#
@e ob praznovanju 60. obletnice konca
druge svetovne vojne je bolj kod kdaj prej po-
stalo oèitno, da tega èasa niso povsod dojeli
na isti naèin. Razmeroma jasno je, da so v dr-
`avah, ki so bile na strani zmagovalcev in v
katerih je po drugi svetovni vojni vladal de-
mokratièni sistem, praznovali osvoboditev. Na
strani pora`encev so tudi zahodni Nemci naj-
pozneje po govoru predsednika dr`ave Ric-
harda von Weiszeckerja pred petindvajsetimi
leti doumeli, da pomeni maj 1945 tudi za njih
osvoboditev od neèloveškega totalitarnega si-
stema. V de`elah pa, v katerih je eno nasilje
nadomestilo drugo, je stvar povsem drugaèna.
Ker je Sovjetska zveza zasedla baltske dr`ave
in del Poljske in zato ni bilo pravega opravièila,
na proslavi v Moskvi ni bilo predstavnika Litve
in Estonije. Nihèe se ne èuti osvobojenega,
bodisi tujega ali domaèega jarma, èe ne sle-
di konkretna svoboda. Posameznik ne bo trdil,
da je svoboden, èe je ušel iz zapora enega re-
`ima, a se je takoj potem znašel v zaporu dru-
gega. Prava osvoboditev torej ne pomeni samo,
da je neko zlo odstranjeno. O pravi svobodi
lahko govorimo samo takrat, kadar so izpol-
njeni doloèeni pogoji: ti so predvsem svobod-
ne in tajne volitve, dosledna loèitev oblasti,
to se pravi loèitev zakonodaje, izvršne obla-
sti in sodstva, ter svoboda mišljenja in govora.
To pomeni tudi veèstrankarski sistem, prisot-
nost svobodnih pluralitiènih medijev in seveda
dosledno spoštovanje èlovekovih pravic.
Ob 70. obletnici pakta Hitler-Stalin in
nemškega napada na Poljsko 1. septembra letos
se je pokazalo, da se zgodovinske interpreta-
cije dogajanja še vedno moèno razhajajo. Ruska
in poljska interpretacija druge svetovne voj-
ne si diamentralno nasprotujeta. Pred spomin-
sko slovesnostjo v Gdansku (Danzig) 1. sep-
tembra letos je bil moèan medijski spopad med
Poljsko in Rusijo o krivdi v drugi svetovni voj-
ni. Medtem ko je veèina v Rusiji preprièana
o tem, da je bil pakt Hitler-Stalin upravièen,
ker so se zahodne demokracije z Nemèijo v
Münchnu leta 1938 sporazumele in Sovjetska
zveza ni imela druge izbire, kot da s tem, da
sama podpiše sporazum z Nemèijo, skuša pre-
preèiti nemški napad, so javnomnenjske an-
kete na Poljskem pokazale, da veèina šteje Sov-
jetsko zvezo med agresorje druge svetovne
vojne. Ker je obstajala nevarnost, da bo na pro-
slavi v Gdansku prišlo do škandala, je mini-
strski predsednik Vladimir Putin dan prej v
“Pismu Poljakom” v poljskem èasopisu Ga-
zeta Wyborcza skušal nekoliko pomiriti duhove
s tem, da je priznal, da je bil pakt Hitler-Stalin
nemoralen in “brez slehernega dvoma vreden ob-
sodbe”, ob`aloval pa je tudi pokol veè tisoè polj-
skih oficirjev v Katinskem gozdu (Katyn), ki
ga je izvedla Rdeèa armada. V Gdansku sta po-
tem premier Vladimir Putin in poljski premier
Donald Tusk na skupni tiskovni konferenci
napovedala, da se interpretaciji zgodovine sicer
še naprej razhajata, da pa sta se obe strani do-
govorili, da bosta problematiko skupaj anali-
zirali. Tusk je še dodal, da bosta v ta namen
na Poljskem in v Rusiji ustanovljena poseb-
na skupna raziskovalna inštituta.
:!
>?@!.
7
, 
D7 
7



 
 ;
 
%##
 D0 
 



 
 
 
!



   



!

;


	






Pravzaprav Putinove besede ne vsebuje-
jo niè novega. Po oceni Frankfurter Allgemei-
ne niso veè kot “prijazna embala`a”.1 Sicer
je, potem ko je govoril o tem, da je usoda ru-
skega naroda zaradi totalitarnega re`ima zaz-
namovana in da ruski narod predobro razu-
me èustva Poljakov v zvezi s Katinom, res iz-
javil, da je potrebno na obeh straneh spomin
na `rtve tega zloèina ohraniti, kar je nekaj
novega, saj je vojaško sodstvo zadnja leta
zavraèalo vsak poskus sodnega preganjanja
z argumentom, da so mno`iène ustrelitve us-
trezale takratnemu pravnemu sistemu. V isti
sapi pa je Putin obdol`il “zahodne demokra-
cije”, torej Veliko Britanijo in Francijo, da
so v Münchenskem sporazumu 29. septembra
1938, ki ga je britanski premier Chamberlain
oznaèil kot “peace of our time”, skušali Hit-
lerjevo agresijo preusmeriti na vzhodno Evro-
po in s tem onemogoèili pravoèasno obliko-
vanje skupne fronte proti fašizmu. Na tem
mestu pa je potrebno opozoriti na to, da sta
se ruski zunanji minister Litvinov in nemški
veleposlanik von Schulenberg `e leta 1938 do-
govorila, da mediji v obeh dr`avah ne bodo
napadali Hitlerja oz. Stalina. Stalin je 10.
marca 1939 izjavil, da zahodne sile `elijo SZ
našèuvati proti Nemèiji, “da bi spro`ili konf-
likt, za katerega ni nobenih oprijemljivih raz-
logov”. Ker pa je bil Litvinov bolj za zbli`anje
odnosov z Veliko Britanijo in Francijo, ga
je Stalin odstavil in imenoval 3. maja 1939
za novega zunanjega ministra Molotova, ki
mu je slepo sledil. Hitler je 15. in 16. mar-
ca zasedel še ostali del Èeškoslovaške (Rest-
Tschechei). Bila so tudi pogajanja med Ve-
liko Britanijo, Francijo in SZ. Stalin, ki Hit-
lerju gotovo ni zaupal, je hotel imeti odprte
vse opcije. A ker je zahteval, naj mu zahodni
zaveznici dovolita prost prehod skozi Poljsko
in Rumunijo, èe bo Nemèija napadla SZ, in
sta Velika Britanija in Francija to odkloni-
li, so se pogajanja zavlekla. Vsega tega Pu-
tin ni povedal.
Putin je obsodil tudi Poljsko, ker je `e leta
1934 s Tretjim rajhom podpisala nenapadalni
pakt, kot da bi bilo to isto kot pakt, ki ga je
Sovjetska zveza sklenila z Nemèijo. Po Pu-
tinu so si vse strani oprtale krivdo, oz. kot
se je on izrazil, zagrešile napake, zato si ne
more nihèe enostransko izbrati samo rozin.
Za vzgled naj bi bili Poljski in Rusiji nemško-
francoska in nemško-poljska sprava, pri tem
pa ni niti z besedico omenil, da je bil pred-
pogoj za tako spravo nemško priznanje krivde
za zloèine med drugo svetovno vojno. Putin
je skušal rusko krivdo postaviti na isto raven
kot poljsko, èeš da ima tudi poljska zgodo-
vina v 20. stoletju temne pege. Nato je pred-
lagal, naj obe strani premagata breme nezau-
panja in predsodkov iz preteklosti. Zgodo-
vine se ne da spreminjati po politièni ko-
njunkturi, je še dodal, s èimer je seveda in-
direktno obsodil te`nje v baltskih de`elah,
na Poljskem in v Ukrajini, da bi stalinistièni
zloèini dobili mesto v evropski zavesti.
Dejansko pa se to, kar Putin obsoja, do-
gaja danes prav v Rusiji, in sicer èisto v tra-
diciji komunistiènega re`ima od zaèetka na-
prej, ko so spreminjali zgodovinske knjige,
brisali neljube osebe celo s fotografij, tajili
doloèena dokazljiva dejstva oz. ponarejali pri-
kaze dogodkov. Tako so npr. dolga desetletja
do prevrata trdili, da so oficirje v Katinskem
gozdu ubili Nemci. Prišlo je do pravih ab-
surdov, ker so nekateri, ki so bili nekoè na
oblasti, naenkrat padli v nemilost oz. pod-
legli v èistkah in so potem brez sledu izgi-
nili s fotografij in zgodovinskih knjig, èe pa
to ni bilo mogoèe, so èez noè dobili diame-
tralno nasproten obraz. Po vojni je Stalin si-
cer priznal napake, obenem pa je kreiral zgo-
dovinski mit o vlogi Sovjetske zveze med dru-
go svetovno vojno kot najveèje nasprotnice
fašizma in nacizma. Hrušèov je deset let poz-
neje, leta 1956, obraèunal s Stalinom in iz-
postavil njegovo odgovornost za sovjetski vo-
jaški poraz leta 1941. Ko je prišel Bre`njev leta
:!
 #
1964 na oblast, je Stalina takoj postavil po-
novno na piedestal. Kritika Stalina in nje-
govih voditeljskih sposobnostih je veljala za
izdajo. In Sovjetska zveza je veljala za miro-
ljubno dr`avo. Niso samo na novo pisali zgo-
dovinskih knjig, cenzurirali so tudi memoar-
sko literaturo.
V prevratnem èasu so zgodovinska dejstva
zopet prišla na površje, slišale so se jasne be-
sede o stalinistiènem terorju, Sovjetska zveza
je naenkrat priznala obstoj tajnega protokola,
po katerem sta si Nemèija in SZ razdelili
vzhodno Evropo na interesne sfere. Doku-
ment sam je postal dostopen šele leta 1992.
Decembra 1989 je sovjetski parlament pakt
Hitler-Stalin obsodil. Generalni sekretar Mi-
hail Gorbaèov je priznal poboj poljskih ofi-
cirjev kot zloèin in predal poljskemu pred-
sedniku Jaruzelskemu dve škatli dokumen-
tov. Danes se uradna interpretacija zgodo-
vine zopet obraèa nazaj, vloge Sovjetske zveze
med drugo svetovno vojno ponovno naj ne
bi kritièno preuèevali. Sicer ne more veè ne-
girati obstoja pakta in tajnega protokola,
vendar Moskva skuša opravièiti okupacijo
vzhodne Evrope med 2. svetovno vojno. Ru-
ski predsednik Dimitrij Medvedjev je v zaèet-
ku leta ustanovil komisijo, ki naj bi se bo-
jevala proti “ponarejanju zgodovine”. Pre-
preèevala naj bi zgodovinopisje, ki škoduje
ruskemu narodu – z drugimi besedami, ki kri-
tièno presoja in analizira 2. svetovno vojno
in vlogo Sovjetske zveze. Rusija je ostro nas-
protovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme,
nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma
z nacionalsocializmom – in seveda temu, da
bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spo-
minjal na `rtve nacionalsocializma in komu-
nizma. Zunanje ministrstvo je celo zahtevalo,
naj se izda nova resolucija, ki poudarja od-
loèilno vlogo Sovjetske zveze pri zmagi nad
nacionasocializmom. Ob obletnici zaèetka
vojne je ruska zunanjepolitièna obvešèevalna
slu`ba izdala priroènik tajnih dokumentov,
ki naj bi dokazal, tako upokojeni KGB ge-
neralmajor Lev Sozkov, da SZ ni imela druge
izbire, kot da podpiše pakt o nenapadanju,
ker sta Velika Britanija in Francija podpisali
sporazum, ki je potrdil Hitlerjevo razdelitev
Èeškoslovaške. S paktom Hitler-Stalin pa da
si je SZ kupovala èas, potem ko je Zahod iz-
dal Stalina. Estonija, Litva in Latvija naj bi
prostovoljno privolile v sovjetsko domina-
cijo in zato ni moè govoriti o okupaciji teh
de`el. Te trditve so naletele na ogorèenje v
baltskih dr`avah, oznaèili so jih za sramot-
ne in spomnili na stotisoèe umorjenih in po-
slanih v gulage. Ta publikacija naj bi tudi po-
trdila, da je bila Poljska unièena zaradi krat-
kovidnosti poljskih politikov. Usodno naj bi
bilo, da sta Pilsudski in njegov zunanji mi-
nister kooperirala z Nemèijo. Poljska je pre-
preèila, da bi se Nemèija znašla med dvema
frontama – na eni strani Francija in Velika
Britanija, na drugi SZ. V resnici pa je bil
vzrok, da do tega ni prišlo, zahteva SZ, da
lahko nemoteno s svojo vojsko vkoraka na
Poljsko.
Toda tudi na Zahodu zahteva kritièno
zgodovinopisje marsikateri popravek. Po tim.
political correctness je nacionalsocialistièni si-
stem nekaj absolutno drugega kot komuni-
stièni, zato se prepoveduje vsaka primerja-
va. Komunizem naj bi bil najveèji sovra`nik
fašistiène ideologije. Pod to pretvezo so si ko-
munisti prisvojili pridevek “antifašist”. Dejs-
tvo je, da je Sovjetska zveza zaèela drugo sve-
tovno vojno na strani nacistiène Nemèije in
da je bila nemška zaveznica dve leti. Sovjetska
zveza torej ni stopila v drugo svetovno voj-
no 22. junija 1941, temveè `e leta 1939. Nem-
èija je 1. septembra 1939 napadla Poljsko, Sov-
jetska zveza pa je zasedla del Poljske 17. sep-
tembra. Sovjetska zveza je potem leta 1940
zasedla in prikljuèila baltske dr`ave Estonijo,
Latvijo in Litvo ter napadla še Finsko, ki pa
se je zoperstavila. Za vse to je bil podlaga pakt
Hitler-Stalin oz. pakt Ribbentrop-Molotov
:!
	






– poimenovan po zunanjih ministrih – o ne-
napadanju, ki je bil podpisan za 10 let, de-
jansko pa je trajal do Operacije Barbarossa
22. junija 1941, torej do nemškega napada na
SZ. Podpisala sta ga 24. avgusta (z datumom
23. avgusta) 1939 nemški zunanji minister
Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar
za zunanje zadeve Vjaèeslav Mihajloviè Mo-
lotov v Stalinovi prisotnosti. Prisoten je bil
tudi nemški poslanik Friderich-Werner Graf
von Schulenburg. 28. septembra pa je bil
podpisana še manj znana t. i. “Mejna in pri-
jateljska pogodba” ¡“Grenz- und Freundsc-
haftsvertrag”¿. Oba sporazuma sta imela tudi
tajni dodatni protokol, ki je doloèal interesna
obmoèja obeh dr`av. Praktièno je predvideval
medsebojno podporo obeh dr`av pri okupa-
ciji sosednih ozemelj. Stalinu naj bi pripa-
dal vzhodni del Poljske, Litva, Latvija, Esto-
nija, Finska, Besarabija, Hitlerju pa Poljska
do rek Narev, Visla in San.
Sodelovanje obeh dr`av je bilo zelo obširno
na vseh mogoèih podroèjih. Podpisali sta tri
gospodarske sporazume – pogajanja so se zaèela
`e aprila 1939 –, tako da lahko danes reèemo,
da je Sovjetska zveza financirala Nemèiji za-
èetek vojne, ker je pomagala oboro`iti Nem-
èijo. Nemška vojna industrija je bila izredno
odvisna od surovin, ki jih sama ni imela. Iz
Sovjetske zveze je uvozila 40 % nafte, 30% ni-
klja, 70 % fosfata. Sovjetska zveza ni prispevala
samo lastnih surovin, uva`ala je tudi surovine
za Nemèijo, ker tega Nemèija zaradi angleš-
kega bojkota ni mogla uvoziti sama. Preko
Sovjetske zveze so Nemci uva`ali kovine in
druge surovine z vsega sveta.2
Èez noè je SZ preusmerila vse komuni-
stiène partije. Konec septembra je bila direk-
tiva iz Moskve: „Danes v ospredju ni borba
proti fašizmu, temveè tista proti kapitalizmu.“
V slepi pokornosti so komunisti sledili tem
smernicam. Stalin je nemške komuniste brez
nadaljnjega predal gestapu. Tudi Judje, ki
so be`ali v Sovjetsko zvezo, so bili deporti-
rani v taborišèa v Sibiriji.
Nemško okupacijo so spremljali mno`ièni
umori, deportacije, koncentracijska taborišèa,
genocid, preganjanje, zanièevanje èloveko-
vih pravic, sovjetsko prav tako.
1. Reinhard Veser, „Freundliche Verpackung“,
Frankfurter Allgemeine Zeitung, 2. 9. 2009.
2. Thierry Wolton, Rot-Braun. Der Pakt gegen die
Demokratie von 1939 bis heute, Aus dem
Französischen von Hainer Kober, Hoffmann und
Campe, Hamburg 2000.
:!
 #
1. Nekaj uvodnih misli
Pred nami je tretja okro`-
nica pape`a Benedikta XVI.
Ljubezen v resnici (Caritas in ve-
ritate). Prvi dve Bog je ljubezen
(2005) in Rešeni v upanju
(2007) imata izrazito teološko
vsebino, èeprav jima ne manjka
niti antropološko-dru`bene, ki
je znaèilnost nove. Vendar tudi
pri novi okro`nici ne smemo
prezreti teoloških izhodišè, ki
bodo v besedilu ovrednotena.
Cerkvena in dru`bena jav-
nost je okro`nico prièakovala
`e prej. Po nekaterih neurad-
nih informacijah naj bi izšla ob
40-letnici okro`nice Pavla VI.
O delu za razvoj narodov (Po-
pulorum progressio, 1967). Nje-
no sporoèilo naj bi nadaljevala
glede na sedanje svetovne raz-
mere. Nekaj vsebinskih zasnov
in utrinkov nove okro`nice je
bilo èutiti `e v letošnji novo-
letni poslanici Benedikta XVI.
Z odpravljanjem revšèine gradi-
mo mir (CD-Nova serija 11,
Ljubljana 2008).
Èeprav okro`nico prišteva-
mo k dokumentom, ki obrav-
navajo dru`bena vprašanja, pri-
naša prvenstveno antropološ-
ke prvine, ki zadevajo èloveka
in dru`bo. Èlovek (oseba – per-
sona) je nosilec, dejavnik in cilj
vsega dru`benega `ivljenja. Èe-
prav je tudi dru`beno bitje (ens
sociale), ki v odnosu do druge-
ga spoznava in dopolnjuje sebe,
ni zgolj del mno`ice, v kateri
bi se njegova individualnost iz-
gubila. Dru`beno vprašanje je
v bistvu antropološko vpraša-
nje; dru`bo moremo pravilno
dojeti le na osnovi pravilnega
razumevanja èloveka, ki je v lu-
èi Bo`jega razodetja (Bo`jega
naèrta) Bo`ja podoba, dele`en
osebnega dostojanstva in pokli-
canosti.
Oèitek, da dru`beni nauk
Cerkve ponuja “tretjo” pot
med kapitalizmom in komu-
nizmom, ki jima danes prište-
vamo še liberalni kapitalizem,
se je pre`ivel. Cerkev se ne uk-
varja s politiko, paè pa jo v
duhu evangeljskega nauka nav-
dihuje, da bo slu`ila promociji
èloveka, se pravi uveljavitvi nje-
govega dostojanstva in poslans-
tva. Kot tak je dru`beni nauk
Cerkve sestavni del moralne
teologije, ta pa obravnava èlo-
vekovo individualno in dru`-
beno razse`nost in dejavnost.
Zato se okro`nica manj ukvarja
z analizo in obsodbo sedanje-
ga svetovnega stanja, ampak v
duhu kršèanske etike, uteme-
ljene na zdravem razumu,
evangeljskem nauku in svoji
dvatisoèletni izkušnji odpira
poti v prihodnost.
2. Vsebinske zasnove in
poudarki
Predstavitev vsebinske za-
snove okro`nice ima namen
prikazati glavna vprašanja, ki
jih le-ta obravnava. Hkrati `eli
navesti nekaj najbolj `goèih in
zanimivih segmentov, ki bi za-
slu`ili podrobnejšo obravnavo.
O tem kdaj drugiè. Sledeè za-
snovi okro`nice navajamo vse-
bino uvodnega in sklepnega
dela ter šestih poglavij. Vsebin-
sko predstavitev povzemam po
besedilu, ki je bilo na voljo
dru`benim obèilom ob pred-
stavitvi okro`nice v Vatikanu
7. julija 2009 (prim. Medna-
rodno oglaševalsko agencijo
ZENIT, 7. julija 2009).
V uvodnih besedah je ljube-
zen oznaèena kot temeljno vo-
dilo (gibalo) dru`benega nauka
Cerkve. Vendar ljubezni ne ra-
zumemo vsi enako; prihaja do
razliènih tolmaèenj, kdaj zelo
subjektivnih in nasprotujoèih si.
Ljubezen brez opore v resnici se
pogosto sprevr`e v èustvenost,
sentimentalnost. Dru`beni raz-
voj potrebuje resnico, ki jo izra-
`ata dve naèeli: naèelo praviè-
nosti in skupnega dobrega (iu-
stitia, bonum commune). Gre
za etièni kategoriji, ki morata v
dru`bi (grško pólis) dobiti tudi
institucionalizirano obliko (z za-
koni in predpisi). Obe naèeli sta
v slu`bi promocije èloveka in
dru`be.
Prvo poglavje se navezuje
na okro`nico Pavla VI. O delu
za razvoj narodov, ki govori o
celostnem razvoju vsega èlove-
ka in vsakega èloveka. Naèelo
je postavil `e 2. vatikanski kon-
cil v pastoralni konstituciji Cer-
kev v sedanjem svetu (1965),
okro`nica pa je spoznanja raz-
širila in poglobila. Razvoj je
prikazan kot “poklicanost” èlo-
veštva, ta pa je v bistvu prese`-
na (transcendentna). Ima na-
5


*

 
E	=.
B1;
9#




;
9%
'