gradivo Ed. Praprotnik učitelj Miren 1 par naočnikov (domače etnološko 1. 8.1911 delo) gradivo Marija Male Miren 2 svetinji; nabožni. pred. 1. 8 1911 1 novec numizmatika Joško Beltram 2 srebrna, numizmatika 1. 8.1911 1 bakren novec [Franc] Križman nadučitelj Šempas 1 novec numizmatika 1. 8.191127 Jos.[ip] Balič učitelj Vrh Sv. Tangl, Reihe der Bischöfe knjižno gradivo 29. 8. 1911 Mihaela von Levant; Dr. Črnčić, Najstarije poviest Krčkoj Biskupiji; Rant, Sedem postnih pridig; Ta veliki katekizem tiskan v Gradcu; Napoleonov, Catechismo del Regno d‘Italia; Trpljenje Gospoda Jesusa Kristusa Trst l. 1805; Premišlovanje za čas svetiga leta, Ljubljana 1826; Pravila bratovščine sv. Mihaela v Gorici iz l. 1774; Zemljevid Španije in Portugalske; Zemljevid kraljestva kartografsko Ilirskega gradivo Kovač Rubije 1 novec; numizmatika 29. 8.1911 1 podkev izkopano v arheološko Rubijah; gradivo 1 klešče za vlivanje orožje svinčenk Peter Lukman krojač 7 raznih bakrenih novcev numizmatika 29. 8. 1911 Ant. Kompare mizar Gorica, Via 1 likalnik izkopan v arheološko 29. 8. 1911 Ascoli 27 Solkanu; gradivo Vite da Santi, Venezia l. 1746; Tesoro del Anima knjižno gradivo Cristiana. 27 Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 1. 8. 1911, 13/61, str. 2–3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 8. 1911, 41/87, str. 2. 196 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ivan Bizjak Kal, št. 146 1 prstan izkopan v Kalu arheol. grad. 29. 8. 1911 Marija Kal, št. 145 1 srebrn novec numizmatika 29. 8. 191128 Brezavšček Josip Balič učitelj Vrh Sv. Smrt Smail Age. Čengiča; knjižno gradivo 5. 9. 1911 Mihaela Pot svetiga Križa; Veriti, Popotnik široke in vozke poti; Veriti, Življenje svetnikov (4 zvez.); Keršanski katoliški nauk, drugi natis 1830 in tretji natis 1839; Janežič, Slovenski Glasnik, l. 1867; D'Ischia, Le gare d‘affetto iz l. 1660; Dva rokopisa slovenska odlomka eden iz l. 1827, drugi iz l. 1845 Srečko Kavčič knjigovodja Gorica Titular Kalender für Görz knjižno gradivo 5. 9. 1911 und Gradisca, Gorica, l. 1799; Botanische Reisen von Ober Kärnten, Celovec, l. 1792; Schematismus für Krain, Görz und Gradisca, Ljubljana l. 1807; 12 bakrenih ter 3 srebrne novce numizmatika Marija Čičigoj Gorica Zirkouno leitu ali Evangelie knjižno gradivo 5. 9. 1911 (Franc. Ksav. Goriup) Ljubljana l. 1770; Testament iz leta 1804 italijansko in slovensko pisan Ivan Beltram krčmar Miren 9 raznih srebrnih novcev; numizmatika 5. 9. 191129 Janez Kerstnik izrezljan iz likovna umet. lesa, zelo staro umetno delo Jos.[ip] Balič učitelj Vrh Sv. Prastari ribji petrefakt naravoslovje 26. 9. 1911 Mihaela najden na Vrhu; 1 lepa pisana majolika etnološko iz dobe ok. Ivana gradivo Svetokrižkega, dobljeno na rihenberških Brjah Jos. Kutin trgovec Gorica 1 srebrn novec numizmatika 26. 9. 1911 Adolf Urbančič mesar Gorica 1 kineški bankovec numizmatika 26. 9. 1911 28 Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 29. 8. 1911, 13/69, str. 3; Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 29. 8. 1911, 41/98, str. 2. 29 Za »narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 5. 9. 1911, 13/71, str. 2; Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 5. 9. 1911, 41/101, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 197 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM dr. Eržen zobozdrav. Gorica 1 gorenjski pas etnološko 26. 9. 1911 gradivo Davorin trgovec Gorica zbirka polžlahtnih kamnov: naravoslovje 26. 9. 1911 Černetič a) krokydolith, b) moosjaspis, c) ametyst, d) lapislazuli e) siley, vsi v velikih eksemplarih; 2 novca. numizmatika Leopold 26. 9. 1911 Brezigar Peter Jejčič nabrala pri sledečih: Kodrič učitelj Šmarje Pejacsevich, Theologica knjižno gradivo dogmata l. 1754; Pockh, Guldener Denck-Ring (svetovna zgodovina) v 5 delih 1724-34-38; Wurz, Geistliche Beredsamkeit l. 1776; Erharu »Grope Haus Legend« l. 1762; Cicero, Epistolae ad Familiares (s komentarjem), l. 1749; N. N. Šmarje 1 majolika; etnol. gradivo Štubelj gostilničar Dol. Branica 1 slika na platno likovna Dol. Branica (Sv. Anton); umetnost Dol. Branica 1 slika na steklo etnološko Ant. Hmelak (sv. Katarina); gradivo 2 sliki na steklo etnološko Franc Krt ter pri raznih še 5 slik gradivo na steklo; etnološko 5 slik na steklo gradivo Jos. Budin sod. uradnik Gorica 6 raznih bakrenih novcev numizmatika 26. 9. 1911 Štrukelj dijak III. let. 1 srebrn novec; numizmatika 26. 9. 1911 učiteljišča Veriti, Katoliški nauk za knjižno gradivo otroke l. 1836 Teodor Sardoč dijak 2 novca numizmatika 26. 9. 191130 Josip Balič učitelj Vrh Sv. zbirka slovenskih šolskih knjižno gradivo 21. 10. 1911 Mihaela knjig, obsegajo 21 različnih komadov od l. 1816 naprej, (med temi M. Ravnikarja abecednik) 30 Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 26. 9. 1911, 13/77, str. 2; Za narodni muzej so darovali , Soča, Gorica, 28. 9. 1911, 41/11 str. 2–3. 198 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Peter Jejčič, Šmarje okostje, katero je sam naravoslovje 21. 10. 1911 izkopal v okolici Šmarij; nabral pri 1 srebrn tolar Karol II. numizmatika Ivanu Vrtovcu l. 1676 ter Šmarje 6 raznih denarjev Miha Bregantič Gorica 1 bakren novec numizmatika 21. 10. 1911 Marica Gorica 1 slika na steklo etnološko 21. 10. 1911 Bregantič (Sv. Leonard) gradivo Ivan Cempre železničar Gorica Lettres Moscovites Paris knjižno gradivo 21. 10. 1911 l. 1736 Ivo Spinčič dijak Gorica 1 novec numizmatika 21. 10. 1911 Ljudevik Kranjc pisarno- Gorica zvezek tiskane pravde arhivsko 21. 10. 1911 vodja občine Log proti gradivo zakonskima Cenčič iz leta 1721 Josip Krmpotič tiskar Pulj pisalni stroj najstarejšega tehnična 21.10. 1911 sistema kultura Ermengild Gorica 2 novca numizmatika 21. 10. 1911 Jakončič Ivan Gleščič gostilničar Gorica 182 raznih bakrenih numizmatika 21. 10. 1911 in srebrnih denarjev Zina Vazzaz profesorjeva Gorica Razglas davčnega predpisa arhivsko 21. 10. 1911 žena za Napoleonovo Ilirijo gradivo iz leta 1810 Bruno Saunig uradnik Gorica 1 bakr. novec numizmatika 21. 10. 191131 Jos.[ip] Balič učitelj Vrh Sv. Bernardi, Lettere sull’ Istria; knjižno gradivo 2. 11. 1911 Mihaela Inni ed orazioni ad uso della Chiesa Nationale Italiana, Dunaj l. 1784; Dolinar, Pesme v Nedele notno gradivo celiga leta; A. Slomšek, knjižno gradivo Kerščanska beseda katoliškim misjonam pomagati; Slomšek, Apostolska hrana I. in II. del; Slomšek, Hrana evangelskih naukov I. in II. del; Kosar, Anton Martin Slomšek; Menschenrassen (podobe). 31 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 21. 10. 1911, 13/84, str. 2; Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 21. 10. 1911, 41/121, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 199 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Leopold slikar Plave 2. 11. 1911 Brezigar, nabral: Anton Boltar posestnik Paljevo Osem inu shesdeset svetih knjižno gradivo Pesmi, Ljubljana 1800; L. Dolinar, Izidor brumni kmet, Ljubljana, 1831; V. Stanič, Pesme za kmete ino mlade ljudi, Gorica l. 1822; Jurij Werdinek, Sakdanji kruh, Celje 1820 Miha Zimic posestnik Deskle 1 majolika etnološko 2. 11. 1911 gradivo Maks Zimic gostilničar Plave 1 majolika (2 bokala) etnološko 2. 11. 1911 gradivo Leop.[old] slikar Plave 4 novce numizmatika 2. 11. 1911 Brezigar Avguštin Lestan pismonoša 1 bakren novec numizmatika 2. 11. 1911 Mihael Leban kavarnar Gorica 2 bakrena novca numizmatika 2. 11. 1911 Fran Gorjup dijak Gorica 1 bakren denar numizmatika 2. 11. 1911 Avgust Hrovat učitelj I. 1. r. Gorica bakren rimski novec numizmatika 2. 11. 1911 Emil Hojak učitelj Levpa 3 razne novce numizmatika 2. 11. 1911 Jos. Braun hotelski Gorica 1 bakren novec numizmatika 2. 11. 1911 vratar Josip Loverčič dijak Gorica zemljevid Italije in Avstrije kartografsko 2. 11. 1911 učiteljišča z leta 1838 gradivo IV. 1. Bernard dijak Podgora 14 bakrenih in 3 srebrni numizmatika 2. 11. 1911 Klanjšček pripravnice denarji Alojzij Živic ključavničar Gorica neberljivo natisnjeno ? 2. 11. 1911 besedilo (op. avt) razbrali le: 1 podkev (op. avt) etnološko gradivo Anton Tušar učitelj Vrtovin Josef Burger, Kristosovo knjižno gradivo 2. 11. 191132 trpljenje l. 1835; Premišlovanje za čas svetiga leta, l. 1816; L. Dolinar, Pesmi 1833; Franc Veriti, Keršč. Kat. Nauk l. 1836; numizmatika 2 novca 32 Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 2. 11. 1911, 41/126, str. 2; Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 4. 11. 1911, 13/88, str. 3. 200 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos.[ip] Balič učitelj Vrh Sv. stara kraška ruta, dobljeno etnološko 28. 11. 1911 Mihaela na Vojščici; gradivo zbirka novcev (21 kom.); numizmatika 1 svetinja; nabožni pred. nekaj mozaiknih arheološko kamenčkov, najdenih ob gradivo grajskem mirišču na Vojščici; Luciani, »Sui dialetti dell’Istria«; »Programa del knjižno gradivo Istituto dei Sordo-Muti« iz l. 1858; »Regulae vitae eclesiastice« v Gorici l. 1794; Trstenjak, »Slovan« l. 1885. Maria Gorica 2 novca numizmatika 28. 11. 1911 Brunkovič Viktor Črnko uradnik Gorica 1 novec numizmatika 28. 11. 1911 Ninius Ivančič fotograf Gorica 9 bakrenih in 4 srebrne numizmatika 28. 11. 1911 novce Ivan Toplikar posest. Gorica »Katekizem Petra Kernireja« knjižno gradivo 28. 11. 1911 l. 1760; »De Timore Domini«; »Interogationes ad casus conscientiae« Katica Turel Volčja 2 srebrna in 2 bakrena numizmatika 28. 11. 1911 draga denarja Zoran Škrl 6 srebrnih in 3 bakrene numizmatika 28. 11. 1911 denarje gospa Brezigar Zagora 1 stara peča etnološko 28. 11. 1911 gradivo gospa Paljevo 1 stara peča etnološko 28. 11. 1911 Kamenšček gradivo Josip Štubelj Šmarje 1 petrefakt (les) naravoslovje 28. 11. 1911 Hinko Cigoj gostiln. Cesta pri 13 bakrenih in numizmatika 28. 11. 1911 Ajdovščini 1 srebren novec; 1 spominska svetinja zgodovinski Taborja na Vižmarjih l. 1869 predmet Bruno Saunig Gorica 1 bakren novec numizmatika 28. 11. 1911 Avgust Leštan pismonoša Gorica 1 bakr. in 1 srebrn novec numizmatika 28. 11. 191133 33 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 11. 1911, 13/95, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 201 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Balič učitelj Vrh Sv. Ta mali katekismus Gorica knjižno gradivo 23. 1. 1912 Mihaela l. 1800; Stanič, Gefühle einiger Taubstummen; Stanič, Gebeth und Gesangbüchlein Gorica l. 1840; Zlati vek, Ljubljana l. 1863; Marušičev, Umni gospodar l. 1863/65; La chiesa di Spalato; Cegnar, Valenštajn; Tedeschi, Del decadimento dell'Istria Leopold Boltar dijak Gorica 7 raznih novcev numizmatika 23. 1. 1912 Milan Jug dijak Gorica 1 bakren novec numizmatika 23. 1. 1912 Ivan Trebše učitelj Trnovo 1 tolar M. T. iz l. 1780, 2 numizmatika 23. 1. 1912 srebrna in 2 bakrena novca Jožefa Kravos Ajdovščina 1 slika na steklu (Zadnja etnološko 23. 1. 1912 večerja) gradivo Ivan Cempre Gorica Carl Jul. Weber Democrito, knjižno gradivo 23. 1. 1912 l. 1838; Geliert, Moralische Vorlesungen, l. 1772; Zoll-und Staats Monopols- Ordnung, l. 1835; Le Natah Paris l. 1853 Ant. Boltar Paljevo Fr. Veriti, Katoliški nauk za knjižno gradivo 23. 1. 1912 otroke, l. 1836.; Skerbinz: Pridige (3 zvezki) 1813 Jernej Kopač tovarnar Gorica 1 novec numizmatika 23. 1. 1912 Peter Gruden trgovec Gorica 1 novec numizmatika 23. 1. 1912 [Ernest] dr. Gorica 1 novec numizmatika 23. 1. 1912 Dereani Emil Lestan pismonoša Gorica 1 novec numizmatika 23. 1. 1912 Janko Bratina dr. Gorica 1 čepica (črnogorsko etnološko 23. 1. 191234 ročno delo); 1 čedra z gradivo Gorenjskega (domače delo). Josip Balič učitelj Vrh Sv. 3 stari jopiči, dobljeni etnološko 30. 1. 1912 Mihaela v Šempetru pri Gorici gradivo 34 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 1.1912, 13/7, str. 3. 202 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Prijatelj, c. kr. učitelj Kobarid 30. 1. 1912 nabral pri: Ivan Gruntar; župan Kobarid 2 sliki na platno (Sv. Anton, likovna umet. Sv. Frančišek), Gruntar posestnik Kobarid 1 oljnata svetilka etnološko gradivo dijaki 13 novcev; numizmatika 30. 1. 1912 pripravnice 1 srebrn novec (zelo redek) izkopan pri Sv. Antonu pri Kobaridu; 1 gumb; 1 kos riml. opeke; Hrana etnol. grad. Ev. Naukov v Celovci 1845; arheološko Abecednica v Celovci, gradivo l. 1873; Učiteljski tovariš, knjižno grad. l. 1866; dr. I. Šubic: Poljedelstvo, l. 1863; Jožef Prinčič župan Cerovo 1 srebrn in bakren novec; numizmatika 30. 1. 1912 1 kos rude naravoslovje Ed. Prinčič nadučitelj Pevma pečat; pečatnik 30. 1. 1912 6 raznih novcev numizmatika Vekoslav Benko učitelj Dol. Branica 4 bakreni in 2 srebrna novca numizmatika 30. 1. 1912 Štrukelj učiteljiščnik 1 koledar l. 1862 c. kr. knjižno gradivo 30. 1. 1912 IV. letnika kmetijske družbe v Gorici; Berilo za male šole na kmetih. Dunaj l. 1845 Vouk učitelj Gorica 2 novca numizmatika 30. 1. 1912 Josip Ivančič trgovec Gorica 1 srebrn denar numizmatika 30. 1. 191235 Evgen Sila dijak Gorica Osem in šestdeset pesmi, knjižno gradivo 24. 2. 1912 Ljubljana, l. 1800 Peter Jejčič, Šmarje 24. 2. 1912 nabral pri: Franc Samec Šmarje 2 novca numizmatika Jožef Gregorčič Šmarje 2 novca Ivan Verč Šmarje 2 novca Radovan Štubelj Šmarje 1 novec Zora Bele Osek 1 srebrn novec numizmatika 24. 2. 1912 Ljudevid Pucelj dimnikarski Gorica 4 novci numizmatika 24. 2. 1912 pomočnik Karl Lenardič Kojsko 3 srebr. novci numizmatika 24. 2. 1912 Emil Hojak učitelj Levpa 3 srebrni in 6 bakrenih numizmatika 24. 2. 1912 novcev N. N. Kal 2 srebrna novca numizmatika 24. 2. 1912 35 Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 30. 1. 1912, 42/12, str. 3; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 3. 2. 1912, 13/10, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 203 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Avguštin Lestan pismonoša Gorica 1 sreb. denar numizmatika 24. 2. 191236 Josip Balič učitelj Vrh Sv. 3 stare ženske rute, etnološko 16. 3. 1912 Mihaela dobljene v Šempetru pri gradivo Gorici Franc Križman nadučitelj Šempas 2 bakrena novca numizmatika 16. 3. 1912 Jernej Batič posestnik Šempas Osem in šestdeset pesmi, knjižno grad. 16. 3. 1912 Ljubljana, l. 1800; rokopis raznih slov. cerkvenih arhivsko pesmi od Franca Merkel gradivo Ivan Cempre železničar Gorica Cristof Schmid Kantau, knjižno gradivo 16. 3. 1912 1827; W. Pitt Paris, l. 1829 J. Vovk učitelj Gorica 1 bakren novec numizmatika 16. 3. 191237 Jos. Balič učitelj Vrh sv. Mi- 1 srebrna »cvancikarica«; numizmatika 13. 4. 1912 haela Nekaj starih novcev (med temi eden turški najden na Vrhu) M. Majar, pesmarica; M. Majar, Slovnica za knjižno gradivo Slovence; Jurčič, Desti brat iz 1866; Strossmayer, patirski list o priliki 70 letnice; Velussi, De conscientia probabili et dubia; Vehissi, njegov prvi pastirski list pisan v Gorici l. 1886; notno gradivo Volarič, Gorski odmevi; Iv. Žnidaršič stavbenik Gorica 1 srebrn denar numizmatika 13. 4. 1912 Josip Brbuč Sv. Križ- Vi- 1 papirnat bankovec fl 10 numizmatika 13. 4. 1912 pavski iz l. 1806 N. N. dijak Gorica 3 razne novce numizmatika 13. 4. 1812 Damir Fajgelj pisarno- Gorica 1 bakren novec numizmatika 13. 4. 1912 vodja Josip Ivančič trgovec Gorica 1 srebrn novec numizmatika 13. 4. 1912 [Anton] Kutin c. k. učitelj Tolmin 2 novca numizmatika 13. 4. 1912 36 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 24. 2. 1912, 13/16, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 24. 2. 1912, 42/23, str. 3. 37 Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 16. 3. 1912, 42/32, str. 3; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 3. 1912, 13/23, str. 3. 204 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Peter Jejčič, krojaški Šmarje 13. 4. 1912 nabral: mojster Ivan Verč Šmarje Pot Sv. Krista, l. 1825; knjižno grad. 13. 4. 1912 Široke in voske poti, l. 1828; 1 bronast kip; garnitura starih uteži; likovna umet. 13. 4. 1912 etnološko Avguštin Benko Šmarje Pot Sv. Krista, l. 1845; gradivo Listi in evangeliji, Celje knjižno gradivo 13. 4. 1912 l. 1822; Rafael Stegovec Šmarje And. Reja, Slagaine, l. 1801; knjižno gradivo 13. 4. 1912 posestnik (nečitljivo op. avt) staro ? Alojzij Mihael Šmarje 9 zvez. Poekh: Svetovna knjižno gradivo 13. 4. 191238 Artur Kodrič učitelj Šmarje zgodovina 1725–1737 Josip Prijatelj c. k. učitelj Kobarid 16. 4. 1912 nabral: Ida Devetak Kobarid slika Pagliaruzzieve rodbine likovna umet. 16. 4. 1912 (na platno); Jug krojač Kobarid slika Marije device likovna umet. 16. 4. 1912 (na platno); Prinčič mizarski Kobarid 2 zrezljani deski od stare pohištvo 16. 4. 1912 mojster omare; Anton Miklavčič Kobarid slika družine Volarič; likovna umet. 16. 4. 1912 Ana Urbančič Kobarid 6 raznih knjig; knjižno gradivo Fran Umek učitelj Kobarid knjiga, Postava za zol, knjižno gradivo 16. 4. 1912 Ljubljana, 1837; 16. 4. 1912 Franc Ločniškar finančni Drežnica Kers. nauk Ljubljana l. 1822; knjižno gradivo nadkomisar Vsakdanji kruh; Hrana Ev. 16. 4. 1912 nadučitelj Naukov, Gradec l. 1855; Posvečeni Post, Gašperja Ruppnigg, Ljubljana l. 1773; Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi, Ljubljana l. 1815; Pot svetiga Krista (rokopis); etnološko grad. 3 slike na steklu; etnološko 1 par coklov pletenih, kakor gradivo so jih nosili Drežanci; kartog. grad. 1 star zemljevid; numizmatika 16. 4. 1912 26 raznih novcev; knjižno grad. Evangelij; etnološko 16. 4. 1912 gradivo 38 Za narodni muzej so darovali, So ča, Gorica, 13. 4. 1912, 42/43, str. 3–4. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 205 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROČJE DATUM IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ferdinand trgovec Kobarid stara slika na steklo etnološko 16. 4. 1912 Volarič stara slika na steklo; gradivo Golja krojaški Kobarid 1 telovnik; numizmatika 16. 4. 1912 Turjan mojster Kobarid stara slika na steklo; etnološko 3 novce; gradivo 16. 4. 1912 Sovdat dijak Kobarid ? 16. 4. 1912 pripravnice stara sliko na steklo; Franc Stres čevlj. mojst. Kobarid star gliše, morda kliše; arheol. grad. 16. 4. 191239 Jožef Jakli pismonoša Kobarid 1 rimljanski ornament; Josip Gruntar gostilničar Kobarid Josip Prijatelj, c. k. učitelj Kobarid 23. 4. 1912 nabral: Stanko Kalan okamenina; naravoslovje Kobarid 5 novcev numizmatika 23. 4. 1912 Iv. Gruntar mizar Kobarid 1 stara žlica cinasta etnološko 23. 4. 1912 gradivo N. N. gostilničar Kobarid 2 stara lesena kipca likovna umet. 23. 4. 1912 Nemec klepar Kobarid 2 stara kipca likovna umet. 23. 4. 1912 Karolina Kobarid 1 meden prstan nakit 23. 4. 1912 Manfreda Viktor Kavčič Kobarid 4 bakreni novci numizmatika 23. 4. 1912 učenci Vrsno 3 svetinje, nabožni pred. 23. 4. 1912 2 bakrena novca numizmatika Fajgelj učitelj Sedlo 4 novci numizmatika 23. 4. 1912 A. Perinčič mizar Kobarid 2 novca numizmatika 23. 4. 1912 Pontar učenec Kobarid 1 srebrn novec numizmatika 23. 4. 1912 pripravnice Breginc sod. sluga Kobarid 1 novec numizmatika 23. 4. 1912 Ferdinand Strco Kobarid 2 srebrna; 2 bakrena novca numizmatika 23. 4. 1912 Ivan Gruntar Kobarid 1 srebrn novec numizmatika 23. 4. 1912 39 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 16. 4. 1912, 13/31, str. 2; Za Narodni muzej so darovali, So ča, Gorica, 16. 4. 1912, 42/44, str. 2–3. 206 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Prijatelj c. kr. učitelj 1 mlinček za kavo; etnološko 23. 4. 191240 2 svečnika; 1 vrč za kavo iz gradivo bakra; 1 vrč cinast; 1 stare vilce; 2 podkvi 2 pištoli; orožje 1 zaponka; nakit Slov. Prijatelj; Filius knjižno gradivo Prodigus, l. 1676 Salzburg; Der Arzt; posodica za blagos. vodo; nabožni pred. 1 star zob; naravoslovje stare listine; arhivsko grad. 11 srebrnih novcev, 1 novec numizmatika (Cesar Claudius); 1 spominski novec leta 1764; 5 raznih novcev Josip Prijatelj, učitelj Kobarid 27. 4. 1912 nabral: Gorenjšek učenec, Kobarid 27. 4. 1912 pripravnica 1 srebrn novec (redek) numizmatika Anton Gruntar učitelj Kobarid 1 novec numizmatika 27. 4. 1912 Albert Mašera gost. Kobarid 2 novca numizmatika 27. 4. 1912 Anton Uršič trgovec Kobarid pismo Pagliaruzzia arhivsko grad. 27. 4. 1912 Obitelj Antona nadučitelj Gorica 2 portreta grofov likovna umet. 27. 4. 191241 Stresa v p. Abramsberg iz Šturij; 1 sliko na platno, St. Aleš; likovna umet. 6 slik akd. slikarja Avgusta likovna umet. Schlegl: Menih (risba); likovna umet. Kardinal (akvarel); Italijanka s tamburinom likovna umet. (gvaš); Ženska glava (oljnata likovna umet. študija); Pokrajina (nedovršena likovna umet. oljnata slika); likovna umet. Pokrajina (oljnata slika) likovna umet. Fotografija Avgusta Schlegla fotografija 40 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 4. 1912, 13/33, str. 2; Za Narodni muzej so darovali, S oča, Gorica, 23. 4. 1912, 42/47, str. 3. 41 Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 27. 4. 1912, 42/49, str. 3; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 30. 4. 1912, 13/35, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 207 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Balič učitelj Vrh Sv. Gutsman: Deutsch- knjižno gradivo 7. 5. 1912 Mihaela Windisches Wörterbuch Celovec, l. 1789; Hedericus, Lexicon Graeco-Latinum et Latinum-Graeco; Einspieler, Slovenski Prijatelj, Celovec, l. 1858; Urbas, Dr. E. H. Costa Kazimir dijak Branica Evangelij Listi in Branje; knjižno gradivo 7. 5. 1912 Čehovin Novi Testament Ljubljana, l. 1814; numizmatika 1 stari novec Franc Tavčar dijak Gorica Regelza ali kratko knjižno gradivo 7. 5. 1912 podvuzhenje Karlovec, l. 1828; 5 srebrnih in 1 bakren novec numizmatika Anton Kodrič Brje 99 Bart. Bozzoni, slovar ital. – knjižno gradivo 7. 5. 1912 nem., 1 zv., Milan, l. 1793; 2 novca numizmatika Franc Pavletič kovač Rubije cev od puške; orožje 7. 5. 1912 klešče za vlivati kroglje; 1 pečat; pečatnik železno stojalo za ognjišče; etnološko izrodek kokošjih jajc gradivo naravoslovje Srečko Troha učiteljiščnik Gorica 10 raznih novcev numizmatika 7. 5. 1912 Milovan trg. pom. Gorica 2 novca numizmatika 7. 5. 191242 Domenis Ivo Spinčič dijak Gorica 2 novca numizmatika 11. 5. 1912 Franc Pavletič Gorica 1 novec numizmatika 11. 5. 1912 A. Sch. Gorica papirnat bankovec; 10 numizmatika 11. 5. 1912 krajcarjev iz let 1868 Emil Lastan pismonoša Gorica 1 srebrn novec numizmatika 11. 5. 1912 Evgen Rijavec Gorica 6 raznih bakrenih novcev numizmatika 11. 5. 191243 42 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 7. 5. 1912, 13/37, str. 3. 43 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 5. 1912, 13/38, str. 3; Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 11. 5. 1912, 42/55, str. 2. 208 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Anton Kutin, c. kr. učitelj Tolmin 18. 5. 1912 nabral: Batiželi, Tolmin 1 starinski ključ etnološko Presl Tolmin 1 pečatnik gradivo Anton Kutin Tolmin 3 razne novce pečatnik numizmatika Emil Hojak učitelj Levpa Matevsh Ravnikar: Zgodbe knjižno gradivo 18. 5. 1912 svetiga pisma, Ljubljana l. 1815; 7 bakrenih in 4 srebrne numizmatika novce Josip Kos Gorica 1 srebrn novec numizmatika 18. 5. 191244 Avrelij Bisail trgovec Gorica 2 bakrena novca numizmatika 25. 5. 1912 Franc Pavletič kovač Rubije 1 bakren novec, numizmatika 25. 5. 1912 1 papirnat ff. 1 Franc Rojic Sovodnje 1 srebrn denar numizmatika 25. 5. 1912 Rafael Zimic gostilničar Deskle kača črnica naravoslovje 25. 5. 1912 Miha Kozman trgovec Gorica slika mesta Trst iz let 1840 likovna umet. 25. 5. 1912 Josip Bergant Gorica 6 raznih novcev; numizmatika 25. 5. 191245 rožni venec; nabožni pred. letak iz leta 1821 arhivsko gradivo Josip Balič učitelj Vrh Sv. turški novec najden na numizmatika 1. 6. 1912 Mihaela Vrhu; Trendelenburg, Anfangsgrunde der knjižno gradivo Grichischen Sprache, Leipzig l. 1710; Franul de Weissenthurn, Saggio grammaticale Italiano-Cragnolino, Trst 1811; Slovar slov. nemški in obratno, Ljubljana, l. 1834; Drobtinice, l. 1850 in 1857; Montalembert, Die Katholischen Interessen im XIX. Jarhundert; Dedekind, das Deliberationsrecht des Erben Leopold slikar Plave Sveti Evangelij, Celje 1850 knjižno gradivo 1. 6. 1912 Brezigar 44 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 5. 1912, 13/40, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 5. 1912, 42/57, str. 2. 45 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 25. 5. 1812, 13/42, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 25. 5. 1912, 42/60, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 209 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Alojzij Urbančič nadučitelj Vogrsko Urbar grajščine arhivsko 1. 6.1912 Kanalske iz l. 1643; 1 gradivo okrožnico Tržaške - Goriške gubernije iz leta 1785 Valenčič dr., odv. Gorica 1 bakren novec numizmatika 1. 6.1912 kandidat Jakob Golob dijak Gorica Jos. Frid. von Prugg, Linz, knjiž. grad. 1. 6.1912 l. 1722; 1 novec numizmatika Franc Pavletič kovač Rubije 5 bakrenih novcev numizmatika 1. 6. 1912 (2 zelo redka) Dinko Spinčič Gorica 1 novec numizmatika 1. 6. 191246 Komjanc dijak Pevma Molitvenik iz l. 1777; knjiž. grad. 8. 6. 1912 1 bakren novec numizmatika Karolina Oblak Gorica 1 bakren novec numizmatika 8. 6. 1912 Andrej Paljk posestnik Velike 1 bakren novec numizmatika 8. 6. 1912 Žablje Ignac Škodnik Podmelec 14 raznih bakrenih novcev; numizmatika 8. 6. 191247 1 spominska svetinja Tabora v Vižmarjih, leta 1862 zgodovinski predmet Josip Balič učitelj Vrh Sv. Murko, Slovensko- knjižno gradivo 15. 6. 1912 Mihaela nemški ročni besednik, v Gradci 1832; Murko, Deutsch-Slovenisches Handwörterbuch, Grätz 1833; Scematismo della unita Diocesi di Trieste e Capodistria od l. 1835-1845; Kratka povest od božje poti na Sveti Gori v Vidmi 1843; Ogledalo keršanskih čednosti, Celovec, l. 1856; Programa dell‘ lstituto dei Sordo-muti del Litorale Austriaco in Gorizia iz l. 1857; Jireček, Oesterreichische Geschichte für das Volk Franc Pavsič profesor Gorica 2 bakrena denarja numizmatika 15. 6. 1912 Franc Novak brivec Gorica 1 rimski denar numizmatika 15. 6. 1912 Avguštin Lestan pismonoša Gorica 3 bakrene novce numizmatika 15. 6. 1912 46 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 6. 1912, 13/44, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 6. 1912, 42/63, str. 2. 47 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 8. 6. 1912, 13/46, str. 2; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 8. 6. 1912, 42/65, str. 3. 210 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Friderik Maraž posestnik Števerjan Adaggi Turcheschi, Venezia, knjižno gradivo 15. 6. 1912 l. 1688 Jožef Lovišček Gorica 1 bakren denar numizmatika 15. 6. 191248 Jos.[sip] Balič učitelj Vrh Sv. Megiser, Dictionarium knjižno gradivo 6. 7. 1912 Mihaela Quatuor Linguarum Celovec, l. 1744; Bellarmin, Dottrine Cristiane, In Udine 1801; Zaransky, Weltgeschichte; Zur Erinnerung an die Feier des 50-jährigen Bestandes des k. k. Staats Ober Gymnasiums in Triest; Benussi, Manuale di Geografia dell‘ Istria; Schatzrnayer, Dalmatien Franc Gatej urar Tolmin 2 bakrena novca numizmatika 6. 7. 1912 Srečko Troha učiteljiščnik Gorica 10 raznih denarjev numizmatika 6. 7. 1912 Anton Lenarčič učitelj Rihenberk 10 raznih denarjev numizmatika 6. 7. 1912 Cejan uradnik Jurdani 1 letak v spomin na prihod arhivsko 6. 7. 1912 južne škofa dr. Zorna v Vrtojbo gradivo železnice 24. maja 1886; 2 rokopisa slov. iz leta 1869, arhivsko grad. ital. iz leta 1778; 1 stari utež etnološko gradivo L. Vidmar župn. dekan Bovec Novno, O prav tega knjižno gradivo 6. 7. 1912 shloveka, l. 1781. (zelo redka); Novno, 48 svetih pesmi l. 1800; I. H. Veniz nedolsshnosti, l. 1838 N. N. 2 bakrena novca numizmatika 6. 7. 191249 Josip Balič učitelj Vrh Jurija Japlja sv. Pismo a) knjižno gradivo 20. 7. 1912 sv. Mihaela stari zakon (Pentatevh) b) novi zakon I. II. del (in duplo); Škrbinc, Nedelske pridige; Veriti, Življenje svetnikov I. II in IV del; 48 Za narodni muzej, Soča, Gorica, 15. 6. 1912, 42/68, str. 2; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 6. 1912, 13/49, str. 3. 49 Za narodni muzej, Soča, Gorica, 6. 7. 1912, 42/76, str. 2; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 9. 7. 1912, 13/55, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 211 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Avgust Bucik Gorica Veriti, Shivljenje svetnikov knjižno gradivo 20. 7. 1912 in preslavni godovi IV bukve, Ljubljana 1844; bakrorezi: a) Malavaschizh, Erazem iz jame 1845 b) Shivljenje sv. likovna umet. Heme 1839 Janko Kozman Gorica 1 srebrni novec numizmatika 20. 7. 1912 Avgust Dolenc Ajdovščina 32 raznih novcev numizmatika 20. 7. 1912 Josip Budal nadučitelj Podgora Franz Hald, Gebethe Wien, knjižno gradivo 20. 7. 191250 1796; Veriti, Shivljenje svetnikov III bukve, Ljubljana 1829 Josip Balič učitelj Vrh sv. Mi- Stand der kroatisch- knjižno gradivo 10. 9. 1912 haela Krainerischen Franziskaner- Ordensprovinc iz l. 1836; Sematimo iz l. 1836; Vascontti, Orazione, Godina, Spegazione del Catechismo maggiore; Janseen, Russland und Polan; Achter Jahresbericht der K. k. Oberrelschule in Görz; Pavišić, Il buon pastore; Tomsich, La lingua croata; Pavisich, Elogio funebre, di Luigi Matthia Zorn; Pavlica, Socialno vprašanje; Josip Budal nadučitelj Podgora Mesingasti krish l. 1845 knjiž. grad. 10. 9. 1912 Miha Kozman trgovec 1 srebrn tolar l. 1797 numizmatika 10. 9. 1912 Josip Batič trgovec Šempas 2 bakrena novca numizmatika 10. 9. 1912 Bruno Faninger trg. potnik Dunaj 3 bakreni novci numizmatika 10. 9. 1912 Janko Kozman Gorica 2 srebrna novca numizmatika 10. 9. 1912 Josip Kenda gozdni Gorica 1 srebrn denar iz l. 1691 numizmatika 10. 9. 1912 uradnik Jožef Velikonja 1 srebrn novec (zelo redek) numizmatika 10. 9. 191251 50 Za narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 7. 1912, 42/82, str. 2; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 7. 1912, 13/59, str. 3. 51 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 9. 1912, 13/73, 2; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 10. 9. 1912, 42/103. str. 2. 212 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Prijatelj, c. kr. Občina helebarda nočnega čuvaja; etnološko 17. 9. 1912 vadnični Kobarid avtomatičen raženj; gradivo nabral: učitelj okamenel les; Josip Rakušček lesen kip sv. Ane; tehnična kult. Franc Stres obč. tajnik Kobarid 1 sulica, naravoslovje Ivan Gruntar črevljar Kobarid star model za sir, likovna umet. Fr. Ločniškar nadučitelj Kobarid orožje Drežnica 20 novcev; etnološko 1 svetinja; gradivo oljnata slika sv. Antona numizmatika Justina Gruntar Kobarid 1 povlikan polič, nabožni pred. 1 svečnik, likovna umet. Josip Gruntar Kobarid žličnik mizar etnološko gradivo Josip Prijatelj c. kr. Gorica 1 oljnata slika, Mati likovna umet. 17. 9. 1912 vadnični z otrokom; učitelj 1 stara železna vratca; 1 lesena čutara (domače etnološko delo); gradivo 1 svečnik; 1 pastirska piščal; 1 lesen kip; 2 fran. kanonski kroglji; Bau des Wocheiner glasbila Tunnels; likovna umet. Zgodovina tolminske šole; orožje Srezha v Nesrezhi, Šolski fotografija prijatelj, l. 1852; Slovenski prijatelj l. 1856; knjižno gradivo Slovenska očeta l. 1853; Uebersetzung des Berichtes des Comites für die Eisenbahn durch das Isonzo; Thal, kratke predige za orglje od Danila Fajglja; 1 stari prstan; 13 novcev; 1 svetinja nakit numizmatika nabož. pred. Rafael Fajgelj nadučitelj Sedlo Sveto pismo; knjižno grad. 17. 9. 1912 1 srebrn novec in 1 braziljski bankovec numizmatika Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 213 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Fr. Gorenšček učenec Kobarid O svetkih in nedeljah; knjižno grad. 17. 9. 1912 1 novec numizmatika Albin Miklavič učitelj Vrsno Kershansko devishtvo in knjižno grad. 17. 9. 191252 Domazha poboshnost; nekaj novcev; svetinje numizmatika nabožni pred. Josip Prijatelj, c. kr. Gorica 8. 10. 1912 nabral: vadnični učitelj Anton Rakušek Kobarid Pot svetiga krisha; Jakob Uršič Veliki katekizem; Cosmus knjižno gradivo philosophicus, l. 1682; 1 mašna knjiga; 1 italijanska knjiga, l. 1791; Josip Rakušček Kobarid Stara nemška knjiga; Riharjeve vishe za svete knjižno gradivo Turjan Kobarid pesmi; Milan Gruntar nadučitelj Cerkno pismo H. Volariča učitelj pismo tolminskega sodnika notno gradivo Anton Miklavič Kobarid iz let 1811; Albert Mašera gostilničar Kobarid notarsko pismo iz let 1813; orodje iz kresilnega kamena; arhivsko 1 novec; gradivo Anton Skalin Kobarid 1 srebrn novec; obč. sluga 1 srebrn novec; etnološko gradivo Josip Benko Kobarid Josip Gruntar učenec Kobarid numizmatika učenec numizmatika numizmatika Rodbina g. upok. Gorica 2 oljnati sliki grofov likovna umet. 8. 10. 1912 Stresa nadučitelj Abramsberg 52 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 17. 9. 1912, 42/106, str. 2; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 24. 9. 1912, 13/77, str. 3. 214 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Uršič nadučitelj Žaga stara puška na kresni orožje 8. 10. 1912 kamen; francoski samokres; star lesen gladilnik orožje (mungo); etnološko lesen svečnik; gradivo Serze iz l. 1851; Mir vam bodi iz l. 1855; knjižno gradivo Hochnütlichez Tractätlein; knjižno gradivo Mašna knjiga; 2 prstana; nakit 1 utež etnol. gradivo 8. 10. 1912 7 novcev numizmatika 1 svetinja nabožni pred. 2 sliki na steklo etnol. gradivo Josip Prijatelj Cvetnik; knjižno grad. 8. 10. 1912 1 tolar Marije Terezije; numizmatika stara dvajsetica; numizmatika Dr. I. Eržen, zobozdrav. Gorica Izkopala pri pregledovanje arheološko 8. 10. 191253 Josip Prijatelj jame pri Robiču gradivo več preostankov prazgodovinskih posod in eno bronasto iglo Alojzij Možina posestnik Brje starinska ključavnica etnol. gradivo 16. 11. 1912 Peter Jejčič, krojaški Šmarje 16. 11. 1912 nabral: mojster Artur Kodrič učitelj Šmarje 4 zvezke Pockl Filip Štubelj Šmarje Vertovec Matija, Vinoreja, knjižno grad. l. 1844 knjižno grad. Ljudevit Poljšak Šmarje star utež Ivan Vrtovec Šmarje 10 raznih novcev etnol. grad. Jožef Gregorčič Šmarje 2 novca numizmatika Mihael Orel Šmarje 3 novci numizmatika Peter Jejčič Šmarje 2 novca numizmatika numizmatika Milan Šubic 10 novcev numizmatika 16. 11. 1912 Leopold Oblak Gorica 3 novci numizmatika 16. 11. 1912 Stanislav Lestan pismonoša Gorica 1 novec numizmatika 16. 11. 1912 Jakob Golob dijak Gorica 3 novci numizmatika 16. 11. 1912 Vižintin Sovodnje 4 novci numizmatika 16. 11. 1912 stara ključavnica etnol. grad. Smet Sovodnje 17 raznih novcev numizmatika 16. 11. 1912 nekaj zanimivih prirodnin naravoslovje 53 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 8. 10. 1912, 42/115, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 215 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Goriška 1 srebrnjak numizmatika 16. 11. 1912 Sokolska zveza A. Štrukelj četrtoletnik Gorica L. Dolinar, Pesme v nedele notno gradivo 16. 11. 191254 učiteljišča celiga leta Franc Pavletič kovač Rubije 4 stari novci numizmatika 10. 12. 1912 Marica Čičigoj učiteljica na Pečinah Krempl, Kratke Predge knjižno gradivo 10. 12. 1912 1839; Rozman, Daj nam danes nash vsakdanji kruh! 1835; I. Z., Mashne bukvize 1832; Evangelji; Svetopisemske sgodbe; 1 latinska knjiga; zemljevid »Carta delle Contee di Gorizia 1805« kartog. grad. Bogdana Ljubljana Anton Trušnik, Na knjižno gradivo 10. 12. 1912 Smrekar Matajurski gori; Deželni zbor goriški 1896; Levstik, Rokopis kraljedvorski, 1856; 1 nemška knjiga Anton Pisk podžupan Pečine 1 stari naočniki; etnološko 10. 12. 1912 dereze; gradivo čebesnik (držaj za tresko, s katero so svetili). etnološko 1 krogla gradivo Berilo za tretji razred, 1856; Mali katekizem, 1846; orožje Malo berilo; 1858; knjižno gradivo Kershanski katolishki Nauk, 1839; Romana Furlani Rihemberk 4 papirnati denarji, numizmatika 10. 12. 1912 6 bakrenih denarjev, 1 papirnat denar; ljubljanske mestne srenje, štiri stare listine Franc Pavletič kovač Rubije 4 novci numizmatika 10. 12. 191255 Josip Prijatelj c. kr. vadn. Gorica Cvetnik, Slovenski prijatelj, knjižno gradivo 18. 1. 1913 učitelj l. 1857; Malavašič, Oče grof Radecki, l. 1852 A. Uršič dijak Cvetnik, l. 1876 knjiž. grad. 18. 1. 1913 Uršič nadučitelj Žaga stara pištola na kresilo, orožje 18. 1. 1913 2 novca numizmatika 54 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 11. 1912, 42/132, str. 3; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 19. 11. 1912, 93/93, str. 2. 55 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 12. 1912, 13/99, str. 2–3; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 12. 1912, 42/142, str. 3. 216 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jakob Rojec nadučitelj Gradišče 4 novce numizmatika 18. 1. 1913 [Ed.] Prinčič nadučitelj Pevma star meč, izkopan v Pevmi orožje 18. 1. 1913 Matjon Kobarid krasna bronasta igla arheološko 18. 1. 191356 (rimljanska); gradivo lep star kovinski kipec likovna umet. Josip Karis gimnazija Gorica Svesti tovarsh, l. 1767 knjiž. grad. 4. 2. 1913 Egidij Špacapan železniški Gorica stara nemška knjiga knjiž. grad. 4. 2. 1913 uradnik (2 zvezka) Miha Brezigar krčmar Pevma 8 srebrnih in 10 bakrenih numizmatika 4. 2. 1913 novcev; velika spominska kolajna odlikovanje Anton Bratina vikar Kostanje- 1 rimljanski novec numizmatika 4. 2. 1913 vica Fran Mozetič Bilje 1 srebni denar numizmatika 4. 2. 191357 Fran Špacapan Dolenja Christenlehrpredigten, l. knjižno gradivo 22. 2. 1913 Trebuša 1777 Ivan Kavčič višji oficial. 220 najrazličnejših denarjev numizmatika 22. 2. 1913 juž. želez. v p. Ed. Prinčič nadučitelj Pevma 1 denar numizmatika 22. 2 1913 56 Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 18. 1. 1913, 14/5, str. 2; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 1. 1913, 43/8, str. 3. 57 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 2. 1913, 43/15, str. 2; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 8. 2. 1913, 14/11, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 217 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Prijatelj c. kr. vadn. Gorica stara bronasta kolajna; odlikovanje 22. 2. 191358 učitelj zapiski grajskega oskrbnika arhivsko grad. Freydenchusa iz l. 1709 in 1712; zapiski tajnika Tribuzzy-ja iz l. 1756; zapiski o davkih, katere je plačevala Vipava v l. 1792 do 1801; zapiski oskrbnika in sodnika Pogon iz l. 1756; zapiski o stroških z rekruti iz l. 1760; zapiski o desetini, ki so jo plačevali Vipavci; notarski akti notarja Skarja iz l. 1812; več zapiskov, vojni desetini vojni nakladi in pridelkih iz 17. in 18. stoletja; italijanski sonet, posvečen grofu ‚Thuren-Hofer iz l. 1801; cev starinske pištole. orožje Matija Kenda nadučitelj Volče 12 srebrnih in 209 bakrenih numizmatika 26. 3. 1913 novcev Ed. Prinčič nadučitelj Pevma Pesine v nedele celiga leta knjižno gradivo 26. 3. 1913 Ivan Laharnar posestnik in na Št. Viški stara lesena čutara etnološko 26. 3. 1913 skladatelj gori gradivo Rudolf trgovec Gorica Regelza za brate tretjega knjižno gradivo 26. 3. 1913 Drufovka Ordna; Ročna knjižica bogoljubnih kristjanov; Sveta vojska, Sveti Jožef, Sveti rožni venec; Petdeset zdihlajev; Jezus Kristus devicam, svojim nevestam; Mašne bukvice; Novi vsakdanji kruh; Tovarš pobožnega Kristiana 58 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 22. 2. 1913, 43/23, str. 3; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 4. 3. 1913, 14/18, str. 3. 218 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Prijatelj c. kr. Gorica Razlaga narviškega arhivsko 26. 3. 1913 vadniški konstitucijskega patenta gradivo učitelj od 15. sušca 1848; Sloveniji Slobodni (Pervi slobodni slovenski natis na Dunaju); Pouk, kako se ima ravnati pri volitvi poslancev za veliki zbor v Fraukfortu Majnskim; Oglas mojim ljudstvom (iz l. 1848); Slovenski zbor (1848); Le sem Slovenci! (1848); Anunciatio alpfabeti slavici comunnio (1848). Anton Špinčič dijak Gorica Ljubljanski list knjižno grad. 26. 3. 1913 E.[rnest] Derani dr., zdravnik Gorica 3 novci numizmatika 26. 3. 1913 Ivan Majcen Gorica 1 nemška knjiga knjižno grad. 26. 3. 1913 Štefan Šegala Kanal bronasto kladivo etnološko 26. 3. 1913 in nakovalo; gradivo več kosov bakrene rude; 2 srebrna in 5 bakrenih naravoslovje novcev numizmatika Jos. Prijatelj c. kr. vadn. Gorica nekaj starih listin arhivsko 26 .3. 1913 učitelj iz 17. in 18. stoletja gradivo Josip Lapanja Pečine dve stari uri etnol. grad. 26. 3. 1913 Josip Gruntar mizar Kobarid starinska, lepo rezljana etnološko 26. 3. 191359 skrinja gradivo Neimenovan 1 novec numizmatika 1. 4. 1913 Rud.[olf] trgovec Gorica Slovenski Goffine; knjižno gradivo 1. 4. 1913 Drufovka Stibielove Pridige; 2 zveska Zgodb sv. Pisma; 4 letnike Koledarja; Zimski večeri; Obiskovanje Jesusa Kristusa; Pot v nebeško domovino; Marija deviza, krščansko devištvo; 75 iztisov knjige Nektere opazke ruskega profesorja; Voditelj v sveta nebesa; Bratovščina vednega češčenja 59 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 26. 3. 1913, 43/33. str. 2; Gorica, Gorica, 6. 4. 1913, 14/27, str. 2; Časopisni objavi sta različno prekinjeni, v Soči so prekinili darovalce pri M. Kenda. Prim.: Soča, Za Narodni muzej, Gorica, 6. 4. 1913, 43/36, str. 3. Glasilo Gorica, pa je objavila iste darovalce 6. 4. 1913. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 219 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Učenci 5. razreda na Šolskem domu: Gorica star gumb Avgust Prinčič 2 novci etnol. grad. 1. 4. 1913 Boris Orel 1 srebrn novec numizmatika Avg. Žerjal 1 novec Alojzij Komel 1 novec Štefan Cigoj 1 novec Anton Furlan 5. razred 1 srebrn novec Učenka Humar Mirko Koršič c. kr. sodnik Gorica razstavil 2 stari večni luči; nabožni pred. 1. 4. 1913 6 jako zanimivih slik na pločevino likovna umet. Jos. Prijatelj c. kr. vaniški Gorica 12 slovenskih knjig knjižno gradivo 1. 4. 191360 učitelj Učenci 5. razreda na Šolskem domu 2 srebrna, 1 bakren novec Avgust Prinčič 2 novca numizmatika 8. 4. 1913 Al. Komel 1 kolajna Josip Mužina 2 novca numizmatika Rud. Brezigar 1 novec odlikovanje Fr. Gavner 1 novec numizmatika Rud. Konc obč. tajnik Št. Viška 3 novci numizmatika Martin Burger gora numizmatika numizmatika 8. 4. 1913 Albin Srebrnič Solkan 1 petrofakt izkopan na naravoslovje 8. 4. 1913 sv. Katarini Al. Stergule učiteljišnik Gorica 1 pištola orožje 8. 4. 1913 Mat. Lavrenčič nadučitelj Št. Peter 2 stari sliki vezani na svilo: umetnostna 8. 4. 1913 Kristus; Mati božja obrt Josip Prijatelj c. kr vadn. Gorica nekaj pisem slovenskih arhivsko 8. 4. 191361 učitelj pisateljev gradivo 60 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 4. 1913, 14/25, str. 2; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 4. 1913, 43/35, str. 2. 61 Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 8. 4. 1913, 43/37, str. 2. 220 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Balič učitelj Vrh sv. Mi- 1 stari beneški denar (Pax numizmatika 12. 4. 191362 haela tibi Marce Evangelista knjižno gradivo -Iudicium rectum); Patra Hippolita bukvize od Flejda inn navuka Kristusa nashiga Isvelizharja, l. 1719; Oratio Inauguralis in Collegio Loevenburgico 1766; Introductio in historiam Romanorum Pontficum; Buttura, Saggio di storia veneta; Pařizek, Erkälung der Evangelien (3 zvezke); Stanič, Gebet - und Gesangbüchlein; Drobtinice za l. 1865-66.; Srbska in ruska azbuka Jos. Braun hotelski Gorica 1 srebrn novec papeža numizmatika 22. 4. 1913 vratar Pia IX. Učenci 5. raz. na 22. 4. 1913 Šol. domu Avgust Žerjal 1 novec numizmatika Rud. Brezigar 1 novec numizmatika Lud. Bajt 1 novec numizmatika Fr. Gorjan 1 novec numizmatika Ant. Furlan bronasta krogla izkopana orožje v Pevmi; star gumb etnol. grad. 22. 4. 1913 Ed. Prinčič nadučitelj Pevma star miniaturni portret na likovna umet. 22. 4. 1913 slonovi kosti Fr. Cink Dushna pasha; Medeni knjižno gradivo 22. 4. 191363 križ; 2 italijanski, 1 nemška knjiga; 5 srebrnih 1 bakren novec numizmatika Franc Mlekuž Koritnica 2 sliki na steklu, sv. Marija etnološko 24. 4. 1913 št. 34 in Božje Dete gradivo Jožefa Kravanja Bovec št. 43 slika na steklo Dete Božje etnološko 24. 4. 1913 gradivo Jakob Komac Kal št. 20 Izlaganje kršč. nauka knjižno gradivo 24. 4. 1913 iz l. 1801; etnol. grad. solnčna ura 62 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 12. 4. 1913, 14/28, str. 3; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 12. 4. 1913, 43/38, str. 3. 63 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 22. 4. 1913, 43/41, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 221 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ana Wagentruz Bovec stara cinasta čutara; leseno etnol. grad. 24. 4. 1913 razpelo, kipec likovna Matere Božje iz alabastra; umetnost reliefna slika Matere Božje iz voska; likovna posodico za poper umetnost etnol. grad. Jožef Muznik Bovec leseno razpelo likovna umet. 24. 4. 1913 Terezija Šarko Dvor slika na steklo, Sv. Peter likovna umet. 24. 4. 1913 Anton Mihelič Bovec št. 18 pisem iz 18. stoletja; jako arhivsko grad. 24. 4. 1913 272 redek katekizem iz l. 1704 knjižno gradivo Jožef Komac Koritnica srebrni tolar iz l. 1760; numizmatika 24. 4. 1913 št. 13 Jožef Muznik Bovec črevljarski stol iz l. 1717 etnol. grad. 24. 4. 1913 Ana Prettner Bovec slika na steklu, sv. Lenart etnološko 24. 4. 1913 gradivo Josip Kenda Plužne 1 srebrn novec numizmatika 24. 4. 1913 (Žvikar) Ivan Pavlin Bovec 1 srebrn denar, iz l. 1670 numizmatika 24. 4. 1913 Fr. Rijavec Bovec star tintnik; etnološki 24. 4. 191364 4 stare ključavnice; predmet par starih tečajnikov; stara tehtnica; nekaj kovinskih predmetov; kineški vrč; porcelanast vrč; umetna obrt 5 srebrnih 1 bakren novec; numizmatika Leop.[ld] slikar Plave 1 bakrorez; likovna umet. 3. 5. 1913 Brezigar 1 slika na usnju Josip Lapanja gostilničar Ponikve kamenita rimljanska arheološko 3. 5. 1913 posoda, izkopana v gradivo pogorelem Mešelajevem hlevu na Ponikvah 3 slike na steklu: Kristusovo trpljenje, Marija in sv. Genovefa etnološko gradivo I. Klobučar vikar Log 1 srebrn in 1 meden kmečki nakit 3. 5. 1913 prstan; 1 svetinja; 5 srebrnih in 9 bakrenih nabožni pred. novcev numizmatika 64 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 4. 1913, 43/40, str. 3; Za Narodni muzej v Gorici, Primorski list, Gorica, 24. 4. 1913, 21/17, str. 2. 222 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Klavora učitelj na 1 novec numizmatika 3. 5. 1913 Šol. domu Alfonzo Trst 2 čudno zraščena koruzna naravoslovje 3. 5. 1913 storža Fr. Persič pismonoša Šempas 1 benečanski novec numizmatika 3. 5. 1913 Ivan Ferletič Miren 1 novec numizmatika 3. 5. 191365 J.[osip] Balič učitelj Vrh 3 stari srebrni denarji; numizmatika 20. 5. 1913 sv. Mihaela Metelko, Lehrnebäude der knjižno gradivo Slovenishen Sprache; Brevi cenni storici sopra istituto dei sordo-munti in Gorizia; Gonan, Storia Istriana; Levstik, Rokopis kraljedvorski; Dr. Rojic, O vprašanju glede zgradbe deželne norišnice in bolnišnice; Šematizem kapucinskega reda; Hostnik, Slovar in slovnica ruskega jezika; S. Gregorčič, V obrambo Rud.[olf] trgovec Gorica Gorizia non fu mai slovena knjižno gradivo 20. 5. 1913 Drufovka Jos. Prijatelj c. kr. vadn. Gorica Prva učna razstava v Gorici arhivsko 20. 5. 191366 učitelj l. 1875; gradivo Prima mostra didattika Gorizia; Poročilo o stanju ljudskega šolstva Janez Vončina Jagršče 2 srebrna novca numizmatika 24. 5. 1913 Kar. Jakopec učiteljiščnik Gorica starinski prstan nakit 24. 5. 1913 IV. 1. I. Gregorič oficijal 1 srebni novec numizmatika 24. 5. 1913 južne železnice Fr. Peršič pismonoša Šempas 1 bakren novec numizmatika 24. 5. 1913 Peter Leban pismonoša Kal 1 redek srebrn novec numizmatika 24. 5. 1913 Gvido Jug učenec 5. 1 rimljanski denar numizmatika 24. 5. 1913 raz. na Šol. (nečitljivo) domu učenci Dol. 9 bakrenih novcev numizmatika 24. 5. 1913 ljudske šole Branica 65 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 3. 5. 1913, 43/44. str. 3; Za Narodni muzej darovali, Gorica, Gorica, 6. 5. 1913, 14/35, str. 2, 4. 66 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 5. 1913, 43/49, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 223 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Anton Vovk Černiče 2 bakrena novca numizmatika 24. 5. 191367 Jos.[ip] Balič učitelj Vrh 1 srebrn bavarski tolar iz numizmatika 10. 6. 191368 sv. Mihaela l. 1767; prvo letno poročilo goriške realke; arhivsko letno poročilo goriške gradivo gimnazije, l. 1868; Pavissich, Il Ricoglitore Triestino iz l. 1864; Jesenko, Prirodoznanski zemljevid; Slovenci in državni zbor l. 1873 in 1874; Dr. Tavčar, Slovenski pravnik; knjižno grad. S. Gregorčič. Poezije. 1. del; Nolli, Priročna knjiga za gledal. diletante Jos.[ip] Balič učitelj Vrh 12 bakrenih novcev; numizmatika 28. 6. 191369 sv. Mihaela Evangelia inu Lystovi iz knjižno gradivo l. 1730; Schiller, Aestetische und philosopische Miscellen; Krščansko-katoliški nauk iz l. 1834; Naukapolne pripovesti za slovensko mladost l. 1841; Der Verein wider Tierquälerei; Ceni storici di Barbana; Calendario della i. r. societa agraria di Gorizia, l. 1863; Notice Historique sur le Sanetuaire de Laghett; Prejeris di Lucinus; Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje; Rudež, Gluhonemi; Karel Filipčič učitelj Kal 3 srebrni in 2 bakrena novca numizmatika 22. 7. 1913 E. Prinčič nadučitelj Pevma stara francoska slovnica knjiž. grad. 22. 7. 1913 Fr. Strnad šol. 1 srebrn novec numizmatika 22. 7. 1913 ravnatelj v pokoju Miha Semolič učiteljiščnik 2 novca numizmatika 22. 7. 1913 67 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 24. 5. 1913, 43/50, str. 3; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 31. 5. 1913, 14/42, str. 2; 68 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 6. 1913, 14/45, str. 3; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 10. 6. 1913, 43/55, str. 2. 69 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 28. 6. 1913, 43/60, str. 3; Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 7. 1913, 14/51, str. 4. 224 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Petrovčič, učenci 5. po 1 novec numizmatika 22. 7. 191370 Pavlin, Komel in r. na šol. Brezigar Domu Ignacij Gruntar c. kr. notar Ribnica pisma svojega pokojnega arhivsko 5. 8. 191371 prijatelja, skladatelja gradivo J. Kocijančiča Ivan Kavčič višji oficijal slovensko nemško- knjižno gradivo 16. 8. 1913 južne žel. v italijanski slovar; pok. 5 srebrnih novcev, (med numizmatika temi 1 zelo redek) Leop.[old] slikar Plave 2 stara vrča (izdelek etnološko 16. 8. 1913 Brezigar nekdanje tovarne v Kanalu) gradivo Cvetko Faganel učitelj Dolenja 1 stara vilica; etnol. grad. 16. 8. 1913 Trebuša 1 cesarski grb zgod. pred. Anton Fon klobučar Gorica 2 bakroreza v okvirjih likovna umet. 16. 8. 1913 Alojz Brce učiteljiščnik 45 novcev numizmatika 16. 8. 191372 III. t. Karel Filipič učitelj Kal 48 novcev numizmatika 23. 8. 1913 Damir Fejgelj Gorica 4 novci numizmatika 23. 8. 1813 Leban pismonoša 1 novec numizmatika 23. 8. 1913 Valentin Rogac Gorenja vas 1 srebrn novec numizmatika 23. 8. 1913 Jak. Golob dijak Podmelec 1 novec numizmatika 23. 8. 1913 Iv.[an] Laharnar skladatelj Št. Viška 1 slovenska in 1 nemška knjižno gradivo 23. 8. 1913 gora knjiga; nekaj starih utežev etnol. grad. Albert Rajer učitelj v Tevčah 25 novcev numizmatika 23. 8. 191373 Gusta učiteljica Opatje selo 5 starih krožnikov; etnološko 30. 8. 1913 Podgornik 1 moderc; gradivo 4 majolike; 1 stara tehtnica; 2 leseni posodici za sol in poper; 7 knjig; knjiž. grad. 7 starih slik; likovna umet. 2 okamenini iz Srbije; naravoslovje 12 okamenelih školjk; 8 bakrenih novcev numizmatika Alojz Urbančič nadučitelj Vogrsko Vertovčeva Vinoreja; knjižno gradivo 30. 8. 1913 2 italijanski knjigi 70 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 22. 7. 1913, 14/57, str. 2. 71 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 5. 8. 1913, 14/61, str. 3. 72 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 16. 8. 1913, 14/64, str. 2; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 8. 1913, 43/79, str. 2. 73 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 8. 1913, 43/80, str. 3; Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 8. 1913, 14/66, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 225 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM učenci 5. 7 novcev numizmatika 30. 8. 1913 raz. Šol. Dom Cvetko Faganel učitelj v Dolenji 1 stara pipa; etnološko 30. 8. 191374 Trebuši 1 usekač; gradivo nekaj okraskov Jos.[ip] Balič učitelj Vrh original S. Gregorčičeve arhivsko 9. 9. 1913 sv. Mihaela pesmi, zložene gospici gradivo Amiliji Čebron, sedaj gospej Baličevi; razglednico, katero je pisal Gregorčič gospej Baličevi; Pismo Jos. Gunjača iz Manzana pri Kopru; Gemälde vom »Herzoghtume Krain, 1808; Rede bei Eröffnung des Priesterhauses der Seckauer Diöcese, l. 1805; Lehrbuch der Naturgeschichte; Letno poročilo goriške gimnazije; knjižno gradivo Lapajne, Zgodovina štajerskih Slovencev; Jurčič, Tugomer; Per I‘ingresso nella citta di Capodistria di Giov. dr. Glavina vescovo; Pastirski list kardinala Bedricha; Primorski odnošaji v poslanski zbornici l. I877; Klodič, Materin blagoslov; kartografsko tri zemljevide in gradivo 1 prirodopisno karto Rud.[olf] trgovec Gorica 1 benečanski zlatnik numizmatika 9. 9. 191375 Drufovka 74 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 30. 8. 1913, 14/68, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 30. 8. 1913, 43/82, str. 3. 75 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 9. 9. 1913, 14/71, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 9. 1913, 43/87, str. 2. 226 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos.[ip] Balič učitelj Vrh sv. Mi- 1 stenski zemljevid Istre; kartografsko 13. 9. 191376 haela Manuale di Geografia Storia gradivo e Statistica del Litorale; Teatro scelto italiano antico e moderno (12 zvez.); Allgemeine Geschichte (10 knjižno gradivo zvez.); Compendium historiae ecclesiasticae; Volitve zunanjih občin Koperskega okraja l. 1883; Okrožnica Leona XIII. o dražbi framazonski; Aesthetische und philosophische Miscellen; Letno poročilo c. kr. gimnazije v Trstu l. 1893; Pagliaruzzi, Poezije; Kutin, Opis Št. Mavra; Gvozdenović, O kobilicah na goriškem Krasu; Volkov, Dela sv. Cirila in Metoda; Gangl, Slava Prešernu! Štef. Šegala Kanal 1 srebrn in 3 bakrene novce numizmatika 20. 9. 1913 Jos. Kariž c. kr. Podgrad 1 bankovec za 10 gl. numizmatika 20. 9. 1913 kancelist Alojz Vovk Osek 1 srebrn denar numizmatika 20. 9. 1913 Jožefa Šegala Kanal 16 raznih novcev; numizmatika 20. 9. 1913 1 bakrena, s srebrom okovana zakopnica; nakit 1 par črevljev spletenih iz ličja (prinešeno iz Afrike) etnološko gradivo Avgust Hrovat Ajdovščina 1 kos lesa; naravoslovje 20. 9. 1913 7 različnih novcev numizmatika Egidij Špacapan Jasna Po- 1 stari kineski vrček in etnološko 20. 9. 1913 ljana skledica gradivo Miha Turk brivec Gorica Šola vesela lepega petja; notno gradivo 20. 9. 1913 1 denar numizmatika Lavoslav slikar Plave 1 majolika; etnol. grad. 20. 9. 1913 Brezigar 1 stari novec numizmatika 76 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 13. 9. 1913, 14/72, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 227 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Ivančič trgovec Gorica 1 srebrn novec numizmatika 20. 9. 1913 Jan. Rozman strojevodja Gorica 2 rimska novca numizmatika 20. 9. 1913 Jos. Pečenko kavarnar Gorica 2 novca numizmatika 20. 9. 1913 M. Keršič, posestnik Podklošter star voz »parizar« etnološka grad. 20. 9. 191377 po g. prof. dr. Osvaldu Rudolf trgovec Gorica Primož Trubar, Ta celi knjižno gradivo 30. 9. 191378 Drufovka psalter Davidov, Tibingi 1566; Primož Trubar, S. Krelja in drugih, Ta celi catehismum, eni psalmi inu teh vekshih godov --kershzhanske pejsni, v Witembergi 1584; Jurij Dalmatin, Vse svetu pismu, Wittenberg 1584 [Ignacij] Kobal dr., Gorica pipa z okraski (iz zapuščine etnološko 14. 10. 1913 katehet na pok. vikarja Štruklja gradivo učiteljišču iz Čezsoče) I. Fon učiteljišnik, 2 rimljanska denarja numizmatika 14. 10. 1913 II. d. Fr. Klopčič župnik Bukovo star križev pot slikan etnološko 14. 10. 1913 na steklo gradivo [Milka] Mlekuž učiteljica Čepovan 4 stari vezani robci etnol. gradivo 14. 10. 1913 Andrej Kutin Čezsoča Zgodbe svetiga pisma knjiž. grad. 14. 10. 1913 77 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 9. 1913, 14/74, str. 3; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 9. 1913, 43/89, str. 2. 78 »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Gorica, Gorica, 30. 9. 1913, 14/77, str. 3; »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Soča, Gorica, 30. 9. 1913, 43/91. str. 3. 228 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Josip Balič učitelj Vrh sv. Mi- S. Gregorčiča lastnoročno arhivsko 14. 10. 191379 haela varijanto pesmi »V celici« in gradivo varijanto pesmi »Zvonček«, obe pisani na listek, katerega je podaril pesnik svoji bivši postrežnici g. Amiliji Čebron, zdaj omoženi Balič; pismo S. Gregorčiča g. Jos. Baliču; Kociančič, Marija Cel nad Kanalom; Doma Koledar slovenski knjižno gradivo za l. 1859; Dichiarazione più copiosa della Dottrina cristiana; Manuale storico compendiato di Gorizia e Gradisca; Letno poročilo ljudske šole v Sežani 1883/4; star okoski robec, katerega etnološko je dobil v Gabrijah; gradivo Jos. Mrmolja trgovec Miren pištolo, katero je prinesel orožje 18. 10. 1913 l. 1866 neki avstrijski vojak iz Versa Ant.[ton] Šantel c. kr. šolski [Gorica] 1 orglice iz trstike, z opisom glasbilo 18. 10. 1913 svetnik v pok. Rud. Sedevčič davčni Gorica 1 stara listina arhiv. gradivo 18. 10. 1913 asistent Andrei Flajs učiteljiščnik 1 slovenska in 1 nemška knjižno gradivo 18. 10. 1913 III. tečaja knjiga Iv. Lavrenčič dijak Gorica 1 slovenska knjiga knjiž. grad. 18. 10. 1913 Fani Živec učiteljica Dutovlje 112 raznh novcev numizmatika 18. 10. 1913 Al. Urbančič nadučitelj Vogrsko 3 slike na steklu; etnol. grad. 18. 10. 191380 1 bakrorez Sv. Gore iz 17. stoletja likovna umetnost 79 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 10. 1913, 43/92, str. 5. Pri primerjavi obeh objav so nastala rahla odstopanja. V Soči so natisnili na ta dan samo darovano gradivo Josipa Baliča, medtem ko so v Gorici na spodaj omenjeni dan natisnili daljši seznam, zato sem tako gradivo iz prvega časopisa kot drugega datirala pod skupno datacijo: Narodni muzej, Gorica, Gorica, 14. 10. 1913, 14/81, str. 2. 80 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 10. 1913, 14/82, str. 4; Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 10. 1913, 43/96, str. 4. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 229 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Štefan Šegala Kanal 1 puška; orožje 31. 10. 1913 1 stara stolica; etnološko 1 kolovrat in pripravo za gradivo trenje in likanje konoplje beta; 3 klešče Fr. Tavčar dijak Gorica več raznih mineralij naravoslovja 31. 10. 1913 [Karel] Ozvald profesor Gorica 13 raznih novcev numizmatika 31. 10. 1913 Jos. Braun [hot. vratar] Gorica 1 novec numizmatika 31. 10. 1913 Jos. Hvalič Gorica 11 različnih novcev numizmatika 31. 10. 1913 Jos. Mrmolja trgovec Miren 43 raznih novcev numizmatika 31. 10. 1913 Avg. Hrovat dijak Gorica 1 stari prstan; nakit 31. 10. 1913 5 novcev numizmatika Ivan Hovansky Gorica 1 denar numizmatika 31. 10. 1913 Jos. Bergant Trst 33 raznih novcev numizmatika 31. 10. 191381 Josip Balič učitelj Vrh sv. Mi- 2 razglednici S. Gregorčiča; arhivsko 4. 11. 191382 haela avtograf 2 njegovih pesmi gradivo in original zahvale g. Ivanu Vrhovniku; stara ženska jopica; 1 stara pištola; etnol. gradivo Ueber den Einfluss der orožje Heilkunst auf die praktische Theologie; knjižno gradivo Sienkiewicz, Quo vadis; Vortrag, Gehälter zur Erinnerung an das Kriegsjahr, 1809; O pokončevanju kobilic na Krasu v letu 1909 R. Drufovka trgovec Gorica Kristianske bukvize, 1784; knjižno gradivo 12. 2. 191483 Mojzesove bukve, prevedla Japel in Kumerdej 1791; Evangelji inu branje is svetiga pisma, izdal Urban Jarnik okoli 1800; Jarnik, Evangelji na vse dni svetiga posta, okoli 1800; Japel in Kumerdej, Evangeliji, 1784 Fr. Žnideršič c. kr. Gorica Das geistliche Karten Spil, knjižno gradivo 7. 3. 1914 ravnatelj 1691 Amalija Čok učiteljica na Katinari star ključ etnol. grad. 7. 3. 1914 81 Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 31. 10. 1913, 14/86, str. 2. 82 Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 4. 11. 1913, 14/87, str. 3; Za narodni muzej, Soča, Gorica, 31. 10. 1913, 43/100, str. 3. 83 Za Narodni muzej darovali, Goriški list, Gorica, 12. 2. 1914, 1 /2, str. 2. 230 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Erna Havel Gorica 1 šmarna petica numizmatika 7. 3. 1914 Elka Kemperle učiteljica 7 novcev numizmatika 7. 3. 1914 Leop. Paljk učitelj S. Križ 25 novcev numizmatika 7. 3. 1914 Jos. Fon dijak na Tomin 7 denarjev numizmatika 7. 3. 1914 pripravnici Fr. Klavora dijak Gorica 5 novcev numizmatika 7. 3. 1914 Kraševec učiteljiščnik 5 novcev numizmatika 7. 3. 1914 I. t. Tomažič učiteljiščnik 1 redek srebrn novec numizmatika 7. 3. 1914 I. t. Vrč nadučitelj Kanal knjiga »Anton Janfha«, 1792 knjižno gradivo 7. 3. 1914 E. Prinčič nadučitelj Pevma stara stenografska knjiga knjiga 7. 3. 1914 Fr. Tavčar nadučitelj Gorica več raznih mineralij naravoslovje 7. 3. 1914 Čekada učit. Gorica 1 novec numizmatika 7. 3. 1914 pripravničar Ferdo Plesničar Gorica 1 novec numizmatika 7. 3. 191484 Štef. Šegula Kanal 1 stara listina iz l. 1635; arhiv. grad. 21. 3. 1914 5 raznih novcev; numizmatika 1 ornament, 1 steklenica; etnol. gradivo 1 pečat pečat Jos. Hrast poštni Trst 1 ponočna omarica, 2 pohištvo 21. 3. 1914 uradnik skrinji, 1 mala omarica za uro; 1 prsten vrč, 2 lončena etnološko modela, 1 motovilo, gradivo 1 zglavnik, priprava za praženje in 2 ročna ražnja And. Gabrijelčič učitelj knjiga Maria Cel knjiž. grad. 21. 3. 1914 Miha Turk Gorica knjiga Šola lepiga petja notno gradivo 21. 3. 1914 Rud. Jerkič učiteljiščnik knjiga Življenje svetnikov knjižno gradivo 21. 3. 1914 I. teč. P. Leban pismonoša Kal 1 lesen vrč etnol. grad. 21. 3. 1914 Peter Jejčič, krojač Šmarje 21. 3. 1914 nabral: Rozina Poljšak 1 ključavnica Marija Abrani 1 stari ključ etnološkao Kodrič učitelj 1 knjiga iz l. 1740 gradivo knjiž. gradivo Leop. Pajk učitelj S. Križ 1 papirnat goldinar numizmatika 21. 3. 1914 84 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 7. 3. 1914, 45/8, str. 2. Iste darovalce z istimi predmeti kulturne dediščine je objavil Goriški list: Za narodni muzej so darovali, Goriški list, Gorica, 9. 4. 1914, 1/10, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 231 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Batič Gorica 1 letak iz l. 1848; arhiv. gradivo 21. 3. 1914 1 ital. knjiga knjižno grad. Ant.[on] Jerkič fotograf Gorica 1 gumb etnol. gradivo 21. 3. 1914 Jcs. Bitenc učiteljiščnik 2 novca numizmatika 21. 3. 1914 I. t. M. Lavrenčič nadučitelj Št. Peter knjiga Val. Staniča, Molitve, knjižno gradivo 21. 3. 191485 l. 1826 Josip Balič učitelj Vrh 5 bakrenih novcev; numizmatika 14. 4. 191486 sv. Mihaela osem slovenskih propovedij knjižno gradivo iz časa od 1730 do 1743; Drexelius, Coelum Beatorum Civitas 1743; Historično-geografski atlas; Proprium Sanctorum goriške nadškofije; Pertout, Der betende Jüngling; Catechismo Elementare; Die Katholitche Kirche; Stritarjev Zvon iz l.1876 Jos.[ip] Balič učitelj Vrh sv. Mi- slika sv. Cirila in Metoda; likovna umet. 2. 5. 191487 haela slika Moje dobre kokoši; De, Franceschi, L’Istria, Note Storiche; knjižno gradivo Slovanstvo; Nemško-slovenske lepopisne vaje; Zakrajšek, Sožalnica; Theologia Moralis (4. zv.); Rechberger, Handbuch des österreichischen Kirchenrechts 85 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 21. 3. 1914, 44/13, str. 3–4. 86 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 4. 1914, 44/23, str. 2. Dva dni za Sočo je iste predmete kulturne dediščine navedel še Goriški list: Za Narodni muzej, Goriški list, Gorica, 16. 4. 1914, 1/11, str. 2. 87 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 2. 5. 1914, 44/29, str. 3. 232 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Jos. Kenda učitelj v Gorica Japelj-Kumerdej, Svetu knjižno gradivo 16. 5. 191488 pokoju pismu, star test., I. d., 1791; Japelj-Kumerdej, Svetu pismu, Novi testament, I. d., 1784; Murko, Grammatik der slov. Sprache, 1843; Schmigos, Windische Sprachlehre, 1812; Metelko, Lehrgebäude der slowen. Sprache, 1825; Kopitar, Grammatik der slaw. Sprache, 1808; Repež, Romarsku drugo blagu, 1775; Pagloviz, Svesti Tovarsh, 1776; Redeskini, Osem in shesdeset sveteh pesem, 1795 Emil Škarabot učiteljiščnik knjiga Zgodbe sv. pisma knjižno gradivo 19. 5. 1914 II. t. Vlad. Vodopivec učiteljiščnik Majhine perpovedvanja knjižno gradivo 19. 5. 1914 II. t. I. Tomažič učiteljiščnik knjiga Mir Vam bodi; knjižno gradivo 19. 5. 1914 I. t. 1 ital. knjiga Dijaki na Gorica 5 novcev; numizmatika 19. 5. 1914 učiteljski 1 medalja; odlikovanja pripravnici 1 ostroga etnol. gradivo [Jos.] Pečenko kavarnar Gorica 2 denarja numizmatika 19. 5. 1914 Avg. Hrovat Gorica 2 srebrna, 5 bakrenih numizmatika 19. 5. 1914 novcev Rozman strojevodja Gorica 2 rimska novca numizmatika 19. 5. 1914 Št. Šegala Kanal 1 srebrn 3 bakrene novce numizmatika 19. 5. 1914 Alojz Volk Osek 1 srebrn denar numizmatika 19. 5. 1914 Damir Fajgelj Gorica 2 srebrna, 2 bakrena novca numizmatika 19. 5. 191489 Tomažič učiteljiščnik Historio od Genoveie knjižno gradivo 13. 6. 1914 1. teč. Engelb. učit. IV. teč. star glavnik; etnol. grad. 13. 6. 1914 Podgornik par uhanov, 1 zapestnico; nakit 6 novcev (1 zelo redek); numizmatika 1 slika (domače delo) likovna umet. in 1 sadrast relief likovna umet. 88 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 5. 1914, 44/33. str. 3. 89 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 5. 1914, 44/34, str. 2. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 233 IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Fr. Klavora učiteljiščnik 1 srebrn novec numizmatika 13. 6. 1914 I. teč. Stanko Šuligoj učit. priprav. Bukve sa kmeta knjiž. gradivo 13. 6. 1914 Prion pripravn. 2 bakrena novca numizmatika 13. 6. 1914 Gomišček pripravn. 5 novcev numizmatika 13. 6. 1914 Ivan Sancin pripravn. 4 novce numizmatika 13. 6. 1914 Ciril Justin pripravn. 3 novce (1 redek papeža numizmatika 13. 6. 1914 Gregorja X. in 1 stari turški) gospa Kanal izrezljana pipa iz l. 1762 etnološko 13. 6. 1914 Bavdaževa gradivo Gašper Hvalič Gorica 1 puška orožje 13. 6. 1914 Miroslav Dujc učiteljiščnik 1 nemška knjiga knjižno gradivo 13. 6. 1914 4. teč. Ciril Mervič pripravničar 1 italijanska knjiga knjiž. grad. 13. 6. 1914 Fr. Klavora učiteljiščnik Sgodbe svetiga Pisma; knjižno gradivo 13. 6. 1914 I. teč. Stoletna Pratika; etnološko 1 slika na steklo; gradivo 1 škatljica za užigalice, 1 kresilni nož, etnološko 1 osti, staro ključavnico gradivo in ključ, prebijač, nož za treske; numizmatika 3 srebrne, 12 bronastih in bakrenih novcev (1 jako redek – Heraklius); nabožni pred. 5 svetinj; knjižno grad. Pot svetiga Krista in 2 nemški knjigi; Danilo Fon učiteljiščnik 1 nemška in 1 grška knjiga knjižno gradivo 13. 6. 1914 2. teč. Pagon učiteljiščnik 1 nemška knjiga; knjiž. grad. 13. 6. 1914 1. teč. 2 srebrna in 4 bakrene numizmatika novce Al. Mlekuž učit. 2. teč. Evangelji, Berila knjižno gradivo 13. 6. 1914 in Evangelji; nekaj starih listin; arhiv. gradivo 1 lovski nož in 1 bajonet orožje Kosmina pripravničar 3 zobe jamskega medveda naravoslovje 13. 6. 1914 Nanut učit. pripr. knjiga Blaže in Nežica knjiž. grad. 13. 6. 191490 Zvonimir Lasič učiteljiščnik 9 novcev (5 rimljanskih numizmatika 14. 7. 1914 1. teč. redkih) Kralj pripr. 1 ostroga etnol. gradivo 14. 7. 1914 Cilka Feigl učiteljica Šempas 1 fibula in 1 kmečki prstan nakit 14. 7. 1914 90 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 13. 6. 1914, 44/41, str. 3. 234 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • IME PRIIMEK POKLIC KRAJ PREDMET PODROCˇJE DATUM Ljudevit Pucelj 3 stare knjige knjiž. grad. 14. 7. 1914 Gerbec poštar Kanal 1 škatljica za užigalice; etnol. gradivo 14. 7. 1914 1 srebrn denar numizmatika Hrovat 1 denar numizmatika 14. 7. 1914 Jos. Kutin trgovec 1 denar numizmatika 14. 7. 1914 gospa Hrastova Trst 59 raznih knjig knjiž. gradivo 14. 7. 1914 Josip Balič učitelj Vrh sv. Mi- 17 starih zemljevidov kartografsko 14. 7. 191491 haela gradivo Ivan Vidmar- dekan Bovec 18. 7. 1914 zbral; Darovali so: Jos. Muznik čevljarski stol iz l. 1717; etnološko železen lonec; gradivo 1 gumb Fr. Huber 1 nemška knjiga knjiga 18. 7. 1914 Karel Ostan 1 bronast kipec; likovna umet. 18. 7. 1914 1 bronast križ, 1 bronast umetnostna podstavek s koralami; obrt 1 turški handžar, najden na orožje Klužah okoli l. 1820; 1 tolar Friderika Avgusta, 2 numizmatika bakrena denarja, 10 starih denarjev, najdenih v Palestini in 3 srebrne denarje Adolf Klavora 1 bakren denar numizmatika 18. 7. 1914 Gab. Černuta 1 srebrn denar numizmatika 18. 7. 1914 Fr. Hrovat urar 2 tolarja in 6 bakrenih numizmatika 18. 7. 1914 denarjev Stanko Furlan Dvor 1 srebrn denar numizmatika 18. 7. 1914 Fr. Šubic Bovec 1 bakren denar numizmatika 18. 7. 191492 Jos.[ip] Balič nadučitelj Vrh sv. Mi- 11 starih denarjev; Pridige numizmatika 23. 10. 191493 haela Janeza Svetokrižkega; tržaški list »Curia knjižno gradivo Episcopalis« 1865–1869; knjižico »Aus dem Wilajet Kärnten«. 91 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 7. 1914, 44/50, str. 3. 92 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 7. 1914, 44/51, str. 2. 93 Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 10. 1914, str. 44/63, str. 3. Tabela - poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov 235 Priloga I Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici (upoštevane samo tiste knjige s pridobljenimi dopolnjenimi podatki) Še enkrat poudarjam, da je bilo med darovanimi mnogo več knjig, kakor je navedenih v razpredelnici. Poročevalci v obeh goriških časopisih so jih navajali z nepopolnimi podatki ali pa so objavili samo število podarjenih knjig. Darovalci in potem organizatorji so z zbranimi knjigami želeli dokazati prisotnost Slovencev v teh krajih. Posredno so se ponašali s svojo razgleda-nostjo, ki je segala na različna vsebinska področja. Najobsežnej- ša in najbolj razvejana je verska vsebina, sledi jezikovno-vzgojna literatura, poezija, praktični priročniki, slovarji, zgodovinske povesti, romani, naravoslovna besedila. V tabeli so objavljeni podatki, izvirno kot so zapisani v obeh goriških časopisih, v pri- čujočem seznamu pa so navedeni podrobnejši podatki za vsa tista dela oziroma izdaje, ki mi jih je uspelo natančno ali deloma identificirati. Seznam tudi kaže, kateri avtorji so bili priljubljeni. Pri identifikaciji sem si izdatno pomagala z knjigo Franca Simo- 5 Franc SIMONIČ, Slovenska bibliografija, I. niča, Slovenska bibliografija.5 del: knjige (1550–1900.), I., II. III. snopič, Po eni plati je bila kompleksnemu muzeju, kakršen naj bi Slovenska matica, Ljubljana 1903–1905. Zahvalo izrekam bibliotekarki Sonji Svolj- bil v Gorici, vsekakor nujno potrebna knjižnica v študijske na- šek za koristne nasvete pri iskanju in nava- mene. Po drugi strani pa so organizatorji razmišljali, da bi obi-janju bibliografskih podatkov. Opomi- skovalcem predstaviti redke in zelo stare knjige v razstavnih njam, da sem v obeh seznamih upoštevala avtorja in naslov za določeno knjigo, če- prostorih, skrbno zavarovane v vitrinah. Z njimi bi pokazali ita-prav je bilo zbranih za Narodni muzej v Go- lijanskim, furlanskim in nemškim someščanom začetke sloven- rici več primerkov iste knjige. ske pismenosti, tiskane knjige iz 16. stoletja ter jim omogočili uvid v raznovrstnost vsebin. • [Jernej] Basar (1683–1738), Pridige, 1734. Conciones iuxta libellum exercitiorum S. P. Ignatii in fin- gulas anni Dominicas digeftae per P. Bartholomaeum Baſsar So-cietatis Jesu Sacerdotem. Pridige is bukviz imenvanih Exercitia S. Ozheta Ignazia Sloshene Na uſako Nedelo zhes lejtu. Labaci, Typis, Adami Friderici Reichhardt. Anno 1734. M. 4°. (XVI) + 516 str.; 236 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • Hoff: Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien. 1808. Josef Burger (1800–1870), Kristusovo trpljenje, 1835; Premišlo- vanje za čas svetiga leta, 1816. Pekec Antoni. Kristusovo terplenje v osem postnih pridi- gah, ki jih je imel Antoni Pekec, kaplan per sv. Jakobu v Lj., v letu 1831. Po njegovi smerti na svetlobo dal J. Burger, duhovnik v ljubljanski duhóvščinici. Natisnil J. Blaznik 1835.8°.122 str. (v met.); • [France] Cegnar (1826–1892), Valenštajn [dramatično delo, spisal Friederich Schiller, poslovenil France Cegnar]. Valenštajn. Dramatično delo. Spisal Miroslav Šiler. Poslo- venil France Cegnar. V Trstu. Založila tržaška Čitalnica. Tisk avstrij. Lloyda.1866. 8°. 421 str.; • [Janez Cigler] (1792–1867), Srezha v nesrezhi. Srezha v Neſrezhi, ali Popiſvanje zhudne sgodbe dvéh dvojzhikov. Poduzhenje ſtarim in mladim, revnim in bogatim. Spiſal in na ſvitlobo dal Janes Ziegler, Fajmaſhter per ſ. Tilni v' Vishnjigori. V' Lj. Natiſnil Joshef Blasnik. Na prodaj per Janesu Klemensu 1836. 8°. 139 str.; • Jurij Dalmatin (1547–1589), Vse svetu pismu, Wittenberg 1584. Biblia, tu ie, vse svetu pismu, Stariga inu Noviga Testa- menta, Slovenſki tolmazhena, ſkusi Juria Dalmatina.—Bibel, das ist, die gantze heilige Schrifft, Windisch. Gedruckt in der Chur-fürstlichen Sächsischen Stadt Wittemberg durch Hans Krafft's Erben 1584. 2o. (3 deli s slikami.) — (I del). (L) +334 1. —(II del.) Sveti Preroki, v' slovenski jesik tolmazheni, skusi Juria Dalmatina. Witebergae. Anno 1584. 2o. (VI) +210 1. —(III. del.) Novi Testament: tu ie, teh Svetih Evangeliſtou inu Apoſtolou, Buqvi inu Lyſtuvi: Slovenſki, skusi Juria Dalmatina. Witebergae. Excude-bant haeredes Johannis Cratonis 1584. 20. 150+(IX) 1.; Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 237 L.[uka] Dolinar (1794–1863), Izidor brumni kmet, Ljubljana 1831 [iz nemščine prestavil]. Dolinar Luka. Isidor, brumni kmet. Bukvize ljubim kme- tam podeljene. Is nemſhkiga preftavil L. Dolinar. V' Lj. Natisnil Joshef Blasnik. 1835. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. 8°. 72 str.; • L.[uka] Dolinar (1794–1863), Pesmi, 1839. Peſme od Farnih Pomozhnikov ali Patronov v Ljubljanfki ſhkofiji. Sloshil L. Dolinar. V Ljubljani, Blasnik 1839. 8°. (VI) +307 str.; • Grof Edling, Veliki katekizem, 1779. Isvlezhik tega velikiga Catehiſma ſ' upraſhajnami inu od- govorami, d. i. Auszug des grossen Catechismus. . . K poduzhenju te deshelſke mladoste v' zesarſkeh krayleveh deshelah. S tem pregnadlovem pervolenjam te rimſke zeſarſke, tudi zeſarſke krayleve apoſtolſke zeſſarize; koker tudi s pervolenjam te duhov-nike goſpoſke (Priredil Janez Nep. grof Edling) V' Lubljani. Stiſkane per I. Fr. Egerju, dushelſkimu ſtiſkavzu. 1779. 8°. 161 str. (slovenski in nemški.); • [Andrej] Einspieler (1813–1888), Slovenski prijatelj, Celovec 1858. Slovenski Prijatelj. Časopis za cerkev, šolo in dom. Einspi- eler (cerkveni mesečnik izhajal do konca leta 1883); • [Fran] Erjavec (1834–1887), Studija o polžih na Goriškem. • Evangelji ino branje na vfe nedéle ino fvetke zelega leta. (Izdal Urban Jarnik.) V' Zelovzi 1821 . 8°. Evangelji inu branje is svetiga pisma, izdal Urban Jarnik okoli 1800 (podaril trgovec Rudolf Drufovka) • Evangelji na poſebne dneve ſvetega poſta. (Izdal Urban Jarnik.) V' Zelovzi 1821 . 8°. Jarnik, Evangelji na vse dni svetiga posta, okoli 1800 (po- daril trgovec Rudolf Drufovka) 238 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • [Lambert Ferčnik] (1827–1887), Slovenski Golffine [Razlaganje cerkvenega leta, 1878]. Goffine. Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkovnega leta. Izdalo družtvo sv. Mohora. (Predgovor spisal Štefan Kocijančič.) V Celovcu. Tiskal J. Leon (1853)—1854. 8°. 2 dela. 768 str. —Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Na svitlo dala Družba sv. Mohora v Celovcu. 1881. 8°. XVI +928 str.; • [Vincenc] Franul de Weissenthurn (1771–1817): Saggio gram- 6 B. M. [Branko MARUŠIČ], Saggio gramma- maticale Italiano-Cragnolino, Trst 1811. 6 ticale italiano-cragnolino, v: Slovenska kro- Franul de Weissenthurn Vincenc. Saggio grammaticale ita- nika XIX. stoletja 1800–1860, Nova revija, Ljubljana 2005, str. 88–89. Zgodovinar B. liano-cragnolino composto da Vincenzo Franul de Weissen- Marušič o Franulovem besedilu zapiše: thurn. Parte teoretica (& pratica). Trieste. Dalla stamperia di An- »Delo je bilo zasnovano izrazito narodnoa- tonio Maldini. Con Approvazione. 1811. 8°. (XII) +355 str. in je-firmativno.« dna tabela; • [Engelbert] Gangl (1873–1950), Slava Prešernu! • [Janez] Globočnik (1824–1877), Le sette Basiliche di Roma. Le sette Basiliche di Roma. Operetta raccolta da Giov. N. And. Globočnik segr. Del Pr. Arciv. De Gorizia. Venezia 1877. 8°. 300 str.; • Franc Ksav[er] Gorjup (1721–1781), Cirkouno lejtu ali evangel- ski [navuki za use nedele ime praznike celiga lejta], Ljubljana 1770. Gorjup Franc Ksav. Zirkounu leitu ali Evangelski navuki sa uſſe nedele inu prasnike zeliga leita, poprei na Slovenſki jesik ukup ſpiſſani inu per altarju naprej nesseni od zhasti uredniga goſpuda Francisca Xav. Goriuppa, Faimestra inu Comissaria per Novi Zirkvi nad Zellam, Goriſhkiga Flrſhta inu Shkoſſa Consiſto-riala. Cum Licentia Superiorum. Labaci, Impensis Michaelis Promberger. Lit. Egerianis 1770. 8°. (XX) +448+(IV) str.; • S.[imon] Gregorčič (1844–1906), V obrambo, Ljubljanski zvon, Ljubljana 1882, II/8, str. 494–495; Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 239 • S.[imon] Gregorčič, Poezije, I. del, (založil Ig. Gruden), Ljubljana 1882; • [Franc] Gvozdenović, O kobilicah na goriškem Krasu [in o nači- nu, kako naj se jih pokončuje pozimi, Gorica 1908]. • [Ožbolt] Gutsman (1727–1790), Deutsch-windisches Wörte- buch, Celovec 1789. Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlungder verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzügli- chern abstammenden Wörter. Verfasset von Oswald Gutsmann, Weltpriester. Mit obrigkeitlichen Genehmhaltung. Klagenfurt, gedruckt und im Verlage bey Ignaz Aloys edlen v. Kleinmayer 1789. 4°. 568 str.; • [Jožef] Hasl / Hevenesi Gabriel (1733–1733), Ta post, 1770. Hevenesi Gabriel o. Sveti Poſt, Chriſtuſovimu terplenju po- ſvezhen, u' vſakdanu ſpremiſhluvanje resdejlen, Pervizh ſkus zhaſty vredniga Paterja Gabiela Hevenesia, is Tovarſhtva Jesuſoviga po latinſku popiſan; sdej pak od Joshepha Hasl na zhasti vredniga maſhnika is ravnu letiga Tovarſhtva na kraynſki jesik preloshen, inu na ſvitlo bo dan. Cum Permiſſu Superiorum. Labaci. Proſtat apud Aloysium Raab, Inclyt. Provinc. Carniolia Bi-bliopeg. Litteris Egerianis. 1770. m. 8°. (XVI)+ 440 str.; • [Peter Hitzinger] (1812–1867), Domač Koledar slovenski za l. 1859, [Ljubljana]. Domač koledar slovenski za navadno leto 1859. Spisal P. Hitzinger (Podlipski farnik). Četrti pomnoženi tečaj. S podobo Bleškega jezera. V Lj. Založil Janez Giontini. Natisnil J. Rud. Milic. 8°. (24) +72 str.; • Hippolit Novomeški, pater /Janez Adam Geiger (1667–1722), Buquize od Slejda inu Navúka Chriſ tuſ a naſ higa Isvelizherja Tomaž Kempčan. Buquize od Slejda inu Navúka Chriſtuſa naſhiga Isvelizherja. Tiga viſsoku zhaſtyvréjdniga inu Bogabo-jézhiga moshá, Tomashaà Kempis, Ordna Regularskih Chórar- jou S. Auguſtina. Sedej pèrvizh s' nemſhkiga na Slovénski Crain- 240 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • ski Jesik preſtávlene. Vsim h pravi poboshnoſti, inu Duhovnim gorijemanju, tudi k' ſvetim shivleniu sheleozhim duſam sylnu nuzne inu dopadlive, skus éniga viſsoku Rojeniga Gnadliviga Gospuda ſhpendánje, inu skus mujo éniga zhaſtyvrejdniga Maſhnika Capucinarskiga S. Franciſca Ordna P. Hippólitu ſa s' Noviga meſta na ſvitlobo dane. V' Lublani 1719. 12°. 672 str.; • I.[gnacij] H.[olzapfel] (1799–1868), Veniz nedolsshnosti, l. 1838. (Holzapfel Ignacij.) Veniz nedolshnoſti, ali molitve in nau- ki mlajſhim kriſtjanam potrebni, de bi ſvojo nedolshnoſt ohranili. Jih je vezhi del is Franzoskiga ſpiſal I. H. V' Lj. Nat. Blasnik. Naprod. Klemens 1838. 12°. XII +728 str.; • [Davorin] Hostnik (1853–1929), Slovar in slovnica ruskega jezi- ka (1897). Ročni rusko-slovenski slovar. Sestavil M. M. Hostnik.V Gorici. Natisnola »Goriška Tiskarna« A. Gabršček 1897.m. 8°. X +378 str. + slovnica (s posebnim naslovom:) Kratka slovnica ruskega jezika. Sestavil M. M. Hostnik. 85+ (II) str.; • Anton Janežič (1828–1869), Cvetnik. Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton Jane- žič, učitelj na c. kr. viši realki v Celovcu. Na svitlo dala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. 1865. 8°. 2 dela. —1. del. 1865. (IV) +168str. —2 . nat. V Celovcu. V založbi Lieglove knjigarnice. Nat. J. in F. Leon. 1867. 176 str.; • [Ivan] Janežič (1855–1922), Slovenski glasnik, 1867. Glasnik. List za literaturo in umetnost. Vredil in izdal An- ton Janežič, c. k. učitelj višjih realnih šol v Celovcu. »Slovenski Glasnik« mesečnik leta 1862—66, leta1867 polmesečnik in leta 1868 zopet mesečnik; nehal s 6. št. 1. junija 1868.; • Anton Janſha / Janša (1734–1773), »knjiga, 1792«. Antona Janshaja Zeſsarskiga Zhębęllarja. Popolnoma pod- vuzhenje sa vsse zhębęllarje. Na kaj sa eno visho taisti od svojeh zhębęll bres tęga, de bi nję podirali, al pa morili 1. En bogatęiſhi dobizhęk, koker dosehmalu, lohku ſadobijo, 2. Vender vſse zhębęlle per ſhiulejnji, inu dobri mozhyo hranijo, 3. Uſsakateri Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 241 pain zhębęil da ſvoje ſmerti lohku uzhivajo, inu ſhe ſvojim er-bam ſapuſtijo. Na mnogo Proſhnjo is Nemſhkiga, na Kraynsku preuſtaulenu, inu s' nekaterim pomerkvajnam pogmiranu. Od Joannesa Golitschnika, Fajmoſhtra v' Grishina Stajerſkim.V' Zelli, Utiſsnenu, inu ſe najde per Fr. Jof. Jenko 1792. 8°. 200 str. in 7 tab.; • Jurij Japelj (1744–1807): Ta veliki katekizmus, (1779). Ta velki Catekismus s' praſhanjami, odgovormi saozhitnu, inu poſſebnu podvuzhenje te mladoſti v' zeſſarſkih krajlevih du-shelah. Kateriga je is Némſhkiga na Slavénſki Jesik preſtavil Juri Japel, Direktor pèr ſvétimu Petru v' Lublani. S' tim pregnadlivim perpuſhenjam té Rimske Zeſſarſke, tudi Zeſſarſke Krajleve Apo- ſtolske Zeſſarize. V' Lublani, Vtiſnene, inu ſe najdejo pèr Joan. Frideriku Egerju, Dushlſkimu Stiſkavzu 1779. 8°. (IV) +146str. — (Izdaja z nemškim in slovenskim besedilom)1779. 8°. (VIII) +291str.; • Jurij Japelj, Sv. pismo, 8 zvezkov; Pridige, I. d.[el]. [Jurij] Japelj, Evangelij, 1800. Listi inu Evangelia na usse nedele inu prasnike zhes zeilu leitu. Kor tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Christusa, koker so taisti shtiri evangelisti popisali. Te naprej pissane pesmi te zerkve ta mali katekismus, te litanie, s' tem mo-litvami ta krishova pot, s' pildami, katiri k' temu slishjo. V' Mar-burgi se najdejo per Joshefu Merzingerju. (Tiskano v Gradcu ok. 1800.) m. 8°. 376 str.; • Japel in Kumerdej, Evangeliji, 1784 (podaril trgovec Rudolf a). Lyſti inu evangelji. . . (po Japel-Kumerdejevi prestavi nove-ga testamenta). V Lublani per A. Gasslerju 1803. 8°.— Lyſti inu Evangelia na vſe Nedele inu Prasnike zhes lejtu, katere je. . . novizh na Krajniki jesik preſtavil Juri Japel, fajmaſhter per ſvetimu Kacjanu na Jeshzi blisu Sauſkiga moſta. V' Lublani per J. F. Egerju 1787. 8°. 382 str. — V' Lublani per J. F. Egerju 1792. 8°. • »Japelj-Kumerdej, Svetu pismu, star test.[ament], I. d., 1791, Japelj-Kumerdej, Svetu pismu, Novi testament, I. d., 1784«. Svetu piſmu ſtariga (in noviga) teſtamenta. Id est: biblia sacra veteris (& novi) testamenti... in Slavo - Carniolicum idioma translate per Georgium Japel, parochum & decanum ad S. 242 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Cancianum in Jeshza prope Labacum, inter Arcades Romano- Sontiacos Silvanidem Driadium et Blasium Kumerdey, Reg. cir- culi Celejensis Commissarium. Labaci.Typis Joan. Frid. Eger 1784—1802. m. 8°. Pars (dejl) I.—VIII. stari testament, Pars I.—II. novi testament =10 del. • Japelj-Kumerdej: Svetu pismu, star test. , I. d., 1791. Star. test. I. . . (Mojſove bukve) per Georgium Jappel & Blasium Kumerdey. 1791. 8°. (III) +842 str. Mojzesove bukve, prevedla Japel in Kumerdej 1791 (poda- ril trgovec Rudolf Drufovka). II. . . (Bukve Josue, Sodnikov, Ruthin kraljev) per Georgi- um Japel, parochum & decanum in Nakles. 1796 8°. (V)+543 str. III…; • [Janez] Jesenko (1838–1908), Prirodoznanski zemljevid. Jesenko Janez. Prirodoznanski zemljepis. Spisal Janez Je- senko, profesor pri državni gimnaziji v Trstu. Založila in na svetlo dala »Slov. Mat.« v Lj. Blaznikova tiskarnica 1874. 8°. 399 str.; • [Josip] Jurčič (1844–1881), Deseti brat, 1866. Deseti brat. Izvirni roman. Spisal J. Jurčič. V Celovcu. Na svitlo dalo vredništvo »Slovenskega Glasnika«. (Natisnil Jože Blaznik v Lj.) 1866. 278 str.; • [Josip] Jurčič, Tugomer. Tragedija v 5. dejanjih, Slovenska knji- žnica. Zbirka romanov, povestij, dram itd. izvirnih slovenskih, in iz druzih literatur na slovenski jezik preloženih, Ljubljana 1876, 3. zvezek. • 7 […] »knjižica s čarodejnimi besedili nezna- Kolomonov žegen. 7 nega koroškega avtorja, izšla 1740. Pri sebi so jo nosili vojaki, da bi jih varovala pred sovražnimi kroglami, in ljudje, ki so imeli • opravka na sodišču.« Leksikon Cankarjeve Anton Kastelic (ok. 1769–?), Razprava o toplicah iz l. 1777 založbe, Kolomonov žegen, (ur. Janko Prüfung und Gebrauch des warmen Bades zu Töplitz in KOS, Ksenija DOLINAR) Cankarjeva založ- ba, Ljubljana 1982, str. 158. Unterkrain (Dunaj, 1777, latinsko-nemško); • Matija Kastelic / Kastelitz (1620–1688), Nauk Kristjanski, 1668. Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 243 Navuk christianski, sive praxis cathechistica. Tú je enu nu- znu Govorjenîe, v' mei enim Ozhetom, inu nîegovim ſynam, ot te prave Vere, inu odpraviga Chriſtianskiga Catholiskiga Navu-ka; s' enim lépim poménkovaniam eniga Catholishinu Lutrish zhlovéka; tudi v' kakeſhni vishi moreen Zhlovik ſhe na tem Svei-tu Nebú iméti: na Crainsku sloshenu. Skusi Matthia Castelza tega ſtariſhiga Canonica, inu Beneficiata S. Ro- shenkranza v' Novim Méſti. Stiskanu v' Lublani skusi Josepha Thadea Mayerja Buquih ſtiſkauza,1688. 8°. (VIII)+619-1-(V)str.; • [Anton, vitez Sabladoski] Klodič (1836–1914), Materin blago- slov. Materin blagoslov. Igra s petjem. Spisal (in založil) Anton Klodič. V Terstu. Tisk. B. Appolonio. 1878. 8°. 86 str.; • [Štefan] Kociančič (1818–1883), Marija Cel nad Kanalom, [Gorica 1853]. Marija Cel nad Kanalom. Kratek pregled zgodovine te ka- planije in božje poti od njenega vstanovljenja do sedanjega časa. Spisal Štefan Kociančič. V Gorici. Natisnil J. K. Seitz. 1853. 8°. 52 str. s podobo; • Kocijančič Štefan, Tovarš pobožniga kristjana Tovarš pobožniga kristjana, to je najpotrebniši molitve sleherniga kristjana in nekaj duhovnih pesem. V Gorici. Nat. in zal. Paternolli 1856. 8°. 354 str. —1876 (in večnat., tudi skrajšano pod naslovom: Šopek.); • [Jernej] Kopitar (1780–1844), Grammatik der slavischen Spra- che, 1808. Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Laibach, bey Wilchelm Heinrich Korn 1808. 8°. XL-VIII+460+(II) str.+2 tabeli.; • [Emil Korytko (1813–1830)], Pesmi Kranjskega naroda, 1839, 41, (4. zv.). Slovénſke péſmi, krajnſkiga naróda. (Nabiral Emil Koryt- ko.) V Lj. Natisnil jih je, in na prodaj jih ima Joshef Blasnik. 1839—44. m.12°. 5 zvezkov. Pervi svesik 1839. 136+(III) str.; 244 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • [Franc] Kosar (1823–1894), Anton Martin Slomšek. Anton Martin Slomšek, knez in vladika Lavantinski, prise- dnik apostoljskega pristola sv. Očeta, meščan Rimski. Njih življenje in apostolsko delovanje. Popisal Franc Kosar, knezo-škofijski konzistorialni svetovavec in špiritual v Mariborskem semenišču. (Drugi posneti natis iz »Drobtinic« leta1863.) V Mariboru. Natisnil Eduard Janžič. 8°. 80 str. (S sliko Slomšeka.); • [Fran] Kosec (1843–1924), Krščansko-katoliško nravoslovje, [Celovec 1879]. Kršansko katoliško nravoslovje. Spisal France Kosec, žu- pnik v Truškah. V Celovcu. Tiskala in založila tiskarnica družbe sv. Mohora 1879. 8°. 264+ (IV) str.; • [Jožef Kragelj (1845–1917)], Zgodovina tolminske šole. • [Anton] Krempl (1790–1844), Kratke Predge, 1839. Kratke Predge na vſe nedele ino ſvetke zelega leta. Vku- pſpravlene ino vundane od Antona Krempl, Farmeſhtra per ſv. Trojizi mále Nedle sdol Radgone. V Gradzi. Saloshil Franz Ferſtl. (Joh. Lovr. Greiner.) Natiſ ino papir is Tanzerove natiſkarnize ino papirnize 1839. 8°. 2 leti. — Pervo leto. V tréh razdelkih. 1839. 241 str. — Drugo leto. V tréh razdélkih. Pristavek. 1839. 224 str.; • S.[ebastijan] Krelj (1538–1567). Ta celi Catechismus, eni Pſalmi, inu teh vekshih Godov, Stare inu Nove Kèrſzhanſke Pejſni, od P. Truberja, S. Krellia, inu od drugih sloshena, inu s' doſtemi lepimi Duhovnimi Pejſmi po-bulshane. (Izdal Jurij Dalmatin.) v 'Bitembergi, Anno 1584. 8°. 16 1. + 275 + (IV) str.; • Kristianske Bukvize, v' katereh sa hishne gospodarje inu go-spodinje, tudi sa druge stanove stareh inu mladeh ludi, tudi molitve se najdejo is psalmov vkup sbrane skus perpufhenje Zefarfke Oblafti. V’ Zelouzi, per Ignaziu Kleinmayrju 1784. m . 8°. (VI) + 220 + (IV) str. Kristianske bukvize, 1784 (podaril Rudolf Drufovka) Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 245 • [Anton] Kutin (1878–1959), Opis Št. Mavra, [Gorica 1905]. • [Štefan] Küzmič (1723–1799), Novi zakon. Nouvi Zákon ali Testamentom Goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvic s z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po Stevanu Küzmicsi Surdánszkom farari. V Halli Saxonskoj 1771. 8°. XIV +854 str.; • [Ivan] Lapajne (1849–1931), Zgodovina štajerskih Slovencev, [1884]. Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. Spi- sal in založil Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem (Gurkfeld). V Lj. Natisnil J. Rudolf Milic 1884. 8a. XVI +310+ (IV) str.; • [Anton Lesar] (1824–1873), Zlati vek, Ljubljana 1863. • [Fran] Levstik (1831–1887), Rokopis kraljedvorski, 1856. Rokopis kraljedvorski. Iz staro-češkega poslovenil Franc Levstik. V Celovcu. Natisnil in na prodaj imá Janez Leon 1856. 12°. 54 str.; • M[atija] Majar (1809–1892), Pesmarica. Pesmarica cerkvena, ali svete pesme, ki jih pojó ilirski Slovenci na Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benat- skim in nektere molitvice, litanije in svet križoven pot, zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu. Natisnil in založil J. Leon 1846. 12°. 236 str.; • M[atija] Majar (1809–1892), Slovnica za Slovence. Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matia Majar. U Lj. leta1850. Natisnil Jožef Blaznik: 8°. 51 str.; • [Franc] Malavaschizh / Malavašič (1818–1863), Erazem iz jame, 1845. 246 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Erasem is Jame. Povéſt is petnajſtiga ſtoletja. Poleg verje- tnih piſem ſpiſal Fr. Malavaſhizh. S enopodobſhino. V Lj. J. Giontini 1845. 8°. 39 str. — (Pozneje brez pisateljevega imena:) Erazem iz Jame. . . 2 . nat. 1861. (gaj.); • [Franc] »Malavašič (1818–1863), Oče grof Radecki, 1852. Oče Grof Radecki c. k. maršal. Popisal Fr. M. Z jeklorezom. V Lj. 1852. Založil in na prodaj ima Janez Giontini, bukvar. Natisnila Rozalija Eger. 8°. IV +65 str.; • [Andrej] Marušič (1828–1898), Moja doba in podoba. Moja doba in podoba. V spomin svoje sedemdesetletni- ce1828–1898. Spisal Andrej Marušič,.. V Gorici. Iz časnika »Primorski list« ponatisnila Hilarijanska tiskarna1898. 80. 80 str.; • [Andrej Marušič] (1828–1898), Umni gospodar, 1863/65. Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodar- stvo in obrtnijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba. Vreduje prof. A. Marušič. V Gorici 1863—65. 8°. 3 let.; • [Hieronymus] Megiser (1554/5?–1619), Dictionarium quatuor linguarum, Celovec 1744. Dictionarium Quatuor Linguarum: videlicet Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Italicae, sive Hetruscae. Auctore Hieronymo Megisero impressum anno anno1592 Graecii Styriae à Joanne Fabro, cum Sac. Caes. Maje-statis Privilegio octennali: Nunc vero Auspiciis Exc. D. D. Supre-mi Carinthiae Capitanei, Opera et Studio A. A. R. R. P. P. Societ. Jesu Collegii Clagenfurtensis correctum et auctum. Clagenfurti. Typ. J. Fr. Kleinmayr incl. Archiducatus Carinth. typogr. 1744. 8°. b. str. (Sign. A—Eee =392 str.); • Mesingasti krish [: Popisovanje Palestine], 1845. Meſingaſti kriſh in popiſovanje Paleſtine ali ſvete deshele in hoje Jesuſove po ſveti desſeli. S podobſhino. V Gorizi. Paternolli (1844). —2. nat. 1850. 59 str.; [Franc Serafin] Metelko (1789–1860), Serze in sponanje. Serze ali ſposnanje in sboljſhanje zhloveſhkiga ſerza, ktero je ali boshji tempelj ali pa hudizhev berlog. Sa obuditev in Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 247 vterditev kerſhanſkiga duha. V Lj. 1847. 8°. 312 str. (z 10. lesorez. podobami. Iz nemškiga prestavljeno in zmnogoterimi pristavki pomnoženo.) 2. nat. 1848.; • [Franc Serafin Metelko] (1789–1860), Slovnica. • [Franc Serafin Metelko], Berilo za male šole na kmetih, Dunaj 1845. Berilo sa male ſhole na kmetih po z. kr. Eſtrajſkih dersha- vah. (Sestavil Franc Seraf. Mete1ko.) Na Dunaju. (V salogi c. k. bukvarne sa ſhole 1834. 8°. 213 str. —1838. —1842. —1845; [Franc] Metelko, Lehrgebäude der slowenischen Sprache, 1825. Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Il- lyrien und in den benachbarten Provinzen, nach dem Lehrge- bäude der böhmischen Sprache des Abbé Dobrowsky, von Franz Seraphin Metelko, k. k. Professor... Laibach bei Leop. Eger, Gubernialbuchdr. 1825. 80. XXXVI+ 296 str.; • Dominik Mettenleiter (?–?) Ogledalo kerščanskih čednosti, Celovec 1856. Ogledalo keršanskih čednosti v poduk in posnemanje. Po- leg Dominika Mettenleiterja (»Frühlingsblumen«). Izdalo dru- žtvo sv. Mohora. V Celovcu. Natisnil Janez Leon 1856. 8°. 175 str.; • [Fran] Miklosich / Miklošič (1813–1891), Lautlehre (v prev. fo-nologija). Lautlehre der altslovenischen Sprache. Von Fr. Miklosich. Wien. Wilhelm Braumüller 1850. 8°. (IV) + 52 str.—2. Aufl. 1852. 223 str. —Altslovenische Lautlehre. Dritte Bearbeitung. 1878. 8°. 310 str.; • Mir vam bodi. Molitevne bukve, v kterih ſe najdejo ſheitere ſvete maſhe in druge molitve sa vſe potrebe naſhiga ſhivljenja, litanije in peſmi, tudi paſijon ali terpljenje naſhiga goſpoda Je-suſa Kriſtuſa ſ ſvetim krishevim potam. S eno podobo. V Lj. V saloshbi J. Klemensa 1850. 12°. 419 str. Drugi natis pomnožil J. Volc. V Lj. 1852. 12°. 431 str.; 248 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • [Anton] Murko (1809–1871), Grammatik der slov.[enische] Sprache, 1843. • [Anton] Murko (1809–1871), Slovensko-nemški ročni besednik, v Gradci 1832; Deutsch-Slovenisches Handwörterbuch, Grätz 1833. Slovénſko - Némſhki in Némſhko - Slovénſki rózhni be- ſédnik. Kakor ſe ſlovénſhina govori na Shtájerſkim, Koröſhkim, Krájnſkim in v' sahodnih ſtranih na Vógerſkim. Sloshil Anton Janes Murko. Slovenſko-Némſhki dél. V Gradci. V' salógi in naprodaj per Fránzi Ferftli. Janes Lavre Greiner 1833. 8°. (III) 1. + 788 pol. str. + (I) 1.; • [Josip] Nolli (1841–1902), Priročna knjiga za gledal.[iške] dile- tante, [posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh]. Priročna knjiga za glediške diletante, posebne za ravnate- lje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh. Sestavil Josip Nolli, odbornik dramatičnega društva. V Lj. 1868. 172 str.; • Obredniki ljubljanske škofije 1. 1767. Obredniki tržaške [škofije] l. 1757 in ponatis iz l. 1771. Obredniki sekovske [škofije] l.1806. • Okrožnica Njih svetosti papeža Leona X1II. o družbi frama-sonski. V Lj. Tisk in založba »Katoliške tiskarne«1884. 8°. 16str. • [Josip] Pagliaruzzi [Krilan] (1859–1885), Poezije. Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. I. V Gorici. Založil Anton Klodič-Sabladoski. 1887. 144 str.; Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. V Gorici. Izdal Anton Klodič-Sabladoski. 1895. 152 str.; • [Franc Mihael] Pagloviz / Paglovec (1679–1759), Svesti Tovar- sh, 1776. Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 249 Sveſti tovarſh enga ſledniga Christiana, katiri ſkusi ta Catechismus ali potrebni Kerſhanski navuk niemu kaſhe to pravo pot pruti Nebeſſam, inu ſkusi te Tobiove bukve, ali hiſtorio od Tobia, inu ſkusi duanaiſt regelze ga vuzhy po tájſti prou hoditi, inu ſkusi ene inu druge Molitve sa Boshjo pomuzh proſsiti k' nuzu mladim inu ſtarim, ledig inu sakonſkim, gmein inu delounim ludem. Ukup shloshene inu pobulſhane, v' drukdane ſkusi eniga Maſh- nika is Gorenske Crainske ſtrani (Fr. M. Paglovca). Na prevolenie vikſhi Duhoune Gosposke. Labaci.Typ. J. F. Eger Incl. Prov. Carn. Typogr. 1767. 8°. 198 str.; • [Gaspar Pasconi / krščen kot Federico Lorenzo], Kratka povest od božje poti na Sveti gori, v Vidmi 1843. Kratka povést od boshie poti na ſveti gori nad Solkanom blisu Gorice. Od issidanja, posnejſhiga podrenja in supet ponov-lenja zerkve. Is laſhkiga preſtavlena. V Vidmi 1843. Natiſnil Dominik Biasutti. 8°. 29 str.; • [Andrej] Pavlica (1866–1951), Socialno vprašanje. • [Lovrenc] Pertout (1818–1898), Der betende Jüngling [an der Hand der Kirche], Dunaj 1857; • Peter Podrecca / Podreka (1822–1889), »tiskane pesmi«. • Marko Pohlin (1735–1801), Abecedika, 1765. Abecedika. V Lublani per Jannesu Heptnerju 1765. 8°.; Pot Sv. Krista, l. 1845. Pot ſ vetiga krisha Jesuſſa Chriſtuſſa alli Andohtlivu obijſkaine taiſtiga shaloſtniga potta, kateriga je nash gospud, inu Iz-velizhar Jesus Chriſtus ob zhaſu ſuoiga terpleinia is teshkem kri-sham obloshen is rihtne hishe Pilatushove na goro Calvarie ſtu-ru sa nashih dushiz isvelizheinie volla. Labaci, Typis, Adami Friderici Reichhardt Inclitae Provinciae-Carnioliae Typog. b. 1. (ok. 1750) m. 8°. (70) str.; • Pot v nebeſhko domazhijo. Maſhne in obhajilne molitve sa po-boshne kriſtjane. S eno podobo. Po dvajſetim natiſu is nemſh- 250 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • kiga. V Lj. Nat. per J. Blasniku 1848. m. 8°. —2. nat. 1854. (boh.) —3. nat. 1863. 476+ (III) str.; Pot v nebeško domovino ali potrebne molitve katoliškemu kristjanu, da se mu odpró po smerti sveta nebesa, Iz nemškega od preč. knezoškofijstva v Briksnu dovoleniga molitvenika po-slovenena molitvena knjiga. Insbruk. Založil Ignacij Knitel 1888. 12°. 335 str.; • [Blaž Potočnik (1799–1872)], Premišlovanje za čas svetiga leta, Ljubljana 1826. Bossuet Jacques Bénigne. Premiſhlovanje sa zhaſ Svetiga- leta Jakoba Benigna Boſsueta nekdajniga ſhkofa v' Meaux na Franzoſkim. V' krajnſko preſtavleno, s' sraven perſtavlenimi mo-litvami per obiſkovanju ſhtirih k' sadoblenju odpuſtika ſvetiga-le-ta, odlozhenih zerkvà. (ſkusi Blasha Potozhnika). V' Lublani. Na-tiſnil Leopold Eger. 1826. 8°. 112 str. —2. nat. 1826. 112 str.; • [p. Felicijan] Rant (1790–1842), Sedem postnih pridig [od shti-rih poslednjih rezhi]. Sedem poſtnih pridig od ſhtirih poſlednjih rezhi, katire je pridigoval Felizian Rant, Guardian in Fajmoſhter v Ljubljani' per Materi boshji pred moſtam v letu 1829.V Lj. J. Sassenberg. Na prodaj A. H. Hón 1834. 8°. 100 str. —2. nat. V Lj. J. Blasnik. . . 1849. 8°. 95 str.; • Matevsh / Matevž Ravnikar (1776–1845), Zgodbe svetiga pi- sma, Ljubljana 1815. Sgodbe ſvétiga piſma sa mlade ljudi, is nemſhkiga preſtavil Matevsh Ravnikar deſete ſhole z. kr. vuzhenik. V' Lublani na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovesu 1815—17. 8°. 4 deli. Pervi del: Sgodbe stariga zakona. 1815. 344 str.; • M.[atevž] Ravnikar (1776–1845), Abecednik [za Šole na Kmetih v cesarskih-kraljevih deželah, Ljubljana 1816. Abezédnik sa Shole na Kmetih v' zeſarſkih kraljevih De- shelah. V' Lublani. Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvopródu in s' ſholſkimi bukvami sákladniku 1816. 8°. 36 str.; • [Matevž Ravnikar, (1776–1845)], Zgodbe sv. Pisma za mlade ljudi, Ljubljana 1815. Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 251 Sgodbe ſvétiga piſma sa mlade ljudi, is nemſhkiga preſtavil Matevsh Ravnikar deſete ſhole z. kr. vuzhenik. V' Lublani na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovesu 1815—17. 8°; • [Maksimilijan Adam Jošt Redeskini (1740–1814) (zbiratelj), Osem inu shesdeset svetih Pesmi, Ljubljana 1800. Osem inu shestdeset sveteh pesm, katire so na proshnje, inu poshelenje vezh brumneh dush skerbnu skup sbrane, pobul- shane inu pogmirane, k' vezhe zhaste boshje, temu blishnemu pak k' duhovnemu troshtu, inu poduzhenju nasvitlobo dane (od Maksimilijana Redeskini). Is perpushenjem vikshe Gosposke. V' Lublani se najdejo per Aloysio Raab, landschaftnimo bukveves-zo. Litteris Egerianis 1775. 8°. 225+(VI) str.; Na novizh vun-da-ne. V' Lublani. Se najdejo per Marii Anni Raab 1800. 241+ (VI) str.; • 8 J.[osip] MARN, Jezičnik. Knjiga Slovenska v And.[rej] Reja, [Keršanskega Navuka] Izlagaine, 1801. 8 18. veku, Ljubljana 1884, 22, str. 76. Jakomini Jožef vitez. Kerſhanſkiga navuka islagaine po u cesarskih deshelah naprei pissanim katechismussi u Latinskimu vundanu od V. Z. V. G. Joshefa Jacomin a S. P. Doct. Vishiga Faimastra, inu Dechanta per Novi Zirkvi na spodnim Stajerskim, prestaulenu v slovenski jesik od Andrea Reya Faimastra u Sibki na spodnim Stayerskim. Lublana. Natisnil inu salushil Andreas Gafsler 1801. 8°. 2 dela. I.: 308 str. ; II. : 284 str.; • [Filip Jakob] Repež (1706–1773), Romarsku drugo blagu, 1775. Romarsku Drugu Blagu. Tu je: 25. S. Peſem, katere ſe zhez zeilu Leitu tukaj na Krshni gori pojo, kir ſo od vſe ſorte materije Jesuſove, inu tudi v' enih le od vezh gnad vkupei, katire ſo Ro-marji tu sadobili. De bi ſe ſhe vezhi zhaſt, Boshja, inu Andaht gmirala, ſo sdei tele Peſme odtiga Vikſhiga tam naprei imenuva-niga Duhovnika Poglavarja na ſvitlobo, inu drukat dane. Narsa-dei je ſhe ena perloshena Peſem, inu ena potrebna Molitu ene prave ſerzhne grevenge. Letu vſƒ ukupei je sloshenu, inu ſturje-nu ſkusi taiſtega, katiri je popreid te perve inu te druge Bukvize popiſov. U' Vuidmu. Po Brattih Murero1775.; • p.[ater] Rogerij [Ljubljanski, pr. i. Mihael Krammer] (1667– 1728): Pridige II d. (nepopol.). Palmarium Empyreum seu Conciones CXXVI de sanctis to- tius anni. Signanter de nonnullis particularibuset extraordina- 252 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • riis, qui in quibusdam locis festive celebrantur, et usquemodo Sermones de ipsis visinon sunt. Compositaeex vitis eorum: Scriptura Sacra, a SS. Patribus: variisconcéptibus, symbolis et historiis: praecipue aptis moralitatibus refertae, in II partes divisae, ac copioso indice provisae datae publicae luci Carniolico idio-mate. Ad maiorem Dei Gloriam, eorundem Sanctorum Hono- rem et Dominorum Curatorum Commodum: A P. Rogerio Laba- censi Ord. Min. Capuc. Concionatore Carniolico. Cum Privilegio Caesareo. Clagenfurti. Typ. et sumpt. Joan. Friderici Kleinmayr, Incl. Archi-Duc. Carinthiae Typographi, Anno 1731—1743. 4°. 2 Partes. — Pars I. A primadie Januarii usque ad mensem Julium exclusive. 1731. 4°. XIV + 654 str. —Pars II. Labaci typ. et sumpt. A. Fr. Reichhardt Incl. prov. Carn. Typogr. 1743. 4°. 662 str.; • [Rafael Vincencij] dr. Rojic (1844–1927), O vprašanju glede zgradbe deželne norišnice in bolnišnice. • [Jožef] Rozman (Trebanjski). (1801–1871), Daj nam danes nash vsakdanji kruh! , 1835. Daj nam daneſ naſh vſakdanji kruh. Spiſal Bórovniſhki faj- moſhter Joshef Rosman. V Lj. J. Klemenz (ok. 1. 1835. Dve izdaji, z manjšimi in večjimi črkami.) —2. natiſ. V Lj. Pri naſƒlednikih rajnziga J. Klemenza 1847. —Daj nam danes naš vsakdanji kruh! ali mnoge molitve, v kterih po Jezusovim nauku Očeta, ki je v nebesih, vsiga prosimo, česar vsak dan za dušo in telo potrebu-jemo. Spisal Jožef Rozman. 3. nat. V Lj. 1851. 357 str.; • [Anton] Rudež, Gluhonemi, [Gorica1894]. Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojeva- nja. Spisal Anton Rudež, učitelj v goriški gluho-nemici. 25 slik. V Gorici. Tiskala in založila »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1894. 8°. XXII+341+(III) str.; • [Gašper] Rupnik (1714–1790), Ta posvečeni post, 1773. Hevenesi Gabrielo. Ta Chriſtuſovimu Terpleinu poſvezhe- ni Poſt, sa ſakdanſku premiſhluvaine Chriſtuſoviga terpleina, inu tudi sa naprei braine tem ludern s' Latinſkiga na Slovenſku pre- ſtaulen na zhaſt Chriſtuſoviga terpleina, inu ſmerti h'eni maiheni pomozhi sa tu naloshenu naprei braine duhouskiga premiſhlu-vaina tem ludern inu h' dobrimu tem duſham od viſoku zhaſtiti-ga Casparja Rupnigg, Feimeſhtra is Commissarie Nove Zirkve Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 253 svunei Cella, Labaci (lit. Egerianis). Impensis Mich. Promberger 1773. 8°. 550 str.; • [Johann Leopold] Schmigoz [Janez Krstnik Leopold Šmigoc], [Theoretisch-praktische] Windische Sprachlehre [:durch viele Uebungsstücke zum Uebersetzen erläutert, mit einer auserle-senen Sammlung von Gesprächen, und einem Radical-Wör- terbuche versehen]; • [Janez Ludvik] Schönleben (1618–1681): Evangeliji, 1672. Evangelja. Evangelia inu Lyftuvi na vfe Nedele inu jmeni- tne Prasnike zeliga Leita po Catolifki vishi, inu poteh ponoule-nih Mafhnih Bukvah resdeleni. . . (priredil Jan. Lud. Schoenleben.) Stifkanu v Nemfkim Gradzu. V' sakladi Joannesa Helma Bukveniga Vesnika. V' tem Leyti 1672. 8°. 447 str.; • [P.] Skrbinc, Nedelske pridige, [1814]. Nedélſke pridige, k' jih je dal natiſnit P. Paſhkal Skerbinz, Guardian in Fajmaſhter v' Lublani per Materi Boshji pred moſtam. (V Lublani.) Jih ima naprodaj Adam Hainrih Hohn 1814. 8°. VIII + 522 str.; • [Anton] Slomšek (1800–1862), Drobtinice, 17 letnikov, 1847– 1869. Drobtince za novo leto 1846. Učitelam ino učencam, stari- šam ino otrokam v podvučenje ino za kratek čas. Nasvetlo dal Anton Slomšek, viši ogleda šol Lavantinske škofije. Natisk ino papir od Andreja Lajkama naslednikov v Gradci.1846. 8°. —I. leto 1846. 236 str.; • [Anton Slomšek], Hrana ev.[angelskih] Naukov Hrana evangelſkih naukov, bogoljubnim duſham dana na vſe nedele ino sapovedane prasnike v leti. Spiſali duſhni paſtirji na ſpodnim Shtajarſkim; na ſvetlo dal Anton Slomſhek, nekdajni Kaplan per Novi zérkvi. V Gradzi. Saloshil Franz Ferstl. Tiſk ino papir is Lajkamove tiskarne 1835. 8°. 3deli. (XVI +205—226—68 str.); 254 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • Apostolska hrana I. in II. del, Hrana evangelskih naukov I in II. del. Apostolska hrana bogoljubnim dušam dana po branji apo- stolskih listov ino drugih bukuv svetiga pisma za nedele ino sve-tke cerkveniga leta. Pisal Anton Slomšek, nekdajni nadfajmošte-ru Vozenici. V Celovci. Natisnil ino na prodaj ima Janez Leon 1849-50. 80. 3 deli. (I. del 1849. VIII +240 str.— II. del 1850. 158str. — III. del 1850. 76 str.); • [Anton Slomšek], Blaže in Nežica. Blashe ino Neshiza v' nedelſki ſholi. Uzhitelam ino uzhen- zam sa pokuſhno ſpiſal Anton Slomſhek, voseniſhki fajmoſhter. V' Zeli. Na prodaj v' nemſhkih ſholah. (Natiſk ino papir od Andréja Lajkama naſƒlednikov v' Gradzi) 1842. 8°. XX +292 str. + IV podob. — Blaže in Nežica v nedelski šoli. Učitelom in učencom za pokušno spisal Anton Slomšek, nekdanji Vozeniški fajmošter. 2. nat. V Celji. Natisnil Jožef Blaznik v Lj. 1848. XVI +270 str. —3. nat. V Celovcu. Janez Leon 1857. XVI +304str. +5 podob.; • Anton Slomšek, Šola vesela lepega petja Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. (Sesta- vil Anton Slomšek.) V Celovcu. Založilo društvo sv. Mohora. Naprodaj ima Jan. Leon 1853. 8 VII+ 55str. 20 str. napevov.; • V.[alentin] Stanič (1774–1847), Pesme za kmete ino mlade ljudi, Gorica 1822. Peſme sa kmete ino mlade ljudi. V' Gorizi. Natiſnil Peter de Valerji, z. kr. priv. bukuv natiſkovaviz. Se vdobé per V. Stanig, vikſhimu zhuvaju z. kr. ſhol 1822. 12°. 32 str.; • [Valentin] Stanič (1774–1847), Gefühle einiger Taubstummen. • [Valentin] Stanič, Gebeth und Gesangbüchlein, Gorica 1840. • [Jožef Stibel (1784–1848)], Pridige. Stibiel Jožef. Pridige ino drugi slovenski spisi, ki jih je po svoji smerti zapustil Jožef Stibiel, nekdaj kaplan v Sturji, Nabre- Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 255 žini in Planini, potem učitelj pastirstva v Goriškem Seminištu ino špiritual, fajmošter ino dekan v Černičah, in nazadnje fajmo- šter ino dekan v Ločniku blizo Gorice, okrožni šolski ogleda, častni svetovavec konsistorialni, ud c. kr. kmetijske družbe v Gorici itd. Sabral Štefan Kociančič. V Gorici. Nat. in zal. Paternolli 1853. 8°. XI +176 str.; • Stoletna Pratika devetnajſtiga ſtoletja od 1801—1901. Sa duhovne, deshelſke ſlushabnike in kmete. Is nemſhkiga v ſlovénski jesik prevedena. V Gradzu. Nat. J. A. Kienreich. 1840. 8°. 164 str. (prevel Jakob Krašna) —2. nat. Vſƒa popravljena in pomno-shena. V Lj. Nat. Blaznik. Kremsher 1847. 8°. 242 str. (prevoditelj Juri Vo1c.) —3. nat. Prodaja Kremžer, natisnjena pri J. Rud. Milicu. V Lj. 1860. 8°. 264 str. (pomnožila Andrej Likar in J. B1e-iweis). —4. poprav. In pomn. nat. založil Henrik Ničman v Lj. (Natisnil J. Krajec v Novem mestu)1880. 8°. 256 +{-(IV) str.; • Janez Svetokriški (1647–1714), Pridige, 1. zvezek, 1691. (Janez Krstnik od sv. Križa.) Sacrum Promptuarium singulis per totum annum dominicis, et festis solemnioribus Christi Domini, et B. V. Mariae, praedicabile; e sacrae Scripturae, sanctorumque Patrum scriptis erutum, nec non veterum, recen-tiorumque authorum historiis, non minus laboriose, quam co- piose roboratum. Abadmodum V. P. F. Joanne Baptista à Sancta Cruce Ordinis F. F. Minorum Capucinorum Concionatore, Slavo compositum Idiomate, multorum votisexpetitum, in duas partes divisum in lucem editur. Venetiis. Exofficina Zachariae Concatti 1691—1707. 4°. 5 delov. 1.: 14 1. +232+216 str. • 9 (Spletni vir 81). M.[ansvet] Šmajdek, Shodni ogovori 9 [1854]. Shodni ogovori. Spisal ino izustil O. Mansvet Šmajdek, učenik naravoslovja v domačih šolah Frančiškanskiga reda na Kostanjevici blizo Gorice. V Lj. Založil Janez Giontini. Natisnil Jožef Blaznik 1854. 8°. 319+ (IV) str.; • Dr. J. Šubic, Poljedelstvo, l. 1863 [poslovenil]. • [Anton] Traven (1754–1807), Pridige. Traven Janez. Opominjevanje k' pokori v' ſvetim letu 1826, to je: Pridige od odpuſtikov, od pokore in nekterih drugih reſniz, 256 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • ktere greſhnika k' právi pokori budé. Jih je pridgoval Janes Traven, fajmoſhter v' Poljanah nad Loko. (V Lj.) Natiſnil Joshef Blasnik. (1828) 8°. 389+ (II) str.; • Anton Traven, Regelza za brate tretjega Ordna Regelza ali kratko podvuzhenje S. Pokore sa Brate ino Se- stre tretiga reda S. Franzhishka. Is laſhkiga ino nemſhkiga v krajnsko prestauleno. (Prestavil Janez Traven). V Karlovzu 1828. 80.; • Iv.[an] Trinko (1863–1863), Peter Podrecca, 1890. • Primož Trubar (1508–1586), Ta celi psalter Davidov, Tibingi 1566. Psalter. Ta Celi Pſalter Dauidou, Vtim so vſi shlath Vissoki boshy Nauuki, Troshti, Pryteshi, Prerokovane, Te Jeſuſeue inu nega Suete Cerque, Molytue, Proshne, Huale inu Sahuale, etc. Sdai peruizh vta Slouenski Jeſik Iſtolmazhen, inu kratku ſaſtopnu Iſloſhen, skuſi Primosha Truberia Crainza.—Der gantz Psalter in die Windische Sprach zum ersten mal verdolmetschet, vnnd mit kurtzen verstendigen Argumenten vnd Scholien erklärt. V Tibingi 1566. 8°. (XVI) +264+ (VIII)1.; • Primož Trubar, S.[ebastijan] Krelj (1538–1567) in drugih, Ta celi catehismum, eni psalmi inu teh vekshih godov—kershzhanske pejsni, v Wittembergi 1584. Ta celi Catechismus, eni Pſalmi, inu teh vekshih Godov, Stare inu Nove Kèrſfzhanſke Pejſni, od P. Truberja, S. Krellia, inu od drugih sloshena, inu s' doſtemi lepimi Duhovnimi Pejſmi po-bulshane. (Izdal Jurij Dalmatin.) v 'Bitembergi, Anno 1584. 8°. 16 1. + 275 + (IV) str.; • Anton Trušnik, Na Matajurski gori • Mir vam bodi iz l. 1855. Mir vam bodi. Molitevne bukve, v kterih ſe najdejo ſheſtere ſvete maſhe in druge molitve sa vſe potrebe naſhiga ſhivljenja, litanije in peſmi, tudi paſijon ali terpljenje naſhiga goſpoda Jesu- ſa Kriſtuſa ſ ſvetim krishevim potam. S eno podobo. V Lj. V Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 257 saloshbi J. Klemensa 1850. 12°. 419 str. Drugi natis pomnožil J. Volc. V Lj. 1852. 12°. 431 str.; • [Viljem] Urbas, Dr. E. H. Costa. Dr. E. Costa. Založila in izdala Matica Slovenska v Lj. Na- tisnili J. Blaznikovi dediči v Lj. 1877. 8°.126 str. (S sliko Coste.); • 10 Franc PAJTLER, U. J. Paulič-Sodnik (poseb-Jurij Werdinek / Verdinek (ok. 1770–1836), 10 Sakdanji kruh, než iz Pohorja), Občina Lovrenc na Pohor-Celje 1820. ju, KUD Jože Petrun, Krajevna skupnost, Lovrenc 1997, str. 34. Ene prou lepe Molitivne Bukvize imenovane Vſakdajni Kruh, v' katerih ſe najdejo: juterne, vezherne, per ſpovedi, per S. Obhajilu, inu ſhe prou lepe inu vſe ſorte potrebne Molitvize, sa vſakiga verniga Kriſtjana; koker tudi ſvete Litanije od Marije Di-vize, vſih Svetnikov, od ſladkiga Imena Iesuſoviga, od Kriſtuſoviga Terplenja, od S. Ioshefa inu od vernih Duſh v vizah. Tudi vſe ſorte zirkoune Pejſme, katere ſe po navadi zhes lejtu v Zirkvah per Boshji ſlushbi pojejo. Lete Bukvize ſo popiſane od Jurja Wer-dineka. V' Zelli per Joshephu od Bacho, z. kr. Kraſije Stiſkaucu 1820. 12°. 216 str.; • [Franc] Veriti (1771–1849): Keršanski nauk IV d. D. Kerſhanſki katolſhki nauk sa odraſhene ljudi. Spisal Franz Veriti, Fajmoſƒhter v' Horjulu. Natifnila Rosalia Eger. Na prodaj per Janesu Klemensu bukvovesu. V Lj. 1834.8°. 5 Dél. — I. in II.: Od vere in upanja. 334str. — III. Od Ijubesni. 344 str. — IV. Od ſvetih sakramentov. 320 str. —V. Od kerſhanſke pravizhiioſti. 319 str.; • [Franc] Veriti, Popotnik široke in vozke poti, 1828, Življenje sve- tnikov (4 zvez.). Popótnik ſhiroke in voske poti, ali Popiſovanje, kako ſe zhlovek ſpazhi, v' grehih shivi, kako ſe poboljſha in Bogu slushi. Spisal Franz Veriti. V' Lj. Natiſnil Leopold Eger, naprodaj A. H. Hon. 1828. m. 8°. 238 str.; • [Franc] Veriti, Katoliški nauk za otroke, 1836. Kerſhanſki katolſhki nauk sa otroke, ki ſe perpravljajo k' ſvetimu obhajilu. Spiſal Franz Veriti, fajmaſhter v' Horjulu. V' Lj. Natiſnil Joshef Blasnik. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. 1836. 8°. 220+(I1) str.; 258 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • • [Franc] Veriti, Shivljenje svetnikov in preslavni godovi, IV bukve, Ljubljana 1844. Shivljenje svetnikov, III bukve, Ljubljana 1829. Shivljenje Svetnikov in Prestavni Godovi. (Pisal Mihael Hofman, po njegovi smrti dovršil Franc Veriti.) V' Lj. Natiſn. Josh. Sassenberg 1828—29. 8°. 4 bukve. — Perve bukve 1828. XIV +662 str. Druge bukve 1828. 625 str. Spisal Franz Veriti, fajmoſhter v Horjulu. Tretje bukve 1829. 640 str. —Zheterte bu- kve1829. 671 str. Drugega natiſa. Natiſ. Josh. Blasnik. Na prodaj J. Klemenz 1831—44. 8°. 4 bukve. — I. bukve 1831. VIII + 662 str. — II. bukve 1844. VII +615 str. III. bukve. 1844. VI +634 str. — IV. bukve 1844. 637 str.; • Matija Vertovec (1784–1851), Vinoreja, 1844. Vinoréja. Sa Slovenze ſpiſal Matija Vertovz, Fajmoſhter v Shent-Vidu nad Ipavo in tovarſh z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Perlogni liſt h »kmetijſkim in rokodelƒkim Novizam« le-ta1844. V Lj. Natisnil Joshef Blasnik. 8°. VIII +253+pristavek 29 str.; • Valentin Vodnik (1758–1819), Pesmi, 1840. Pésme ValentinaVodnika. Natisnil Jožef Blaznik. V Lj. 1840. 12°. 131 + (IV) str. (Izdal Andrej Smole.); • Valentin Vodnik, Kuharske bukve. Kuharſke bukve. Is Nemſhkiga preſlovenjene od V. V. (Va- lentina Vodnika). Lublana. Natiſnene per Kleinmajerji ſkusi sa-klado Andrea Gaſsler. 1799. m. 80. (XIV) + 176+(XIV) str. —2. nat.? —Popravljene, pomnoshene in tretji zhnatisnjene v Lj. (nat. J. Blasnik). 1842; • Valentin Vodnik, Pismenost (ponatis, 1847). Vodnikova kranjska pismenost okrajšana za male šole. (Na prodaj per c. k. mestni gosposki v Tersti in drugih primorskih soseskah.) V Tersti. J. Papš, vladarski natiskar. 1847. 8°. (IV) +59+(11) str. (Priredil Kocijančič.); Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 259 • Valentin Vodnik, Pratike (1 še v bohoričici) Velika Pratika ali Kalender sa tu lejtu 1795.—. (Sestav.Val. Vodnik.) V Lublani. Joan. Fridr. Eger. Se najde per Wilh. Henriku Kornu. m. 4'. Zal. 1795—97. (3. letniki); • Janez Volčič (1825–1887), Petdeset zdihljejev Petdeset zdihljejev k Mariji Devici, naši ljubi Gospej pre- svetega Serca, ktere je zapisal v spomin petindvajsetletnice svojega mašnikovega posvečenja Janez Volčič, duhoven ljub-ljan- ske škofije. V Lj. Založil M. Gerber 1875. 12°. 104 str.; • [Jaromir] Volkov, Dela sv. Cirila in Metoda [Trst 1881]. Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. Julija 1881 z ozirom na današnje razmere. Spisal Jaromir Volkov. Založil pisatelj. Tiskal Franc Hvala v Trstu1881. 8°. 88 str.; • Janes] Z[eigler] (1792–1867), Shivljenje sv. Heme, 1839. Shivlenje S. Heme, brumne koroſhke grafine. Spiſal in na ſvitlobo dal Janes Ziegler, Viſhnagorſki fajmaſhter. (V Celovcu.) Natiſhzhene in saloshene per Janesu Leon 1839. 8°.70 str. (s 3 podobami); • I.Z.[ [Janes] Z[eigler] (1792–1867), Mashne bukvize, 1832. Maſhne bukvize, to je: molitve per ſv. maſhi, tudi druge vſakimu kriſtjanu potrebne molitvize. Sraven tudi kratko pre-miſhljevanje terplenja Jesufa Kriſtuſa, ali ſveti krishovi pot. J. Z. V' Ljublani. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvovesu. (Na koncu.) Natiſƒnil Joshef Blasnik 1832. 12°. 292 str.; • [Andrej] »Žnidarčič (1835–1913), Abecednica s podobami, 1875–76. Žnidarčič Andrej. Abecednica s podobami za čitanje i čte- tje. Risal i pisal Andrej France Žnidarčič, vikar pac. k. okrajni šolski nadzornik tominski na Banjšicah sv. Duha pri Kanali. V Celovci. Tiskarnica družbe sv. Mohora. Založil pisatelj 1873. 4°. X +24 str.; 260 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Priloga II Seznam podarjenih knjig tujejezicňih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici (upoštevane samo tiste knjige s pridobljenimi dopolnjenimi podatki) Večkrat sta goriška časopisa natisnila samo: italijanska knjiga, nemška knjiga. Tako kakor pri slovenskih avtorjih tudi pri tujih niso bili objavljeni vsi podatki, zato jih je bilo še težje najti kot pri slovenskih knjigah. Zato je ta seznam še skromnej- 11 Pri iskanju in določanju tujejezičnih knjig ši. 11 sem si izdatno pomagala s Worldcat: (Spletni vir 82). [Beer Alois (1840–1916], Bau des Wocheiner Tunnels, [1901– 1904], Celovec; [Pietro Ansalone], Il Tesoro Dell Anima Cristiana, 1703; [Roberto Francesco Romolo] Bellarminio (1542–1621), Dottrine Cristiane, Udine 1801; [Bernardo] Benussi (1846–1929), Manuale di Geografia dell’Istria Trieste : Stabil. Artistico Tipografico G. Caprin, 1877; [Jacopo] Bernardi (1813–1897), Lettere sull’Istria [Koper 1866]; [Antonio] Buttura (1770–1832), Saggio di storia veneta [Milano 1816]; Catechismo ad uso di tute le chiese del regno d’ Italia, Milano : dalla stamperia reale, 1807; [Marcus Tullius] Cicero (106–43 pr. n. št.), Epistolae ad Familiares (s komentarjem), 1749; Dr. [Ivan] Črnčić (1830–1897), Najstarija poviest Krčkoj, Osor-skoj, Rabskoj, Senjskoj, i Krbavskoj Biskupiji, Rim 1867; [Jeremias] Drexelius, Caelu Beatorum Civitas, 1743; [Paul] Fuchs, Ruska slovnica; [ Methode Gaspey-Otto-Sauer : russis-che Konversations-Grammatik zum Schul- und Selbstunterricht], Hei-delberg : Groos, 1903; [Christian Fürchtegott] Gellert (1715–1769), Moralische Vorlesungen, Carlsruhe : Bureau d. dt. Classiker, 1818; Seznam podarjenih knjig tujejezičnih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 261 [Federico Giannetti], Cosmus philosophicus seu aristotelicae philo-sophiae universalis explanatio 1 Logicam complectens, 1681; [Giovanni N./ Janez] Globočnik, Le sette basiliche di Roma, Venezia : L. Merlo, 1877; [Lorenzo] Gonan, Storia Istriana : [in dialoghi famigliari] Trieste : Società "Pro Patria", 1888; 12 Loretana DESPOT, Put nebesni Ivana Grli- Ivan Grličić [? – 1709], Punt nebesni, Benetke 1707; 12 čića iz 1707 godine (grafijske, pravopisne i jezične odlike), Filologija, Filozofski fakul- Baltazar Hacquet (med 1739–1740–1815), Abbildung und Be- tet Osijek, Osijek 2003, 41, str. 1–20. schreibung der südwest– und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, Leipzig : im Industrie-Comptoir, 1801-[1808] »s podobami o narodnih nošah«; [Benjamin] Hedericus (1675–1748), Lexicon Graeco-Latinum et Latino-Graecum. Primum a Benjamine Hederico Institutum post curas Sam. Patrick, J. A. Ernesti, C. C. Wendleri, T. Morellii, P. H. Larcheri, F. J. Bastii, C. J. Blomfieldii denuo Castigavit, Emen-dayit, Auxit Gustayus Pinzger recognoscente Francisco Passo- vio. Pars prima. Boston college librart Romae MDCCCXXXII; [Joseph (1825–1888) und Hermenegild (1827–1909)] Jireček, Oesterreichische Geschichte für das Volk. 2, Entstehen christlicher Reiche im Gebiete des heutigen österreichischen Kaiserstaaten von 500 bis 1000, Wien : Commissions-Verl. Prandel & Ewald, 1865; Instanz – und Titular- Kalender für Görz und Gradisca, Gorica, 1799; [Gian Giacomo] D’Ischia (1626–1688), Le gare d’affetto, [e gli affet-tuosi gareggiamenti praticati tra le due non meno reali che serenissime case d’Austria, e di Gorizia], 1660; [Peter Kandler (1804–1872)], Die Autonomie der Stadt Triest und deren Provinz, 1861; [Francesco Locatelli Lanzi] (1687–1770), Lettres Moscovites, Paris : Chez Huart L'Aine, 1736; 13 Sandro CERGNA, L’istrioto: cenni storici, [Tomaso] Luciani (1818–1894), 13 Sui dialetti dell’ Istria, Capodis-Atti, Centro di Ricerche Storiche, Rovigno, tria : sn, 1876; vol. XLIV, 2014, p. 317–332. [Ivan Mažuranić] (1814–1890) , Smrt Smail-Age Čengiča. Po Ivanu Mažuraniču poslovenil Janez Bilc. V Lj. Nat. J. Blaznik. Zal. J. Murnik 1870. 16°. 54 str.; [Franz Xaver Mezler] (1756–1812), Ueber den Einfluß der Heilkunst auf die praktische Theologie, Ulm : Wohler, 1808; [Charles Forbes René] de Montalembert (1810–1870), Die Kah-tolischen Interessen im XIX. Jarhundert; 262 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • [Antonio Pavissich] Pavisich (1851–1913), Elogio funebre, di Luigi Matthia Zorn, 1897; [Luigi Cesare] Pavissich [Vjekoslav Cezar Pavišić] (1823–1905), Il Ricoglitore Triestino, 1864; [Franjo Ksaver Pejačević] Pejacsevich (1707–1781), Theologica dogmata, Graz : Lechner, 1756; [Joseph Pletz] (1788–1840) , Stand der kroatisch-krainerischen Franziskaner-Ordensprovinz des H. Kreuzes. Laibach: gedr. J. Blasnik, 1839; [Johann Joseph] Pockh, Güldener Denck- Ring, Augspurg : In Verlag Caspar Brechenmacher 1724; Programa del Instituto dei Sordo-Muti dei Litorale Austriaco in Gorizia alla fine dell’anno scolastico 1858; [Georg] Rechberger, Handbuch des österreichischen Kirchenrechts, Linz Haslinger 1815; » Regula evite ecclesiastice«, Gorica 1794; Joseph Reiner (1765–1797), Botanische Reisen nach einigen Ober-kärntnerischen und benachbarten Alpen, Celovec 1792; [Pietro Ribadeneira, (1526–1611], Vite dei santi, Venezia 1743; [Friedrich] Schiller (1759–1805), Aesthetische und philosophische Miscellen, Graz : Johann Lorenz Greiner, 1824; Scematismo della unita Diocesi di Trieste e Capodistria, 1835–1845; Schematismus für Krain, Görz und Gradisca, Ljubljana, 1807; [Henryk] Sienkiewicz (1846–1916), Quo vadis; [Karlmann] Tangl (1799–1866), Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt, 1841; [Paolo] Tedeschi, Del decadimento dell’ Istria, Capodistria : Tipo-grafoa Priora & Pisani, 1880; Übersetzung des Berichtes des Comités für die Eisenbahn durch das Isonzo-Thal, Seitz, 1865; Carl Jul.[ius] Weber, Sämmtliche Werke. Suppl., Bd. 1. Democritos, Stuttgart : Hallberger 1837; [Ignaz] Wurz (1731–1748), Anleitung zur geistlichen Beredsamkeit : in einem Auszuge, Köllen am Rhein : Odendall, 1778; Seznam podarjenih knjig tujejezičnih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 263 Pavel Vitezovič [1652–1713], Kronika, aliti szpomenek vszega szve-ta vekov, vu dva dela razredyen, koterih pervi dersi, od pocehetka szve-ta do Kristussevoga narojenja; drugi: od Kristussevoga porojenja do iz-punenya letta 1744. Szloƒen, y na Szvetlo dan po Paulu Vitezovichu, zlatomu vitezu, y pervome Horvatszkoga orszaga stamparu. Preƒtam-pana vu Zagrebu, Pri Ivanu Weitz, Horvatƒzkoga Orƒzaga stamparu leto M.DCC.XLIV; 264 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Seznam podarjenih knjig tujejezičnih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici 265 SKLEPNE MISLI Pred raziskovalkami in raziskovalci je še precej dela, če bodo želeli odkriti nahajališča predmetov kulturne dediščine, ki so bili zbrani pred več kot stotimi leti za Narodni muzej v Gorici. Morda se je kakšna od »muzealij« po vseh težavnih zgodovin- skih peripetijah vendarle ohranila. Kanček upanja vliva odkritje protestantskih knjig v Narodni univerzitetni knjižnici, ki so bile kupljene za nastajajoči muzej in so po ovinkasti poti pristale v Ljubljani. Prav tako je spodbuden odgovor na eno od mnogih 1 poizvedb, ki sem jih pošiljala na različne naslove. Posredovala Izpis podatka iz inventarne knjige Tolminskega muzeja se ujema s podatkom obja- ga je tedanja direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat vljenim v obeh goriških časopisih v marcu Černilogar, 9. 8. 2021. V njem je zapisano: »V okviru zbirke, ki 1913, kjer beremo, da je obljubil Andrej La-sič c. kr. okr. šolski nadzornik v Tolminu jo je prevzel Tolminski muzej, muzej hrani in v rojstni hiši na […] »zibelko, v kateri se je zibal Gregorčič Vrsnem tudi predstavlja zibelko, ki jo je leta 1953 takratni Muzej […]« Prim.: Muzejsko društvo v Gorici, Go- za Tolminsko dobil z nakupom (gre za zibelko, ki jo je nečak rica, Gorica, 18. 3. 1913, 14/22, str. 1; Muzejsko društvo za Goriško. Občnega zbora Franc Gregorčič pred prvo svetovno vojno dal šolskemu nadzor-Muzejskega društva za Goriško, Soča, Go- niku Lasiču1 v Tolminu (tako je zapisano v inventarni knjigi). rica, 22. 3. 1913, 43/32, str. 3. Sl. 59 Karla Kofol, Gregorčičeva zi- belka, Rojstna hiša Simona Gregor- čiča, Vrsno, © Tolminski muzej. 266 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Poleg zibke pa so v zbirki še drugi osebni predmeti, pri ka- terih v inventarni knjigi piše, da so bili last S. G.: razpelo, obešalnik, stolice, ležalni stol, pručka, glinasta pečica, svečniki, kozar-ci, krožniki, nož, kozarčki, rožni venec, brisači, žepni robček, srajca, nočna srajca, prtička, nogavice, črnilnik, zvonček, uri, po-steljno pregrinjalo, nočna omarica.« V prihodnosti je želeti še veliko podobnih najdb. Toda rezultat dosedanjega iskanja in raziskovanja je bil boren. Skozi vse besedilo pričujoče knjige sem navajala požrtvo- valne akterje in številne zbrane predmete kulturne dediščine za nastajajoči Narodni muzej v Gorici; ta je bil že od vsega začetka zamišljen kot narodnostno opredeljena ustanova. Če se izrazim v prispodobi: naveden je bil tako rekoč vsak list, vsako drevo, ničesar pa ni bilo rečeno o gozdu; zato menim, da mi je ob skle-pnem dejanju lahko dopuščena domišljija, ki morda bralcu po- maga, da poleg dreves vidi tudi gozd. Sprašujem se, kako bi bili v srečnejših okoliščinah razvrščeni eksponati v slovenskem Narodnem muzeju v Gorici, kaj bi muzealci s pomočjo oblikoval- cev umestili v adaptirano zgradbo, še bolj optimistično v novo-zgrajeni muzej; s čim bi pričeli »pripovedovati« muzejsko zgodbo, pri kateri bi pri uresničevanju sodelovali predstavniki različ- nih strok. Ali bi razstavili najprej v skrbno varovanih vitrinah naše protestantske knjige, začetnike slovenske pisane besede? Morda bi začeli pripoved iz gora v dolino, ob porečju Soče in Vipave? Katera je tista pripoved, ki bi muzej naredila najbolj svoj-ski, najbolj goriški? Kako bi zaobjeli severnoprimorskega človeka v vsej svoji bitnosti in zgodovinski pričevalnosti? Takšna in podobna vprašanja bi zagotovo rojila v glavah načrtovalcev kompleksnega muzeja. Eksponati v muzeju so geografsko zame- jeni, pokrajina, od koder so bili preneseni, pa pestra z razgiba-nim reliefom. Ob pokrajinskih danostih, ki se jim je skozi čas tukajšnji človek prilagodil in izrabil v lastno korist ter preživetje, bi lahko razstavili različna orodja in druge pripomočke. Morebiti bi predstavitev popestrili tudi z biografijami nekaterih ključ- nih osebnosti. Tistimi, ki so prebivalstvu pokazali novih poti za povečanje blagostanja in napredka na različnih področjih: od zdravstvenih s cepljenjem proti kužnim boleznim, z izboljšavo sadnih sadik, s spodbujanjem šolanja otrok, z gojenjem rodolju-bja skozi govorjeno in pisano besedo, s prepevanjem ljudskih in umetnih slovenskih napevov in tako naprej. Zanimivo vprašanje je tudi, kako bi prikazali odnos med vasmi in večjimi središči, denimo Bovcem, Kobaridom, Tolminom, Kanalom, Ajdovščino in največjim mestom, med njimi Gorico? Še kakšno vprašanje bi se našlo, a že sedaj je več vprašanj kakor odgovorov. Sklepne misli 267 Težava pa je še večja, ker so bili z veliko muko zbrani ek- sponati tako rekoč čez noč pogrešani ali celo uničeni; zato se po-rajajo vprašanja, kako jih bi bilo mogoče ponovno priklicali v spomin. Pri razreševanju problema si je moč pomagati z idejo o muzeju brez sten oziroma imaginarnem muzeju. A. Malraux si je za- 2 Prim.: Lidija TAVČAR, Zgodovinska konsti-mislil imaginarni muzej2 tako, da bi si lahko kdor koli v svojem tucija modernega muzeja kot sestavine so-domu postavil razstavo, ki bi ustrezala njegovim kriterijem od-dobne zahodne civilizacije, str. 177–179. Iz- raza »imaginarni muzej« in »muzej brez biranja in kombiniranja eksponatov. Ta zamisel postaja uresni-sten« nista sinonima, čeprav je takšna čljiva, saj postajajo umetniška dela in drugi eksponati s pomočjo raba v strokovni literaturi pogosta. Malra-kvalitetnih reprodukcij, ilustracij, diapozitivov, videa in interne-uxova knjiga Imaginarni muzej ( Le Musée Imaginaire) je bila prevedena v angleščino ta vse bolj dostopna širokemu krogu ljudi. Tako postaja imagi-kot Muzej brez sten ( Museum without narni muzej pravzaprav največji muzej na svetu, ki pripoveduje Walls). Razprava Rosalind Krauss o post-modernem muzeju brez sten kaže, da je si- najrazličnejše zgodbe, saj vsebuje reproducirana dela iz različ- nonimna raba teh izrazov v konceptu Ma- nih obdobij in prostorov. Tako muzej ni več nujno vezan na do-lrauxove koncepcije imaginarnega muzeja bržkone napačna. Izraz »muzej brez sten« ločeni fizični prostor. namreč referira na fizični prostor, sinta- Sledi moja domišljijska postavitev eksponatov, ki temelji gma »imaginarni muzej« pa na konceptu- na poznavanju podatkov glede vrste, števila in geografskega po-alni prostor človekove zmožnosti imagina- cije, kognicije in presojanja. Ta razlika je rekla darovanih predmetov ter na teoretskem razmisleku, kako pomembna, saj se Malraux pri obravnavi razvrstiti in predstaviti predmete v skladu s spoznanji različnih muzejev ne ukvarja s problematiko muzejskega prostora oziroma z muzejsko arhi- znanstvenih disciplin oziroma z interdisciplinarnega vidika. tekturo. Prim.: R. E. KRAUSS, Postmoder- Prav tako se pri razstavljanju poskušam vživeti v muzealska donism’s Museum without walls, v: R. GRE- ENBERG, B. W. FERGUSON, S. NAIRNE gnanja iz začetka 20. stoletja. (ur.), Thinking about Exhibitions, Routled- ge, London 1999, str. 342–348. 1. Uvodna ambientalna postavitev bi obsegala: stilizirani model odet v »pelerino« iz lipovega lubja, ki ima na glavi poveznje-no čepico iz drevesne gobe. Razkazoval bi tobačnico iz lipo- vega lubja in imel staro usnjeno nožnico za nož in vilice. Sem 3 Priznam, da imam veliko težavo, kam uvr- sodi še pastirska piščal in pastirski klobuk. Eksponate iz hri-stiti Castro in v njenih nedrih najdene rim- bovitega predela bi v ozadju spremljala ilustracija alpinista ske novce. Zato sem jih »izločila« iz zgor-nje domišljijske postavite in prestavila v Staniča, ki opravlja meritve Triglava. V vitrinah bi bili na opombo oziroma v muzejski depo. Tam ogled različni petrefakti, denimo ribji in polžji, zobje jamske-naj počakajo na ustrezno arheološko ovre- ga medveda, jelenov rog. 3 dnotenje. A) Rimska utrdba Castra je bila povezana z rimsko cesto, ki je bila speljana 2. Na borjaču je postavljen voz »parizar« s kmečkimi orodji: iz Ogleja preko Castre do Emone. Tu bi razstavila rimske novce, ki so bili izkopani v koso, vilami, cepcem, srpom in drugimi pripomočki. Nezado- Ajdovščini, in 5 starih novcev, med temi voljni in uporni kmetje so kmečka orodja uporabljali tudi za tudi novec s podobo cesarja Galbe, najden orožje, zlasti ob tolminskem kmečkem puntu leta 1713. Uprli nad Avčami. Na stenah si v domišljiji slikam rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. so se fevdalcem in tudi državni oblasti. Na stenah razstavne-Na sosednji steni bi bila nakazana zname- ga prostora so upodobljeni puntarji, ki rušijo mitnice in se bo-nita bitka v bližini Castre leta 394 med uzurpatorjem Evgenijem in cesarjem Teo- rijo z do zob oboroženimi in izurjenimi četami iz Vojne kraji-dozijem. Menda je bila burja v odločilnem ne. Na prošnjo goriških in kranjskih stanov jih je osrednja trenutku bitke usodna za napadalca. An- oblast poslala nad kmete. Upor je bil zatrt. Puntarje so obso-tični pesnik Klavdijan je zapisal, da je zapi- hala orkanska burja, ki je obračala izstre- dili in jih na Travniku v Gorici usmrtili ter jih kot opozorilo ljene puščice Evgenijeve vojske in tako od-drugim kmetom izpostavili na ogled. ločilno pripomogla k Teodozijevi zmagi. Zmaga krščanskega Teodozija nad pogan- Da bi obiskovalci razbrali tudi drugačen zgodovinski utrip skim napadalcem je utrla pot krščanstvu in kot opozicijo krvavim dogodkom, bi jim v vitrinah predstavili tako postala državna vera. 268 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • arhivsko gradivo: zapisnik graščaka iz Kojskega iz let 1620– 1650, pergament datiran v leto 1681, rokopisa iz leta 1731 in 1773, zvezek tiskane pravde občine Log proti zakoncema Cenčič iz leta 1721. 3. Notranjost kmečke hiše z odprtim ognjiščem in vengami ter dodanim nožem za trske. Na steni pribit sklednik s posodjem, lesenimi žlicami, model za sir, uteži. Izpod stropa visi leščer-ba in »stari lampi«, ob mizi stol, kolovrat, pa priprava za trenje in motovilo. Ob strani stojijo prsten in lesen vrč, železen lonec, priprava za praženje. Osrednji prostor bi zavzel razse- žen lesen gladilnik (mungo) in star likalnik. Kot opozicijo tradicionalno ženskemu gospodinjskemu delu bi namenila sproščujoči moški kotiček z čedro z Gorenjskega, dodano pipo z okraski in izrezljano pipo iz leta 1762, pa še škatlico za vžigalice. Tudi čevljarski stol iz leta 1717 je tukaj, na katerega bo sedel možak, da bo zakrpal obutev družinskim članom. 4. V tem razstavnem prostoru je postavljena rezljana skrinja, iz katere gledajo oblačila: ženski kmečki jopič, moški telovnik, naglavne rute, peče, vezani robci, modrc. Na rekonstruirani postelji je zaglavnik, spodaj postavljene pletene cokle iz Dre- žnice. V vitrini so razvrščeni glavnik, prstani, par uhanov, zapestnica. V drugi vitrini so razporejene različne svetinje, bo- žinka, posodica za blagoslovljeno vodo, nekaj rožnih vencev. 5. Vsekakor bi eno od večjih razstavnih prostorov namenila slikam na steklu, tudi poslikani panjski končnici z upodobitvijo mladostnega mlina, po središčni osi pa bi bile v vitrinah razporejene majolike, saj jih je muzeju obljubil Levpušček, ne- kaj pa so jih podarili tudi vaščani. 6. Na tem geografskem območju so se odvijale različne bitke. Obravnavani teritorij so skozi zgodovino prehajale in plenile različne vojske. Zato se ni čuditi, da so rodoljubi zbrali sorazmerno precejšnje število raznovrstnega orožja, ki mu name- njam naslednji razstaviščni prostor. Za stekleno površino bi razstavila: sulico, meč, star meč, izkopan v Pevmi, turški handžar, najden na Klužah, staro puško na kremen, strojček za vlivanje svinčenk, merico za smodnik, medeno škatlo za »kapselne«, klešče za vlivanje svinčenk, lovski nož in bajonet pa puško z bajonetom (francoska vojska), francoski samokres, dvoje pištol, bronasto kroglo, izkopano v Pevmi, več ka-nonskih krogel ter konjski podkvi iz turških vpadov in eno iz francoske vojske. Sem bi sodili tudi zemljevidi: Španije in Portugalske, zemljevid Ilirskega kraljestva, zemljevid Italije in Avstrije iz leta 1838, stenski zemljevid Istre, zemljevid ‘Carta delle Contee di Gorizia 1805, 17 starih zemljevidov. Sklepne misli 269 7. V tej ambientalni postavitvi je rekonstruirano stanovanje dobro stoječega slovenskega meščana z omaro z različnimi pre- dali in skrivnimi vratci, knjižna omara z nekaterimi slovenskimi knjigami z nabožno in posvetno literaturo. Od nekod bi pridobili tudi klavir, na katerem bi bile razstavljene partiture goriških skladateljev, denimo Kocijančiča in Laharnarja. Za vtis meščanskega stanovanja in vzdušja v njem se bi naslonili na opis prof. Ferda Seidla: »Stanovanje je bilo izredno zado-voljivo. […] (Vstopna soba, sprejemna soba, spalnica, moja študijska soba, obednica, soba za goste, mal odprt hodnik; sončne tri strani.) […] Po skončanih gospodinjskih opravkih je imela soproga na razpolago klavir in gosli, svojo leposlov-no knjižnico s slovenskimi in nemškimi knjigami, časopisi in 4 Ferdo SEIDL, Suplent in profesor v Gorici časniki. […]«4 Stene bi zaljšali naslikani portreti, miniatura iz 1887–1915, v: Goriški spomini. Sodobniki o slonove kosti. V vitrini bi se videla zbirka polžlahtnih ka- Gorici in Goriški v letih 1830–1918, str. 181– 182. mnov, v drugi pa sodobnejši numizmatični primerki. 8. Likovni umetnosti je namenjen naslednji prostor, kjer bi bile razstavljene slike na pločevino in 15 oljnatih slik iz leta 1700, tu bi bili tudi gvaš, akvarel in oljne študije Avgusta Schlegla. Sem spadajo še druga oljna dela s posvetno in z religiozno motiviko. S primerno osvetlitvijo se bi tu nahajale tudi grafi-ke. Med njimi bi bila na ogled postavljena izbrana kiparska dela, v vitrinah pa kolajne in pečatniki. 9. Predstavitev zaokroža čitalniško in taborsko gibanje v letih 1868–1871, s fotografskimi portreti glavnih akterjev, med katerimi je bila osrednja osebnost dr. Karel Lavrič. Njegov citat bi izpisala na steno: » Vsa slovenska dežela naj postane učilnica slovnice in našega slovstva«. Pri vzbujanju čitalniške štimunge bi razstavila podobo Pavline Doljak, por. Pajek, ko deklamira rodoljubom. Na ogled bi postavila orglice, s katerimi je prof. Šantel »uglaševal« pevski zbor. Sem bi bile umeščene tako imenovane svetinje: spominska svetinja Tabora v Vižmarjih (1862), spominska svetinja Tabora na Kalcu (Pivka, 1869) in spominska svetinja Tabora v Vipavi (1870). Program Zedinjene Slovenije se je krepil prav v taborskem gibanju z množično udeležbo rodoljubk in rodoljubov; tabori so bili izraz narodne in politične enotnosti Slovencev. Ob fotografskih pogle- dih na množico udeležencev bi obnje postavila zastave gori- ških slovenskih društev, izvode goriških časopisov, odprtih na tistih straneh, kjer opozarjajo na še neuresničene pravice Slovenk in Slovencev na tem večjezičnem prostoru. V opomin tistim, ki so še v letu 1881 v državnem zboru izjavljali, da je naš jezik le narečje, bi odgovorila s poezijo goriškega slavč- ka Simona Gregorčiča in Krilana. 270 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Pravljično število 9 ni izbrano naključno. Sovpada z mojo domišljijsko postavitvijo, z izbranimi pridobljenimi eksponati, vsakdo pa si lahko ustvari lastno »fikcijo«, v smislu Malrauxove-ga imaginarnega muzeja. Sklepne misli 271 viri in Literatura Arhivski viri Zgodovinski arhiv Ljubljana: SI ZAL LJU 500, MF NUK Ms 630, mapa III., št. 6 (Gorica 15. 1. 1907, na- 516. slovljeno na Ivan Vrhovnik). NUK Ms 632 Gregorčič Simon - Ignaciju Gruntarju NUK Ms 630, mapa III., št. 11 (Gorica 18. 9. 1907, Korespondenca št. 1–136. Josip Ivančič Ivanu Vrhovniku). NUK Ms 636 Mapa VI., 1901–1902, št. 1080, Gregor- NUK Ms 632 št. 119, 26. 9. 1903, ( Pozdrav iz Gorice- čič Simon–Ignaciju Gruntarju Korespondenca. Gosposka ulica, Založil, Ant. Jeretič, Gorica, razgle-NUK Ms 636 Mapa VI., 1901–1902, št. 1108, Gregor- dnica). čič Simon–Ignaciju Gruntarju Korespondenca. NUK Ms 632 št. 124, 2. 7. 1906 ( Pozdrav iz Gorice-Go- NUK Ms 636 Mapa VI., 1901–1902, št. 1124 Gregor- sposka ulica, Založil, Ant. Jeretič, Gorica, razgledni- čič Simon–Ignaciju Gruntarju Korespondenca. ca). NUK Ms 636 Mapa VII.,1903–05, št. 1167 Gregorči- NUK Ms 632 št. 129, 26. 8. 1906 ( Pozdrav iz Gorice, čeva pisma v Vrhovnikovih prepisih. Založil, Ant. Jeretič, Gorica, razglednica). Notice v Cˇasopisih Gorica in SoCˇa Osoda enakopravnosti slovenskega jezika v c. k. SEKEC, Narodno blago na Cerkljanskem. Iz cer- uradih na Goriškem, Soča, Gorica, 16. 1. 1880, 10/3, kljanskih hribov, Soča, Gorica, 1. 3. 1884, 14/9, str. 2. str. 1–2. Goriškim Italijanom resna beseda, Soča, Gorica, 12. 6. Osoda enakopravnosti slovenskega jezika v c. k. 1885, 15/24, str. 1. uradih na Goriškem, Soča, Gorica, 23. 1. 1880, 10/4, »Šolski dom«, Soča, Gorica, 18. 2. 1898, 28/14, str. 1. str. 1–2. 1848–1898, Soča, Gorica, 2. 12. 1898, 28/96, str. 1. Osoda enakopravnosti slovenskega jezika v c. k. uradih na Goriškem, Soča, Gorica, 6. 2. 1880, 10/6, Dr. Gregorčič – in pavovo perje, Soča, Gorica, 9. 5. str. 1. 1901, 31/55, str. 1. Slovenski jezik v državnem zboru. Z Dunaja, 12. Laška veselica, Soča, Gorica, 30. 6. 1908, 38/67, str. 2. aprila, Soča, Gorica, 23. 4. 1881, 11/17, str. 1. S slovenskim učnim jezikom, Gorica, Gorica, 7. 7. 1908, 10/54, str. 3. 272 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Mazzinijev občudovatelj Gabršček, Gorica, Gorica, »Croatia«, [čas. oglas], Soča, Gorica, 17. 1. 1911, 14. 7. 1908, 10/56, str. 4. 41/7, str. 4. Dr. Josip Levpušček, [čas. oglas], Soča, Gorica, 2. 1. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 1. 1911, 13/8, 1909, 39/1, str. 3. str. 2. Soča, [čas. oglas], Gorica, 11. 1. 1910, 40/3, str. 6. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 28. 1. 1911, 41/12, Redni občni zbor Kolesarskega društva »Gorica«, str. 3. Soča, Gorica 16. 3. 1909, 39/ 31, str. 3. Za narodni muzej Gorica, Gorica, 4. 2. 1911, 13/10, Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 3. 5. 1910, str. 4. 12/35, str. 2–3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 2. 1911, 41/11, Narodni muzej v Gorici, Soča, Gorica, 3. 5. 1910, str. 3. 40/50, str. 1. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 7. 2. 1911, 13/11, d. b., Varujmo svoje starine, Gorica, Gorica, 7. 6. str. 2. 1910, 12/45, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 7. 2. 1911, 41/15, Narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 10. 1910, 12/81. str. 2. str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 14. 2. 1911, 13/13, Za Narodni muzej v Gorici, Gorica, Gorica, 26. 11. str. 3. 1910, 12/94, str. 2. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 2. 1911, 41/18, Za Narodni muzej v Gorici, Soča, Gorica, 26. 11. str. 3. 1910, 40/135, str. 3. Darovi za »Narodni muzej«, Soča, 18. 2. 1911, 41/20, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 12. 1910, str. 3. 12/101, str. 2. Darovi za »Nar. muzej«, Gorica, Gorica, 21. 2. 1911, Za narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 12. 1910, 13/15, str. 3. 40/144, str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 25. 2.1911, 13/16, Ustanovni občni zbor, Gorica, Gorica, 20. 12. 1910, str. 4. 12/101, str. 2. Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 25. 2. Muzejsko društvo za Goriško, Gorica, 20. 12. 1910, 1911, 41/23, str. 3. 12/101, str. 2. Josip Patek, [čas. oglas], Gorica, Gorica, 7. 3. 1911, Ustanovni občni zbor »Muzejskega društva za Gori-13/19. str. 3. ško«, Soča, Gorica, 24. 12. 1910, 40/146, str. 3. Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 7. 3. Ustavni občni zbor, Gorica, Gorica, 24. 12. 1910, 1911, 41/27, str. 2. 12/120, str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 11. 3. 1911, 13/20, Blago, [čas. oglas], Soča, Gorica, 7. 1. 1911, 41/3, str. 4. str. 3. Zobozdravniški in zobotehniški atelje, [čas. oglas], Dr. Za narodni so darovali, Soča, Gorica, 11. 3. 1911, I. Eržen Gorica, Soča, Gorica, 7. 1. 1911, 41/3, str. 6. 41/29, str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 1. 1911, 13/3, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 3. 1911, 13/22, str. 2. str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 10. 1. 1911, 41/4, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 18. 3. str. 2. 1911, 41/32, str. 2–3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 17. 1. 1911, 13/5, Deželni muzej in slovenščina, Soča, Gorica, 21. 3. str. 2. 1911, 41/33, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 17. 1. 1911, 41/7, Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 28. 3. str. 2. 1911, 13/25, str. 2. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 30. 3. 1911, 41/36, str. 2. Viri in literatura 273 Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 1. 4. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 27. 6. 1911, 1911, 13/26, str. 2. 13/51, str. 2. Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 1. 4. 1911, 41/37, Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 11. 7. str. 3. 1911, 13/55, str. 2. Deželni muzej in slovenščina, Soča, Gorica, 1. 4. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 13. 7. 1911, 41/79, 1911, 41/37, str. 3. str. 3. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 8. 4. 1911, Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 15. 7. 13/28, str. 3. 1911, 41/80. str. 3. Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 8. 4. 1911, 41/40, Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 18. 7. str. 3. 1911, 13/57, str. 3. Muzejsko društvo za Goriško v Gorici, Soča, Gorica, Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 1. 8. 8. 4. 1911, 41/40, str. 3. 1911, 13/61, str. 2–3. »Muzejsko društvo za Goriško v Gorici«, Gorica, Go- Za narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 8. 1911, 41/87, rica, 18. 4. 1911, 13/31, str. 2. str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 4. 1911, 13/31, Za »Narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 29. 8. str. 2. 1911, 13/69, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 4. 1911, 41/44, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 29. 8. str. 2. 1911, 41/98, str. 2. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 22. 4. 1911, Za »narodni muzej« so darovali, Gorica, Gorica, 5. 9. 13/32, str. 3. 1911, 13/71, str. 2. Za »narodni muzej«, Soča, Gorica, 22. 4. 1911, Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 5. 9. 41/46, str. 2. 1911, 41/101, str. 2. Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 29. 4. Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 26. 9. 1911, 40/49, str. 3. 1911, 13/77, str. 2. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 2. 5. 1911, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 28. 9. 13/35, str. 3. 1911, 41/11 str. 2–3. Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 20. 5. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 21. 10. 1911, 1911, 41/58, str. 3. 13/84, str. 2. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 23. 5. 1911, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 21. 10. 13/41, str. 3. 1911, 41/121, str. 3. Za »Narodni muzej« so darovali, Soča, Gorica, 27. 5. Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 2. 11. 1911, 41/60, str. 3. 1911, 41/126, str. 2. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 30. 5. 1911, Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 4. 11. 13/43, str. 4. 1911, 13/88, str. 3. Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 1. 6. Za narodni muzej v Gorici, Soča, Gorica, 26. 11. 1911, 41/62, str. 3. 1910, 40/135, str. 3. Za »Narodni muzej« darovali, Gorica, Gorica, 6. 6. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 11. 1911, 1911, 13/45, str. 5. 13/95, str. 3. Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 13. 6. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 1. 1912, 13/7, 1911, 41/67, str. 2. str. 3. Za narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 17. 6. »Muzejsko društvo za Goriško«, Soča, Gorica, 27. 1. 1911, 13/48, str. 3. 1912, 42/11, str. 4. Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 24. 6. 1911, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 30. 1. 41/72, str. 3. 1912, 42/12, str. 3. 274 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 3. 2. 1912, 13/10, Za narodni muzej, Soča, Gorica, 25. 5. 1912, 42/60, str. 3. str. 2. Muzejsko društvo za Goriško, Gorica, 20. 12. 1910, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 6. 1912, 13/44, 12/101, str. 2. str. 3. Iv. Znidarčič, [čas. oglas], Soča, Gorica, 15. 2. 1912, Za narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 6. 1912, 42/63, 42/19, str. 3. str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 24. 2. 1912, 13/16, Za narodni muzej, Soča, Gorica, 8. 6. 1912, 42/65, str. 2. str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 24. 2. 1912, 42/23, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 8. 6. 1912, 13/46, str. 3. str. 2; Umrl je, Soča, Gorica, 5. 3. 1912, 42/27, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 15. 6. 1912, 42/68, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 16. 3. str. 2. 1912, 42/32, str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 6. 1912, 13/49, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 3. 1912, str. 3. 13/23, str. 3. Intimna razstava, Soča, Gorica, 27. 6. 1912, 42/73, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 13. 4. str. 3. 1912, 42/43, str. 3–4. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 6. 7. 1912, 42/76, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 16. 4. 1912, 13/31, str. 2. str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 9. 7. 1912, 13/55, Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 16. 4. str. 3. 1912, 42/44, str. 2–3. -t-c., Intimna razstava, Soča, Gorica, 11. 7. 1912, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 4. 1912, 13/33, 42/78, str. 3. str. 2. -a-a-, O intimni razstavi, Gorica, Gorica, 13. 7. 1912, Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 23. 4. 13/56, str. 3. 1912, 42/47, str. 3. R-O-, Intimna razstava v Gorici, Gorica, Gorica, 16. 7. Za »Narodni muzej«, Soča, Gorica, 27. 4. 1912, 1912, 13/57, str. 1. 42/49, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 7. 1912, 42/82, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 30. 4. 1912, 13/35, str. 2. str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 23. 7. 1912, 13/59, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 7. 5. 1912, 13/37, str. 3. str. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 9. 1912, Za »narodni muzej«, Gorica, Gorica, 11. 5. 1912, 13/73, str. 2. 13/38, str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 10. 9. 1912, 42/103, Za narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 11. 5. str. 2. 1912, 42/55, str. 2. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 17. 9. 1912, 42/106, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 5. 1912, 13/40, str. 2. str. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 24. 9. 1912, Za narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 5. 1912, 42/57, 13/77, str. 3. str. 2. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 8. 10. 1912, 42/115, Izlet muzejskega društva, Gorica, Gorica, 21. 5. str. 3. 1912, 13/41, str. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 26. 10. 1912, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 25. 5. 1912, 13/42, 13/68, str. 3. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 26. 10. 1912, 42/123, str. 3. Viri in literatura 275 Izlet muzejskega društva, Soča, Gorica, 26. 10. 1912, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 12. 4. 1913, 43/38, 42/123, str. 3. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 11. 1912, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 4. 1913, 43/40, 42/132, str. 3. str. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 19. 11. 1912, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 22. 4. 1913, 43/41, 93/93, str. 2. str. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 12. 1912, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 3. 5. 1913, 43/44, 13/99, str. 2–3. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 12. 1912, Za Narodni muzej so darovali, Gorica, Gorica, 6. 5. 42/142, str. 3. 1913, 14/35, str. 2, 4. Izidor Nanut, [čas. oglas], Soča, Gorica, 11. 1. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 20. 5. 1913, 43/49, 43/5, str. 6. str. 2. Za »Narodni muzej«, Gorica, Gorica, 18. 1. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 24. 5. 1913, 43/50, 14/5, str. 2. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 1. 1913, 43/8, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 31. 5. 1913, str. 3. 14/42, str. 2. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 2. 1913, 43/15, Sklep šolskega leta na obrtno-nadaljevalni šoli v str. 2. Mirnu, Soča, Gorica, 7. 6. 1913, 43/53, str. 4. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 8. 2. 1913, 14/11, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 10. 6. 1913, str. 3. 14/45, str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 22. 2. 1913, 43/23, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 10. 6. 1913, 43/55, str. 3. str. 2. Občni zbor »muzejskega društva Gorica«, Gorica, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 28. 6. 1913, 43/60, Gorica, 22. 2. 1913, 14/15, str. 3. str. 3. Odbor »Muzejskega društva za Goriško«, Gorica, Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 7. 1913,14/51, Gorica, 1. 3. 1913, 14/17, str. 2. str. 4. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 4. 3. 1913, 14/18, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 12. 7. 1913, 43/63, str. 3. str. 4. Muzejsko društvo v Gorici, Gorica, Gorica, 18. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 22. 7. 1913, 1913, 14/22, str. 1. 14/57, str. 2. Muzejsko društvo za Goriško, Soča, Gorica, 22. 3. Narodni muzej, Gorica, Gorica, 29. 7. 1913, 14/59, 1913, 43/32 str. 3. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 26. 3. 1913, 43/33, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 5. 8. 1913, 14/61, str. 2. str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 1. 4. 1913, 14/25, Za narodni muzej darovali, Gorica, Gorica, 16. 8. str. 2. 1913, 14/64, str. 2. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 1. 4. 1913, 43/35, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 8. 1913, 43/79, str. 2. str. 2. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 6. 4. 1913, 14/27, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 8. 1913, 43/80, str. 2. str. 3. Za Narodni muzej so darovali, Soča, Gorica, 8. 4. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 28. 8. 1913, 1913, 43/37, str. 2. 14/66, str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 12. 4. 1913, 14/28, Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 30. 8. 1913, str. 3. 14/68, str. 3. 276 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Za narodni muzej, Soča, Gorica, 30. 8. 1913, 43/82, Občni zbor Muzejskega društva za Goriško, Soča, str. 3. Gorica, 24. 2. 1914, 44/3, str. 3. Slovenci!, [čas. oglas], Soča, Gorica, 4. 9. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 7. 3. 1914, 45/8, str. 43/92, str. 7. 2. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 9. 9. 1913, 14/71, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 21. 3. 1914, 44/13, str. 3. str. 3–4. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 9. 1913, 43/87, Muzejsko društvo, Soča, Gorica, 24. 3. 1914, 44/14, str. 2. str. 3. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 13. 9. 1913, Adolf Urbančič [čas. oglas], Soča, Gorica, 7. 4. 1914, 14/72, str. 3. 44/20, str. 4. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 20. 9. 1913, 14/74, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 4. 1914, 44/23, str. 3. str. 2. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 9. 1913, 43/89, Z. Vižintin, [čas. oglas], Soča, Gorica, 16. 4. 1914, str. 2. 44/24, str. 4. »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Gorica, Go- Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 2. 5. 1914, 44/29, rica, 30. 9. 1913, 14/77, str. 3. str. 3. »Slovensko muzejsko društvo v Gorici«, Soča, Gori- Kolesarsko društvo »Gorica«, Soča, Gorica, 2. 5. ca, 30. 9. 1913, 43/91. str. 3. 1914, 44/29, str. 4. Mihalj Turk, [čas. oglas], Soča, Gorica, 30. 9. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 16. 5. 1914, 44/33, 43/91, str. 4. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 4. 10. 1913, 43/92, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 5. 1914, 44/34, str. 5. str. 2. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 14. 10. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 19. 5. 1914, 44/34, 14/81, str. 2. str. 2. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 18. 10. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 13. 6. 1914, 44/41, 14/82, str. 4. str. 3. Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 10. 1913, 43/96, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 14. 7. 1914, 44/50, str. 4. str. 3. Za narodni muzej, Gorica, Gorica, 31. 10. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 18. 7. 1914, 44/51, 14/86, str. 2. str. 2. Za Narodni muzej, Gorica, Gorica, 4. 11. 1913, Za Narodni muzej, Soča, Gorica, 23. 10. 1914, str. 14/87, str. 3. 44/63, str. 3. Za narodni muzej, Soča, Gorica, 31. 10. 1913, Srečno, [čas. oglas], Soča, Gorica, 31. 12. 1914, 45/1, 43/100, str. 3. str. 4. Drugi Cˇasopisni viri in koledarji Slovensko slovstvo. Popisano 1846, Slovenija, 37, Mohorja za navadno leto 1894, Celovec 1893, str. Ljubljana 8. Velkiga travna 1849, str. 148. [17]. Dekanija Bovec, Imenik častnih p. n. udov družbe Šole. Dol, Kažipot po pokneženi grofovini Goriško-Gra- sv. Mohora leta 1883, Koledar družbe sv. Mohora za diški, 1894, I. , (ur. in izdal Andrej Gabršček), Goriška prestopno leto 1884, Celovec 1883, str. [33]. tiskarna, Gorica 1894, str. 62. Dekanija Bovec, Imenik častitih p. n. udov družbe Kažipot po pokneženi grofovini Goriški Gradiški ter ob- sv. Mohorja za leto 1893, Koledar družbe sv. mejnih krajih kranjskih, 1895, II., (ur. in izdal Andrej Viri in literatura 277 Gabršček), [čas. oglas], Goriška tiskarna, Gorica Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem 1895, b. p. za navadno leto 1905, X., (sestavil Andrej Gabršček), Ročni kažipot po Goriškem, Trstu za leto 1898, IV., (ur. Goriška tiskarna, Gorica 1905, str. 92. Josip Krmpotič), [čas. oglas], Goriška tiskarna, Gori- Trgovci, Ročni Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem ca 1897, b. p. za navadno leto 1905, (sestavil Andrej Gabršček), Go-Tabakarnice, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu za 1898, riška tiskarna, Gorica 1905, str. 108. IV. , (ur. Josip Krmpotič), Goriška tiskarna, Gorica Davkarija, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem 1897, str. 29. in koledar za navadno leto 1906, XII. , (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1906, str. 116. Andrej MARUŠIČ, Moja doba in podoba, Primorski list, Gorica, 1. 9. 1898, 6/25, [97]. Deželni uradi, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščan- skem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV. , (sestavil Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za Andrej Gaberšček), Goriška tiskarna, Gorica 1908, 1899, V., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskar-str. 30. na, Gorica 1898, str. 56. Krojači, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za Koledar za prestopno leto 1908, XIV., (sestavil Andrej 1899, V., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskar-Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1908, str. 64. na, Gorica 1898, str. 57. Trg.[ovina] Jestvine, Ročni kažipot po Goriškem in Gra- Breginj, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za diščanskem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV. , (se-1899, V., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskar-stavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica na, Gorica 1898, str. 73. 1908, str. 110. Trgovsko-obrtni registrovani zadrugi v Gorici z neo- Velikolaške demonstracije, Edinost, Trst, 3. 7. 1908, mejenim jamstvom, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu 33/182, str. 3–4. in Istri za 1899, V., (sestavil Andrej Gabršček) Gori- ška tiskarna, Gorica 1898, str. 29. Goriški municipij in mestni učitelji, Edinost, Trst, 4. 7. 1908, 33/183, str. 4. Trnovo, p. Serpenica, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za leto 1899, V., (sestavil Andrej Gaberšček), Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem Goriška tiskarna, Gorica 1898, str. 78. in Koledar za prestopno leto 1908, XIV., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1908, str. Telovadno društvo »Goriški Sokol«, Ročni kažipot po 104. Goriškem, Trstu in Istri, Koledar za navedeno leto 1900, VI., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Obrtniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem Gorica 1900, str. 85. in Koledar za prestopno leto 1908, XIV., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1908, str. Puškarja, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri. Ko- 112. ledar za navadno leto 1900, VI., (sestavil Andrej Gabr- šček), Goriška tiskarna, Gorica 1900, str. 91. Šola, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in Koledar za prestopno leto 1908, XIV., (sestavil Andrej Šola, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in Koledar Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1908, str. 138. za navadno leto 1901, VII., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1901, str. 69. Nov odvetnik v Gorici, Slovenec, Ljubljana 22. 12. 1908, 36/294, str. 2. Obrt.[niki], Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in Koledar za navadno leto 1901, VI., (sestavil Andrej Ga-Bate, Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1910, Celovec bršček), Goriška tiskarna, Gorica 1901, str. 70. 1909, str. 22. Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in Koledar za Gradišče, Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1910, Ce-navadno leto 1902, VIII. , (sestavil Andrej Gabršček), lovec 1909, str. 29. [čas. oglas], Goriška tiskarna, Gorica 1902, b. p. Zrelostni izpit, Primorski list, Gorica, 7. 10. 1910, Dekanija Bovec, Imenik častitih p. n. udov družbe 18/27. str. 4. sv. Mohorja za leto 1903, Koledar družbe sv. Mohorja Tehnično gozdni oddelek, Ročni kažipot po Goriškem 1904, Celovec 1903, str. [17]. in Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI. , 278 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica Izpite usposobljenosti za ljudske šole, Primorski list, 1911, str. 44. Gorica, 23. 5. 1912, 20/21, str. 2. Telovadno društvo »Goriški Sokol«, Ročni kažipot po Maturo na c. kr. gimnaziji v Gorici, Novi čas, Gorica, Goriškem in Gradiščanskem in koledaar za navadno leto 12. 7. 1912, 3/28, str. 4. 1911, XVI. , (sestavil Andrej Gabršček), Goriška ti- Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču, Novi čas, skarna, Gorica 1911, str. 52. Gorica, 12. 7. 1912, 3/28, str. 5. Goriška sokolska župa, Ročni kažipot po Goriškem in B., Umetniška razstava v Gorici, Zarja, Ljubljana 26. 7. Gradiščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI., 1912, 2/341, str. 2. (sestavil Andrej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 53. -g-, Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 28. 3. 1913, 53/13, str. 3. »Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda«, Ročni ka- žipot po Goriškem in Gradiščanskem in koledar za nava- Za Narodni muzej v Gorici, Primorski list, Gorica, 24. 4. dno leto 1911, XVI. , Goriška tiskarna, Gorica 1911, 1913, 21/17, str. 2. str. 54. † Zlatomašnik Andrej Žnidarčič, Primorski list, Gori-Dvokolesa poprave, Ročni kažipot po Goriškem in Gra- ca, 31. 7. 1913, 21/31, str. 2. diščanskem in koledar za navadno leto 1911, XVI., str. Učiteljska imenovanja in premeščanja, Primorski list, 61. Gorica, 4. 9. 1913, 21/36, str. 3. Časniki, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in Poroka, Primorski list, Gorica, 11. 9. 1913, 21/37, str. koledar za navadno leto 1911, XVI., (sestavil Andrej 4. Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 79. Usposobljenostni izpit za slovenske ljudske šole, Trgovci, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in Primorski list, Gorica, 27. 11. 1913, 21/48. str. 3. koledar za navadno leto 1911, XVI., (sestavil Andrej Volitve v cestni odbor za goriško okolico, Primorski Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 90. list, Gorica, 27. 11. 1913, 21/48, str. 4. Poštna nabiralnica, Ročni kažipot po Goriškem in Gra- Popravek, Primorski list, Gorica, 4. 12. 1913, 21/49, diščanskem za navedeno leto 1911, XVI. , (sestavil An-str. 3. drej Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 128. † Emil Hojak, Slovan, Ljubljana 1913, 11/8, str. 254. Pošta, Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem in † Emil Hojak, Ljubljanski zvon, 1913, 33/7, str. 448. koledar za navadno leto 1911, XVI., (sestavil Andrej † Emil Hojak, Učiteljski tovariš, Ljubljana 13. 6. 1913, Gabršček), Goriška tiskarna, Gorica 1911, str. 129. 53/24, str. 1. C. kr. finančna straža s komisarijatom, Ročni kažipot Deskle, Goriški list, Gorica, 7. 2. 1914, 1/1, str. 2. po Goriškem in Gradiščanskem in koledar za navadno Za Narodni muzej darovali, Goriški list, 12. 2. 1914, leto 1911, XVI., (sestavil Andrej Gabršček), Goriška 1/2, str. 2. tiskarna, Gorica, str. 142. Muzejsko društvo za Goriško, Goriški list, Gorica, 26. Josip Jakil, Primorski list, Gorica, 14. 9. 1911, 19/37, 2. 1914, 1/4, str. 3. str. 5. Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica, 17. 3. 1914, 5/29, Dekanija Črniče, Lokovec, Imenik čč. p. n. udov str. 7. družbe sv. Mohorja za leto 1912, Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1913, Celovec 1912, str. [81], 83. m, Občni zbor Muzejskega društva na Goriško, Go- riški list, Gorica, 18. 3. 1914, 1/7, str. 4. Osebne vesti, Primorski list, Gorica, 18. 1. 1912, 20/3, str. 5. m, Dopis iz Gorice, Goriški list, Gorica, 26. 3. 1914, 1/8, str. 3–4. V. Znidarčič, [čas. oglas], Novi čas, Gorica, 1. 3. 1912, 3/9, str. 10. Zahvala, Goriški list, Gorica, 26. 3. 1914, 1/8, str. 5. Novice iz Šebrelj, Novi čas, Gorica, 22. 3. 1912, 3/12, Za narodni muzej so darovali, Goriški list, Gorica, 9. str. 7. 4. 1914, 1/10, str. 3. Viri in literatura 279 Kanal, Dan, Neodvisni politični dnevnik s tedensko prilo-2/14, str. 3. go ‘Bodeča neža’, Ljubljana 13. 4. 1914, 3/834, str. 2. Smrtna kosa , Novi čas, Gorica, 8. 4. 1915, 6/15, str. 2. Za Narodni muzej, Goriški list, Gorica, 16. 4. 1914, Anton Turk, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 12. 1915, 1/11, str. 2. 55/18, str. 1. m, Smrtna kosa, Goriški list, Gorica, 7. 5. 1914, 1/14, -g-, Gorico, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 12. 1915, str. 3. 55/18, str. 4–5. †Josip Kenda, Goriški list, Gorica, 2. 7. 1914, 1/23, -g-, Anton Faganeli, učitelj v Podgori, Učiteljski tova- str. 6. riš, Ljubljana, 3. 12. 1915, 55/18, str. 5. Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica, 17. 7. 1914, 5/29, -g-, Oglasila, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 11. 2. 1916, str. 6. 56/3, str. 5. Učiteljske vesti, Novi čas, Gorica, 17. 7. 1914, 5/29, Tovariš Vekoslav Benko, Učiteljski tovariš, Ljubljana str. 7. 25. 2. 1916, 56/4, str. 6. †Janez Vončina, Novi čas, Gorica, 17. 7. 1914, 5/29, -g-, Tovariš Alojzij Toroš, učitelj na Kožbani, Učitelj- str. 8. ski tovariš, Ljubljana, 24. 3. 1916, 56/6, str. 5. Poroka, Novi čas, Gorica, 30. 7. 1914, 5/31, str. 7. -g-, Franc Bajt, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 21. 4. Velikodušen dar, Novi čas, Gorica, 27. 8. 1914, 5/35, 1916, 56/8, str. 6. str. 7. -g-, Anton Zorzut, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 21. 4. m, Smrtna kosa, Goriški list, Gorica, 10. 9. 1914, 1916, 56/8, str. 6. 1/34, str. 3. -g-, Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici (sedaj G. Kutin, Novi čas, Gorica, 8. 10. 1914, 5/41, str. 7. v Ljubljani), Učiteljski tovariš, Ljubljana 2. 6. 1916, Franc Marinčič, Novi čas, Gorica, 16. 10. 1914, 5/42, 56/11, str. 4. str. 5. -g-, V ruskem ujetništvu je umrl, Učiteljski tovariš, Ranjenci v Gorici, Novi čas, Gorica, 22. 10. 1914, Ljubljana, 30. 6. 1916, 56/13, str. 4. 5/43, str. 5. -g-, Zrelostni izpiti, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 28. 7. Jurist Jos. Fon — padel!, Novi čas, Gorica, 29. 10. 1916, 56/15, str. 4. 1914, 5/44, str. 3. -g-, Odlikovanje, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 6. 10. Na severnem bojišču je bil ranjen, Novi čas, 29. 10. 1916, 56/20, str. 5. 1914, 5/44, str. 5. Marija Brezigar, Edinost, Trst, 7. 10. 1916, 41/279, Duhovske vesti, Goriški list, Gorica, 29. 10. 1914, str. 2. 1/41, str. 2. Pogrešane družine s Primorskega, Slovenec, Ljublja- Goriška okolica, Goriški list, Gorica, 12. 11. 1914, na, 12. 10. 1916, 44/234, str. 2. 1/43, str. 3. -g-, Šolstvo v goriškem okraju, Učiteljski tovariš, LjuV srbskem vjetništvu, Novi čas, Gorica, 19. 11. 1914, bljana, 3. 11. 1916, 56/22, str. 4–5. 5/47, str. 6. -g-, V ruskem ujetništvu, Učiteljski tovariš, Ljubljana, Z bojišča k poroki in od poroke v boj , Novi čas, Gori-3. 11. 1916, 56/22, str. 5. ca, 17. 12. 1914, 5/51, str. 3. -g-, Iz šolske službe, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 23. V srbskem ujetništvu, Novi čas, Gorica, 1.1.1915, 2. 1917, 57/4, str. 5. 6/1, str. 2. -g-, Tovariš Matija Lavrenčič, Učiteljski tovariš, Lju-Osebna vest, Goriški list, Gorica, 28. 1. 1915, 2/4, str. 2. bljana, 9. 3. 1917, 57/5, str. 4. Že dvakrat odlikovan št. Ferjanski, Novi čas, Gorica, -g-, Pred goriško izpitno komisijo za ljudske in me- 25. 2. 1915, 6/9, str. 4. ščanske šole v Ljubljani, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 18. 5. 1917, 57/10, str. 6. m, Umrl je v Gorici, Goriški list, Gorica, 8. 4. 1915, Engelbert Podgornik, Učiteljski tovariš, Ljubljana 21. 280 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Engelbert Podgornik, Učiteljski tovariš, Ljubljana 21. Gimnazijska matura, Goriška straža, Gorica, 23. 10. 9. 1917, 57/19, str. 3. 1919, 2/2, str. [? ]. XII. Goriško učiteljsko društvo, Učiteljski tovariš, Lju-Koledar Goriške matice za prestopno leto 1920, (ur. dr. bljana, 2. 11. 1917, 57/22, str. 4. A. Pavlica), [čas oglas], Narodna tiskarna, Gorica -g-, Pred c. kr. goriško izpraševalno komisijo za ljud- 1919, b.p. ske in meščanske šole v Ljubljani, Učiteljski tovariš, † Dr. Janko Bratina, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 7. 1. Ljubljana, 30. 11. 1917, 57/24, str. 6. 1920, 60/1, str. 13. -g-, Odlikovanje, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 25. 1. -r, Zrelostni izpit v zasedenem ozemlju, Učiteljski to- 1918, 58/2, str. 3. variš, Ljubljana, 7. 1. 1920, 60/1, str. 19. -g-, Goriško okrajno društvo, Učiteljski tovariš, Lju-Koledar Goriške matice za navedeno leto 1921, (ur. dr. bljana, 22. 3. 1918, 58/6, str. 4. A. Pavlica), [čas. oglas], Narodna tiskarna, Gorica Učiteljsko društvo za goriški okraj, Učiteljski tovariš, 1920, b.p. Ljubljana, 28. 6. 1918, 58/14, str. 4. Sveta gora, Koledar za navedeno leto 1923, Goriška -Umrl je, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 3. 1. 1919, 59/1, matica, Gorica 1922, str. 82–83. str. 4. PODOBNIK, J., † Andrej Žnidarčič. Briška budnica, Iz pokrajine, Večerni list, Ljubljana, 9. 4. 1919, 71/1, Koledar za prestopno leto 1924, Goriška matica, Gorica str. 3. 1923, str. 53–54. Josip Vittori, Slovenec, Ljubljana 16. 4. 1919, 47/87, II. deška narodna šola »Graben«, Stalež šolstva in učistr. 6. teljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini, Prosvetni oddelek kr. banske uprave, Lju- † prof. Jožef Cizelj, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 6. 8. bljana 1934, str. 125. 1919, 59/32, str. 3. M. I., † Mitja Kenda, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 10. 11. Josip Cizel. †, Učiteljski tovariš, Ljubljana, 8. 10. 1938, 78/15, str. 3. 1919, 59/41, str. 2. †Luka Dugar, Goriška straža, Gorica 9. 10. 1919, 2/2, str. [3]. Literatura (periodiCňe in monografske publikacija): BALBONI BRIZZA, Maria Teresa, ZANNI, Annalisa, BRATUŽ, Lojzka, Panorama leterario, v: Cultura Slo- Il museo conosciuto, Franco Angeli, Milano 1984. vena nel Goriziano, Instituto di storia sociale e religio-BATTISTA, Alenka di, Zanimanje Štefana Kocianči- sa, Forum, Gorizia 2005, str. 79–81. ča za goriško umetnost in umetnostne spomenike, BREDENKAMP, Horst, Nostalgia dell’antico e faschino Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, della macchina, Il Saggiatore, Milano 1966. Nova Gorica 2017, 14, str. 15–24. BURKE, Peter, Kaj je kulturna zgodovina, Sophia, Lju-Bavčerjev zbornik, Goriški letnik 1997, Goriški mu- bljana 2007. zej, Nova Gorica 1997, 24, str. 209–283. CANKAR, Izidor, Gregorčičeva pisma Gruntarju, BENNET, Tony, The Birth of the Museum. History, the- Dom in svet, 1916, 29/3–4, str. 82–92. ory, politics, Routledge, London in New York 1995. CANKAR, Izidor, Gregorčičeva pisma Gruntarju, BINNI, Lanfranco, PINNA, Giovanni, Museo, Gar- Dom in svet, 1916, 29/3, 5–6, str. 144–150. zanti, Milano 1989. CERGNA, Sandro, L’istrioto: cenni storici, Atti, Cen-BONČINA, Rado, Od trivialke do devetletke. Šolstvo v tro di Ricerche Storiche, Rovigno, 2014, 44, str. 317– Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah, Kulturno turistično 332. društvo Lokovec, Lokovec 2012. CHABORD, Federico, L'idea di nazione, Laterza, Ro- ma-Bari 1996. Viri in literatura 281 Študijska knjižnica Maribor, Časopis za zgodovino in 1918, (izbral in uredil Branko Marušič), Goriška Mo- naravoslovje, Zgodovinsko društvo Maribor, Mari- horjeva družba, Gorica 2002, str. 395–411. bor, 29/1–2,1934, str. 94. FERJANČIČ, Andrej, Spomini na Josipa Kocjančiča, ČURKINA, Iskra V., I. Baudoin de Courtenay in Slo- Novi akordi, Ljubljana 1913, 12/3–4, str. 23–24. venci, Goriški letnik, Goriški muzej, Nova Gorica FOUCAULT, Michel , Les mots et les choses, Galli- 1977/1978, 4–5, str. 117–137. mard, Paris 1966. DERATHÉ, Robert, Patriotisme et nationalisme au FOUCAULT, Michel , L’archeologia del sapere, Rizzoli, XVIIIe siècle, Annales de Philosophie Politique, Milano 1980. 1969/8, str. 75. FOUCAULT, Michel, (ur. M. Dolar), Vednost–oblast– DIDEROT, Denis, Da Gabinetto di storia naturale, subjekt, Krt, Ljubljana 1991. Enciclopedia, v: Maria Teresa BALBONI BRIZZA, Annalisa ZANNI, Il museo conosciuto, Franco Angeli, HABERMAS, Jürgen , Filozofski diskurz moderne, Glo- Milano 1984, str. 183–185. bus, Zagreb 1988. DESPOT, Loretana, Put nebesni Ivana Grličića iz HARTMAN, Manica, Pranje in likanje nekoč. Mar res 1707 godine (grafijske, pravopisne i jezične odlike), radost in veselje žensk? , Pokrajinski muzej Ptuj Or-Filologija, Filozofski fakultet Osijek, Osijek 2003, 41, mož, Ptuj 2015 [razst. kat.]. str. 1–20. HASKELL, Francis, The manufacture of the past in Dolenjski biografski leksikon, Presel Miro, https:// nineteenth-century painting, Past and Present, www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/?bid=1649 1971/53. (21. 3. 2021). HOJAN, Tatjana, Izbor člankov o prvi svetovni vojni DOLJAK, Justina, Gostilna pri Ivančkovih, v: Krčme v pedagoškem časopisju od leta 1914 do leta 1918, in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, (ur. Miroslav Šolska kronika, Revija Slovenskega šolskega muzeja, Šuligoj Bremec), Kulturno turistično društvo Loko- Ljubljana 2016, 3, str. 303–349. vec, Lokovec 2018, str. 40. ILICH-KLANČNIK, Breda, Anton Gvajc 1865–1935, GABRŠČEK, Andrej, Goriški Slovenci. Narodne, kul- Umetnostna galerija Maribor, september/oktober turne, politične in gospodarske črtice od leta 1830–1900, 1986 [razst. kat.]. I., Samozaložba, Ljubljana 1932. KACIN WOHINZ, Milica, VERGINELLA, Marta, Pri- GABRŠČEK, Andrej, Goriški Slovenci. Narodne, kul- morski upor fašizmu 1920–1941, Društvo Slovenska turne, politične in gospodarske črtice od leta 1901 do matica, Ljubljana 2008. 1924, II. , Samozaložba, Ljubljana 1934. KAJZER, Janez, Podrobno pričevanje o času in o lju- GLOBOČNIK, Damir, Nagrobni spomenik Simonu deh, v: Anton ŠANTEL, Zgodbe moje pokrajine, Nova Gregorčiču, Kronika, Zveza zgodovinskih društev revija, Ljubljana 2006, str. 465–475. Slovenije, Ljubljana 2018, 66/1, str. 69–82. KAMBIČ, Mirko, KOVIČ, Brane, KREČIČ, Peter, 150 Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih let fotografije na Slovenskem, Mestna galerija Ljublja-1830–1918, (izbral in uredil Branko Marušič), Gori- na, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 1989 ška Mohorjeva družba, Gorica 2002. [razst. kat.]. GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika, Srednje šole na Sloven- KERŠEVAN, Silvan, L’attivtà musicale dagli inizi ai skem pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v giorni nostri, Cultura Slovena nel Goriziano, Instituto drugi polovici 19. stoletja, Znanstvena založba Filo-si storia sociale e religiosa, Forum, Gorizia 2005, str. zofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 227–284. 2010. KLADNIK, Darinka, Franc, daj kruha ti! Valentin Gradivo simpozija o Matiji Vertovcu (1784–1851), Stanič (1774–1847), duhovnik, alpinist, pesnik, v: Goriški letnik, Goriški muzej, Nova Gorica 1984, 11, (Ne)znani Slovenci, Cankarjeva založba, Ljubljana str. 3–72. 2017, str. 210–212. GRADNIK, Alojzij, Med svobodo in nasiljem, v: Go- KLAVORA, Hinko, Čez drn in strn skozi življenje, v: riški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830– Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, (izbral in uredil Branko Marušič), 282 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. 227– KOTNIK, Fr.[an], Izviren Drabosnjakov rokopis, v: 241. Časopis za zgodovino in narodopisje, (ur. Fran Kavčič), KOCIANČIČ, Štefan, Nekdaj in zdaj, v: Goriški spo-Zgodovinsko društvo Maribor, Maribor 1931, 26/1– mini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, 2, str. 123–124. (zbral in uredil Branko Marušič), Goriška Mohorje- KOVAČIČ, Fran, Postanek in razvoj mariborskega va družba, Gorica 2002, str. 15–31. muzeja, Časopis za zgodovino in narodopisje, Zgodo- KODELJA, Zdenko, Is education for patriotism mor- vinsko društvo v Mariboru, Maribor 1928, 23, str. ally required, permitted or unacceptable?. Studies in 256–268. philosophy and education. March 2011, 30/2 str. 127– Kraljevina Jugoslavija, Službeni list kraljevine banske 140. uprave dravske Banovine za leto 1932, II. poletje, Lju-KODELJA, Zdenko Preliminarije za analizu bljana 1933, str. 20. Rousseauovog razumijevanja pojmova patria i KRAUSS, R. E., Postmodernism’s Museum without nacija. Filozofska istraživanja. studeni 2014, 34, 1/2, walls, v: GREENBERG, R., FERGUSON, B. W., str. 111–120. NAIRNE, S. (ur.), Thinking about Exhibitions, Rout- KONTESTABILE ROVIS, Mirjana, Slovenski oddel- ledge, London 1999, str. 342–348. ki Cesarsko-kraljevega moškega učiteljišča v Kopru KREK, Gojmir, Josip Kocjančič Ignaciju Gruntarju, 1875–1909, Arhivi, Glasilo društva in arhivov Slovenije, Novi akordi, Ljubljana 1913, 12/3–4, str. 24–30. Ljubljana 2011, 34/1, str. 67. KREK, Gojmir, Kocjančičevo glasbeno delo, Novi KORŠIČ ZORN, Verena, Zametki Moderne ume- akordi, Ljubljana 1913, 12/3–4, str. 30–35. tnosti med Slovenci na Goriškem, v: Umetnost 20. KRIŽMAN, Franc, Luka Dolinar (1794–1863) 220- stoletja na Goriškem in Posočju, (ur. Marko Vuk), Gori-letnica rojstva in 150-letnica smrti, Loški razgledi, ška Mohorjeva družba, Gorica 2000, 11–44. Muzejsko društvo Škofja Loka, Škofja Loka 2013, KORŠIČ ZORN, Verena, L’ arte dall’ Ottocento al 60/1, str. 207–222. primo Novecento, v: Cultura Slovena nel Goriziano, LAVRENČIČ PAHOR, Minka, Primorski učitelji Instituto di storia sociale e religiosa, Forum, Gorizia 1914–1941. Prispevek k proučevanju zgodovine sloven- 2005, str. 141–163. skega šolstva na Primorskem, Odsek za zgodovino pri KOS, Janko, Začetki slovenske pripovedne proze in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Trst 1994. evropska tradicija, Slavistična revija, časopis za jeziko-LEBAN, Janko, Josip Kocjančič, O petintridesetletni- slovje in literarne vede, Obzorja, Maribor 1981, 29/3 ci skladateljeve smrti, Novi akordi, Ljubljana 1913, str. 233–258. 12/3–4, str. 17–23. KOS, Janko, Primerjalna zgodovina slovenske literature, LEDINEK LOZEJ, Špela, Od hiše do niše. Razvoj kuhi-Mladinska knjiga, Ljubljana 2001. nje v Vipavski dolini, Dissrtationes 5, Inštitut za slove-KOS, Mateja, O nacionalnih muzejih, I. del, Argo, nasko narodoslovje, ZRC SAZU, Ljubljana 2015. Ljubljana 2016, 95/1, str. 10–23. Leksikoni Cankarjeve založbe, Slovenska književnost, KOS, Mateja, Pomen nacionalnih muzejev pri ohra-Feigel, Damir, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar), njanju kolektivnega spomina, Ars&Humanitas, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982, str. 73–74. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubjana Leksikoni Cankarjeve založbe, Slovenska književnost, 2019, 13/1, str. 243–247. Kolomonov žegen, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar) KOTAR, Jernej, LAZAR, Tomaž Dvesto let muzeja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982, str. 158. v: Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, (ur. Pavec Leksikon Cankarjeve založbe, Slovenska književnost, Pa-Car, Tomislav Kajfež, Urša Pajk in drugi), Narodni vlica, Andrej, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar), Can- muzej Slovenije, Ljubljana 2021. karjeva založba, Ljubljana 1982, str. 260. KOŠTIJÁL, Ivan, Bibliografske zanimivosti iz refor- Leksikon Cankarjeve založbe, Slovenska književnost, Po-macijske dobe, (ur. Ivan Prijatelj, Karl Ozvald, Bo- dreka, Peter, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar), Can- gomil Vošnjak in drugi), Veda, Gorica 1913, 3/6, str. karjeva založba, Ljubljana 1982, str. 270. 622–624. Viri in literatura 283 Leksikoni Cankarjeve založbe, Slovenska književnost, čas pretekli. Prispevki za zgodovino Primorske, Lipa, Ko-Trošt, Ivo, (ur. Janko Kos, Ksenija Dolinar) Cankar- per 1985, str. 334–342. jeva založba, Ljubljana 1982, str. 366–367. MARUŠIČ, Branko, Andrej Gabršček (1864–1938), v: M. V., Ajdovščina, Varstvo spomenikov, Zavod za var- Branko MARUŠIČ, Primorski čas pretekli. Prispevki za stvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 1988, zgodovino Primorske, Lipa, Koper 1985, str. 364–376. 30, str. 308. MARUŠIČ, Branko, Josip Balič (1854–1933), šolnik MAČEK, Jure, Avguštin Stegenšek, v: Slovenski bio- in zgodovinar, Goriški letnik, Zbornik goriškega muze-grafski almanah XIX. stoletja (ur. Mateja Ratej), ZRC ja, Nova Gorica 1993–1994, 20–21, str. 17–26. SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2022, str. 233–252. MARUŠIČ, Branko, Slovensko-italijanski odnosi v MADER, Brigitta, ŽITKO, Salvator, Prva Istrska 19. stoletju vse do konca prve svetovne vojne, v: Go- pokrajinska razstava, v: Prva istrska pokrajinska riški letnik, Zbornik Goriškega muzeja, Nova Gorica razstava-100 let, (ur. Dean Krmac, Brigitta Mader, 2000, 27, str. 143–162. Deborah Rogoznica in drugi), Histria Documentum B. M. [MARUŠIČ, Branko], Il Rinnovamento, itali- 11, Koper 2010, str. 15–40. janski list s slovensko dušo, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, (ur. Janez Cvirn, Stane Granda, MAKUC, Neva, Historiografija in mentaliteta v novove- Igor Grdina in drugi), Nova revija, Ljubljana 2003, ški Furlaniji in Goriški, Zgodovinski inštitut Milka str. 175–176. Kosa ZRC SAZU, Thesaurus memoriae. Dissetatio- nes 8, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2011. B. M. [MARUŠIČ, Branko], Gorizia xe sciava, v: Slo- venska kronika XIX. stoletja 1884–1899, (ur. Janez MARN, J.[osip], Jezičnik. Knjiga Slovenska v 18. veku, Cvirn, Stane Granda, Igor Grdina in drugi), Nova re-Ljubljana 1884, 22, str. 76. vija, Ljubljana 2003, str. 272–273. MARUŠIČ, Andrej, Epizoda iz kulturne zgodovine B. M. [MARUŠIČ, Branko], Slovenija in njena hčer- Goriške ali košček zgodovine Goriškega c. kr. gim- ka na Beneškem, v: Slovenska kronika XIX. stoletja nazija, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški 1861–1883, (ur. Janez Cvirn, Stane Granda, Igor Gr-v letih 1830–1918, (zbral in uredil Branko Marušič), dina in drugi), Nova revija, Ljubljana 2003, str. 228– Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. 135– 230. 145. B. M. [MARUŠIČ, Branko], Saggio grammaticale ita- MARUŠIČ, Branko, Primorski tabori (1868–1871), liano-cragnolino, v: Slovenska kronika XIX. stoletja Goriški letnik, Goriški muzej, Nova Gorica, 1974, str. 1800–1860, (ur. Janez Cvirn, Stane Granda, Igor Grdi-51–67. na in drugi), Nova revija, Ljubljana 2005, str. 88–89. MARUŠIČ, Branko, Beneška Slovenija v sloven- MARUŠIČ, Branko, Gli sloveni del Goriziano dalla skem periodičnem tisku do leta 1860, v: Branko MA- fine del medioevo ai giorni nostri, v: Cultura slovena RUŠIČ, Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovino nel Goriziano, Instituto di storia sociale e religiosa, Primorske, Lipa, Koper 1985, str. 46–54. Forum, Gorizia 2005, str. 39–76. MARUŠIČ, Branko, Taborsko gibanje na Primor- MARUŠIČ, Branko, Graziadio Isaia Ascoli in Sloven- skem, v: Branko MARUŠIČ, Primorski čas pretekli. Pri- ci, Zgodovinski časopis, Letn. 30, št. 3/4, 1976, str. spevki za zgodovino Primorske, Lipa, Koper 1985, str. 291–298. 79–93. MARUŠIČ, Branko, La storiografia, v: Cultura Slove- MARUŠIČ, Branko, Goriška Furlanija v delih Štefa- na nel Goriziano, Instituto di storia sociale e religiosa, na Kociančiča, v: Branko MARUŠIČ, Primorski čas Forum, Gorizia, 2005, str. 303–320. pretekli, Prispevki za zgodovino Primorske, Lipa, Koper MARUŠIČ, Branko, Med Hubljem in Sočo v času 1985, str. 266–279. Vena Pilona, v: Branko MARUŠIČ, Prispevki k pri- MARUŠIČ, Branko, Prispevek k biografiji Petra Po- morski biografiki, Annales, Koper 2006, str. 209–224. dreke, v: Branko MARUŠIČ, Primorski čas pretekli. MARUŠIČ, Branko, Matija Vertovec (1784–1851), v: Prispevki za zgodovino Primorske, Lipa, Koper 1985, Branko MARUŠIČ, Prispevki k primorski biografiki, str. 298–310. Annales, Koper 2006, str.19–46. MARUŠIČ, Branko, Andrej Žnidarčič, buditelj Slo- MARUŠIČ, Branko, Štefan Kociančič (1818–1883) vencev na Goriškem, Branko MARUŠIČ, v: Primorski in njegov pomen za Slovence, v: Branko MARUŠIČ, 284 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Prispevki k primorski biografiki, Annales, Koper 2006, Čepič), v: Prispevki za novejšo zgodovino, Inštitut za str. 47–58. novejšo zgodovino, Ljubljana 2001, 41/1, str. 117– MARUŠIČ, Branko, Šolnik in zgodovinar Josip Balič 148. (1854–1933), v: Branko MARUŠIČ, Prispevki k pri- MRAMOR, Neža, Na Triglav pred sto leti, Planinski morski biografiki, Annales, Koper 2006, str. 107–122. vestnik, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2008, MARUŠIČ, Branko, Dr. Lava Čermelja (1889–1980) 113/12, str. 29–32. publicistično delovanje za Primorsko, v: Branko Ob 125-letnici rojstva Simona Rutarja, Goriški letnik, MARUŠIČ, Prispevki k primorski biografiki, Annales, Goriški muzej, Nova Gorica 1976, 3, str. 5–42. Koper 2006, str. 159–180. PALJK, Vinko, Iz cerkvene zgodovine Solkana, v: MARUŠIČ, Branko, Andrej Ipavec (1880–1924). Ob Jako stara vas na Goriškem je Solkan, (ur. Branko Ma-stoletnici prve popolne slovenske državne gimnazi- rušič), Krajevna skupnost Solkan, Solkan 2001, str. je, v: Izvestje Raziskovalne postaje SAZU ZRC v Novi 98–125. Gorici, Nova Gorica 2012, 9, str. 19–31. PAJTLER, Franc, U. J. Paulič-Sodnik (posebnež iz Po- MARUŠIČ, Branko, Doktor Karel Lavrič (1818–1876) horja), Občina Lovrenc na Pohorju, KUD Jože Pe- in njegova doba, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC trun, Krajevna skupnost, Lovrenc 1997. SAZU, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Ljubljana Pater Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva, (uredila 2016. Branko Marušič in Peter Štih, prevod iz latinščine MARUŠIČ, Branko, O Slovencih v italijanskem peri- Milko Rener), Goriški muzej, Zgodoviski inštitut odičnem tisku na Goriškem (1774-1850), v: Izvestje Milka Kosa, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Nova Gorica 1995. Gorica 2018, 18, str. 22–27. PIVKO, Ljudevit, SCHAUP Adolf (1920–1923), Telo- MARUŠIČ, Branko, O začetkih slovenskega knji- vadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu te- žnega ustvarjanja pri Beneških Slovencih, v: Izvestje lesnih vaj po Tyrševem sestavu II stroka: Orodne vaje, Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Slovenska šolska matica, Maribor 1922. Gorica 2019, 16, str. 10–14. PODGORNIK, Iris, Življenje in delo Ivana Lahar- MARUŠIČ, Branko, O Novi Gorici in okoliščinah narja, Goriški letnik, Goriški muzej, Nova Gorica njenega nastajanja, v: Izvestje Raziskovalne postaje 1988/1989, 15–16, str. 169–198. ZRC SAZU v Novi Gorici, Nova Gorica 2020, 17, str. PRUNK, Janko, Slovenski narodni vzpon, Državna za- 3–14. ložba Slovenije, Ljubljana 1992. MAURIES, Patrick, Cabinets of curiosities, Thames- REHAR SANCIN, Lelja, Antonija Čok učiteljica in &Hudson, London 2002. kulturna delavka (1897–1978), v: Nojevo pero (rojstvo MAZZINI, Giuseppe , Scritti politici, Utet, Torino 20. stoletja v znamenju primorskih žena rojenih do leta 1972. 1900) prvi del, ZTT EST, Trst 2012, str. 289–295. MERLJAK, Fran, Na Binkoštno nedeljo 1915 v Koba- RUBELJ, Gordana, Dr. Franc Kovačič–osrednja ridu. Spomini ob dvajsetletnici italijanske vojne na- osebnost znanstvenega Maribora v prvi polovici 20. povedi, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, nova v letih 1830–1918, (izbral in uredil Branko Marušič), vrsta 37, Maribor 2001, 72/ 1–2, str. 79–96. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. 435– RUGÁLE, Mariano, PREINFALK, Miha, Vitez Pagli- 439. arucci pl. Kieselstein, v: Blagoslovlljeni in prekleti, 2. MIKLAVČIČ BREZIGAR, Inga, O pomenu slik na del, Viharnik, Ljubljana 2012, str. 135–143. steklo, v: SIRK FAKUČ, Ana, O restavriranju slik na RUPEL, Mirko , Nove najdbe naših protestantik XVI. sto- steklo in o tehniki slikanja, Goriški muzej, Nova Gori-letja, SAZU, Ljubljana 1954 (Dela 2. razreda, 7.), str. ca 2011 [razst. kat.]. 7–8. MLAKAR, Boris, Dr. Marko Natlačen o svojem delo- SAMEC, Drago, Ivan Koštiál: bibliografija 1901– vanju med 6. aprilom in 14. junijem 1941. K poročilu 2011, Jezikovni zapiski, Inštitut za slovenski jezik bana dr. Marka Natlačena o dogodkih v Sloveniji v prvih mesecih okupacije (op. napisal Zdenko Viri in literatura 285 Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, 18/2, 2012, STRES, Peter, STRES, Marijan, Kobariški fotograf in str. 95–121. podjetnik Franc Stres in njegova družina : ob 100-le- SAPAČ, Igor, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. 1, tnici začetka njegovega fotografskega delovanja v Zgornja Vipavska dolina, Ljubjana 2008 (Zbirka Graj- Kobaridu, Samozaložba, Nova Gorica 2011. ske stavbe; 20). SVOLJŠAK, Drago, DULAR, Janez, Železnodobno na- SEIDL, Ferdo, Suplent in profesor v Gorici 1887– selje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe. The Iron age 1915, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v settlement at Most na Soči. Settelment Structures and letih 1830–1918, (zbral in uredil Branko Marušič), Small Finds, Opera Instituti Archeologici Sloveniae Goriška Mohorjeva družba, Ljubljana 2002, str. 33, (ur. Sneža Tecco Hvala), Inštitut za arheologijo 179–183. ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2016. SEKULIĆ, Miloslav, Slovenski dobrovoljci v srbskih SVOLJŠAK, Petra, »Označen sem namreč za sumlji- osvobodilnih vojnah 1911–1918, Vojaška zgodovina vega in državi nevarnega prijatelja iredente«. Drob- Military History, Vojaški muzej Slovenske vojske, tinica o političnem preganjanju Andreja Gabrščka Ljubljana, 2010, 11/17, str. 7–55. med 1. svetovno vojno, v: Marušičev zbornik. Zgodo- vinopisec zahodnega roba prof. dr. Branku Marušiču ob SGUBIN, Raffaella, Alle origini dei Musei Provinciali 80-letnici (ur.: P. Kolenc, O. Luthar, P. Svoljšak, D. di Gorizia: preistoria di un' instituzione singolare, v Zuljan Kumar), Zgodovinski inštitut Milka Kosa : La pinacoteca dei Musei Provinciali di Gorizia, (ur. An-ZRC SAZU, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova nalia Delneri, Raffaela Sgubin), I cataloghi scientifici Gorica, Založba ZRC, Ljubljana – Nova Gorica dei Musei della Regione Friuli Venezia Giulia, Terra 2019, str. 347–371. Ferma, Vicenza 2007, str. 11–23. ŠANTEL, Anton , Zgodbe moje pokrajine, Nova revija, SIMONIČ, Franc, Slovenska bibliografija, I. del: knjige Ljubljana 2006. (1550–1900.), I., II., III., snopič, Slovenska matica, Ljubljana 1903–1905. ŠANTEL, Saša, Spomini, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, (zbral in uredil SIRK FAKUČ, Ana, O restavriranju slik na steklo in o Branko Marušič), Goriška Mohorjeva družba, Gori- tehniki slikanja, Goriški muzej, Nova Gorica 2011 ca 2002, str. 185–213. [razst. kat.]. ŠČEK, Virgil, Pričevanje, v: Goriški spomini. Sodobniki Spominski zbornik 1947–2017 ob 70-letnici Oddelka za o Gorici in Goriški v letih 1830–1918, (izbral in uredil agronomijo, v: Jože MAČEK, Strokovna, raziskoval-Branko Marušič), Goriška Mohorjeva družba, Gori- na, pospeševalna in izobraževalna dejavnost v slo- ca 2002, str. 363–373. venskem kmetijstvu v obdobju od leta 1767 do usta- novitve Agronomske fakultete leta 1947, (ur. Metka ŠTEPEC, Dušan, Kronika, v: Dolenjske Toplice v odse- Hudina), Biotehniška fakulteta, Ljubljana 2017, str. vu časa[znanstvena monografija ob 800-letnici prve 83–105. omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih] (ur. Robert Peskar), Občina Dolenjske Toplice 2015. M. S. (STABEJ, Marko), Peter Dajnko in njegova dajnčica, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1800–1860, ŠTIH, Peter, Obisk cesarja Leopolda I. v Gorici leta Nova revija, Ljubljana 2005, str. 160. 1660 in govoru jezuita Martina Bavčerja, v: Pater Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva, (uredila Bran-M. S. (STABEJ, Marko), Abecedna vojna, v: Sloven- ko Marušič in Peter Štih, prevod iz latinščine Milko ska kronika XIX. stoletja 1800–1860, Nova revija, Lju-Rener), Goriški muzej, Zgodoviski inštitut Milka bljana 2005, str. 187–188. Kosa, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Nova STEGENŠEK, Avguštin, Čemu Škofijski muzej?, Vo- Gorica 1995, str. 19–34. ditelj v bogoslovnih vedah, Maribor 1900, 3/1, str. 84– TAVČAR, Lidija , Zgodovinska konstitucija modernega 86. muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije, ISH STRES, Gvido, Učitelji in učiteljice Stres na Gori- Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Naro- škem in Koroškem-Kronike učiteljskih družin Stres dna galerija, Ljubljana 2003. na Goriškem, Koroškem in v Ljubljani, Šolska kroni- TUL, Vlasta, Šola v Kostanjevici na Krasu v primežu ka, Revija Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana prve svetovne vojne, Kronika, Ljubljana 2005, 53, 2018, 1–2, str. 134–153. str. 53–68. 286 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • TUL, Vlasta, Šole, vrtci - brezupna bojišča italijan- društev Slovenije, Sekcija za krajevno zgodovino, skih oblasti na slovenski zemlji, v: Kronika Rihember- Ljubljana 1988, 36/1–2, str. 34–40. ka Branika II, (ur. Zalka Jereb, Savin Jogan, Cvetko VOVKO, Andrej , Odborniki in članstvo podružnice Vidmar), Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Življenje in Branik, Branik 2006, str. 103–152. dela. Biografske in bibliografske študije 2, ZRC SAZU, TUMA, Henrik, Spomini iz zadružniškega dela, v: Ljubljana 2004. Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih ZBYNEK, Stránský, Pojam muzeologije i temelji 1830–1918, (zbral in uredil Branko Marušič), Gori- opče muzeologije, Muzeologija, 8, Zagreb 1970, str. ška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. 327–351. 2–39 VERGINELLA, Marta, Meja drugih: primorsko vpraša- ZNIDARIČ, Marjan, Ob 75-letnici zgodovinskega nje in slovenski spomin, Modrijan, Ljubljana 2009. društva v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodo- VIROLI, Maurizo , For love of country: An essay on pa- pisje, nova vrsta 14, Maribor 1978, str. 1–3. triotism and nationalism, Oxford University Press, ZORZUT, Ludvik, Muzej slovenskega Primorja, Oxford 1995. Nova Gorica, Nova Gorica 1949, 3/45, str. 6. VIROLI, Maurizio, Per amore della patria. Patriottismo ZORZUT, Ludvik, Muzeji in arhivi, Nova Gorica, e nazionalismo nella storia. Laterza, Roma-Bari 2001. Nova Gorica 1951, 5/8, str. 4. VIROLI, Maurizo, Republicanism. Hill and Wang, ZORZUT, Ludvik, Muzejske novice. Goriški muzej, New York 2002. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Lju-VODOPIVEC, V.[inko], Ivan Laharnar, Pevec, Lju- bljana 1953, 1/3, str. 206–207. bljana 1927, 10/9–10, str. 33–35. ŽNIDERŠIČ, Fran, Izprehodi… s pokojnim dr. Hila- VODOPIVEC, Peter, Od Pohlinove slovnice do samo- rijem Zornom, v: Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in stojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja Goriški v letih 1830–1918, (izbral in uredil Branko do konca 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2006. Marušič), Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2002, str. 467–471. VOVKO, Andrej, Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Gorenjskem do 1918, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino, Zveza zgodovinskih Spletni viri Spletni vir 1: ERPAC - Servizio Ricerca, Musei e Spletni vir 6: http://www.slovenska-biografija.si/ Archivi Storici | 160 anni dei Musei Provinciali di oseba/sbi921100/#primorski-slovenski-biografski- Gorizia. 17 aprile 1861 - 17 aprile 2021 (regione. leksikon (dostop: 21. 8. 2021). fvg.it). (dostop: 20. 8. 2021). Spletni vir 7: Chris WINGFILD, Placing Britain in Spletni vir 2: https://www.gorizia3-0.it/musei- the British Museum, National Museums: New Studies provinciali-storia (dostop: 21. 9. 2021). from around the Wrold, Routledge, New York 2011. Spletni vir 3: https://www.cultura.trentino.it/ https://books.google.si/books? srchivistorici/soggettiproduttori/3840802 (dostop: id=G2uhAwAAQBAJ&pg=PT164&lpg=PT164&dq 22. 8. 2021). =christopher+whitehead+national+museums&sour ce=bl&ots=VTh0qeAolv&sig=ACfU3U2V7FJtbngn Spletni vir 4: Alessandro QUINZI https://www. F9VqSRZPtTLd25D2wg&hl=sl&sa=X&ved=2ahUK dizionariobiograficodeifriulani.it/cossar-giovanni EwiB18G3nMDqAhXvkIsKHeHRDY8Q6AEwC3oE (dostop: 23. 8. 2021). CAgQAQ#v=onepage&q=christopher%20whitehea Spletni vir 5: Renato PODBERSIČ ml., Gorica ob d%20national%20museums&f=false (dostop: 9. 7. stoletnici. Osvojitev ali osvoboditev? Razpotja, 2020). Revija humanistov Goriške, Gorica 2016, 24 http:// Spletni vir 8: Vesna Mia IPAVEC, Etnologija in www.razpotja.si/gorica-ob-stoletnici-osvojitve-ali- kultura etnološke vede na Goriškem, Univerza v Novi osvoboditve/ (dostop: 1. 10. 2019). Viri in literatura 287 Gorici, Fakulteta za podiplomski študij, Nova Spletni vir 21: http://www.slovenska-biografija.si/ Gorica 2011. oseba/sbi524089/#slovenski-biografski-leksikon http://www.ung.si/~library/doktorati/ (dostop:14. 3. 2021). interkulturni/11Ipavec.pdf (dostop: 28. 8. 2020). Spletni vir 22: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 9: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi151726/#novi-slovenski-biografski- oseba/sbi221550/#slovenski-biografski-leksikon leksikon (dostop: 22. 1. 2021). (dostop: 23. 1. 2021). Spletni vir 23: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 10: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi151726/#novi-slovenski-biografski- oseba/sbi148024/#slovenski-biografski-leksikon leksikon (dostop: 22. 1. 2021). (dostop: 24. 1. 2021). Spletni vir 24: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 11: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi543245/#slovenski-biografski-leksikon oseba/sbi141754/#slovenski-biografski-leksikon (dostop: 23. 1. 2021). (dostop: 24. 1. 2021). Spletni vir 25: Branko MARUŠIČ, Med Hubljem in Spletni vir 12: http://www.slovenska-biografija.si/ Sočo v Pilonovem času, Zbornik za umetnostno oseba/sbi291684/#primorski-slovenski-biografski- zgodovino n. v. Umetnostno zgodovinsko društvo, leksikon (dostop: 24. 1. 2021). Ljubljana 1997, 33, št. 33, str. 133–147. http:// www.suzd.si/images/stories/pdf/st_33/09- Spletni vir 13: https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/ zuz33marusic.pdf (dostop: 1. 10. 2019). article/view/1388/1146 (dostop: 10. 5. 2021). Spletni vir 26: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletna vir 14: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi176526/#slovenski-biografski-leksikon oseba/sbi282540/#slovenski-biografski-leksikon (dostop: 23.1.2021). (dostop: 22. 9. 2020). Spletni vir 27: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletna vir 15: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi1001480/#primorski-slovenski-biografski- oseba/sbi257801/#slovenski-biografski-leksikon leksikon (dostop: 22. 9. 2020). (dostop: 20. 5. 2021). Spletni vir 28: Radovan PULKO, Seznam borcev za severno Spletni vir 16: http://www.slovenska-biografija.si/ mejo 1918/19. https://www.google.com/url?sa=t&rct oseba/sbi257801/#slovenski-biografski-leksikon =j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKEwj1qf- (dostop: 20. 5. 2021). hpoLvAhUmlYsKHQrlCkEQFjAGegQIDxAD&url=http% Spletni vir 17: Tanja PETERLIN NAUMAIER, 3A%2F%2Fwww.zvezadgm.si%2Fwp-content%2Fup Valentin Stanič (1774–1847), Preroditelj, vzgojitelj in loads%2F2019%2F10% dobrotnik, Goriški izobraženci skozi zgodovino, Založba 2Fseznam-borcev. univerze v Novi Gorici, Nova Gorica 2018, str. 26–49. xlsx&usg=AOvVaw1fZCm9PaeI2BCW64Qc-UMZ http://www.ung.si/media/storage/cms/ (dostop: 24. 2. 2021). attachments/2018/10/02/15/07/47/Gori%C5% Spletni vir 29: http://www.slovenska-biografija.si/ A1ki_izobra%C5%BEenci_predzadnja.pdf (dostop: oseba/sbi137384/#primorski-slovenski-biografski- 7. 9. 2020). leksikon (5. 3. 2021). Spletni vir 18: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 30: Vojko FERLETIČ, Sokolstvo pri nas, oseba/sbi136088/#slovenski-biografski-leksikon Artepakt, Študentska revija Fakultete za humanistko (dostop: 17. 9. 2021). Univerze v Novi Gorica, Nova Gorica 3. 12. 2018, 3. Spletni vir 19: http://www.slovenska-biografija.si/ http://projects.ung.si/artepakt/clanki/strokovno/ oseba/sbi183104/#primorski-slovenski-biografski- strokovno9_ferletic_sokolstvo.html (dostop: 7. 1. leksikon (dostop: 26. 8. 2021). 2021). Spletni vir 20: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 31: Žrtve II. svetovne vojne, Zgodovina oseba/sbi906988/#slovenski-biografski-leksikon Slovenije. https://www.sistory.si/zrtve/? (dostop: 14. 3. 2021). ime=Peter&priimek=Birsa&letnicaRojstva =1901 (dostop: 24. 4. 2021). 288 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Spletni vir 32: Tino MAMIĆ, Stomaž in Skrilje. Spletni vir 43: http://www.slovenska-biografija.si/ Zgodovinski vodnik, Občina Ajdovščina, Ajdovščina oseba/sbi1011870/#primorski-slovenski-biografski- 2017, str. 44. https://stomaz-skrilje.weebly.com/ leksikon (dostop: 8. 9. 2020). stoma382-3.html (dostop: 25. 9. 2020). Spletni vir 44: Nada BLAŽKO, 90. obletnica Spletni vir 33: http://www.slovenska-biografija.si/ prevoza zvona na Sveto goro pri Gorici, Novi glas, oseba/sbi1006520/#primorski-slovenski-biografski- 5. 9. 2012 https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/ leksikon (dostop: 3. 9. 2020). Novosti/90-obletnica-prevoza-zvona-na-sveto- Spletni vir 34: http://www.slovenska-biografija.si/ goro-pri-gorici (dostop: 3. 9. 2020). oseba/sbi1007330/#primorski-slovenski-biografski- Spletni vir 45: http://www.slovenska-biografija.si/ leksikon (dostop: 18. 12. 2019). oseba/sbi1013220/#primorski-slovenski-biografski- Spletni vir 35: Jernej VIDMAR, Nadzor in represija v leksikon (dostop: 28. 8. 2020). prvem desetletju jugoslovanske oblasti na severnem Spletni vir 46: Polonca KAVČIČ, geslo, Jug Anton, Primorskem (1945–1955). Primer okrajev Gorica in Obrazi slovenskih pokrajin, Knjižnica Franceta Bevka. Tolmin, Univerza na Primorskem, Fakulteta za https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ humanistične študije Koper, Koper 2016, str. 108. abecedni-seznam/page/16/?l=j (dostop: 27. 8. (doktorska disertacija) https://share.upr.si/fhs/ 2020). PUBLIC/doktorske/Vidmar-Jernej.pdf Spletni vir 47: http://www.osvsmuc.si/files/ (dostop: 8. 9. 2020). 2019/12/Korte-zgibanka.pdf (dostop: 15. 9. 2020). Spletni vir 36: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 48: Renata LAPANJA, Kenda Josip, oseba/sbi1007870/#primorski-slovenski-biografski- Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Obrazi slovenskih leksikon (dostop: 4. 2. 2021). pokrajin. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Spletni vir 37: Novi člani Cerkljanske podružnice, oseba/kenda-josip/ (dostop: 12. 4. 2021). Planinski vestnik, 1906, 12/ 6, str. 99. https://www. Spletni vir 49: http://www.slovenska-biografija.si/ planinskivestnik.com/files/File/PV_1906_06.pdf oseba/sbi270806/#primorski-slovenski-biografski- (dostop: 7. 9. 2020). leksikon (dostop: 13. 5. 2021). Spletni vir 38: Studenec nadvojvode Karola Fran Spletni vir 50: http://www.slovenska-biografija.si/ Josipa, Krajevna skupnost Šempas. https://sempas. oseba/sbi1014330/#primorski-slovenski-biografski- si/index.php/krajevna-skupnost/botanik-prof- leksikon (dostop: 27. 8. 2020). franc-krasan/183-studenec-nadvojvode-karola- fran-josipa (dostop: 8. 12. 2020). Spletni vir 51: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi274623/#primorski-slovenski-biografski- Spletni vir 39: D 106/2012 Os-2834/12, str. 1318, leksikon (dostop: 22. 9. 2020). Okrajno sodišče v Sežani dne 16. 5. 2012, Uradni list Republike Slovenije, 43/2012, 8. 6. 2012. https:// Spletni vir 52: https://www. www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/ obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kobal-ignacij/ 2012004300111/d-1062012-os-283412 (dostop: 25. (dostop: 3. 9. 2020). 9. 2020). Spletni vir 53: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletna vir 40: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi282540/#primorski-slovenski-biografski- oseba/sbi213736/#primorski-slovenski-biografski- leksikon (dostop: 22. 9. 2020). leksikon (dostop: 22. 9. 2020). Spletni vir 54: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletna vir 41: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi1015240/#primorski-slovenski-biografski- oseba/sbi219257/#primorski-slovenski-biografski- leksikon (dostop: 1. 9. 2020). leksikon (dostop: 5. 9. 2020). Spletni vir 55: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 42: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi1015270/#primorski-slovenski-biografski- oseba/sbi1010930/#primorski-slovenski-biografski- leksikon (dostop: 27. 8. 2020). leksikon (dostop: 22. 9. 2020). Spletni vir 56: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi1015600 (dostop 1. 9. 2020). Viri in literatura 289 Spletni vir 57: Bruno DOBRIČ, Mirko UROŠEVIĆ, Spletni vir 65: Sara PIRIH, Dragojila Milek, Krmpotić, Josip, Istarska internetska enciklopedija, Življenje in delo v sozvočju z literarnim navdihom, 2005. https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/ Diplomsko delo, Ljubljana, 2015, Filozofska 2179/krmpotic-josip (dostop: 9. 2. 2021). fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno Spletni vir 58: Maruša ZUPANČIČ, Glasbena antropologijo, Oddelek za slovenistiko, str. 7. preteklost na Slovenskem. Razvoj violinske pedagogike https://www.slov.si/dipl/pirih_sara.pdf (dostop: 6. in šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do 9. 2020). začetka druge svetovne vojne, Znanstvena založba Spletni vir 66: http://www.slovenska-biografija.si/ Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek oseba/sbi399847/#slovenski-biografski-leksikon za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v (dostop: 28. 9. 2020). Ljubljani, Ljubljana 2013. Spletni vir 67: Iva HABJANIČ, geslo, Ozvald Karel, https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Obrazi slovenskih catalog/download/97/189/2625-1?inline=1 pokrajin. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ (dostop: 24. 8. 2020). oseba/ozvald-karel/ (dostop: 29. 9. 2020). Spletni vir 58: Nataša CIGOJ KRSTULOVIĆ, Spletni vir 68: Sara KOMPARA, Zgodovina Zgodovina, spomin, dediščina. Ljubljanska glasbena lokavškega šolstva v očeh učencev in učiteljev, matica do konca druge svetovne vojne, Založba ZRC Pedagoška fakulteta Koper, Koper 2011, diplomsko SAZU : Ljubljana 2015, str. 128. https://books. delo, str. 16, 37. https://share.upr.si/PEF/ google.si/books?id=-i_ EDIPLOME/DIPLOMSKA_DELA/Kompara_Sara_ zCwAAQBAJ&pg=PA128&dq=Kubi%C5%A1ta, 2011.pdf (dostop: 25. 8. 2020). +pevovodja, Spletni vir 69: http://www.slovenska-biografija.si/ +1912&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjIya- oseba/sbi449185/#slovenski-biografski-leksikon 5l7nrAhWl_ (dostop: 30. 8. 2020). CoKHcBxA6UQ6AEwAHoECAEQAg#v=onepage& q=Kubi%C5%A1ta%2C%20pevovodja%2C%20191 Spletni vir 70: http://www.slovenska-biografija.si/ 2&f=false (dostop: 26. 8. 2020). oseba/sbi472955/#slovenski-biografski-leksikon (dostop: 28. 8. 2020). Spletni vir 59: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi313438/#slovenski-biografski-leksikon Spletni vir 71: Sara KOMPARA, Zgodovina (dostop: 22. 9. 2020). lokavškega šolstva v očeh učencev in učiteljev, diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Koper, Koper Spletni vir 60: Karla KOFOL, Ivan Laharnar, 2011, str. 36. Tolminski muzej, Obrazi slovenskih pokrajin http:/ /www.primorci.si/osebe/laharnar-ivan/758/ https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/ (dostop: 6. 9. 2020). DIPLOMSKA_DELA/Kompara_Sara_2011.pdf (dostop: 25. 5. 2020). Spletni vir 61: Ivan Lapajna (1857–1945), zemljemerec in deželni poslanec s Ponikev. https://www.kamra.si/ Spletni vir 72: Idt [Lida DEBELLI TURK], Sardoč, digitalne-zbirke/item/ivan-lapanja-1857-1945- Dorče (Teodor), Primorski slovenski biografski zemeljemerec-in-dezelni-poslanec-s-ponikev.html leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1987, (dostop: 24. 2. 2021). str. 300–302. Primorski_slovenski_biografski_ leksikon_13.pdf (sistory.si) (dostop: 6. 3. 2021). Spletni vir 62: http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi333197/#slovenski-biografski-leksikon Spletni vir 73: B.[ranko] Mar[UŠIČ], geslo, (dostop: 7. 9. 2020). Ostrovška Milica, Primorski slovenski biografski leksikon, str. 535. http://www.sistory.si/cdn/ Spletni vir 63: http://www.slovenska-biografija.si/ publikacije/1-1000/267/Primorski_slovenski_ oseba/sbi333197/#slovenski-biografski-leksikon biografski_leksikon_11.pdf (dostop: 11. 1. 2020). (dostop: 7. 9. 2020). Spletni vir 74: Primorski slovenski biografski leksikon, Spletni vir 64: Mirko] Rij.[avec], Franc Maurič. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1988, str. 323. Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf (sistory.si) (dostop: 3. 5. 2021). (sistory.si) (dostop: 27. 8. 2020). 290 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Spletni vir 75: http://www.slovenska-biografija.si/ peoplepill.com/people/fani-zivec (dostop:11. 8. oseba/sbi557022/#slovenski-biografski-leksikon 2021). (dostop: 27. 8. 2020). Spletni vir 81: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 76: https://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi659794/#slovenski-biografski-leksikon oseba/sbi597371/ (dostop: 1. 11. 2021). (dostop: 23. 1. 2021). Spletni vir 77: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 82: https://www.worldcat.org/ oseba/sbi638434/#slovenski-biografski-leksikon advancedsearch (dostop: 25. 5. 2021). (dostop: 1. 9. 2020). Spletni vir 83: Saša QUINZI, Intimna razstava, leta Spletni vir 78: Zgodovina šole vVrtovinu. http:// 1912 prva galerijska postavitev slovenskih www2.arnes.si/~odobravljeng/2015_arhiv/254. umetnikov v mestu, Intimna razstava, leta 1912 gvs.arnes.si/index.php/zgovovinavr.html (dostop: prva galerijska postavitev slovenskih umetnikov v 8. 9. 2020). mestu (primorski.eu) (dostop: 14. 7. 2022). Spletni vir 79: http://www.slovenska-biografija.si/ Spletni vir 84: https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/ oseba/sbi748241/#slovenski-biografski-leksikon article/view/1388/1146 (dostop: 14. 7. 2022). (dostop: 7. 9. 2020). Spletni vir 85: http://www.tol-muzej.si/vrsno/ Spletni vir 80: Bož., Živec Fani, Primorski slovenski gregorcic/images/ biografski leksikon, (ur. Martin Jevnikar), Goriška (dostop: 19. 5. 2021). Mohorjeva družba, Gorica 1994, str. 870. https:// Seznam kratic in okrajšav Ca. circa NUK Narodna univerzitetna knjižnica c. kr. cesarsko kraljeva n. v. nova vrsta cm centimeter o. olje čas. oglas časopisni oglas pl. platno DCM Družba Cirila in Metoda pred. predmet etnol. etnološko prim. primerjaj fl. florint SAZU Slovenska akademija znanosti FZC Federalni zbirni center in umetnosti grad. gradivo SI Slovenija inv. št. inventarna številka Sl. slika K krona, avstrijsko plačilno sredstvo slov. slovenski kartog. kartografsko Sv. sveti kg kilogram t. m. tega meseca kult. kulturna teh. tehnična LJU Ljubljana umet. umetnost MF mikro film ur. urednik ml. mlajši vad. vadnica nabož. nabožni ZAL Zgodovinski arhiv Ljubljana NMS Narodni muzej Slovenije ZRC Znanstvenoraziskovalni center NN neimenovani zv. zvezek Viri in literatura 291 IMENSKO KAZALO A 181–182, 184–187, 189– Benko, Avguštin 105, 204 190, 193–198, 200–201, Benko, Josip 105, 213 -a-a- 50, 274 203, 207–211, 220, 222– Benko, Vekoslav 105, 202, Abramsberg, Anton Ludvik 94 223, 225–226, 228–229, 279 Abramsberg, grof 93–94, 231, 234, 283–284 Bennet, Tony 35, 280 206, 213 Bambič, Milko 154–155 Bennewitz, Antonia 142 Abramsberg, Vincenc Jožef, Bandelj, Vincenc/Vinko 103– Benussi, Bernardo 210, 260 pl. 94 104, 184 Berbuč, Ant. 182 Abramsberg, Vincenc Karel, Basar, Jernej 186, 235 Berce, Alojz 106 pl. 94 Batič 104, 231 Bergant, Jos. 229 Abrani, Marija 101, 230 Batič, Jernej 104, 203 Bergant, Josip 106, 208 Ansalone, Piero 260 Batič, Josip 104, 211 Bernardi, Jacopo 198, 260 Ascoli, Graziadio Isaia 7 Batič, Mihael 104, 188 Bernetič 180 Attems, grof 89 Batiželi, Josip 104, 208 Bernetič, Franc 106 Battista di, Alenka 73, 88, Bernot, gospa 105, 191 280 Berthold, grof 141 B Bavcon, Anton 104, 189 Bevk, France 106, 183, 188 Bavčer, Martin 11, 284–285 Bevk, Ivan 106, 195 B. 50, 186, 278 Bavdaž, Josip 104, 186, 192 Bežek, Viktor 46–48, 59, Bacher, Rudolf 110 Bavdaževa 104, 233 101, 180 Bagatelj 101 Beaumarchais, Pierre 85 Biasutti, Dominik 249 Bajc, Anton 102 Beer, Alois 260 Binni, Lanfranco 34, 280 Bajc, U. 101, 180 Bele, Anton 105, 185 Birsa, Jožef/Josip 106–107 Bajt, Fran 102, 179, 279 Bele, Venceslav 25, 105 Birsa, Peter 107, 188, 287 Bajt, Ludvik 102, 220 Bele, Zora 105, 202 Bitenc, Jos. 107, 231 Balboni Brizza, Maria Teresa Belin, Franc 105, 191 Bizjak, Ivan 107, 196 34, 280–281 Bellarminio, Romolo Roberto Bizzarro, P. 73 Balič, Amalija 74, 103, 225, Francesco 260 Blaznik, J. 236, 242, 245, 228 Beltram, Ivan 105, 196 254–255, 257–258, 261 Balič, Josip 25, 32, 53, 55, Beltram, Josip 105, 185 Blažič 107, 189 59, 72–74, 101–103, Beltram, Joško 105, 192, 195 Blažko, Nada 288 292 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Bleiweis, Janez 89 Brezigar, Lavoslav 226 Costa, E. H. 207, 257 Blodek, Viljem 114 Brezigar, Leopold 53, 108, Courtenay, Baudoin de 31, Bock, Emil 114 195, 199, 208, 221, 224 89–90, 281 Bolko, Ignac 109, 187 Brezigar, Marija 108, 279 Cusani, Jožef 103 Bollet, Ivan 135 Brezigar, Miha 109, 216 Cvirn, Janez 283 Boltar, Anton 107, 199, 201 Brezigar, Peter 197 Boltar, Leopold 107, 201 Brezigar, Rudi 109 Bona, Giovanni Giacomo Brunkovič, Marija 109, 200 della 31, 88 Bucik, Avgust 50, 92, 109– Bončina, Mara 9, 152 110, 211 Cˇ Bončina, Radoslav 9, 118, Bučar, Anton 16 152, 172, 280 Budal, Josip 111, 211 Čebron, Amalija 73–74, Borgia Sedej, Frančišek 125, Budin, Jos. 111, 184, 187, 103, 225, 228 139 190, 193, 197 Čehovin, Kazimir 111, 207 Borisov (gl. Ločniškar, Fran) Burger, Josef 199, 236 Čekada, Miroslav 112, 230 145 Burger, Martin 111, 219 Čelišnik, Hanica 155 Borojević, Bojna von, Burke, Peter 19, 280 Čengić, Smail Age 196, 261 Svetozar 141 Buttura, Antonio 220, 260 Čepič, Zdenko 77, 284 Borri de, D. 164 Čermelj, Lavo 118, 284 Bozzoni, Bart. 207 Černatič, Josip 134 Bračun Sova, Rajka 9 C Černe, Milena 118, 141 Bradaška 107, 185 Černetič, Davorin 112, 197 Bratina, Anton 216 Caffou/Kafol, Feliks Anton Černuta, Gab. 234 Bratina, Janko 46, 107, 181, 19, 25 Červenka 129 184, 186, 201, 280 Cankar, Ivan 134 Češčut 189–190 Bratkovič, Dragotin 107, 195 Cankar, Izidor 125, 280 Češčut, Anka 112 Bratuš 188 Capuder, Karl 25 Češčut, Anton 112 Bratuž, Leopold 194 Cegnar, France 201, 236 Češčut, Jan 9 Bratuž, Lojzka 87, 280 Cejan 111, 210 Češčut, Romi 9 Bratuž, Štefan 107, 194 Cempre 111, 198, 201, 203 Čibej 188 Braun, Jos. 109, 199, 220, Cergna, Sandro 261, 280 Čibej, A. 112 229 Chabord, Federico 12, 280 Čibej, Edmund 112 Bravničar 107, 179–180 Chwatal, Franjo 111, 190 Čibej, Sl. 192 Bravničar, Alojzij 107 Cicero, Marcus Tullius 197, Čibej, Slavica 112 Brbuč, Josip 107, 203 260 Čibej, Stanko 112 Brdar, Jakša 112 Cigler, Janez 86, 236 Čičigoj, Marica 112, 215 Bredenkamp, Horst 34, 280 Cigoj Krstulović, Nataša 289 Čičigoj, Marija 112, 196 Bregantič, Marica 109, 198 Cigoj, Hinko 111, 200 Čikof 77 Bregantič, Miha 109, 198 Cigoj, Štefan 111, 219 Čok, Amalija 112, 229 Breginc 108, 205 Cink, Fr. 111, 220 Čok, Ivan 113 Breit 141 Cizelj, Josip 59, 101, 280 Čop, Matija 85 Brezavšček, Avgust 108, 191 Constantini 111, 194 Čopi 113, 183 Brezavšček, Marija 109, 196 Coronini, grof 115, 164 Črnčić, Ivan 195, 260 Brezigar 224 Cossar, Giovanni 14–15, Črnko, Viktor 113, 180, Brezigar, gospa 200 125, 286 193, 200 Imensko kazalo 293 Čufar, Karol 155 Drufovka, Rudolf 59–60, 72, Faninger, Bruno 118, 211 Čurkina V., Iskra 89, 281 76–83, 101, 115, 182, Feigel/Fajgelj Uršič, Cecilija 184, 187, 190, 217– (Cilka) 118, 141, 157, 218, 222, 225, 227, 233 D 229, 237, 241–242, 244 Ferčnik, Lambert 238 Dugar, Luka 116, 194, 280 Ferfolja, Elda 148 d. b. 42, 44, 272 Dujc, Miroslav 116, 233 Ferguson, B. W. 267, 282 Dajnko, Peter 85–86, 285 Dular, Janez 73, 285 Ferjančič, Andrej 54, 281 Dalmatin, Jurij 76–77, 85, Durjava, Ana 130 Ferlat, Anton 72–73, 117– 227, 236, 244, 256 118, 187 Debelli Turk, Lida 289 Ferletič, Ernest 118, 186, Dekleva, Jos. 182 Ð 188–189 Derathé, Robert 12, 281 Ferletič, Filip 117, 192 Dereani, Ernest 114, 180, Đonović, Jovan 164 Ferletič, Ivan 118, 222 201, 218 Ferletič, Vinko 117 Dermota, Anton 50, 111 Ferletič, Vojko 287 Despot, Loretana 261, 281 E Ferstl, Franz 244, 253 Devetak, Ida 93, 114–115, Fichte, Johann Gotlieb 12 204 Edling, grof Janez Nep. 186, Filipič, Karel 119, 224 Dežman, Karel 90 237 Finžgar, Franc 119 Diderot, Denis 34, 281 Eger, Leopold 247, 250, 257 Fischinger, Duša 9 Diez, Anton 46 Einspieler, Andrej 237 Fischinger, Janez 9 Dobrič, Bruno 289 Einspieler, Tomaž 53, 60, Flachenfeld, Krištof Lovrenc, Dolar, Mladen 35, 281 207, 237 pl. 94 Dolenc, Avgust 115, 211 Elias, Norbert 34 Flajs, Andrej 119, 228 Dolenc, Hinko 2, 48 Erjavec, Fran 90, 186, 237 Florenin 119, 191 Dolenc, Viktor 16 Eržen, Ivan 46, 59, 101, Fon, Anton 119, 224 Dolinar, Igor 2, 98 116, 197, 214, 272 Fon, Danilo 119–120, 233 Dolinar, Ksenija 84, 117, Fon, Josip 120, 279 145, 171, 242, 282–283 Fon, Nada 189 Dolinar, Lojze 111 F Fon. I 120, 227 Dolinar, Luka 95, 198–199, Fabčič, Josip 116, 179, 189 Fortunat Černilogar, Damjana 215, 237, 282 Fabiani, Maks 29 2, 9, 265–266 Doljak, Justina 162, 281 Fabiani, Marjana 93 Foucault, Michel 34–35, 281 Doljak, Pavlina 269 Faganel, Cvetko 117, 186, Frakelj, Nina 9, 77, 115 Domenis, Milovan 115, 207 191, 224–225 Frandolič, Olga 120, 194 Dominko, Viljem 115, 190 Faganeli, Anton 117, 187, Fuchs, Paul 193, 260 Drašček, Karolina 169 279 Furlan, Anton 121, 219–220 Drekonja, Ciril 132 Faganeli, Helena 117 Furlan, Stanko 121, 234 Drexelius, Jeremias 260 Faganeli, Pavel 117 Furlani, Leopold 121 Drexler, Karl 125 Faidutti, monsignor 62 Furlani, Romana 120–121 Drufovka, Amalija 115 Fajgel, Damir 117–118, 193, Furlani, Vladimir 121, 187 Drufovka, Ivan 77, 115 203, 232 Furlanič, Peter 121, 191 Drufovka, roj Antonija 166 Fajgel, Rafael 118, 212 Faller, Nikola 142 294 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • G Gorjan, Fr. 122, 193–194, Gruntar, Janko 123 220 Gruntar, Josip 53, 123–124, -g- 28, 52–53, 62, 67, 102, Gorjanec 122 159, 205, 213, 218 105, 112, 117, 121, Gorjup, Fran 122, 199 Gruntar, Justina 123 141, 144, 151, 156, Gorjup, Franc Ksaver 196, Gruntar, Milan 124, 194, 213 172–173, 175, 278–280 238 Gustinčič, Pavle 50 Gabrijelčič, And. 121, 230 Gorše, France 139 Gutsman, Ožbalt 85, 207, Gabršček, Andrej 13–14, Govekar-Okoliš, Monika 24, 239 26, 28–29, 46–49, 52, 281 Gvajc, Gwaiz/Gvaiz, Anton 59, 89–93, 95, 102, Gradnik, Alojz 281 32, 44–46, 49–50, 59, 104, 107, 111–112, 114– Grahli 122, 194 101, 110, 124, 126, 116, 118–119, 122–125, Granda, Stane 283 159, 281 127–129, 131–135, 137– Grbec, Lambert 121–122, Gvozdenović, Franc 90, 226, 138, 140–142, 146–149, 234 239 152, 155–159, 161, 164– Grča, Blaž 118, 141 Gyra, Ivan/Giovanni 125, 167, 169–177, 240, Grdina, Igor 283 179 252, 276–278, 281, 283 Greenberg, R. 267, 282 Gafsler, Andreas 251 Gregorčič, Anton 54, 123, Gangl, Engelbert 226, 238 133, 135, 164, 191, 271 H Garstairs, G. 184 Gregorčič, Franc 122, 265 Habermas, Jürgen 35, 281 Gatej, Franc 121, 183, 210 Gregorčič, Jožef 122, 202, Habjanič, Iva 289 Gatti, Ferdinando 15 214 Hacquet, Baltazar 261 Gavner, Fr. 121, 219 Gregorčič, Simon 31, 53, Hald, Franz 211 Gellert, Christian Furchtegott 55, 73–74, 87, 103, Hartman, Manica 9, 75, 281 260 126, 173, 222–223, Haskell, Francis 35, 281 Gerbec, Lambert 121–122, 225, 228–229, 238–239, Hasl/Havenesi, Jožef, Gabriel 234 265, 271 193, 239 Gerber, M. 259 Gregorič 122, 181, 190, 192 Havel, Erna 126, 230 Geršak, Ivan 136 Gregorič, I. 122, 222 Hedericus, Benjamin 207, Giannetti, Federico 261 Greiner, Joh. Lovr. 82, 244, 261 Giontini, Janez 239, 246, 255 248, 262 Herder, Johann Gottfried 12 Gironcoli, Jožef 125 Grilc, Ludvik 24 Hermelj, Adolf 143 Gleščič, Ivan 122, 198 Grličić, Ivan 261, 281 Hermenegild, Jireček 261 Globočnik, Damir 147, 281 Grohar, Ivan 50 Hipolit Novomeški /Janez Globočnik, Janez 193, 238, Gruden, Peter 123, 201 Adam Geiger 239 261 Gruntar 124–125, 194, 202 Hmelak, Ant. 126, 197 Glonar, Joža 76 Gruntar, Anton 124, 206 Hnatyszyn, M. 46 Gnirs, Anton 125 Gruntar, Fran 53, 123–124, Hoff 236 Godina 211 159 Hojak, Emil 126, 179, 191, Golja 122, 205 Gruntar, Ignacij 53–55, 124– 199, 202, 208, 278 Golob, Jakob 122, 209, 214, 125, 136–137, 224, Hojan, Tatjana 48, 105, 224 271, 282 107, 117, 171–172, Gomišček, Lucijan 122, 233 Gruntar, Iv. 124, 205 178, 281 Gonan, Lorenzo 222, 261 Gruntar, Ivan 123–124, 205, Holzapfel, Ignacij 240 Gorenšček, Fr. 122, 213 212 Imensko kazalo 295 Hostnik, Davorin 240 Jakli, Jožef 129, 205 Kalin, Boltažar 192 Hovansky, Ivan 126, 229 Jakončič, Ermenglid 129, 198 Kambič, Mirko 130, 281 Hrast, Jos. 59, 126, 230 Jakopec, Kar. 129, 222 Kamenšček, gospa 131, 200 Hrastova, gospa 126, 234 Jakša, Ivan 129, 194 Kandler, Peter 261 Hribar, Anton 136 Janežič, Anton 240 Karis, Josip 131, 216 Hrovat, Avgust (dijak) 126, Janežič, Ivan 196, 240 Karol Fran Josip, nadvojvoda 229, 232 Janša, Anton 230, 240 141, 288 Hrovat, Avgust (učitelj) 126, Japelj, Jurij 85, 181, 185, Kastelic, Anton 76, 242 199, 226 187, 210, 232, 241–242 Kastelic, Matija 242 Hrovat, Franc 126, 234 Jarnik, Urban 84, 229, 237 Kavčič, Emil 131, 180 Hrovat, Joško 126, 183 Jejčič, Peter 53, 129, 197– Kavčič, F. 76–77 Huber, Ferdinand 127 198, 202, 204, 214, 230 Kavčič, Franc 14, 282 Huber, Fr. 126, 234 Jenko, Mojca 2, 9, 141, 166 Kavčič, Ivan 131, 216, 224 Hudina, Metka 285 Jereb, Zalka 104–105, 161, Kavčič, Karl 131, 180 Hulka, Josip 173 286 Kavčič, Polona 288 Humar 118, 141 Jeretič, Anton 55, 57–58, 271 Kavčič, Srečko 131, 196 Humar, učenka 127, 219 Jerkič, Anton 2, 18, 47, 55– Kavčič, Viktor 131, 205 Hvala, Franc 259 56, 129, 168, 191, 231 Kemperle, Elka/Evlalija 131, Hvalič, Gašper 127 Jerkič, Rud. 129, 230 230 Hvalič, Jos. 127 Jesenko, Janez 72, 223, 242 Kenda, Jos. 59, 132, 232 Hvalič, Josip 127 Jevnikar, Martin 73, 290 Kenda, Josip 32, 132–133, Hvalič, Jožef 127 Jireček, Hermenegild 209, 211, 221, 279, 288 261 Kenda, Josip/ Žvikar 132 Jogan, Savin 104–105, 161, Kenda, Matija 131, 217– I 286 218, 280 Jug 130, 183, 204 Kenda, Milan 132, 182 Ilich-Klančnik, Breda 32, 281 Jug, Anton 130, 187, 288 Kerševan, Amalija 77, 115 Ilovar, Franc 143 Jug, Gvido 130, 222 Kerševan, Silvan 114, 281 Ipavec, Andrej 104, 120, 284 Jug, Milan 130, 201 Kerševani 187 Ipavec, Vesna Mia 11, 38, Jurčič, Josip 86, 125, 135, Kerševani, Josip 133 286 203, 225, 242 Keršič, M. 55, 133, 227 Iscia D' Gian Giacomo 261 Jurkovič, Anica 77 Kladnik, Darinka 87, 281 Ivančič, Adalbert 108 Justin, Ciril 130, 233 Klančič, Anton 133–134 Ivančič, Ciril 128 Klančič, Milka 133 Ivančič, Josip 31, 127, 202– Klančič, Olga 133 203, 227, 271 K Klančič, žup. Soproga 133 Ivančič, Ninus 128, 200 Klančnik, Anton 134 K. Rozina 130, 188 Klanjšček 190 Kacafura, Mirko 130–131, J Klanjšček, Bernard 133, 199 185 Klanjšček, Josip 133, 188 Kacin Wohinz, Milica 164, Klanjšček, Joško 133 Jakil, Andrej 128–129, 180 281 Klanjšček, Miroslav 192 Jakil, Franc 129, 182 Kajfež, Tomislav 9, 23, 282 Klavora 134, 222 Jakil, Josip 128–129 Kajzer, Janez 96, 281 Klavora, Adolf 134–135, 234 Jakil, Julij 117 Kalan, Stanko 131, 205 Klavora, Fr. 134, 230, 233 296 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Klavora, Hinko 134–135, Kopač, Jernej 137, 201 Kraševec, Ciril 140, 185 156, 185, 187, 281 Kopačeva, Marija 137, 183 Krauss, R. E. 267, 282 Klavžar, Ernest 135, 182 Kopitar, Jernej 232, 243 Kravanja, Jožefa 140, 220 Kleinmeyer, Ferdo 113 Koren, Anton 29 Kravos, Jožefa 140, 201 Klemenc, Alenka 9 Koršič Zorn, Verena 51, 282 Krečič, Peter 281 Klemenc, Branka 9 Koršič, Anton 138 Kregau 140, 190 Klemenčič, Milan 50, 94 Koršič, Lavoslava 138 Kregau, Albin 140 Klobučar, A. 135 Koršič, Mirko (Friderik) 138 Kregau, Ljudmila 140, 190 Klopčič, Fr. 135, 227 Koršič, Vlad. 53 Krek, Gojmir 54, 282 Knez Pavle 80 Koršič, Vladimir 139 Krelj, Sebastjan 227, 244, Knitel, Ignacij 250 Korytko, Emil 243 256 Knoblehar 44 Kos, Fr. 59 Krempl, Anton 215, 244 Kobal, Ignacij 135, 227, 288 Kos, Franc 25, 46–48 Križman, Franc 95, 118, Koblar, Anton 116 Kos, Janko 84, 86, 117, 141, 181, 184, 195, Kociančič, Štefan 25, 31, 145, 171, 242, 282–283 203, 282 73, 87–89, 103, 193, Kos, Josip 139 Krmpotič, Josip 104, 122, 228, 243, 255, 280, Kos, Mateja 9, 23, 37, 282 141–142, 198, 277 282–283 Kosar, Franc 244 Krt 142, 197 Kocijančič, Franc 137, 188 Kosec, Fran 223, 244 Krušič, Alojzij 116, 179 Kocijančič, Josip 54–55, 60, Kosmina, Ivan 139 Kubišta, Lovrenc 142, 181 125, 136, 224 Kosovel, Jože 113 Kukuljević Sakcinski, Ivan 88 Kodelja, Zdenko 9, 12, 282 Košir, Miha 139, 182 Kumar, Srečko 134 Kodermac 118, 141 Košmrl, Polonca 139, 188 Kumar, Tvrdka 172, 185, 189 Kodrič, Anton 137, 207 Koštijál, Ivan 46, 48–49, 76, Kumerdej 81, 84, 229, 232, Kodrič, Artur 137, 204, 214 101, 179, 181, 188, 241–242 Kofol, Ciril 150 282, 284 Kušar, Ivan 26–27 Kofol, Karla 2, 9, 265, 289 Kotar, Jernej 37, 282 Kutin, Andrej 142, 227 Kogoj, Leopold 117 Kotnik, Fran 76–77, 282 Kutin, Anton 142–143, 180– Kogoj, Marij 139 Kovač 130, 195 181, 203, 208, 245 Kokole, Fran 174 Kovač, Ignac 139, 181 Kutin, G. 142, 279 Kokole, Franc 174 Kovačič, Franc/Fran 32–33, Kutin, Jos. 142, 196, 234 Kokošar, Ivan 132, 143 282, 284 Kolenc, Petra 9, 173, 285 Kovič, Brane 130, 281 Koller, Johann 136 Kozman, Janko 140, 211 L Komac, Jakob 137, 220 Kozman, M. 140, 191 Komac, Jožef 137, 221 Kozman, Miha 140, 208, 211 Laharnar, Ivan 143, 217, Komel, Alojzij 137 Kožlin 173 224, 286, 289 Komel, Josip 137, 192 Kožman, Miha 140, 182 Lampe, Frančišek 129 Komidar, Iv. 137, 185 Kragelj, Jožef 90, 244 Langer 50 Komjanc, Jože 137, 209 Krajec, Ivan 255 Lapajne, Ivan 225, 245 Kompara, Sara 289 Kralj, A. 140, 192 Lapanja, Josip 143–144, Kompare, Ant. 137, 195 Kralj, pripr. 140, 233 218, 221 Konc, Rudi 219 Kramer, Ernest 115 Lapanja, Renata 288 Kontestabile Rovis, Mirjana Kranjc, Ljudevik 140, 198 Lasič, Andrej 53, 265 48–49, 74, 282 Kraševec 140, 230 Lasič, Fr. 144, 184 Imensko kazalo 297 Lasič, Zvonimir 144, 233 Ločniškar, Franc 204, 212 Marinič, Anton 147, 181 Lauko, Tomaž 2, 9 Logar, Miroslav 145, 193 Marn, Josip 251, 283 Lavička, Bohuslav 80 Lokar, Jos. 146, 187 Martelanc, Just 148, 181, 183 Lavička, Zdenko 80 Lorenzoni, Giov. 112, 139, Martelanc, Vladimir 148 Lavrenčič Pahor, Minka 100, 156 Marušič, Andrej 89–90, 201, 105–108, 111–113, 118– Loverčič, Josip 146, 199 246, 277, 283 119, 121, 124, 131, Lubko 141 Marušič, Branko 2, 7, 9, 11, 133, 139, 141, 144– Luciani, Tomaso 200, 261 13–14, 22–26, 28–29, 149, 152, 155–158, 161– Lukman, Peter 146, 195 31, 85, 87–91, 102– 162, 166, 170–174, Lulik, Matjaž 9 104, 118, 120, 144, 177, 282 Luthar, Oto 285 156, 173, 238, 281–287 Lavrenčič, Iv. 144, 228 Lutman, Ant. 146 Marušič, Josip 147, 185 Lavrenčič, Matija 144, 186, Luznik, Z. 146, 192 Mašera 31, 147, 194 219, 279 Mašera, Albert 147, 206, 213 Lavrič, Karel 14, 23–24, 75, Matelič, Ivan 147, 194 136, 184, 192, 269, 284 M Matteuz, Josip 169 Lazar, Tomaž 37 Maurič, Franc 147, 190, 289 Leban, Avgust 136 m. 278–279 Mauries, Patrick 66, 284 Leban, Janko 282 M. I. 280 Mavri, Lucija 106 Leban, Mihael 145, 199 M. V. 94, 283 Mayer 148, 180 Leban, P. 144–145, 222 MacDonald 34 Mayer, Julij 148, 191 Ledinek Lozej, Špela 177, Maček, Jože 115, 285 Mazzini, Giuseppe 12–13, 282 Maček, Jure 33, 283 272, 284 Lenarčič, Ant. 145, 191 Mader, Brigitta 29–30, 283 Mažuranič, Ivan 261 Lenarčič, Anton 145, 210 Magister, Marija 105 Medik, Franc 75 Lenardič, Karl 145, 202 Mahnič, Anton 29 Medika, Franc 75 Lenardič, Viktorija 145, 191 Maionica, Enrico 31 Medved, Anton 148, 181 Leon, J. 83, 238, 240, 245, Majar, Matija 203, 245 Medved. J. 27 247, 254, 259 Majcen, Ivan 146, 218 Medvešček, Ljudmila 149, Lesar, Anton 245 Makarovič, J. 146, 186 187, 192 Leštan, Avgust 145, 200 Makarovič, Karolina 146 Megiser, Hieronymus 210, Leštan, E. 187 Makorič, Elena 9 246 Leštan, Ivan 117 Makuc, Ferdo 146–147, 191 Merkel, Franc 73, 203 Levec 75, 184 Makuc, Neva 88, 283 Merljak, Fran 149, 189, 284 Levpušček, Josip 44, 46, 48– Malavašič/Malavaschiz, Franc Mertik, Nina 2, 9 49, 72, 101, 183, 187, 92, 211, 215, 245–246 Mervič, Ciril 149, 233 189, 191–192, 268, 272 Male, Marija 146, 195 Metelko, Franc Serafin 85, Levstik, Fran 215, 222, 245 Malraux, A. 267 182, 185, 222, 232, Likar, Jakob 145, 187 Mamić, Tino 288 246–247 Linhart 182 Mandelz, Ioannes 82 Mettenleiter, Dominik 247 Linhart, Anton Tomaž 85 Manfreda, Karolina 147, 205 Mezler, Xaver Franz 261 Linné, Carl 34 Maraž, Friderik 148, 210 Michelet, 35 Locatelli Lanzi, Francesco Marcola, Andrej 146, 181 Mihael, Alojzij 149, 204 261 Marinčič, Franc 147, 190, Miklavčič Brezigar, Inga 11, Ločniškar, Fran 145 279 38, 74, 284 298 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Miklavčič, Anton 149, 204 Nemec 153, 205 Pavle, knez 80 Miklavčič, Fr. 151, 194 Ničman, Henrik 255 Pavletič, Franc 156, 194, Miklavčič, Friderik 151 Nikolaj II., cesar 97, 180 207–209, 215 Miklošič, Franc 165, 189, 247 Nolli 223, 248 Pavlica, Andrej 60, 92, 127, Milek, Dragojila 149, 161, Novak, Fran 153, 190 133, 140, 164, 211, 289 Novak, Franc 209 249, 280, 282 Milic, Rudolf 239, 245, 255 Pavlin, Ivan 156, 221 Miškec, Alenka 9, 97 Pavlin, Janez 117 Mlakar, Boris 77, 284 O Pavlovec, Matija 2, 98 Mlekuž, Albina Zorka 151– Pavsič, Fran 156, 209 152 Oblak, Karolina 153, 209 Pečenko, Josip 156, 190, Mlekuž, Anton 150–151 Oblak, Leopold 153, 214 227, 232 Mlekuž, Franc 152, 220 Onoufrieff 50 Pejačević, Franjo Ksaver Mlekuž, Milka 151–152 Orel, Boris 153, 219 197, 262 Montalembert de, Charles Orel, Mihael 153, 214 Pekec, Antoni 236 Forbes René 208, 261 Osmago, Urban 80, 82 Pellegrini, Jakob 156, 182 Mozetič 29 Ostan, Karel 153, 234 Perc, Jos. 156, 188 Mozetič, Fran 152, 216 Ozvald, Karel 55, 59, 153– Peršič, Vladimir 156, 192 Možina, Alojzij 152, 214 155, 229, 282, 289 Pertout, Lovrenc 231, 249 Mramor, Neža 166, 284 Peskar, Robert 76, 285 Mrevlje, Tomaž 152, 189 Peterlin Naumaier, Tanja 287 Mrmolja, Jos. 152, 228–229 P Peternel 164 Mungerli, Anton 152, 181 Peternel, Marica 132 Pagliarucci/Pagliaruzzi, Murko, Anton 85, 209, 232, Petrovčič 157, 224 Siegmund 93, 284 248 Peunik, Andrej 159 Pagliaruzzi Krilan, Josip 91, Murn, Josip 126 Pilon, Veno 139, 283 93, 248 Mussolini, Benito 167 Pinna, Giovanni 34, 280 Pagliaruzzi, Natalis Siegmund Mušič, Marjan 166 Pintar, Luka 9, 95 93 Muznik, Jožef 152, 173, Pirih, Sara 289 Pagloviz/Paglovec, Fran 221, 234 Pirjevec, Ivan 157, 181 Mihael 232, 248 Mužina, Josip 152, 219 Pirnat, Janez 87 Pagon, Josip 155, 233 Pirnat, Marko 2, 9 Pahor, Anton 117 Pisk, Anton 157, 215 N Pajer de Monriva, Luigi 30 Pivko, Ljudevid 164, 284 Pajtler, Franc 257, 284 Plečnik, Jože 160 N. N. 152–153, 187, 189, Paljk, Andrej 155, 209 Plesničar, Ferdo 157, 230 197, 202–203, 205 Paljk, Leopold 154–155, 230 Pletz, Joseph 262 Nadŭs, Josifa 77 Paljk, Vinko 130, 284 Pockh, Johann Joseph 197, Nairne, S. 267, 282 Papš, J. 258 262 Nanut 153, 233 Parmonius, Janus 184 Podbersič, Renato, ml. 18, Nanut, Ivan 153 Pasconi, Gasper 249 286 Nanut, Izidor 153, 192, 275 Patek, Josip 155, 181, 272 Podgornik, Andrej 157, 180 Nanut, Vilijem 118 Paternolli 243, 246, 255 Podgornik, Engelbert 157, Natlačen, Marko 77, 284 Pavissich, Luigi Cesare 211, 232, 280 Naumaier Peterlin, Tanja 287 223, 262 Imensko kazalo 299 Podgornik, Gusta /Avgusta Q Rojic, Rafael Vicencij 90, 55, 157, 187, 224 222, 252 Podgornik, Iris 143, 284 Quinzi, Alessandro 9, 50, Rossetti, Domenico 85 Podgornik, Karel 159 286, 290 Rottmayer, J. B. 89 Podgornik, Pavla 193 Rousseau, Jean-Jacques 12, Podobnik, Andrej 91, 280 282 Podrecca/Podreka, Peter 88, R Rovšek, Davorin 2, 53 183, 190, 249, 256, Rozman, Jan. 161, 215, 227, 282–283 -r 280 232 Podvratnik, Urška 9 R-O- 50, 274 Rubelj, Gordana 33, 284 Pohl 193 Radikon, Albin 160–161, Rudež, Anton 92, 223, 252 Pohlin, Marko 29, 84–86, 181, 183 Rugále, Marino 93, 284 183, 185, 249, 286 Rajer, Albert 161, 224 Rugerij, P. 185 Poljšak, Ljudovit 157, 214 Rakušček, Josip 161, 212– Rupel, Mirko 76–77, 80, 284 Poljšak, Rozina 157, 230 213 Rupert, Marijan 9 Poniž, Benedikt 158, 183, Rakušek, Anton 161, 213 Rupnik, Gašper 193, 252 186, 190 Ramovš, Fran 49, 285 Rusjan, Edvard 128 Pontar 158, 205 Rant, Felicijan 195, 250 Rustja 161 Potočnik, Blaž 250 Ratej, Mateja 33, 283 Rutar, Simon 25, 73, 284 Povše, prof. 115 Ravnikar, Matevž/Matevsh Rutar/ Ruttar/ Rutter, Tomaž Praprotnik, Edvard 158, 195 85, 197, 208, 250–251 Preinfalk, Miha 93, 284 Razlag 75, 184 31, 73 Premlehner, Ig. 182 Rebec, Vekoslav 161, 192 Ruwner, J. 2, 55 Premru, Miroslav 25 Rechberger, Georg 231, 262 Presel, Miro 158, 281 Redeskini, Maksimilijan Presl, Angel, Miro 158, 208 Adam Jošt 232, 251 S Prešeren, France 86 Rehar Sancin, Leja 113, 284 Sabine, Karl 114 Prettner, Ana 158, 221 Reiner, Joseph 262 Sabladoski Klodič, vitez Prijatelj, I. 159, 194, 212, Reja, Andrej 204, 251 Anton 91, 225, 243, 248 282 Rejec, Anton 161, 179 Samec, Drago 49, 284 Prijatelj, Jos. 59, 159, 194, Rener, Milko 11, 284–285 Samec, Franc 162, 202 217–219, 222 Repež, Filip Jakob 232, 251 Prijatelj, Josip 101, 159, Ribadeneira, Pietro 262 Sancin 162, 233 179, 202, 204–206, 212– Rihar 95, 213 Sandrin, Fran 117 215, 219 Rijavec, Evgen 161, 207 Sapač, Igor 94, 285 Prinčič 159, 183, 185, 204 Rijavec, Fr. 221 Sardoč, Adam 162–163 Prinčič, E. 191, 216–217, 220 Ripper, Maximilian 135 Sardoč, Teodor 162–164, 197 Prinčič, Eduard 159 Ristič, Aloj. 169 Saunig, Anton 164 Prion 159, 233 Ritter, baron 13, 115 Saunig, Bruno 164, 198, 200 Prunk, Janko 24–25, 284 Rizzi, glavar 29 Saunig, Ignacij 164, 184 Puc, Dinko/Dominik 159– Rodesc, Iv. 192 Savenc, Barbara 9 160, 173, 192 Rogac, Valentin 161, 224 Schaup, Adolf 164, 188, Pucelj, Ljudevit 160, 202, Rogerij Krammer, Mihael 251 207, 284 234 Rojec, Jakob 161, 216 Schiller, Friderrich 223, 236, Pulko, Radovan 287 Rojic, Franc 161, 208 262 300 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • Schlegel, Amalija Filomena Smrekar, Venčeslav 50 Šantel, Avgusta 50, 95 93, 167 Soban, Josip 165, 185 Šantel, Jeti 50 Schlegel, Avgust 93–94, 206 Sovdat 166, 205 Šantel, Saša 46, 50, 285 Schmidburg, Jožef 37 Spinčič, Anton 165, 191 Šapla, Anton 169, 180, 190, Schmidt 77 Spinčič, Dinko 165, 209 192 Schmidt, Ch., 85 Spinčič, Ivo 166, 198, 207 Šarko, Terezija 169, 221 Schmidt, Franz 110 Srebernič Godnič, Marija 166 Šček, Virgil 149, 285 Schmidt, W. A. 77 Srebernič, Albin 166 Šegala, Štefan 59, 169, 184, Schönleben, Janez Ludvig Srebrnič, Josip 166 218, 226, 229, 232 183, 253 Stabej, Marko 86, 285 Širok, Kaja 9 Schreiner, Henrik 32 Stanič, Valentin 25, 87, 199, Škerbinc, P. 169, 190, 210 Secondat, Charles-Louis de, 201, 220, 231, 254, Škodnik, Ignac 169, 209 Montesquieu 12 267, 281, 287 Škrl, Zoran 169, 200 Sedej, Frančišek Borgia 125 Stegenšek, Avgust 32–33, Sedej, Janez 164 Šmajdek, Mansvet 193, 255 283, 285 Sedevčič, Rudolf 164–165, Šmigoc, Janez Krstnik Stegnar, Miha 166 228 Leopold 253 Stegnar, Srečko 33 Sedmak, Drago 104 Šorli, Ivo 160 Stegovec, Rafael 166, 204 Seidl, Ferdo 25, 165, 184, Špacapan, Egidij 169, 182, Stergule, Al. 166, 219 269, 285 216, 226 Stibel, Jožef 218, 254 Sekec 39, 271 Špacapan, Fran 169, 193, Strco, Ferdinand 166, 205 Sekulić, Miloslav 120, 285 216 Stres, Amalija 94, 167 Semolič, Miha 165, 223 Stres, Anton 53, 93, 167 Špacapan, Franc 169, 193 Sfiligoj, Josip 173 Stres, Franc 166–167, 205, Špinčič, Anton 169, 218 Sgubin, Rafaela 11, 14–15, 212, 285 Štepec, Dušan 76, 285 31, 62, 285 Stres, Gvido 9, 93, 168, 285 Štih, Peter 11, 284–285 Sienkiewicz, Henryk 229, Stres, Marjan 167, 285 Štrekelj, Adolf 169, 180 262 Stres, Peter 167, 285 Štrekelj, Karel 132 Sila, Evgen 165, 202 Stres, Schlegel, Amalija Štrukelj 170, 188, 197, 202 Silič, Jožef 117 Filomena 93 Štrukelj, Jožef-John 73 Silič, Viktor 165, 181 Strnad, Franc 168, 184, 223 Štubelj 169, 197 Simčič, V 165, 186 Strossmayer, Josip Juraj 203 Štubelj, Filip 169–170, 214 Simonič, Franc 84, 235, 285 Svetokriški, Ivan/Janez 187, Štubelj, Josip 200 Sirk Fakuč, Ana 74, 284–285 234, 255 Štubelj, Radovan 170, 202 Skalin, Anton 165, 213 Šubašić 163 Skrbinc, P. 201, 253 Svoljšak, Drago 73, 285 Skrt 165, 186 Svoljšak, Petra 173, 285 Šubic, Albert 170, 181, 183, Slomšek, Anton Martin 185, Svoljšak, Sonja 9, 80–81 189 198, 244, 253–254 Šubic, Fr. 170, 234 Smaregia, Antonio 30 Šubic, J. 255 Smet 165, 214 Šubic, Milan 170, 214 Smodej, Franc 81 Sˇ Šuklje 75, 184 Smole, Andrej 258 Šuligoj 281 Smrekar, Bogdana 165, 215 Šantel, Anton 95–96, 168– Šuligoj Bremec, Miroslav 281 Smrekar, Hinko 50 169, 228, 269, 281, 285 Šuligoj, Stanko 170, 233 Imensko kazalo 301 T U Vidmar, Jernej 288 Vidmar, L. 175, 210 -t.-c. 50, 274 Umek 172, 194 Vidmar, Luka 2, 9 Tangl, Karlmann 195, 262 Umek, Fran 172, 204 Vidmar, Nep. Ivan 175 Tartini, Giuseppe 30 Urbančič, Adolf 173, 196, Vidoz, Elena 45 Taučar, Fr. 170, 188 276 Vilfan, Josip 138 Tavčar 170, 183 Urbančič, Alojzij 173, 189, Vilhar, Mirosl. 75, 180 Tavčar, Fr. 170, 207, 229– 209, 224, 228 Viroli, Maurizo 12–13, 286 230 Urbančič, Ana 172, 204 Višner, Mojca 9 Tavčar, Jožefina 170, 183 Urbančič, Josip 172–173, Vitezovič (Ritter), Pavel 184, Tavčar, Lidija 2, 34–35, 87, 185, 188 263 267, 285 Urbas, Viljem 207, 257 Vittori, Josip 175, 185, 280 Tedeschi, Paolo 201, 262 Urošević, Mirko 289 Vižintin 175, 214 Vižintin, Z. 175, 276 Tito, Josip Broz 163 Uršič 118, 174, 214–215 Vodnik, Valentin 85, 184, Tomažič, Viljem 170, 230, Uršič, A. 174, 215 189–190, 258–259 232 Uršič, Anton 173, 206 Vodopivec, Peter 28–29, 84– Tominc, Josip 62 Uršič, Fran 174 86, 143, 286 Tominc, Jožef 14 Uršič, Ivanka 9 Vodopivec, Vinko 286 Tomšič 75, 170, 183–184 Uršič, Jakob 174, 213 Vodopivec, Vladimir 175, Toplikar, Ivan 171, 200 Ušaj, Branka 9 232 Toroš, Alojzij 170–171, 279 Volarič, Andrej/Hrabroslav Toroš, I. 170, 183 95, 123, 203, 213 Tovačovský 136 V Volarič, Ferdinand 175 Tratnik, Fran 50 Vascontti 211 Volarič, Ludvik 175, 194 Traven, Anton 189, 255–256 Vavpotič, Ivan 159 Volčič, Janez 259 Trebše, Ivan 171, 201 Vazzaz, Ludvik 174 Volk, Alojz 176, 232 Trepal, Anton 136 Vazzaz, Zina 198 Volkov, Jaromir 226, 259 Trinko, Ivan 190, 256 Vecier, Achille 175 Vončina, Janez 175–176, Trop, Petrina 171, 186 Vehissi 203 222, 279 Trošt, Ivo 171, 283 Velikonja, Jožef 174, 211 Vouk 176, 202 Trošt, Matija 103 Velikonja, N. 145, 174, 188 Vovk, Anton 176, 223 Trstenjak 200 Velussi 203 Vovk, J. 176, 203 Trubar, Primož 227, 256 Verč, Ivan 175, 202, 204 Vovko, Andrej 99, 102, 104– Trušnik, Anton 215, 256 Verginella, Marta 100, 164, 105, 108, 111, 115, Tul, Vlasta 104–105, 107, 281, 286 117–124, 126, 129, 161, 285–286 Veriti, Franc 86, 181, 189, 133, 138, 143, 145– Tuma, Henrik 128, 137, 286 196–197, 199, 201, 210– 146, 149, 151, 153, Tunis, prof. 169 211, 257–258 157–158, 168, 171–173, Turel, Katica 171, 200 Vertovec, Matija 88–89, 175–177, 286 Turjan 171, 205, 213 214, 224, 258, 281, 283 Vrč, Alojzij 176 Turk, Anton 171–172, 279 Vičič, St. 175, 193 Vrhovnik, Ivan 31, 229, 271 Turk, Miha(lj) 172, 226, Vidmar, Cvetko 104–105, Vrtovec, Ivan 176, 214 230, 276 161, 286 Vuga 176, 185 Tušar, Anton 172, 199 Vidmar, Ivan 59, 175, 234 Vuk, Anton 176, 189 Kot Goričanka se Lidija Tavčar posveča akvarelistki Iz recenzij Lidija TavCˇar Meliti Rojic. Slednja je bila izredna članica dijaške- 302 POSKUS REKONSTRUKCIJE NEURESNIČENEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA MUZEJA V GORICI • 1910–1914 • GORICI ga društva Vesna na Dunaju, zato je ob promotorju V in predsedniku društva Saši Šantlu, prav tako Gori- A Vuk, Henrik 176, 190 Zucchiati 62 čanu, obravnavana tudi v članku: Vesna v časopi- snih noticah, Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, POSKUS Vuk, Josip 176, 185 Zuljan Kumar, Danila 285 Zupančič, Maruša 289 2021. V zadnjem desetletju nastaja četrti sklop, ka- Znanstvena monografija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici MUZEJ Zuzorić, Cvjeta 111 mor spadajo besedila z vojno tematiko. Na povabi- – 1910–1914 se ukvarja z izjemno pomembnim poglavjem iz slovenske zgodovine, ki doslej še ni bilo lo Društva vojnih invalidov severne Primorske je za deležno raziskav: načrtovanjem slovenskega Narodnega muzeja v Gorici v zadnjih letih pred prvo sve-GA W REKONSTRUKCIJE Delo njihovo publikacijo Pozdrav pomladi napisala več tovno vojno. Avtorica na podlagi številnih virov, predvsem sočasnih časopisnih člankov, ugotavlja, kako © Wagentrutz, Ana 178 člankov o goriških zdravnikih. Pritegnila jo je tudi je muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki, uresničevalci in darovalci ter kaj so darovali za muzej-Wagentrutz, Jožefa 178 Samec, partizanska saniteta, s prispevkoma o bolničarkah. ODNE sko zbirko. Najbolj dragocen prispevek monografije je rekonstrukcija muzejske zbirke (muzealij, arhi-NEURESNICĚNEGA Weber, Carl Julius 201, 262 Ž Blaž Sledil je zapis o goriškem partizanskem zdravniku vskega gradiva in knjig), ki se je med prvo svetovno vojno in po njej porazgubila. Utemeljeno je avtori-Weiss, Franc 2, 94 NAR foto: dr. Francu Marušiču (1901–1965) in zatem o Darin- čino domnevanje o konceptu načrtovanega muzeja, ki bi se najverjetneje približeval modelu deželnih Žagar, Avgusta 177, 186 Weissenthurn, Vincenc Franul ki Soban (1921–2008), ki je zdravila v Očkovi parti- muzejev. V skladu s tem modelom je avtorica tudi razvrstila in predstavila predmete, za katere je ugoto- Žitko, Salvator 29–30, 283 ga zanski postojanki. Isto društvo je natisnilo tudi bro- Slovenskega de 85, 182, 208, 238 vila, da so bili zbrani za slovenski muzej v Gorici. Osrednji del monografije je metodološko izjemno Živec, Franja Fani 177, 228, Werdinek/Verdinek, Jurij Lidija TavCˇar šure, pri katerih je sodelovala kot prirediteljica, inovativno zasnovan kot bralčev ogled predmetov, razstavljenih v različnih oddelkih imaginarnega mu- 290 199, 257 urednica ali samo kot piska uvodnega dela. Te bro- zeja, ki ni mogel nikoli zaživeti. Monografija tako prinaša pomembna spoznanja za slovensko muzeolo- Žnidarčič, Andrej 89–91, Delo dr. Lidije Tavčar, rojene leta 1953, je mogoče šure so: Dr. Aleksander Gala-Peter; Prof. dr. Franci gijo ter kulturno in politično zgodovino, ob tem pa odpira vrsto novih raziskovalnih vprašanj, na katera NARODNEGA MUZEJA Wingfild, Chris 286 259, 278, 280, 283 ovenske Winkler, Berthold, grof 141 razdeliti v štiri večje sklope. Že diplomska naloga Derganc; Dr. Franc Marušič (1901– 1965), partizanski bo še treba odgovoriti, na primer v zvezi z usodo posameznih darovanih predmetov. Monografija je Žnideršič, Franc 178, 193, Sl Winkler, Janja 9, 141 na oddelku za umetnostno zgodovino, za katero je zdravnik in družbenopolitični delavec. Imenovano dru-napisana v zglednem in razumljivem jeziku, ki bo zanimivo tematiko nedvomno približal širšemu krogu 229, 286 Wisiak, Lidija 110 prejela Prešernovo nagrado, jo je usmerila v peda- štvo je s Klubom prijateljev SVPB Franja in Pavla bralcev. GA V GORICI • 1910–1914 • Župančič, Oton 110 Wurm 141 goško polje. Leta 1985 je bila sprejeta na sistemati- odkrilo v Aleji zaslužnih pred šempetrsko bolnišni- Doc. dr. Luka Vidmar Žvab 189 Wurmbraud, grof 25 zirano mesto kustosa pedagoga v Narodni galeriji. co štiri bronaste kipe posvečene partizanskim Wurz, Ignaz 197, 262 V letih od 1995 do 2007 je bila vodja Pedagoškega zdravnikom. Pri njihovi uresničitvi je bila udeleže- oddelka v isti ustanovi. Leta 2002 je doktorirala iz na prav tako Lidija Tavčar. sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena Ustanovitev slovenskega Narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo nedvomno na-URESNICENE knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot rodno napredno dejanje, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni Z NE sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki se ji je avtorica knjige posebej posvetila, Zajc, Ivan 142 2003. Istega leta je postala znanstvena sodelavka je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejav-Zakrajšek 231 CIJE Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Leta 2004 je pre- nostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili Zaletel, Aleksander 176, 186 UK jela Valvazorjevo nagrado in leta 2006 pridobila muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v ustanovah (župnijski arhi-Zandonatti, Vincenzio 31, 73 TR naziv muzejska svetnica. Ta sklop njenega poglo- vi, knjižnice raznih društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Narodni muzej oziroma slovensko Zanni 34, 280–281 bljenega študija zaokroža elektronska knjiga Homo Muzejsko društvo v Gorici. • Zaransky 210 ONS spectator (2009). V drugi sklop spadajo članki, obja-Zarli, Ferd. 169 vljeni v muzealski reviji Argo, o obiskih v evropskih Prof. dr. Branko Marušič REK Zbynek, Stránský 34, 286 in izvenevropskih galerijah in muzejih. Tretje ob- Zgonik, Franc 104, 106, US širno področje njenega ukvarjanja je raziskovanje 161, 286 SK pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na Zimic, Maks 177, 199 O 1910–1914 našem ozemlju. Na to temo je leta 2006 izšla njena P • Zimic, Miha 177, 199 študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v le- ISBN 978-961-05-0756-7 Zimic, Rafael 176, 189, 208 ksikonih in enciklopedijah. Leta 2014 so izdali njeno Znidarčič, Ivan 177, 274, 278 ˇ ar knjigo Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polo- Znidarič, Marjan 32, 286 25 € vC vice 19. stoletja na Kranjskem. Lidija Tavčar nadaljuje Zorn, Hilarij 178, 286 Ta z raziskovanjem likovnih ustvarjalk, rojenih v drugi Zorn, Luigi Matthia 211, 262 a polovici 19. stoletja. Leta 2016 (ponatis 2017) je na- Zorzut, Anton 62, 279 pisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. Zorzut, Ludvik 11, 37–38, obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926). Leta 2019 Lidij 62, 286 je sledila monografija o Stephanie Glax de Stadler. Kot Goričanka se Lidija Tavčar posveča akvarelistki Kot Goričanka se Lidija Tavčar posveča akvarelistki Iz recenzij Lidija TavCˇar Iz recenzij Lidija TavCˇar Meliti Rojic. Slednja je bila izredna članica dijaške- Imensko kazalo Meliti Rojic. Slednja je bila izredna članica dijaške- 303 GORICI GORICI ga društva Vesna na Dunaju, zato je ob promotorju ga društva Vesna na Dunaju, zato je ob promotorju V V in predsedniku društva Saši Šantlu, prav tako Gori- in predsedniku društva Saši Šantlu, prav tako Gori- A A čanu, obravnavana tudi v članku: Vesna v časopi- čanu, obravnavana tudi v članku: Vesna v časopi- snih noticah, Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, POSKUS snih noticah, Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, POSKUS 2021. V zadnjem desetletju nastaja četrti sklop, ka- Znanstvena monografija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici 2021. V zadnjem desetletju nastaja četrti sklop, ka-Znanstvena monografija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici MUZEJ MUZEJ mor spadajo besedila z vojno tematiko. Na povabi- – 1910–1914 se ukvarja z izjemno pomembnim poglavjem iz slovenske zgodovine, ki doslej še ni bilo mor spadajo besedila z vojno tematiko. Na povabi- – 1910–1914 se ukvarja z izjemno pomembnim poglavjem iz slovenske zgodovine, ki doslej še ni bilo lo Društva vojnih invalidov severne Primorske je za deležno raziskav: načrtovanjem slovenskega Narodnega muzeja v Gorici v zadnjih letih pred prvo sve-GA REKONSTRUKCIJE lo Društva vojnih invalidov severne Primorske je za Delo deležno raziskav: načrtovanjem slovenskega Narodnega muzeja v Gorici v zadnjih letih pred prvo sve-GA REKONSTRUKCIJE Delo njihovo publikacijo Pozdrav pomladi napisala več tovno vojno. Avtorica na podlagi številnih virov, predvsem sočasnih časopisnih člankov, ugotavlja, kako © njihovo publikacijo Pozdrav pomladi napisala več tovno vojno. Avtorica na podlagi številnih virov, predvsem sočasnih časopisnih člankov, ugotavlja, kako © člankov o goriških zdravnikih. Pritegnila jo je tudi je muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki, uresničevalci in darovalci ter kaj so darovali za muzej- člankov o goriških zdravnikih. Pritegnila jo je tudi Samec, je muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki, uresničevalci in darovalci ter kaj so darovali za muzej-Samec, partizanska saniteta, s prispevkoma o bolničarkah. ODNE sko zbirko. Najbolj dragocen prispevek monografije je rekonstrukcija muzejske zbirke (muzealij, arhi-partizanska saniteta, s prispevkoma o bolničarkah. ODNE NEURESNICĚNEGA Blaž sko zbirko. Najbolj dragocen prispevek monografije je rekonstrukcija muzejske zbirke (muzealij, arhi-NEURESNICĚNEGA Blaž Sledil je zapis o goriškem partizanskem zdravniku vskega gradiva in knjig), ki se je med prvo svetovno vojno in po njej porazgubila. Utemeljeno je avtori-Sledil je zapis o goriškem partizanskem zdravniku vskega gradiva in knjig), ki se je med prvo svetovno vojno in po njej porazgubila. Utemeljeno je avtori-NAR foto: NAR foto: dr. Francu Marušiču (1901–1965) in zatem o Darin- čino domnevanje o konceptu načrtovanega muzeja, ki bi se najverjetneje približeval modelu deželnih dr. Francu Marušiču (1901–1965) in zatem o Darin- čino domnevanje o konceptu načrtovanega muzeja, ki bi se najverjetneje približeval modelu deželnih ki Soban (1921–2008), ki je zdravila v Očkovi parti-muzejev. V skladu s tem modelom je avtorica tudi razvrstila in predstavila predmete, za katere je ugoto-ki Soban (1921–2008), ki je zdravila v Očkovi parti- muzejev. V skladu s tem modelom je avtorica tudi razvrstila in predstavila predmete, za katere je ugoto-ga zanski postojanki. Isto društvo je natisnilo tudi bro- Slovenskega ga vila, da so bili zbrani za slovenski muzej v Gorici. Osrednji del monografije je metodološko izjemno zanski postojanki. Isto društvo je natisnilo tudi bro-Slovenskega vila, da so bili zbrani za slovenski muzej v Gorici. Osrednji del monografije je metodološko izjemno Lidija TavCˇar Lidija TavCˇar šure, pri katerih je sodelovala kot prirediteljica, inovativno zasnovan kot bralčev ogled predmetov, razstavljenih v različnih oddelkih imaginarnega mu- šure, pri katerih je sodelovala kot prirediteljica, inovativno zasnovan kot bralčev ogled predmetov, razstavljenih v različnih oddelkih imaginarnega mu-urednica ali samo kot piska uvodnega dela. Te bro- zeja, ki ni mogel nikoli zaživeti. Monografija tako prinaša pomembna spoznanja za slovensko muzeolo-urednica ali samo kot piska uvodnega dela. Te bro- zeja, ki ni mogel nikoli zaživeti. Monografija tako prinaša pomembna spoznanja za slovensko muzeolo-Delo dr. Lidije Tavčar, rojene leta 1953, je mogoče Delo dr. Lidije Tavčar, rojene leta 1953, je mogoče šure so: Dr. Aleksander Gala-Peter; Prof. dr. Franci gijo ter kulturno in politično zgodovino, ob tem pa odpira vrsto novih raziskovalnih vprašanj, na katera NARODNEGA MUZEJA šure so: Dr. Aleksander Gala-Peter; Prof. dr. Franci gijo ter kulturno in politično zgodovino, ob tem pa odpira vrsto novih raziskovalnih vprašanj, na katera NARODNEGA MUZEJA ovenske razdeliti v štiri večje sklope. Že diplomska naloga ovenske razdeliti v štiri večje sklope. Že diplomska naloga Derganc; Dr. Franc Marušič (1901– 1965), partizanski bo še treba odgovoriti, na primer v zvezi z usodo posameznih darovanih predmetov. Monografija je Derganc; Dr. Franc Marušič (1901– 1965), partizanski bo še treba odgovoriti, na primer v zvezi z usodo posameznih darovanih predmetov. Monografija je Sl na oddelku za umetnostno zgodovino, za katero je Sl na oddelku za umetnostno zgodovino, za katero je zdravnik in družbenopolitični delavec. Imenovano dru-napisana v zglednem in razumljivem jeziku, ki bo zanimivo tematiko nedvomno približal širšemu krogu zdravnik in družbenopolitični delavec. Imenovano dru-napisana v zglednem in razumljivem jeziku, ki bo zanimivo tematiko nedvomno približal širšemu krogu prejela Prešernovo nagrado, jo je usmerila v peda-prejela Prešernovo nagrado, jo je usmerila v peda- štvo je s Klubom prijateljev SVPB Franja in Pavla bralcev. GA V GORICI • 1910–1914 • štvo je s Klubom prijateljev SVPB Franja in Pavla bralcev. GA V GORICI • 1910–1914 • goško polje. Leta 1985 je bila sprejeta na sistemati- goško polje. Leta 1985 je bila sprejeta na sistemati- odkrilo v Aleji zaslužnih pred šempetrsko bolnišni- Doc. dr. Luka Vidmar odkrilo v Aleji zaslužnih pred šempetrsko bolnišni- Doc. dr. Luka Vidmar zirano mesto kustosa pedagoga v Narodni galeriji. zirano mesto kustosa pedagoga v Narodni galeriji. co štiri bronaste kipe posvečene partizanskim co štiri bronaste kipe posvečene partizanskim V letih od 1995 do 2007 je bila vodja Pedagoškega V letih od 1995 do 2007 je bila vodja Pedagoškega zdravnikom. Pri njihovi uresničitvi je bila udeleže- zdravnikom. Pri njihovi uresničitvi je bila udeleže- oddelka v isti ustanovi. Leta 2002 je doktorirala iz oddelka v isti ustanovi. Leta 2002 je doktorirala iz na prav tako Lidija Tavčar. na prav tako Lidija Tavčar. sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena Ustanovitev slovenskega Narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo nedvomno na-Ustanovitev slovenskega Narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo nedvomno na-URESNICENE URESNICENE knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot rodno napredno dejanje, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni rodno napredno dejanje, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni NE sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta NE sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki se ji je avtorica knjige posebej posvetila, razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki se ji je avtorica knjige posebej posvetila, 2003. Istega leta je postala znanstvena sodelavka 2003. Istega leta je postala znanstvena sodelavka je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejav-je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejav-CIJE Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Leta 2004 je pre- CIJE Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Leta 2004 je pre- nostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili nostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili UK jela Valvazorjevo nagrado in leta 2006 pridobila UK jela Valvazorjevo nagrado in leta 2006 pridobila muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v ustanovah (župnijski arhi-muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v ustanovah (župnijski arhi-TR naziv muzejska svetnica. Ta sklop njenega poglo- TR naziv muzejska svetnica. Ta sklop njenega poglo- vi, knjižnice raznih društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Narodni muzej oziroma slovensko vi, knjižnice raznih društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Narodni muzej oziroma slovensko bljenega študija zaokroža elektronska knjiga Homo bljenega študija zaokroža elektronska knjiga Homo Muzejsko društvo v Gorici. • Muzejsko društvo v Gorici. ONS spectator (2009). V drugi sklop spadajo članki, objaONS • spectator (2009). V drugi sklop spadajo članki, objavljeni v muzealski reviji Argo, o obiskih v evropskih vljeni v muzealski reviji Argo, o obiskih v evropskih Prof. dr. Branko Marušič Prof. dr. Branko Marušič REK in izvenevropskih galerijah in muzejih. Tretje ob- REK in izvenevropskih galerijah in muzejih. Tretje ob- US širno področje njenega ukvarjanja je raziskovanje US širno področje njenega ukvarjanja je raziskovanje SK pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na SK pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na O 1910–1914 našem ozemlju. Na to temo je leta 2006 izšla njena O 1910–1914 našem ozemlju. Na to temo je leta 2006 izšla njena P • P • študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v le- študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v le- ISBN 978-961-05-0756-7 ISBN 978-961-05-0756-7 978-961-05-0757-4 ksikonih in enciklopedijah. Leta 2014 so izdali njeno ksikonih in enciklopedijah. Leta 2014 so izdali njeno ˇ ar knjigo Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polo- ˇ ar knjigo Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polo- 25 vC vice 19. stoletja na Kranjskem. Lidija Tavčar nadaljuje 25 € € vC vice 19. stoletja na Kranjskem. Lidija Tavčar nadaljuje Ta z raziskovanjem likovnih ustvarjalk, rojenih v drugi Ta z raziskovanjem likovnih ustvarjalk, rojenih v drugi a polovici 19. stoletja. Leta 2016 (ponatis 2017) je na- a polovici 19. stoletja. Leta 2016 (ponatis 2017) je na- pisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. pisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926). Leta 2019 obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926). Leta 2019 Lidij je sledila monografija o Stephanie Glax de Stadler. Lidij je sledila monografija o Stephanie Glax de Stadler. Kot Goričanka se Lidija Tavčar posveča akvarelistki Iz recenzij Lidija TavCˇar Meliti Rojic. Slednja je bila izredna članica dijaške- GORICI ga društva Vesna na Dunaju, zato je ob promotorju V in predsedniku društva Saši Šantlu, prav tako Gori- A čanu, obravnavana tudi v članku: Vesna v časopi- snih noticah, Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, POSKUS 2021. V zadnjem desetletju nastaja četrti sklop, ka- Znanstvena monografija Poskus rekonstrukcije neuresničenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici MUZEJ mor spadajo besedila z vojno tematiko. Na povabi- – 1910–1914 se ukvarja z izjemno pomembnim poglavjem iz slovenske zgodovine, ki doslej še ni bilo lo Društva vojnih invalidov severne Primorske je za deležno raziskav: načrtovanjem slovenskega Narodnega muzeja v Gorici v zadnjih letih pred prvo sve-GA REKONSTRUKCIJE Delo njihovo publikacijo Pozdrav pomladi napisala več tovno vojno. Avtorica na podlagi številnih virov, predvsem sočasnih časopisnih člankov, ugotavlja, kako © člankov o goriških zdravnikih. Pritegnila jo je tudi je muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki, uresničevalci in darovalci ter kaj so darovali za muzej-Samec, partizanska saniteta, s prispevkoma o bolničarkah. ODNE sko zbirko. Najbolj dragocen prispevek monografije je rekonstrukcija muzejske zbirke (muzealij, arhi-NEURESNICĚNEGA Blaž Sledil je zapis o goriškem partizanskem zdravniku vskega gradiva in knjig), ki se je med prvo svetovno vojno in po njej porazgubila. Utemeljeno je avtori-NAR foto: dr. Francu Marušiču (1901–1965) in zatem o Darin- čino domnevanje o konceptu načrtovanega muzeja, ki bi se najverjetneje približeval modelu deželnih ki Soban (1921–2008), ki je zdravila v Očkovi parti-muzejev. V skladu s tem modelom je avtorica tudi razvrstila in predstavila predmete, za katere je ugoto-ga zanski postojanki. Isto društvo je natisnilo tudi bro- Slovenskega vila, da so bili zbrani za slovenski muzej v Gorici. Osrednji del monografije je metodološko izjemno Lidija TavCˇar šure, pri katerih je sodelovala kot prirediteljica, inovativno zasnovan kot bralčev ogled predmetov, razstavljenih v različnih oddelkih imaginarnega mu-urednica ali samo kot piska uvodnega dela. Te bro- zeja, ki ni mogel nikoli zaživeti. Monografija tako prinaša pomembna spoznanja za slovensko muzeolo-Delo dr. Lidije Tavčar, rojene leta 1953, je mogoče šure so: Dr. Aleksander Gala-Peter; Prof. dr. Franci gijo ter kulturno in politično zgodovino, ob tem pa odpira vrsto novih raziskovalnih vprašanj, na katera NARODNEGA MUZEJA ovenske razdeliti v štiri večje sklope. Že diplomska naloga Derganc; Dr. Franc Marušič (1901– 1965), partizanski bo še treba odgovoriti, na primer v zvezi z usodo posameznih darovanih predmetov. Monografija je Sl na oddelku za umetnostno zgodovino, za katero je zdravnik in družbenopolitični delavec. Imenovano dru-napisana v zglednem in razumljivem jeziku, ki bo zanimivo tematiko nedvomno približal širšemu krogu prejela Prešernovo nagrado, jo je usmerila v peda- štvo je s Klubom prijateljev SVPB Franja in Pavla bralcev. GA V GORICI • 1910–1914 • goško polje. Leta 1985 je bila sprejeta na sistemati- odkrilo v Aleji zaslužnih pred šempetrsko bolnišni- Doc. dr. Luka Vidmar zirano mesto kustosa pedagoga v Narodni galeriji. co štiri bronaste kipe posvečene partizanskim V letih od 1995 do 2007 je bila vodja Pedagoškega zdravnikom. Pri njihovi uresničitvi je bila udeleže- oddelka v isti ustanovi. Leta 2002 je doktorirala iz na prav tako Lidija Tavčar. sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena Ustanovitev slovenskega Narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje je bilo nedvomno na-URESNICENE knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot rodno napredno dejanje, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni NE sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga o tem stanju pri Slovencih, ki se ji je avtorica knjige posebej posvetila, 2003. Istega leta je postala znanstvena sodelavka je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejav-CIJE Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Leta 2004 je pre- nostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili UK jela Valvazorjevo nagrado in leta 2006 pridobila muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke pri posameznikih ali v ustanovah (župnijski arhi-TR naziv muzejska svetnica. Ta sklop njenega poglo- vi, knjižnice raznih društev, šole). Središčno vlogo naj bi opravljal Narodni muzej oziroma slovensko bljenega študija zaokroža elektronska knjiga Homo Muzejsko društvo v Gorici. ONS • spectator (2009). V drugi sklop spadajo članki, objavljeni v muzealski reviji Argo, o obiskih v evropskih Prof. dr. Branko Marušič REK in izvenevropskih galerijah in muzejih. Tretje ob- US širno področje njenega ukvarjanja je raziskovanje SK pozabljenih likovnih ustvarjalk, ki so ustvarjale na O 1910–1914 našem ozemlju. Na to temo je leta 2006 izšla njena P • študija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v le- ISBN 978-961-05-0756-7 ksikonih in enciklopedijah. Leta 2014 so izdali njeno ˇ ar knjigo Vzporedni svetovi. Risarke in slikarke prve polo- 25 € vC vice 19. stoletja na Kranjskem. Lidija Tavčar nadaljuje Ta z raziskovanjem likovnih ustvarjalk, rojenih v drugi a polovici 19. stoletja. Leta 2016 (ponatis 2017) je na- pisala publikacijo Videla sem svet in življenje. Ob 90. obletnici smrti Ivane Kobilca (1861–1926). Leta 2019 Lidij je sledila monografija o Stephanie Glax de Stadler. Document Outline Narodni muzej W 11k23.pdf Ko so Slovenci v Gorici pred prvo svetovno vojno pripravljali Narodni muzej Spremna beseda Zahvala Uvod Zgodovinski kontekst PolitiCňi in kulturni položaj Slovencev na Goriškem Prva istrska deželna razstava goriški zbiralci „narodnega blaga“ Narodni muzej Maribor, 1909 Nacionalni muzeji Slovenski NARODNI MUZEJ V GORICI MUZEJSKO DRUŠTVO IN SOSLEDJE DOGODKOV METODA DELA UvršCˇanje v znanstveno podroCˇje Arheološki predmeti Arhivsko gradivo Etnološko gradivo Fotografija Kartografsko gradivo Knjižno gradivo Likovna umetnost Nabožni predmet Nakit Naravoslovje Notno gradivo in glasbila Odlikovanja Orožje, vojna zgodovina PeCˇatniki Pohištvo TehniCňa kultura Umetnostna obrt Zgodovinski predmeti Numizmatika ZLATA KNJIGA: DAROVALCI–ZBIRALCI Priloga I Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici (upoštevane samo tiste knjige s pridobljenimi dopolnjenimi podatki) Priloga II Seznam podarjenih knjig tujejezicňih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici (upoštevane samo tiste knjige s pridobljenimi dopolnjenimi podatki) SKLEPNE MISLI viri in Literatura IMENSKO KAZALO