IZVESTJA Muzejskega društva za Kranj Letnik XII. Slike v ljubljanskih cerkvah okolr^^^t^^^v Spisal V. Steska. * Približno do Hrenovih časov je bilo po naših cerkvah malo oljnatih slik. Holj pogostoma so se nahajale po gotskih cerkvicah slike na mokro steno, in sicer ne le po mestih, ampak tudi po oddaljenih podružnicah. Primož Truber piše, da je dal njegov oče kot - ključar podružnice sv. Jerneja na Raščici preslikati cerkev nekemu hrvatskemu slikarju. Kmalu potem (1. 15 28.) so jo Turki požgali.1) Preprosti ljudje bolj cenijo kipe kakor slike še dandanašnji in prav tako je bilo tudi v prejšnji dobi. Naše cerkve so tedaj krasili izrezljani altarji in kipi, slike so se primeroma pozno pojavile. Do Valvasorja so bile oljnate slike še redke, a prav tedaj se je vršil preobrat. Res je, da nam Valvasor le malo pove o tedanjih slikah, vender pa omenja semintja kako lepšo sliko. V Ljubljani zaznamuje sliko velikega altarja v stolnici kot delo beneškega slikarja Liberija;2) sliko velikega altarja v frančiškanski cerkvi pripisuje nekemu beneškemu slikarju;3) mimogrede omenja tudi Gladičeve slike v frančiškanskem križnem obhodu in Almanachovc v obednici ter Palmovo v kapucinski cerkvi.4) ') Letopis Mat. Slov. 1891, str. 137. 2) Valvasor, Ehre d. H. Kr. XI, 688. ») Ibidem XI, 692. *) Ibidem XI, 695. Natančneje pa nam našteva oljnate slike ljubljanskih cerkva ok. 1. 1715 dr. Gregor Dolničar v dodatku svoje ljubljanske kronike: Annales Urbis Labacensis. Naj tu stoje razvrščene, kakor jih Dolničar sam navaja. V stolnici: i. Sv. Nikolaj. Slikal pl. Liberi. 2. Presv. Trojica. Tintoretto. 3. Sv. Trije kralji. Jan. Gladich. 4 Sv. Dizma. Julij Quaglio. 5. Presv. Trojica. Nikolaj Bambino. 6. Sv. Filip. Neri. Arhangel Riziolini iz Rima. Vso cerkev je na presno slikal Julij Quaglio. V frančiškanski cerkvi Marijinega vnebovzetja: 1. Veliki altar Marijinega vnebovzetja. Nikolaj Bambino. Njegovih je tudi 13 drugih. 2. Vstajenje, rojstvo M. B. . . . Bon. 3. Sv. Anton. Osvald Orniex, frank (eines Frankhen). 4. V križni kapeli slika za večernice. Beluzzi. 5. Annunciata. Ferdinand Steiner. 6. Sv. Anton. Jan. Gladich 7. Sv. Frančišek Ser. v obednici. Almenaco Belga. V kapucinski cerkvi sv. Janeza Evangelista: 1. Veliki altar sv. Janeza Ev. Jakob Palma 2. Sv. Feliks. Janez Jurij Remb iz Radovljice. V avgust i nski cerkvi Marijinega oznanjenja: 1. Sv. Lucija. Frančišek Remb iz Radovljice. 2. Sv. Cecilija. Jurij Adam pl. Grimbschitz 3. Sv. Valentin. Ludovik de Cleris iz Belgije. V komendski (k rižanski) cerkvi Marije Pomagaj: 1. Marija Pomagaj. Rottmeyr. 2. Sv. Elizabeta. Janez Schoonjaus, ces. dvorni slikar. 3 Sv. Jurij. Altomonte. Pri sv. Jakobu ali pri jezuitih: 1 Sv. Jakob. Jan. Gladich. 2. Snemanje Kristusa s križa. Ant Schoonjaus. 3. Sv. Ignacij. Nikolaj Bambino. 4 Sv. Jožef. Frančišek Remb. V diskalceatski cerkvi sv. Jožefa: 1. Sv. Janez Ev. Anton Schoonjaus. 2. Sv. Liborij. Sebastijan Verporti. Item Mater Dolorosa. 3. Slika za večernice. Janez Jurij Remb. Pri sv. Mihaelu ali pri ki ar i sah: I. Sv. Klara. Janez Gladich. 2. Presv. Jezusovega Srca Frančišek Remb. V uršuli h s ki cerkvi: Sv. Uršula. Peter Owereg iz Antwerpena. V vrsti slikarjev se torej imenujejo: Almanach, Alto-montc, Bambino, Beluzzi, de Clerich, Gladich, Grimbschitz, Liberi, Orniex, Owereg, Palma, Quaglio, Remb, Rizziolini, Rottmeyr, Schoonjaus, Steiner, Verporti. Kdo so ti slikarji? Poglejmo vsakega posebej. Almanach (Allmenaco) iz Antverpena v Belgiji je po imenu na Kranjskem znan slikar. Slikal je na presno po raznih gradovih, pa tudi z oljnato barvo portrete in druge slike. Slikal je na primer v Bokalcih pri Dobrovi (Strobelhof) Ta gradič je na novo sezidal Volk Sigmund baron Stroblhof (1645—1707). V tem gradiču je živel Almanach več let/') Še sedaj se nahajajo tu stare freske z letnico 1693, zlasti v elipsni sobi, imenovani »Dionizijevo uho«. V teh freskah prevladuje rdečkasta barva. Valvasor navaja poleg teh slik slike") v frančiškanskem refek-toriju7) in Iškem turnu.rt) Krbcrg") ga hvali in Kukuljevič10) pojasnjuje, da sta od Krberga imenovana portreta baron Ivan Daniel Erberg in njegova soproga Margareta roj. Dinzel. Slikana sta bila baje portreta 1. 1667 (?). V zagrebški metropolitski knjižnici se nahajajo med bakrorezi in risbami, ki jih je Valvasor zbral in v 18. knjigah vezati dal, v 17. knjigi sledeče izvirne Almanachove risbe: grad VVagcnsberg (list 86.), Ljubljana(1. 87.) ') Blätter aus Krain. 1864, 55. •) Valvasor. XI. 566 sodi o njem: Treffliche Zimmer mit künstlichen Mahlercycn von dem berühmten Mahler Almanach und Andren ausgeziert. 7) Ibidem. XI. 692. In dem Kloster ist das Refectorium wol gc-mahlt von dem berühmten Künstler Almanach. •) Ibidem. XI. 577. Jetzt ist es (Turnigg) auch mit vielen Mahlercycn von dem trefflich berühmten Pensei deß Almanachs bereichert. ") Versuch einer Literaturgesch. Krains 1. 1825. v dostavku: Almanach war ein sehr guter Maler im 17. Jahrhundert, von welchem auch Valvasor rühmliche Erwähnung macht; man hat viel Arbeiten von ihm in Krain. In Lustthal sind 2 vortreflliche Familienportraits von seiner Hand. '") Slovnik umjetnikah jugoslavenskih. 185s str. 10. in kranjski scljak, leno in preprosto sedeč (I. 231.). Pod vsemi tremi stoji podpis: Almanach fecit. Altomonte Martin je bil rojen 8. maja 1657. v Neapolu jn je umrl 14. septembra 1745. v samostanu sv. Križa na Nižjcavstrijskem. Že v I5. letu je bil v Rimu učenec Jan. Gaullija in Karola Maratta, pozneje dvorni slikar poljskega kralja Jana Sobieskega, od 1. 1703. slikar na Dunaju, od 1. 1720. v Lincu ; naposled je vstopil v cistercijanski samostan11). Bellucci Anton je bil rojen 1. 1654. v »Pieve di Soligo« pri Trevisu. Umrl je ali 1. 1715. ali 1726. Slikal je na Dunaju, v Düsseldorfu, v Londonu in Benetkah. Njegove slike kažejo fino tehniko, a tudi hrepenenje po efektu. V kompozicijah je izviren.,2) Bambino Nikolaj™) je živel 1. 1714. v Benetkah. Ludovik de Clerich je bil iz Belgije. V zapisnikih kranjskih deželnih stanov je pogostoma imenovan »deželni slikar«. Naj-brže je bil dekoracijski slikar za jezuitsko gledišče, katero so stanovi podpirali. Deželni zbor mu je dovolil včasih znamenite podpore, tako na pr. 1. 1679. vsoto 75 gold., 1. 1684 zopet itd.11) Gladič Janez Frančišek je bil rojen na Reki (Fiume). Opravljal je službo ces. pobiravca naklade na les. Žena njegova je bila iz Ljubljane roj. pl. Rerenberg. Umrl je v 28. letu svoje starosti. Največ njegovih slik se je nahajalo v Ljubljani. Dr. Gregor Dolničar piše"1): »Kdor pogleda njegove slike in opazuje njih umetnost, se mora čuditi, kako se je mogel vzpeti tako visoko že v mladih letih.« Njegov sin Jurij Andrej, rojen na Reki II. februvarja 1659, je postal 1. 1689. ljubljanski ") Allg. Künstler-Lexikon. Müller-Singer. I. 21. ,s) Müller-Singer. Ibidem. I. 100. ,s) Farna kronika pri sv. Jakobu v Ljubljani piše ad ann. 1714.: Petrus de Codeiii pro altari marmorco eleganti S. Ignatii donavit 843 (1. Germ. v. = 1000 fl. Carn. val. practerea exsolvit imaginem s. Parentis Venetiis curatam a pietore Pampini satis celibri 80 seudis. >*) P. pl. Radič v Letop. Matice Slov. 1880, str. 23. '■'■) »Academia Unitorum« v ljublj. Rudolfinumu. kanonik in 1. 1714. stolni dekan. Valvasor je slikarja Gladiča visoko cenil. lti) Gritnbscliitz baron JurijAdam je bil rojen 25. marca 1667. na Rečici pri Bledu. Oče je bil Janez Ludovik, mati Barbara List pl. Sigerstorff. Učil se je najprej doma, potem je potoval. V Rimu je bival dolgo in se učil slikarstva pri slavnem Marattu, potem stavbarstva in vojništva. Doma je postal sodni prisednik in cesarski svetnik. Oženil se je z baronico VVintcrhofen. Otrok ni imel. L. 1712. je otvoril v svoji hiši nekako slikarsko akademijo. Bil je tudi politiški in stavbarski pisatelj.,7) Liberi Pictro Cavalicre (imenovan Libertino) je bil rojen v 1'adovi 1. 1605. in je umrl v Benetkah 1. 1687. Bil je vsestranski umetnik, dober risar, toda v poznejši dobi manirist. Mnogo njegovih slik je še ohranjenih po cerkvah in akademijah.18) Sv. Nikolaja je slikal, kakor poroča Historia Cathedralis Ecclesiae Lab., 1. 1674. Orrtiex Osvald. Ta slikar je sicer neznan. Dolničar ga piše s črko n, k večjemu u. Kukuljevič 1") pa čita zv — torej Orvviex. Oivcreg Peter. Ta je morda Peter Werex, o katerem poroča Dolničarjeva kronika, da je umrl 13. februvarja 1715. slavni slikar P. Werex iz Antwcrpena, ki se je proslavil za večno s svojimi izvrstnimi slikami.20) Werex je znan kot Valvasorjev sotrudnik.21) <") Ehre d. H. Krain. XII. str. 103. govoreč o Rečanih: Von welchen erst vor wenig Jahren Herr Gladich oder Gladitsch alhier zu Fiume gestorben, welcher ein so berühmt und fürtrefflicher Mahlcr gewesen, daß man seines Gleichen in hiesigen Landen zu seiner Zeit nicht gehabt hat. — XI. 602. pišoč o frančiškanskem samostanu: So sind auch im Kreutzgange deß Klosters etliche schöne Mahlercycn, insonderheit von dem Gladich, der den Pinsel trefllich-wol geführt und in der Mahlercy künstlich gewest. ") Izvestja muzej, društva. 1900. str. 151. le) Müller-Singer, o. c. III. 2. ">) Slovnik um. jugosl. str. 328. • ) Izvestja muz. društva. 1901. str. 175. 31) Radič v Letopisu M. SI. 1880. str. 20. Palma Giovane je bil. rojen v Benetkah 1. 1544. in je umrl 1. 1628. Učil se je v Rimu, v Urbinu in Benetkah po slikah največjih mojstrov. Dobival je silno naročil, zato je slikal prehitro in na kvar svoji velikanski zmožnosti.22) Remb Frančišek Karol je bil rojen v Radovljici 1. 1674. Očetu je bilo ime Janez, materi Uršula. Od mladosti se je vadil risati in slikati, potem je odšel v Benetke in naposled v Rim, kjer se je učil tri leta na akademiji in dobil tudi darilo. Leta 1703 je odšel v Gradec, čez šest let na Dunaj. L. 1715. je postal vodja Lichtensteinove galerije. Dolničar trdi, da bi bilo treba mnogo časa, preden bi naštel vsa dela, s katerimi se je Remb ovekovečil. ") Jos. Wastler24) trdi, da ga je podpiral v Italiji bivajočega grof Ignacij Marija Attems. Po svoji vrnitvi iz Italije je slikal stopnjišče v Attemsovi palači V Attemsovi galeriji so štiri velike oljnate slike po 4m široke: rop Sabink, vjetje kralja med pojedino, David in Urija in alegorijska slika, poleg več manjših slik V deželni galeriji so štiri slike, tri mitologijske vsebine in ena iz starega zakona v duhu tedanjega časa2r). Slikal je tudi sv. Frančiška Pavlanskega za cerkev »am Gries« in sv Uršulo za uršulinke. Na Dunaju je slikal za Kremsmünster 1. 1712. altarni sliki: smrt sv. Benedikta, Kristusa na križu in 13 manjših slik, ki so prej visele ob cerkvenih stebrih. Šest jih je pogorelo 1. 1866 , dve sta ohranjeni v samostanski zakladnici, in 6 jih je v cerkvi »zu Pfarrkirchen«. Sliki v zakladnici predočujeta bavarskega vojvodo Tasilo, ki najde od mrjascev končanega sina. Cerkvene slike predstavljajo svetnike: Sv. Urha v boju •*) Müller-Singer, o. c. III. 363. J3) Biblioth. Publica Labac. Gl. Izvestja muz. dr. 1900. str. 165. Longum hic foret, quae opera ab eo ad nominis immortalitem in lucem prodierint, recensere. ") Steierisches Künstler-Lexicon, Graz. 18S3. str. 139. a:) Glej tudi H. Schwach: Führer durch die Landes-Bildcrgalerie in Graz. 1899. str. 5. proti Ogrpm, sv. Volbenka kot učitelja bavarskih princesinj, sv. Emilijana v boju proti Mavrom, sv. Kunigundo soprogo cesarja Henrika, ki dokaže svojo nedolžnost stopajoča čez razbeljeno železo, sv. Bonifacija razdeljujočega škofije škofom, in kronanje Karola Velikega. L. 17 12. je slikal tudi sv. Aleksandra, papeža in mučenca, ki se tudi nahaja v samostanski galeriji-"). V prejšnjem seznamu se imenujeta dva Remba: Frančišek in Janez Jurij. Ali sta res dva Remba bila slikarja, ali je to le pomota Dolničarjeva, nisem mogel dognati. Quaglio Julij je po svojih freskah v stolnici pri nas dovolj znan. Rojenje bil v »Laino« pri Komskem jezeru 1. 1668. V Ljubljani je slikal od 1. 1703. do 1706. Oljnato sliko sv. Dizme je dovršil doma po zimi 1. 1703./1704. Umrl je v svojem rojstnem kraju 1. 1751.-7) Ricciolino Mihaelangelo je bil rojen 1. 1654. v Rimu in je ondi tudi umrl 1. 1715. Njegov lastni portret se nahaja v Florenci, njegove slike pa v Rimu po cerkvah in privatnih zbirkah.28) Dolničar ga pomotoma imenuje Arhangel. Rottmayr pl. Roscnbaum Janez Franc Mihael je bil rojen v Ljubnem (Laufen) na Solnograškem ok. 1. 1660. Umrl je na Dunaju 1. 1730. Učil se je v Benetkah. Deloval je najprej v Solnogradu in slikal cerkvene slike. L. 1685. je šel na Dunaj, kjer je bil dvorni slikar Leopolda L, komorni slikar Jožefa II. in Karola VI. in bil povzdignjen med plemstvo. Slikal je oljnate slike in na presno. Njegove slike se nahajajo na Dunaju, v Gradcu, Solnogradu, v Vratislavi, Pasavu i. t. d.2") Schoonjaus Anton je bil rojen v Antverpcnu 1. 1650. in je umrl na Dunaju 1. 1826. V zgodnji mladosti je odšel v »") Müller-Singer: Künstlerlexikon IV. str. 39 ima le slaboten izpisek iz Wastlerja. »') Smrtno letnico so doslej navajali vsi 1. 1720. Glej: Müller-Singer, o. c. III. str. 505. Ondotni župnik Alojzij Piccinelli pa mi piše, da je umrl 1. 1751. ") Müller-Singer. O. c. IV. str. 57. '-") Müller-Singer, o. c. IV. 119. Rim, Na Dunaju je postal dvorni slikar cesarja Leopolda I. Tu se je tako proslavil, da so ga poklicali na Angleško. Živel je potem v Haagu, Amsterdamu, Düsseldorfu in naposled zopet na Dunaju.30) Tu treba opomniti, da se je pripetila Dolničarju pomota. Slike v križanski cerkvi našteva namreč dvakrat, a jih pripisuje različnim mojstrom. V svoji kroniki pripoveduje, da so 1. 171 5. na prošnjo Gvidona Stahremberga tri avstrijske cesarice darovale vsaka po eno sliko križanski cerkvi Te tri cesarice so bile: soproga vladajočega cesarja Karola VI., vdova Leopolda I. in vdova Jožefa I. Tu pripisuje sliko Marije Pomagaj Schoonjausu, sv. Elizabete Rothmayru, le tretja sv. Jurija ostane obakrat Altomontu. Slika Marije Pomagaj je pogorela 22. junija 1857. Novo sliko je napravil 1. 1859. Canon na Dunaju. Drugi dve sliki sta še ohranjeni, pa sta se vedno pripisovali Val. Mencingerju.31) Steina- Ferdinand je bil Tirolec. Na Kranjsko ga je poklical stiski opat Anton baron Gallenfels (opat 1680—1719), ki mu je dal nalog, naj naslika Virido in druge portrete pa tudi freske v refektoriju. Virida se hrani v Rudolfinumu.82) Verporti ali morda Verportin ni znan slikar, pač pa je to rodbinsko ime na Kranjskem znano. Ali se je katera slika iz one dobe ohranila? Oglejmo si posamezne cerkve! V stolnici je edino slika sv. Dizme še ohranjena. Kam so druge prešle, nam ni znano. V seznamu slik se imenuje dvakrat slika presv. Trojice. To je bržkone pomota. Ker imenuje »Historia cathedralis ecclesiae« str. 13. sliko Marijinega vnebovzetja, si to težkočo lahko razrešimo. Mesto dveh slik presv. Trojice imamo gotovo sliko presv. Trojice in Marijinega so) Ibidem. IV. 223. S1) Glej: Črtice o križanski cerkvi v Ljubljani v »Izvestju društva za kršč. umetnost v Ljubljani«. 1898. str. 15. Milkovvicz: Die Klöster in Krain. 1889. str. 80. vnebovzetja, ki se prav podobno slika. Prva je bila torej Tin-torettova, druga Bombinova. Slike iz nekdanje frančiškanske cerkve so bile bržkone na dražbi prodane in se nahajajo, če niso bile uničene, v kaki cerkvi zunaj Ljubljane. Palmovo sliko vel. oltarja nekdanje kapucinske cerkve hranijo ljubljanske uršulinke. Slika je dobro ohranjena in resnično umetnina. Neznano je, kam so prešle slike avguštinske, klariške in diskalceatske cerkve. Dobro ohranjeni sta sliki stranskih altarjev v križanski cerkvi, ki smo jih prej omenili. Pri sv. Jakobu je bržkone sv. Ignacij še Bambinov. Uršulinke hranijo čedno sliko sv. Uršule, ki je najbrže prvotna. Ostalo je torej le malo spominkov iz one dobe. Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori. Spisal dr. Fr. Kos. Veleblagorodni gospod grof Sig. Attems v Podgori pri Gorici mi je blagovolil za nekaj časa prepustiti večje število izvirnih listin, spisanih na pcrgamentu, da sem jih pregledal. Nekatere sem doslovno prepisal, iz drugih pa naredil daljše ali krajše izpiske. Listine so iz 14., 15. in 16. stoletja. Večinoma so dobro ohranjene, le nekatere so zamazane ali pa drugače poškodovane. Kolikor mi je znano in kakor se mi je tudi zatrdilo, niso bile še nikdar objavljene; njih vsebina je zgodovinarjem še popolnoma neznana. Tu podajam čitateljem regestc iz tistih listin, katerih tvarina se nanaša na našo domačo zgodovino. Št. i. 1316, dne 22. novembra. Gorica. »Anno mili. trecent. sestodec, indiet. quartadeeima, die nono exeunt. Novembr. in foro Goricie ante domum Monissachi Judei present nobili dno. Dietalmo de Reyfinbercho'), Arnoldo dieto Orsso de eodem loco, Viantro (?) de Gorinicho3), filio dni. Vluravi (?);l), Lippo de civitate Austria1) nune Goricie co-morante, Joppo Lazaro de Brozollo (?) de Muglar') et aliis testibus.« Peter iz Vermeljana") [»Petrus de Vermeglano«) proda za . . .7) mark novih oglejskih penezov [». . . marcharum de-nariorum novorum Aquilegiensis monete«j notarju Henriku iz Orzona8), sinu rajnkega Koncija, ter njegovemu bratu Jonamu [»Henrico not. de Orsono filio olim Concii et Jonamo fratri suo«j, ki sedaj prebivajo v Gorici, eno kmetijo v Vermeljanu [»unum mansum situm in Vermeglano«j, ki je fevd prej imenovanega Dietalma iz Rihemberga. Ime notarjevo se ne more citati. (Listina je jako zamazana.) Št. 2. IJ20, dne i J. februvarja. »Anno mili. CCCXX°, indiet. tercia. die XV° ineunt. Fe-bruarii, present. Dominico mansionario . . .« (Imen drugih prič ni mogoče citati.) Semga, hči rajnkega ... iz Gorice proda za pet mark oglejskih penezov Mathiussi-ju iz Gorice hišo v Bilja ni") ') Rihemberg v Vipavski dolini. a) Kje je kraj »Gorinicho«, mi ni znano. Primerjaj tudi št. 22., kjer se omenjajo Chwonzil, Friderik in Herman de Gwornech, ter št. 24., kjer je naveden »Chunradus de Gorneko«. 3) Ker je listina na nekaterih mestih jako zamazana, se dotične besede ne morejo dobro citati. 4) Civitas Austria je sedanji Čedad v Furlaniji. *) Mugla so Milje (Muggia) blizu Trsta. ") Vermeljan je vas v tržiškem okraju v Furlaniji. ') Dotična beseda se ne more citati. ») Orzono je kraj blizu Čedada. ") Biljana je vas v goriških Brdih. [»Biglane«] ter dva vinograda na biljanski gori [»in monte de ßiglane«]. (Listina je jako zamazana.) Št. 3. i j 20, dne 2o. oktobra. Tamm (?). Henrik, grof goriški in tirolski ter odvetnik oglejske, tri-dentinske in briksenske cerkve, zastavi svojima fevdnikoma, bratoma Lenartu in Lavrencu iz Podgrada na Krasu [>Lyen-hardo et Laurcncio fratribus de novo Kastro super Charstis«] ter njunim dedičem dve vasi, namreč »Geloycz et Padem super Charstis«10) z vsemi priteklinami za 78 mark solidov. Kadar bi se na dan sv. Jurija rečenima fevdnikoma omenjena svota "povrnila, sta mu (goriškemu grofu) dolžna zopet odstopiti imenovani vasi. Priče; »Haynricus Fuleyn, Jacobus de Cormona"), Fry-dericus marschalcus noster, milites, Weychardus de Petra Pilosa12), Purchardus notarius ... et alii fide digni. — Actum et datum Tamm (?) die vigesimo Octobr. corrente anno Domini mill. trecent. vigesimo, tercia indictione.« Št. 4. ij2i, dne 6. aprila. Gorica. »Anno Domini mili. trecent. XXI°, indictione quarta, die VI° mens. Aprilis in castro Goricie in camera nova present. Federico marescalco, Prohono (?) magistro, Pelegrino camerario, Jacobo de Cormono militibus, Alberto et Henrico scribis curie infrascripti dni. comitis et aliis testibus.« Pelegrin iz Solkana [Pelegrinus de Solcano«] prepusti Henriku, grofu goriškemu in tirolskemu, odvetniku oglejske, ,0) Vas »Geloycz« je najbrže sedanji Golac ali pa sosednje Jelovice v materijski občini v Istri, »Padem« pa morebiti Padež v isti občini. ") Cormona je sedanji Kormin. '•) Grad »Petra pellosa« je bil v Istri od Buzeta proti zahodu. tridentinske in briksenske cerkve ter generalnemu vikarju tre-visanskega mesta in okraja, dvor in hišo v Solkanu [»curiam et domum in Solcano«j in pa vas Ho tiči no13) na Krasu [»et villam de Coltiz sitam super Carstis«], kar je imel od njega (od goriškega grofa) kot fevd, s pogojem, da bi blagovolil (goriški grof) dati rečeni dvor, hišo in vas v fevd Otolinu de Veichemberchu), sinu Henrikovemu, ter njegovi soprogi Dia-moti, kar se je tudi zgodilo. Št. 5- 1322, dne 2j. novembra. Dolenje Cerovopod velikim orehom. »Anno mili. trecent. viges. secundo, indictione quinta, octavo die exeuntis Novembris in Zeraw inferiori sub magna nuce, present. Sighardo et Jasmin fratribus venditricis sub-scripte, Weichardo filio eiusdem venditricis, Chuenzelino famulo Dytmari de Zeraw, Antonio et Antonio Sobodino et Nasivera massariis15) prefati Dytmari et aliis testibus vocatis et rogatis.« Adelhajda, vdova po ranjkem Matiji iz Cerovega10) [»Adelheid relicta Mathie de Zeraw«j, prepusti za dvanajst mark novih oglejskih penezov, ki jih je prejela od Jonama, l3) Vas Hotičina je v materijski občini v severni Istri. ") »Veichenberch« je Finkenberg, ki je bil v Istri ali pa na Kranjskem. V št. 22. se omenja neki »Wintherus olim dni. Hainrici de Winchemberg.« ") Massarius == oskrbnik. '•) Kar se tiče gospodov iz Cerovega v štirinajstem stoletju, so nam iz tu natisnjenih regestov znani naslednji člani: Mathias de Zeraw uxor Adelheid, Sighardus, Jasmin ^ (St. 5, 11) (št. 5) (št. s) (št. 5) Sicardus (št, 11) Weichardus (št. 5) Razen teh se še omenjajo: Dytmarus de Z. (št. 5), Vlricus quondam Purklini de Cerov (št. 7), Johannes dictus Chitera de Zerov (št. 11) ter Rantlinus (Ronfil) quondam Chitarini de Cerou (št. 35, 36). sina ranjkega Koncija iz Orzona17) [»a Jonam filio olim Concii dc Orzono«], rečenemu Jonama, njegovemu bratu Henriku in njunim dedičem eno kmetijo v Vipolžah18) [»in Wipelsach« |, katero obdelujeta Matija »Cossehin« in Peter ter je fevd be-linjskega opata.1'-* Tudi jima prepusti v istem kraju vse desetine od živih in neživih stvari [»decimam totam de vivo et mortuo«], ki so fevd goriškega grofa. To pa stori s pogojem, da zopet odstopita kmetijo in desetine, ako se jima povrne rečena svota. Da se ta pogodba ne prelomi, se priča »Weichardus« kot porok zavezuje z vsem svojim premoženjem. Notar: Oracius de Katybor. Št. 6. tj2j, dne 20. februvarja. Prvafina. »Anno Domini mili. trecent. XXIII0, indiet. VIa, die VIII0 exeunt. Februarii in cortina de Prebatio in canipa infraseripti Wergcndi present. Andrea et Conrado Franche (?) filiis olim ") V pričujočih regestih se omenjajo naslednji Orzonci, ki so živeli v 14. stoletju: Conans (št. 1, 5, 11) Jonamus, Rtuiolfus, (št. i, s) (št. 20, 25, 26) Albertus, Ilenricus, seriba curie comit. Goric. notarius, seriba curie comit. Goric, (št. 4,10,18, 20, 21, 25, 26, 36) (št. i, 4, 5, 8,11,13,14,19, 23, 25, 26, 29, 30, 33) Chunradus (št. 29, 36) Petrus (št. 33) V št. 27. omenjeni »Jonamus de Orz. habitator in Dobraw« je morebiti isti, ki je naveden v št. 1. in 5. Iz 38. štev. sc da naslednje posneti: Henricus Unscalcus Bcncnuda uxor Georgius, Cunsulinus Ilenricus Willing Swabel uxor Pinna. ,s) V i p o 1 ž c so vas v goriških Brdih blizu Cerovega. Belinjski samostan je bil blizu Ogleja. Svarzmani, Pertoldo olim Rodulfi de Prcbatio -°), Genio (?) Tusco, Thomaxuto quondam Teste de Gorizia, Stephano . . . et aliis.« »Timyta de Prebatio olim ... et Wergendus eius maritus« prodasta za osem mark novih oglejskih penezov Henriku, sinu ranjkega Valkona iz Gorice [»Hcnrico filio quondam dni. Wal-conis de Gorizia«] desetine v Vrfovinu2') [»in Vertoyno«], ki so fevd gospodov iz Rihemberga [»de Riphembergo« ]. Med poroki omenjeni Thomaxutus je bil izbran, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. (Listina ji: jako poškodovana.) Št. 7. rj2j, dne 23. junija. Štivan (pri Devinu). »Anno mili. trecent. viges. tercio, indiet. sexta, die XXIII0 mens. Junii. Actum in villa Sti. Johannis de Tuba ante canipam Mathei Glabiczay in presentia dni. Johannis vicarii dicte ecclesie, Sanculini de Doino, Jenslini fiüi Remocii (?) de Woplaw, VIrici filii quondam Purklini de Cerov, Bytizonii filii Swarczlini de Cormons et aliis ibi vocatis et rogatis«. »Jeclinus filius quondam dni. Hermani de Tylia« prepusti za dvanajst mark malih solidov [»pro precio XII marcarum so- lidorum parvorum«| Henriku Swevu iz.....22) [»Hcnrico Sweuo de Edlingen«] eno kmetijo v vasi.....[»in villa de Edlingen], ki jo obdeluje Marinus. Za mejo ima kmetija na eni strani kmetijo Volanovo [»mansus Volane«], na drugi pa V št. 16 se omenja »Millone(?) quondam Enselmi de Prcbatio«. — Prvačina jc vas v Vipavski dolini prav blizu Dornberga. -') Vrtovin jc vas v Vipavski dolini blizu Črnič. »») Čital sem, da so neki vasi na Goriškem, ki ima sicer svoje slovensko ime, po nemško nekdaj rekli »Edlingcn«. Katera vas je to, se sedaj, ko to pišem, ne spominjam. Pomagati si pa ne morem, ker nimam tu na Gorenjskem, kjer mimogrede bivam, svoje knjižnice pri rokah. kmetijo Mateja poclobarja [»mansus Mathei sculteti«] do javne poti. Št. 8. 1323, dne g. oktobra. Gorica. »Anno mili. trecent. viges. tertio, indict. scxta, nono die irieunt. Octobris in villa Gorizie in curia emptoris subscripti present. Ottone Scolare olim dni. Lconardi, Heinrico marito Chose de villa Gorizia, Martino de Dobrow et Perus de Dobrow et aliis testibus vocatis et rogatis. Rusman iz Dobrove38) [»Rusmanus de Dobrau«) proda za pet mark novih oglejskih penezov in pa še za dvanajst penezov [»quinque marcar. denar, novor. Aquilegiens. monete et duodccim denariorum«) Henriku, pisarju v Gorici, in njegovim dedičem tri vinograde in sicer enega v Lažni24) [»in Lasicz«], drugega »in Bolesin contra fontem« ter tretjega na gori Meda ni26), kjer pelje pot iz Dobrove v Vipolže [»in monte qui dicitur Medane, ubi itur ad Dobraw in Wippelsach«]. Izvzeta je pravica do desetine, ki se mora dajati belinjskemu opatu, ter davščina štirih penezov gornega prava, ki jo je treba od-rajtovati od teh treh vinogradov [»salvo iure decime, quc ceditur domino abbati de Belino et quatuor denariis de iure montis, que datur de predictis tribus vineis«]. Da se ta pogodba izvrši, je bil med pričami imenovani »Perus« od prodajalca izvoljen, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Oracius de Ratybor. Št. 9. 1323, dne 8. novembra. Gorica. »Anno mili. trecent. XXIII°, indict. VIa, die VIII0 ineunt. Novcmbr. in mercato Gorizie penes domum Gerussii present. »") Dobrova je vas v goriških Brdih blizu Biljane. Ra7.cn gospodov iz Dobrove, ki so v tej listini navedeni, se tudi v št. 23 omenja neki »Jonamus de Dobraua«, v št. 27 pa »Yonamus de Orzano habitator in Dobraw«. ") Lažna je zasclje v goriških Brdih.blizu Kozane v kojski občini. *•) Medana je vas v goriških Brdih blizu Dobrove. Johanne dieto Cbitera de Zerov, Arnthoy de Castronouo20), Raphaele quondam Nicole de Gorizia, Oluino notario de Vtino27) et aliis dominis.« »Franciscus de Menzano«28) proda za 17 mark in 16 novih oglejskih penezov Matiusiju, sinu ranjke Teste iz Gorice [»Mathiussio quondam Teste de Gorizia«] poldrugo kmetijo »sitos in Plasencia«2"), kar je fevd gospodov iz Spilimberga30) [»de Spinimbergo«]. Med pričami navedeni »Chitera« je bil izbran, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. Št. 10. ij2j, S. novembra. Gorica. »Anno Domini mili. trecent. XXIII°, indiet. VIa, die VIII0 ineunt. Novembris in platea ville Gorizie super Bololos, present. dominis Folchero canonico Civitatense31), Francisco de Vngrispacho32), Johanne dni. Adelperti de Cuch[anea](?), Alberto seriba de Gorizia et aliis.« »Mathyussius quondam Teste de Gorizia« priznava, daje za 17 mark novih oglejskih penezov kupil od Frančiška iz Manzana [»a domino Francisco de Menzano«] poldrugo kmetijo »sitos in Plasencia«, ki je fevd gospodov iz Spilimberga. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. a") Kakor je iz teh regestov razvidno, so v 14. stoletju živeli razen drugih tudi naslednji gospodje iz Podgrada: Lyenhardus et Laurentius de novo Kastro (št. 3), Arnthoy de Castronouo (št. 9), Franciscus Mala-guinus de C. (št. 12), bratje Marquardus (št. 24, 25), Maynhalmus in Nichellus de C. (št. 25), Niculuscius quondam Winchardi de C. (št. 29). — Gl. tudi op. 69. S7) Videm na Beneškem. '■">) Manzano je vas med Korminom in Vidmom. so) Plasencia jc najbrže vas Plasencis od Vidma proti zahodu. *•) Spilimbcrgo je v Furlaniji ob Taljamentu. •") Čedad v Furlaniji. "') Vogrsko, vas blizu Gorice. Št. 11. ij2j, dne ji. decembra, Oglej. »Anno mili. trecent. viges. [tertio], indict. sexta, die ultimo mens. Decembris, Aquilegie iusta canipfam] Rantulfi .. . quondam dni. Arthilippi, present. Sedez Rantulfi . . . civitate Aquilegie et Johanne quondam dni. Gallengani de civitate Austrie testibus ad hoc vocatis et rogatis et aliis.* Valter, sin rajnkega Rikarda iz Senožeč33) [»Valterius quondam dni. Ricardi de Solosencha«] proda za tri marke dobrih oglejskih penezov Henriku, notarju in pisarju v Gorici, sinu rajnkega Koncija iz Orzona [»Henrico notario et scribe de Goricia, filio quondam dni. Conlii de Orzono«], svoje posestvo v Senožečah [»suum sedimen positum apud Solosencha«]. Meje tega posestva so na eni strani javna pot, na drugi pa »quaedam vinusatria«. Da se kupčija izvrši, je bil »Henricus dietus Frad ... de Wilposano« (Vipolže) izbran, da postavi kupca v njegovo posest, »Sicardus quondam Mathie deCero«34) pa prevzame poroštvo, da se sklenjena pogodba ne prelomi. Ime notarjevo se ne more citati. (Listina je nekoliko poškodovana.) Št. 12. 1324, dne 20. avgusta. Gorica. Anno Domini mili. trecent. XXIIII0, indict. VIIa, die XII° excunte Augusto in domo communis mercati Gorizie, present. dominis Henrico vicario Sancti Petri, Lippo Tusco, Bute quondam Teste de Gorizia, Francisco Malaguino de Castronouo et aliis.« »Contius pretor gener. Zenegoy de mercato Gorizie« proda za šest mark novih oglejskih penezov Henriku, pisarju v Gorici, eno hišo z zemljiščem in poslopji, stoječo na goriškem trgu 33) Senožeče, vas v goriških Iirdih blizu IJiljanc. 94) »Cero« jc Ccrovo v Brdih. [»iö mcrcato Gorizie«]."') Ta hiša z zemljiščem vred meji na eni strani ob posestvo imenovanega Henrika, na drugi ob posestvo dedičev rajnke Kapele [»quondam Capelle«], na tretji pa sega do javne poti. To hišo je rečeni Koncij kupil, kakor je razvidno iz listine, ki jo je napravil notar Oracius leta 1320, dne 23. junija, še prej pa vzel v najem, kar je razvidno iz listine, ki jo je spisal notar Astulfus leta 1312., dne 9. decembra. Med pričami navedeni »Lippus« je bil izbran, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. Št. 13. 1325, dne 21. fcbruvarja. Gorica. »AnnoDomini mili. trecent. XXV°, indict. VIIIa, die VIII0 excuntis Febr. in mercato Gorizie penes domum Gerussii present. Laurenzuto Odone, Wolrico Wodapiucz, Nichelle pre-tore de Gorizia et aliis « »Blasutus de villa Gorizie filius quondam Ferthe« proda za dve marki novih oglejskih penezov Henriku, pisarju v Gorici, **) Kar se tiče Gorice, lahko rečemo, ako sc oziramo na tu natisnjene regeste, da nam jc za 14. stoletje treba razločevati štiri njene dele, namreč grad (Castrum), trg (mercatus), vas (villa) in okolico (pertinentia). Gledd goriškega gradu sc v neki listini omenja ondotna palača (in palacio castri Goricie) (št. 19), v neki drugi pa tamošnja nova soba (in Castro Goricie in camera nova) (št. 4). Pogostoma se navaja goriški trg (in mercato Goricie) (št. 12, 18, 23, 28), kjer je bil javen prostor (plaza, platea communis, forum) (št. 20, 23, 1). Tik njega je bila lopa (suh loga fori) (št. 36). Vtem delu Gorice je bila občinska hiša (domus communitatis) (št. 12, 23). Tudi je bilo tu gostišče (hospicium) Antona Tuska (št. 28) ter mnogo hiš, tako n. pr. hiša Žida Monissacha (št. 1), nekega Gerussija (št. 9. 13, 16), nekega Mcrlisiha (št. 35) itd. Tu so prebivali goriški tržani (cives), kakor Odolrik Vodopivec (št. 20, 24), Matej, sin Budigojev* (št. 37), Sabadin (št. 23), Tomažut (št. 28) in drugi. Pod gradom je bila vas (villa) Gorica (št. 13, 15, 20, 26, 32, 38). Tu sta bili dve pokopališči, eno pri veliki cerkvi (cymitcrium maioris ecclesie sub Babulum) (št. 32), drugo pa pri mali cerkvi (cimiterium en vinograd v goriški okolici na hribu, »Scophya« imenovanem [ »unam vineam sitam in pertinentiis Gorizie in monte de Scophya« ]. Kar se tiče mej, ima na eni strani vinograda »Primos« svoje posestvo, na drugi »Paulus frater Parthe«, na tretji pa »Zenegoy de Gorizia«. Prodajalec je izbral pričo Laurenzuta, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. Št. 14. tj2j>, dne r. marcija. Gorica. »Anno Domini mili. trecent. XXV0, indiet. VIIIa, die primo Marcii in villa Gorizia penes domum Orvecelli fabri ecclesie minoris) (št. 15). Tudi tukaj se omenja javen prostor (platea in villa Gorizie super Bololos) (št. 10). Neki drug prostor v vasi seje zval »Tanela« (št. 19, 20). V veliki cerkvi so častili sv. Hilarija in Tacijana. En oltar v njej je bil posvečen Materi božji. V tej cerkvi je bila tudi podoba sv. Antona; na posebnem mestu je ležalo božje truplo (št. 38). V goriški okolici naj navedem prostor za gradom (post Castrum) (št. 37) ter prostor pred vrati (ante portam) (št. 37), dalje Travnik (št. 37), Mukro na hribu Grčini (št. 40), Olbart (št. 37) in hrib Skotijo (št. 13, 15). Prvotni prebivalci v Gorici so bili brez dvoma Slovenci. V 14. stoletju so tu živeli Odolrik Vodopivec (št. 13, 15, 20), Žvan Zlato-lasec (št. 20), Zenegoy (Šinigoj) (št. 12, 13), Budigoj (št. 37), »Janes« (Janez) (št. 14), »Jori« (Jurij) (št. 15), Aniza (Anica) (št. 37), tedaj osebe, katerih imena so bila slovenska. Med domače ljudstvo so se začeli seliti tujci, ki so dohajali iz raznih krajev, tako je prišel Lippus iz Čedada (št. 1), notar Zambonus iz Bclluna (št. 6, 9, 10, 12 —16, 19), tkalec Warncrius iz Karnije (št. 14), rodovina Orzoncev iz čedadske okolice itd. Število goriških prebivalcev v 14. stoletju ni moglo biti neznatno. To sklepam iz tega, ker je bilo v Gorici v tistem času po več duhovnikov in dvoje pokopališč. V neki listini iz leta 1351. se razen župnika Ritzharda navajajo tudi duhovniki Matija, Herman in Marka (št. 32). Leta 1400. je živel v Gorici vikar Ivan Gcrlachus (št. 40). Izmed raznih dostojanstvenikov in obrtnikov, ki so v 14. stoletju živeli v Gorici, naj omenim vice-doma Gregorja iz Dornberga (št. 39), sodnika Rolanda (št. 36), notarje Zambona, magistra Jakoba (št. 26), Ulrika (št. 19, 23, 24, 27, 29) in Ivana Tomasuttija (št. 35), župana (»pretor«) Nikela (št. 13), orožarja Otona (št. 32), kovača Orvecela (št. 14), tkalca Warncrija (št. 14), apnarja Jakoba (št. 37) in kuharja Sifrida (št. 19). present. Orvecello, Francisco dieto Posseno filio quondam Zermii de Glem[ona], Warnerio testore de Carnia comorante Gorizie, Janes Odone de villa Gorizia et aliis.« Lenart iz Jameljso), sin rajnkega Nikolaja, oskrbnika gospoda Ozalka iz Momjana37) [»Lenartus de Jamlian filius quondam Nicole massarii dni. Oxalclii de Mimiliano«], proda za tri marke novih oglejskih penezov ter še potem 50 penezov Henriku, pisarju v Gorici, en vinograd v okolici jameljske vasi tik jezera38) [mnam vineam sitam in pertinenciis ville de Jamlian iuxta lacum«]. Vinograd se dotika na eni strani zemljišča, katerega lastnik je »Vecellus de Verch«39), na drugi strani vinograda (cerkve) sv. Jurija v Mirnu10) [»vinea saneti Georii de Merin«], na spodnji strani je pa javna pot. »Domi-nicus quondam Nedel de Sella«41) je bil postavljen, da bi gledal na to, da se ta pogodba ne prelomi. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. Št. 15. 1325, dne i. marca. Gorica. »Anno Domini mili. trecent. XXV°, indiet. VIIIa, die primo Marcii in villa Gorizie in cimiterio ecclesie minoris present. Ottone dieto Profetta de Pieuma42), Raphaelle quondam Nicole, Latino Fornaxario, Olrico Otvexach (?), Olrico Wodapiucz de Gorizia et aliis.« 3") Jamlje so vas v devinski občini. 3") Momjan je v severozahodni Istri blizu Buj. Razen tu imenovanega Ozalka se tudi omenja »Mixa de Mcmeglano« (št. 40). — Glej tudi št. 34. '■">) To je Dobrdobsko jezero med Jamljami in Dobrdobom. 3l1) Tu omenjeni »Verch« jc najbržc sedanji Vršič od Jamelj proti severovzhodu. 40) Vas Miren je od Gorice proti jugu. 4') Sela, vas od Jamelj proti vzhodu. •") Pevma pri Gorici. Razen tu imenovanega Otona se v teh rc-gestih tudi omenjata Fridericus de Peuma (št. 24) in Pylgrinus de Peuma (št. 29). »Stephanus de villa Gorizia filius quondam Orcelli« proda za pet mark solidov [»precio quinque marcharum denar, soli-dorum«] Henriku, pisarju v Gorici, en vinograd v goriški okolici na hribu, »Scophya» imenovanem [»unam vineam sitam in pertinentiis Gorizie in monte de Scophya«]. Meje tega vinograda so: Na eni strani ima »Jori de villa Gorizia« svoje posestvo, na drugi »Nichelle quondam ... de Gorizia«, na ostalih pa omenjeni pisar. Da se ta pogodba ne prelomi, je med pričami imenovani »Olricus Wodapiucz« prevzel poroštvo. Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. Št. 16. 1323, dne ? maja. Gorica. »Anno Domini mili. trecent. XXV°, indict. VIIIa, die III o ineunt. Maio in mercato Gorizie ante Dornum Gerussii present. Folcherio et Tremesino de Gorizia, Millone(?) quondam Enselmi de Prebatio et aliis.« Filip iz Griž"), sin Ozalkov [»Phyllipus de Grixach filius Oxalchi«] proda za osem mark solidov Botolezu Kamperiju iz Gorice eno kmetijo na Krasu v Malovščah pri Gojačah [»urnim mansum situm super Carstis in Maloxach [penes] Goyazam«].14) Notar: Zambonus de civitate Belluno Gorizie habitans. (Listina je jako poškodovana.) Št. 17. /327, dne '') Raczpurch (Rassperg) je Raspor v severni Istri blizu Lanišča. 53) Najbrže Sovinjak v buzetski občini v Istri. M) Kozljak v plominski občini v Istri. ") Prav za prav »Škoda«. ä") Mahrenfels pri Lupoglavi, občina Roč v Istri. 8') Gl. spredaj op. 2. se) Kateri kraj je to, mi ni znano. M) Mugla so Milje (Muggia) pri Trstu. Jonamo de Dobraua, Jolianne Mercia, Antonio de Rabata Thuscis, Sabadino de inercato Goricie et [aliis].« Martin, župan iz Ločnika [»Martinus preco de Lucznico«], proda v navzočnosti Konrada iz Ločnika, oskrbnika goriškega grofa Alberta [»Chunradi de Lucznico, massario dni. comitis de Goricia«], Henriku, pisarju v Gorici, eno posestvo v Loč-niku [»unum sedimen situm in Lucznico«] za eno marko in 40 novih oglejskih penezov. Izpisek, ki ga je notar »Viridis de Goricia« po ukazu goriškega grofa Alberta napravil na podlagi notic rajnkega notarja magistra Jakoba. Št. 24. '337> dne 18. junija. Gorica. »Anno mill. trecent. trices. septimo, indiet quinta, die deeimooctavo ineunte Junio ante doraum Adleyce relicte Odolrici dicti Wodopiuecz de mercato Goricie, actum et factum pre-sentibus honestis et discretis personis domino et nobili viro Chunrado de Gorneko, Rudolfo quondam Rudolfi de Goricia et fratre dni. Alberti, Nicoiao Hosterio de Goricia et Friderico de Peuma testibus et aliis.« Plemeniti »Marchquardus miles de Castronouo« prepusti za 20 mark solidov [»marchas solidorum viginti«] Wulingu, sinu rajnkega Friclina iz Solkana"0) [»Wulingus olim Friczlini de Sekano«] štiri kmetije, izmed katerih je ena v Motavunu [»in Muda«]01) ter jo obdeluje Mejnon [»rectum per Meynonem«], tri pa v vasi Škofijah [»in villa Schaflach«] •*) Notar: Vlricus de Goricia. 00) Solkan pri Gorici se omenja v št. 4. (»in Solcano«) in 38. (»Selkan«), Tudi sta nam znana Pclegrinus dc S. (št. 4) in pa tu imenovani Wulingus. 61) Muda je najbrže Motavun v sežanskem okraju. f,a) Škollje so blizu Motavuna. Št. 25. 1340, dne S. maja. Gorica. »Anno Domini mill. trecent. quadragesimo, indiet. oetava, die oetavo mensis Maii, present. nobilibus et diseretis viris do-minis Hainrico et Marchwardo de Lawant") fratribus, March-wardo, Maynhalmo et Nikello fratribus de Castronovo, Hainrico scriba de Goricia, Czeno stratonario et Thomasuto quondam Teste et aliis.« Pred goriškega grofa Alberta pride Nike, sin rajnkega Ivana Chitire iz Čedada [»Nike quondam Johannis Chitire de civitate Austria«] v svojem imenu in v imenu svojega brata Ravksa [»fratro suo Rauxe«j s svojim zagovornikom Thoma-sutom, kjer izjavlja, da je v pogodbi, ki jo je napravil vpričo imenovanega grofa, odstopil od posestev Rudolfa iz Gorice, brata pisarja Alberta [»de bonis Rudolfi de Goricia fratris Alberti seribe«], ter prosi, da bi se razsodilo, kaj mu je zarad teh posestev storiti. Na grofovo vprašanje so navzoči določili, da naj se dotična posestva izročč gospostvenemu uradniku [»preconi domina«], da jih, kakor je navada, na dražbi proda tistemu, kdor bi največ ponudil za nje. (Transsumpt iz listine dat. 4. julija 1340, gl. št. 26.) Št. 26. i J 40, dne 4. julija. Gorica Albert, grof goriški in tirolski, odvetnik oglejske, triden-tinske in briksenske cerkve, naznanja, da je razsodil prepir med Rudolfom, bratom pisarja Alberta iz Gorice [»Rudolfum fratrem Alberti seribe de Goricia«], na eni strani ter Nikom, sinom rajnkega Ivana Chitire iz Čedada, na drugi tako, kakor stoji v neki listini, ki jo je spisal magister Jakob, notar v Gorici. (Nato sledi besedilo listine, izdane dne 8. maja istega leta, gl. št. 25.) °3) Lavvant je Labod (Lavamund) poleg Drave na vzhodnem Koroškem. Dotična posestva, namreč dve kmetiji v No ga redu"1) [»in Nogaredo«], izmed katerih eno obdelujeta Bidon in Dominik, drugo pa vdova Bruna in njena hči, potem polovica hiše, polovica dvora, polovica gozdiča, polovica brajde [»braida«], eno zemljišče ter en travnik nad njim, katerega obdeluje Štefan v vasi Gorici [»in villa Goricie«] so se, kakor je navada, prodala na dražbi in kupil jih je njegov (goriškega grofa) fevdnik Wölflinus de la Turre, sin rajnkega Walchona, za 31 mark solidov. ». . . cum testibus subseriptis, qui sunt presbiter Nicolaus plebanus in Treuen"6), Hainricus Maul de Traburch"") miles, Hainricus et Albertus seribe nostri, Nikel et Jensei Gotsnann fratres, Plümel Thomasutus de Gorizia et multi alii. Datum et actum Goricie anno Domini millesimo trecentesimo quadra-gesimo IIIIto Julii.« Št. 27. 1347, dne 12. maja. Gorica. »Anno mill. trecent. quadrag. primo, indiet. nona, die XII0 ineunte mense Madii, present. honestis personis Walcone quondam domini Walconis de Lantre, Winthero de Goricia, Yonamo de Orzono habitatore in Dobraw, Leonardo de Bilana et Odolrico de Cosana07) genere quondam dni. Bruni de Salto habitatore Vtini (?) testibus et aliis.« Odolrik, sin rajnkega Lipa iz Gorice (»Odolricus quondam dni. Lippi de Goricia«], proda za 66 mark solidov Henriku, notarju v Gorici, dve kmetiji v vasi Koprivi"") [»in villa Copriwna«], potem gozd v kraju, ki se zove »Bodonga« [»in loco qui dicitur Bodonga«], ter en vinograd in desetino ravno tam. M) Nogaredo je v Furlaniji od Kormina proti jugozahodu. •*) Trebnje na Dolenjskem. M) Traburch je Gorenji Dravburg na Koroškem. '") Kozana je vas v goriških Brdih blizu Biljane. r") Kopriva (Capriva) je vas med Gorico in Korminom. Tu čitamo izraz »Copriwna«, drugod pa »Copriu« (št. 28) in »Copriw« (št. 38). »Actum Goricie ante domuiri domini Mauri presbiteris plebani de Oslano.« Notar: Vlricus de Goricia. Št. 28. 1341, dne 13. avgusta. Gorica. »Anno Domini mill. trecent. quadrag primo, indiet. nona, quintodeeimo die mensis Augusti in mercato Goricie ante hos-picium Antonu Tusci, presentibus Lenseto de Noua domoca), Noua (?) habitatore Gorizie, Johanne quondam Gotsnann de Gorizia, Tumasuto de mercato Gorizie et aliis testibus fide dignis.« Henrik, notar v Gorici [»Henricus notarius de Gorizie«], prosi Ulrika, sina rajnkega Lipa iz Gorice [»ab Vlrico quondam Lyppi de Gorizia«], od katerega je kupil neka posestva v vasi Koprivi [»in villa Copriu«], da bi odstopil ta posestva goriškemu grofu ter se prizadeval, da bi jih ta potem dal njemu (notarju Henriku) v fevd. Notar: Oratius de Ratybor. Št. 29. 134.1, dne 13. septembra. Gorica. »Anno mill. trecent. quadrag. primo, indictione nona, die XIII0 ineunt. mens. Septembr., Goricie in domo communitatis, present. Niculuscio quondam dni. Winchardi de Castronouo, Symone (?) Pingrino de Goricia, Thoma de Gremaulano quondam dni. Rewhonis, Pylgrino de Peuma et Chunrado filio dni. Alberti de Goricia testibus et alii.« Leonard, sin rajnke Balde iz Barbane70) [»Leonardus quondam Balde de Barbana«], proda za dve marki novih «") »Nova clomus« je Podgrad v Istri. Primerjaj s to besedo nemški izraz »Newnhaus« (št. 38) ali pa latinski »de Castronovo«. — Gl. tudi op. 26. ,0) Barbana je vas v goriških Brdih blizu Biljane. Ta vas in tudi nekateri ondotni prebivalci se omenjajo v listini, dat. z dne 5. maja leta 1353. (gl. št. 33)- oglejskih penezov Henriku iz Orzona, pisarju v Gorici [»a Henrico seriba de Orzono habitatore Goricie«], en vinograd na hribu Figovici v biljanski okolici [»unam suam vineam sitam in pertinentiis Bilanc in monte qui dicitur Figouicze«]. Vinograd meji na eni strani ob vinograd Štefana iz Biljane71) [»de Billana«] in njegove hčere, na drugih straneh ob javne poti. Notar: Vlricus de Goricia. Št. 30. 134.3, dne 2S. aprila. Videm. »Anno mill. trecent. quadrag. tertio, indictione v[ndecima], die vicesimooctavo mens. Aprilis, present. nob. viris Castrono de Bardis sold[. . . .|rio et Johanne eius filio de soldaneriis de Florencia Vtini commorantibus, Johannolo de Liss[____jcanipario domini patriarche infraseripti in Vtino et Paulino quondam magistri Johannis de Mutina notario ciusdem dni. patriarche testibus et aliis.« »Vlricus quondam Lippi Tuschi de Goricia« odstopi oglejskemu patriarhu Bcrtrandu v njegovi navzočnosti tri kmetije v Zabijali72) [»in Zablach«], izmed katerih eno obdeluje Mihael, drugo Jurij ter tretjo Cubej [»Zubey«] in njegovi tovariši; tudi mu odstopi eno kmetijo v sosednjem Križu [»apud Cruc(em) prope dietam villam«], katero obdeluje vdova Marjeta. Te kmetije je imel rečeni Ulrik kot fevd oglejske cerkve. Nato podeli oglejski patriarh z ozirom na zvestobo in naklonjenost Henrika iz Orzona, pisarja v Gorici, rečene kmetije z vsemi priteklinami plemenitemu Henriku de Carnea, oskrbniku [»procuratori«] omenjenega Henrika iz Orzona, s pogojem, da ") Tu je naveden Štefan iz Biljane (de Billana), v št. 27. pa Leonardus de Bilana. Vas Biljana ali pa njena okolica sta tudi omenjeni v št. 2. in 32. '») Zabije so vas v Vipavski dolini blizu Sv. Križa. Omenja se ta vas tudi v št. 38. sc varujejo pravice oglejske cerkve in njenih podložnikov. Nato priseže Hainricus de Camea kot vazal patriarhu dolžno zvestobo. »Actum Vtini in palatio patriarchali.« Notar: Gubertinus quondam dni. Ressonadi de Nouate Mediolan. dioces.« (Listina jc na desnem robu nekoliko poškodovana.) Št. 31, 1350, dne 14. maja. Gorica. Katarina, grofinja goriška in tirolska, naznanja, da je z dovoljenjem svojega soproga Majnharda iz Gorice sprejela svojega oskrbnika [»massarius«] Bowczina, sina rajnkega Czerenga iz Št. Danjela [»Bowczina filius quondam Czerenge de Sto. Daniele«], in njegove potomce v svoje posebno varstvo proti temu, da jej vsako leto na dan sv. Mihaela plačajo po eno marko solidov. »Datum Goricie in die pentecosten anno Domini mill. trecent. quinquagesimo, indictione tertia.« Št. 32. 1331, dne 3. maja. Gorica. »Anno mill. trecent. quinquag. primo, indiet. quarta, quinto die Magii in villa Gorizia apud cymiterium maioris ecelesic sub Babulum present. domino Ritzhardo plebano Gorizie, presbitero Mathia, presbitero Hermanno socio Goriz., presbitero Marco de villa Gorizia, Johanne quondam Colacii de Gorizia, Toma quondam magistri Ottonis balistarii de villa Gorizia et aliis testibus.« Henrik, sin rajnke Balde iz Kormina [»Ilenricus filius olim Balde de Cremono«], proda za 4'/2 marke novih penezov oglejskega denarja Henriku, pisarju v Gorici, polovico vinograda v Biljani pri pokopališču ter svoj del pivovarne (?), ki se tam nahaja [»unam dimidiam vincam sitam in Billano apud cymiterium et partem suam cambe, qui est in cadem vinea«]. Prodani vinograd sega na eni strani do neke poti, na drugi pa do cerkvenega zemljišča. »Henricus de Cremono frater Nicolai Boyatini« je bil izbran, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Oracius de Ratybor. Št. 33- 1353, dne 3. maja. Barbana. »Anno mill. trecent. quinquages. tercio, indiet. sexta, die quinto mensis May in Barbana in curte domus babitatoris illustr. dni. Maynardi, present. Zenone quondam dni. Philippi de . . . ., Jacobo quondam Francisci de Barbana, ... de Bigliana, Laurencio quondam .... testibus.« Majnard, sin rajnkega Henrika iz Barbane [»Maynardus filius quondam dni. Ilenrici de Barbana«], proda v navzočnosti svoje soproge Altaflore [»Altafloris uxoris sue«] za 29 mark novih oglejskih penezov Petru, sinu Henrika, pisarja v Gorici, svojo odvetniško pravico do desetih kmetij v vasi Kozbani73) in njeni okolici [»ius quoddam sive advocatiam super decem mansis iacentibus in villa de Gosbano et suis pertinentiis«]. Notar: Nicolaus Putinus. Št. 34. 1333, dne 22. julija. Pa.-jiu. (Na dan sv. Marije Magdalene.) Albert, grof goriški in tirolski, naznanja, da je njegov fevdnik Mate Vinciguerza z njegovim dovoljenjem zagotovil jutranjo [»morgengab«] svoje soproge Marjete, hčere Herten-bergerjeve74), znašajočo 100 mark šilingov, na vseh posestvih, katera mu je (grof) v Momjanu75) [»ze Mumlan«] dal v zastavo. '*) Kozbana je vas v gorenjih goriških Brdih blizu Vrhovelj. "4) Grad »Hertenberg« je bil na hribu Jeterbenku, ki se nahaja od Medvod proti jugozahodu. ;s) Zastran Momjana gl. op. 37. Št. 35- JJ57> dne 20, maja. Gorica. »Anno Domini mill. trecent. quinquages. septimo, indiet. decima, die vigesimo Maii in mercato Goricie ante domum Merlisih, present. Pernardo pitore de Porto, ..........de Goiicia testibus et aliis.« Ranflin iz Cerovega, sin rajnkega Chitarina [»Ranfflinus de Cerou filius quondam Chitarini«], proda Nikolaju, Punce imenovanemu, iz Cerovega in njegovi soprogi Luciji [»a Nicolao dieto Bunccz de Cerou et uxore sua Lucia«] neko posestvo v Dolenjem Cerovem. Notar Matija, sin rajnkega Nikolaja Putina, je po ukazu goriškega grofa Majnharda napravil dotični prepis na podlagi listine rajnkega notarja Ivana Tomasutti-ja iz Gorice. Št. 36. 1363, dne /7. marci/a. Gorica. »Anno Domini mill. trecent. sexages. tercio, indiet. prima, die decimo septimo Martii sub loga fori Goricie, present. no-bilibus laicis dnis. Aynerio de Ragonea (?), Nichil de Maniacho, Conrado quondam Alberti de Goricia, Ricendorfer Janczil .... pro Rotlebo de Mossa et Johanne quondam Genselli de Goricia testibus et aliis.« Pred Rolandom iz Gorice kot sodnikom goriškega grofa je tožil Nikolaj Bunjec iz Gorenjega Cerovega [»Nicolaus dietus Bugnecz de Cerou superiori«], da mu je Chitarin, sin rajnkega Ronfila iz Dolenjega Cerovega [»Chitarinus quondam Ronfil de inferiori Cerou«], po sili vzel užitek in pridelke enega vinograda in štirih pesestev v Cerovem [»usus et fruetus unius vinee et quatuorum sediminum sitorum in dieto Cerou«]. Ta vinograd in posestva ima že mnogo let ter jih je kupil od rečenega Ronfila. Omenjeni Nikolaj je prosil sodnika in zraven stoječe priče, da bi sklenili, da se mu njegovo imetje pušča v miru ter storjena škoda povrne. Notar: Mathias quondam Nicolay Putini notarii Goricie habitans. Št. 37- '377> dne 7. septembra. Gorica. »Anno Domini mill. trecent. septuagcs. septimo, indiet. quinta decima, die septimo mens. Septembr., Goricie in statione emptoris, present. personis Mathiusio 1'inose, Jacobo calcifice de ante portam, Jacobo Bachon ct Mathco filio Buodigoy civibus de Goricia et habitatoribus ibidem testibus et aliis.« Anica, vdova po rajnkem Ivorichu za gradom v Gorici [»Antza relieta quondam Ivorich de post častnim Goricie«] proda za 61/,, marke solidov Bernardu, stražniku v Gorici I »Bernardo stacionario de Goricia«] en vinograd v Olbartu v goriški okolici [»unam suam vineam sitam in Olbart in per-tinentiis Goricie«]. Ta vinograd sega na eni strani do vinograda imenovanega kupca, na drugi do vinograda Pavla, sina Štefanovega s Travnika [»vinea Pauli filii Steffani de Traunich«|, na tretji do vinograda Leonarda, sina rajnkega Primozija iz Gorice [»vinea Leonardi quondam Primosii de Goricia«], ter na četrti do vinograda, ki je lastnina goriškega grofa. Mathiusius Pinose je bil izbran, da postavi kupca v njegovo posest. Notar: Mathias quondam Nicolai Putini. Št. 38. ijpi, dne 5. maja. Sybidat (Čedad) in sand Peters eontract. Jurij, sin rajnkega Henrika iz Orzona, bivajoč v Gorici, je blizu Čedada dal napraviti svoj testament. V njem določa, da se njegovo truplo prepelje v Gorico v cerkev sv. Ililarija in Tacijana. Oltar Matere božje v tej cerkvi naj dobi eno marko šilingov, potem vsako leto dva starja pšenice, katera naj odrajtuje Pavel Smit od neke brajde [»braydn«], ki jc v Gorici. Tudi naj dobi ta cerkev eno kmetijo v Solkanu [»Selkan«], katero obdeluje Matija iz Solkana in od katere 6 se odrajtuje po dva starja pšenice, po dva starja ovsa in po eno kokoš. Zato pa naj duhovnik tistega oltarja za sedaj opravi trideset maš, pozneje pa vsak ponedeljek po eno; tudi naj vsak dan izmoli en »placelo«. Njegovi (Jurija iz Orzona) dediči naj ocl sedmih funtov šilingov in dveh pernerjev, katere jim bode vsako leto plačeval Matija Močič [»Moczicz«], kupijo vsakdan po dve sveči ter užgani postavijo pred podobo sv. Antona. — Veliki oltar Matere božje v Čedadu naj dobi tri marke penezov. Ondotni kapitel in ondotni korarji naj vsako leto praznujejo njegovo obletnico. Dalje določa imenovani Jurij v svoji oporoki, da naj njegova soproga Benenuda, hči rajnkega Frančiška Hos-gnada iz Milana, svobodno razpolaga s svojo doto, ki znaša ioo mark šilingov. Tudi naj jej njegovi dediči odštejejo sedem mark šilingov kot »absicz« ter 25 mark šilingov kot jutrnjo [»morgengab«]. V ta namen zastavlja prvič eno posestvo v Selu7") [»in dem dorf Seli«], katero obdeluje »Juri«, in pa desetino in sodstvo v tej vasi, dalje dve kmetiji v Koprivi [»in Copriw«] in tri kmetije v Zabijali [»in dem dorf Sablan«], izmed katerih eno obdeluje Jakob, dve pa Tomecz. Imenovana Benenuda naj uživa dohodke vseh teh posestev, dokler jej njegovi dediči ne izplačajo prej naštetih svot. Dalje prepušča svoji ženi do njene smrti svojo hišo, katero jc sezidal, z dvorom, vrtom in veliko brajdo, ako ostane čista [»rein und chevvsch«]. Tudi naj ima Benenuda do svoje smrti njegov skedenj [»stadel«] z vrtom v vasi Gorici [»in dem dorf czu Görcz«]. Po njeni smrti naj vse to pripade njegovim dedičem. Dalje naj dobiva vsako leto po štiri starje pšenice in dve kokoši od Antona iz Selc pri Tržiču77) [»von Selcze pey Newinmarcht«] od ene brajde. Tudi določa rečeni Jurij, da naj njegova hči Pyrina, soproga Wulinga Swabcl-a, dobi ioo mark šilingov dote ter 50 mark za svatovsko obleko. To svoto (150 mark) zagotovlja Selo pri Črničah. ") Sedaj Selz nc daleč od Tržiča (Monfalconc). na naslednjih posestvih: i na enem posestvu v J a vor j ah pri Podgradu [»im dorf Jawcriach pcy Newnhaus«], 2. na enem posestvu v Vermeljanu [»in Vermelano«], 3. na enem posestvu v Redipulji [»in Radopola«] ter na treh posestvih v Št. Petru pri Soči78) [»sand Peter pey der Isnicz«]. Dohodke teh posestev naj uživa rečena Pyrina tako dolgo, dokler jej njegovi dediči ne izplačajo omenjene svote. Tudi voli rečeni Pyrini dve posestvi v Ronkih79) [»in dem dorf Ronchiz vnder Newmarchtn«], V Gorici bivajočemu Henriku, sinu rajnkega Unšalka iz Orzona [»Wnschalchs von Orzon sun«j, podeli svoj veliki vinograd »gelegen in Brodecz« in brajdo zraven njega s pogojem, da skrbi za to, da bode po noči in po dnevu gorela luč pred božjim truplom (sv. R. Tel.) v cerkvi sv. Hilarija in Tacijana. Tudi naj po smrti njegove soproge Benenude dobi omenjeno hišo z dvorom in vrtom. — Cerkvi sv. Antona v Spcšiso) zapusti en vinograd v Koprivi [»in Copriw«]. Vsa druga posestva naj dobita njegov brat Kunculin [„Cunszulin"] in njegov bratranec Henrik, sin rajnkega Unšalka iz Orzona blizu Čedada [..Wnsalchs sun von Orzon nahent pey Sybidat"). Št. 39- 13PP, dne 28. januvcirja. Licnz. (Torek pred svečnico.) Henrik in Ivan Majnhart, palatinska grofa koroška, grofa goriška in tirolska ter odvetnika oglejske, tridentinske in brik-senske cerkve, naznanjata, da sta svojemu fevdniku Gregorju iz Dornberga, takratnemu vicedomu v Gorici [„Gregorn von Dornberg die zeit vnserm vieztum ze Gorcz"], in njegovim dedičem dala v fevd hišo in stolp v Korminu [„Haus "•) Vasi Redipulja, Vcrmeljan in Št. Peter pri Soči so v tržiškem sodnem okraju med Sočo in Krasom. ;") Ronki od Tržiča proti severozahodu. "") Speša (Spessa) je vas od Kormina proti vzhodu. vnd Turn auf Cremeun"], kjer sedaj trajno prebiva in s katerima so tudi združeni dohodki šestih mark od grajskega varilstva [mit sechs markeh gelts ze purkchut"]. Št. 40. 1400, dne 12. januvarja, Čedad. „Anno mill. quatricentesimo, indiet. oetava, die duodecimo mens. Januarii. Actum in civitate Austria in appotheca Johannis Quaglarii appolhccarii de dieta civitate, present. ipso Johanne Quaglarii, venerabili vicario dno. presbitero Johanne Gerlacho de Goritia, Woluino habitatore in dieta civitate quondam Johannis de Mossa, Philippo nominato Zani (?) de dicta civitate quondam Philippi de Florentia, Ilprando quondam Anzili de Bauaria testibus vocatis et rogatis et aliis." Pernard, sin rajnkega Dominika iz Rozaca8') [„de Rosatio"], stanujoč v Čedadu, podeli plemenitemu Henriku, sinu rajnkega Osalka iz Orzona, bivajočemu v Gorici [„nobili Henrico quondam Osalchi de Orzon, habitatori Goritic"), neki travnik v goriški okolici, v kraju, ki se zove Mukro, na hribu Grčini82) [„pratum sit um in pertinentiis Goritic in loco dieto Mucro super montes vocatos Grizina"]. Ta travnik jc na eni strani nad travnikom Mikša iz Momjana [„Mixe de Mcmeglano"], na drugi nad travnikom bratov Gregorja8-1) in Leonarda, sinov Nikila iz Dornberga [„Grcgorii et Leonardi fratrum quondam Nichili de Dorimberg"], na tretji nad travnikom Antona, sina Henrika Ilebcrstainerja iz Gorice [„Antonu quondam Henrici Ileber-staineri de Goritia"], in na četrti nad javno potjo. Notar: Nicolaus natus magistri Stephani de civitate Austria. (Konec sledi.) "') Rozac (Rosazzo) jc na Rencškcm od goriških Brd nekoliko proti zahodu. "») Grčina jc sedaj del goriškega mesta proti Kronbcrgu. ""J Gregor iz Dornbcrga se omenja tudi v št. 39. O jurisdikciji nad cerkvijo Matere božje na blejskem otoku in nad ondotno proštijo. Spisal Franc Pokom. Diploma') cesarja Henrika II. z dne 10. aprila 1004., spisana v Tridentu, nam pove, da je Henrik briksenskemu Škotu Alboinu in njegovi cerkvi podaril posestvo Bled z vsemi cerkvami, gradovi, poslopji in podložniki. To se je zgodilo na cvetno nedeljo, drugo leto vlade cesarjeve, iz hvaležnosti do Alboina, ki mu je bil v pomoč zoper sovražnike njegove. Določeno je bilo, da naj dobivajo po Alboinovi smrti dve tretjini dohodkov briksenski škofje, eno tretjino pa briksenski kanoniki. Od tega časa je zgodovina blejskega otoka v zvezi z Briksenom in jurisdikcijo nad cerkvijo in proštijo na otoku ima briksenska cerkev. Prosta blejskega je nastavljal do preklica in odstavljal le briksenski škof. Prost je bil tu navadno kak kanonik briksenski. Imel je pa svoje namestnike na Bledu, ako ni sam bival ondi. Proštija je imela 70 -) podložnih kmetov, vrhu tega je imel prost tudi zemljiško in malo sodnijo. Duhovnega pastirstva prost ni imel na otoku, pač pa dolžnost, v nedeljah in praznikih in še dvakrat med tednom maševati v cerkvi Matere božje na otoku. Dohodki proštije so znašali navadno okrog 800 renskih, stroški pa okrog 435 renskih, tedaj je proštu ostajalo okrog 365 renskih. Četudi je briksenska škofija bila nad 480 let v polnem pravu glede otoka in cerkve, četudi jc nemoteno in prosto v duhovskih in svetnih zadevah nastavljala za proštijo vikarje, pa tudi odstavljala jih po svoji volji, ne da bi bil kak drug škof temu kaj oporekal, so se vendar pozneje vneli hudi prepiri zaradi jurisdikcije na blejskem otoku, namreč glede cerkve in proštije, in to ne enkrat, marveč trikrat, dokler se ni vsa ') Briks. dvorni arhiv: Pritličje: Zvezek I. str. 1. št. 10. Original v latinščini. J) L. c. Registratura št. 1. zadeva mirnim potom poravnala in sprava dosegla dne io. junija 1688. leta Ko se je v drugi polovici 15. stoletja delalo in razpravljalo o tem, da se ustanovi ljubljanska škofija, je začela tudi oglejska očakovina se ozirati na okrog, kako daleč se razteza njena jurisdikcija. Lastila se je očakovina oglejska jurisdikcije glede cerkve Matere božje in nje proštije na otoku blejskem v svetnih in duhovških zadevah. Vsled tega se je vnel 1. 1459. hud prepir med Oglejem in Briksenom, Da bi stvar bila na jasnem za obe stranki, vršila se je glavna obravnava v Rimu*), v papeževi palači, po večernicah v petek dne 16. marca omenjenega leta. Klicani sta bili stranki v Rim k zaslišanju. Izostala je oglejska stranka, zato je bila kontumacirana. Priče so morale vse priseči ob zaslišanju. Razpravo je vodil Jakob de Mu-ciarellis J. U. D., bazilike sv. Petra in kardinala cerkve v Bononiji ter papežev komornik in „auditor curiae causarum Camerae apostolicae generalis". Zaslišaval je priče Gebhard de Bulach, dekretov doktor, kardinala prcsbitera Nikolaja cerkve sv. Petra ad Vincula in legat apost. sedeža. Notar, ki je vse to zapisal in potem ob koncu obravnave prebral, je bil Mgr. Pavel Nunner, klerik cistercijanski. Točke, glede katerih so morale priče dati odgovor, zadevale so sledeče: a) Pod čigavim gospostvom se nahaja cerkev Matere božje in nje proštija na blejskem otoku? b) Kdo ima sodno oblast glede blejskega otoka in ondotnih podlož-nikov? in c) Od kdaj je vsa zadeva pod jurisdikcijo briksenske cerkve in ne pod oblastjo oglejske cerkve? Priče, ki so odgovarjale na dana vprašanja, so bile sledeče. Prva priča je duhovnik oglejske škofije: Jurij sin Friderika de Lac (iz Loke), star 25 let. On pravi, da je sam bil vodja te kapele Matere božje na otoku poldrugo leto in da je vedno slišal, da ista spada pod kolacijo briksenske 2) Original te obravnave se hrani v stolnem kapit. arhivu v Brik-scini, prepis pa v kanceliji ondašnji, kakor tudi v knezoškof. arhivu v Ljubljani. cerkve. Tudi je vedno cul, da se zadeve kapele na blejskem otoku zamorejo le pred briksenskim sodiščem obravnavati. Le briksenski škof ima v tem polno oblast. Nadalje zatrdi, da je on sosed tu, in da, odkar se zaveda, ni slišal drugače govoriti. Vso zadevo je najpreje razložil pred auditorjem zgoraj omenjenim Mgr. Gebhard de Bulach, ki je bil takrat prost in vodja kapele Matere božje na Bledu v očakovini oglejski. On trdi, ako treba, tudi dokaže, da je pred I O, 20 do ioo leti in toliko časa, kakor daleč seže ljudstva spomin, bila kapela Matere božje na Bledu, v očakovini oglejski, pod blejskim gradom, zvana proštija, pod gospostvom in kolacijo briksenske cerkve, „institutione et iurisdictione episeopi Brik-sinensis", katero je začasno vodil kak kanonik. Od pamtiveka je bila ta pod škofovo upravo. Noben oglejski očak ali njegov oficijal se ni vmešaval v te zadeve. Tudi nihče od celjskega gospostva v Radovljici (in Rotmesdorf) ali od avstrijskega gospostva ni klical blejskega prosta pred svoje sodišče. In kakor je povsem znano in jedino pravo, je proštija bila tudi vedno prosta oglejske jurisdikcije. Za prvo pričo nastopi druga: Lenart sin Lenartov, duhovnik oglejske škofije, doma z Bleda, star 3 I let. On potrdi vse, kar je govoril prost Gebhard. Pravi, da je prepeval „divina officia", da ni slišal drugega, kot to, da je kapela briksenske cerkve in da ni noben oglejski očak ali njegov oficijal prosta nikoli tiral pred svoje sodišče. Tudi se ni nobeden drug, kakor le briksenski škof, vmešaval v duhovske ali svetne zadeve na Bledu. Tako je tudi glas med ljudstvom. Tretja priča je Janeuinus Jurijev sin, Iajik z Bleda v oglejski škofiji, star 70 let, in potrdi vse, kakor prejšnja dva. Četrta priča je zopet duhovnik oglejske škofije: Viljem de Rosthach, star nad 40 let, ki trdi, da je še kot otrok, ko je hodil tukaj v šolo, in pozneje, ko jc bil tu duhovni pomočnik (socius divinorum), vedno le tako slišal glede vseh treh točk, kakor so potrdili prvi trije in kakor je sedanji prost sam razložil. Nadaljne pričo, ki so vse potrdile, kakor prve štiri, so sledeče: Mihael Schuster de Rotmersdorf, star okrog 40 let, oglejske škofije; Peter C h r a b a t de Rotmersdorf, star 30 let; Joannes de Gasp, lajik z Bleda; Jurij Salla de Veldes, star 60 let; Gregor Coloner, star 40 let; Lenart Creuliz, oglejske škofije, star 24 let; Gallus Joannis Merchl, star 50 let; Jano vin us Jurijev sin, star 30 let; Janovinus Jakobov sin, star 30 let; K1 e m e n Lavrencijev sin z Bleda (de Vel d), star 32 let; vsi lajiki. Poleg napominanih sta bila zaslišana tudi še Andrej Marelijev sin, star 25 let, Ahacij Ambrožev sin „de Veldes", star 26 let, ki sta potrdila, da blejska kapela spada pod briksenske cerkve oblast in pod nobeno drugo. Izdalo in pisalo se je to v Rimu, blizu bratov pridigarjev cerkve Marijine „supra Minerva" 1. 1459. dne 17. marca zjutraj, prvo leto papeževanja Pija II. vpričo M. Andreja de Viterbio in Janeza de Tulhia kot javnih notarjev. Pavel Nunner je pa potrdil vse kot prav pisano in je privezal pečate. Ako so torej, kakor kaže obravnava, duhovniki in lajiki oglejske škofije pričali proti zahtevam in prisvajanju jurisdikcije glede blejskega otoka cerkve in proštije od strani oglejske očakovine, in ako vpoštevamo stare pravice, svoboščine in podarilna pisma, ki so bila v rokah briksenskih škofov, je umevno, da je moral tudi Rim njim pripoznati vrhovno oblast in pravico v vseh zadevah glede blejske cerkve in proštije na otoku. Zdi se nam, da oglejska očakovina ravno radi tega ni poslala nobenega zastopnika k obravnavi v Rim, ker si je bila sama v svesti, da propade. In tako je bil po tej razpravi mir za nekaj časa. Ko pa je bila 1. 1461, ustanovljena ljubljanska škofija in bil grof Žiga pl. Lamberg potrjen prvim škofom ljubljanskim, nam povedo pisma1), da je ta dne 15. decembra 1. 1465. posvetil na blejskem otoku cerkvico Matere božje. Ni nam znano, 4) Izvestja muz. društva, IV., str. 155. Če jc to storil na podlagi svoje jurisdikcije, ali pooblaščen po briksenskem škofu, ki ni mogel vedno posvečevati cerkve v daljnih krajih. Najbrže pa je bilo to vzrok, da je cerkev posvetil ljubljanski škof, ker po smrti briksenskega škofa-kardinala Nikolaja „de Kusa", kije umrl dne 12. avgusta 1464, naslednik njegov Jurij Golser mnogo časa ni bil potrjen od Rima radi raznih prepirov, namreč do 17. decembra 1471, in torej pač ni mogel izvrševati škofovskih opravil. Tako je ljubljanski škof najbrže z vednostjo poglavarja briksenske cerkve posvetil blejsko cerkev. Dne 21. januvarja 1483. pa seje tedanji briksenske cerkve kanonik in blejski prost Melhior de Meckhau odrekel vsem pravicam do blejske proštije ter jo jc izročil in vtelesil skupni mizi briksenskega kapitula za vse večne čase z dovoljenjem briksenskega škofa Jurija, ki je imel pravico, za to proštijo prezentovati, jo oddajati in preskrbljevati komur in kakor je hotel. Papež Innocencij VIII. pa je v buli z dne 3. septembra 1. 1485., v drugem letu papeževanja, to uravnavo potrdil in še posebej priznal jurisdikcijo briksenski cerkvi glede cerkve in proštije na blejskem otoku. Tako bi bila imela biti vsa stvar jasna za vse prihodnje čase v tem oziru, ali vender ni bila. Povodenj krivoverske zmešnjave luteranstva je koncem 16. veka tudi blejsko okolico preplavila. O tem se hranijo v briksenskem stolnem arhivu dolge razprave iz mnogih let. Najžalostnejša prikazen pri tem pa je bila ta, da se je tudi gorenjska duhovščina tedanja večinoma vdala življenju po Lutrove vere nazorih. Poleg grajskega župnika Krištofa Faschanga, ki je bil 1. 157—- odslovljen, je največ preglavice delal pozneje Seba-stijan Konstantin de Seepoch B), župnik nakelski (1 581 —1611), in prost na blejskem otoku pri cerkvi Matere božje (22. avg. 1592—1607.) Ta mož se ni mnogo brigal za svoje dolžnosti, pač pa za složno življenje, službo je zanemarjal, penzije briksenski cerkvi ni plačeval. Briksenski škof Krištof Andrej ga je ') Morda jc bil doma ondi v vasi Mlino (Sccbach). resno opominjal mnogokrat v letih 1603.—1607. prav po očetovsko, včasih tudi oštel, zlasti radi tega, ker službe božje ni opravljal redno in o pravem času, da je bilo ljudstvo na škodi. Prosil ga je, naj si privzame pridnega in sposobnega kapelana, a vse je bilo zaman1). Naposled mu zapreti, da ga bode odstavil, ako sam ne odstopi prostovoljno, ali, če se ne poboljša, zlasti še, ker ni bil vzglednega moralnega življenja. Že 1. 1595. je obljubil poboljšanje, a obljube ni držal. Bil je tudi ljubljanski kanonik in kot tak si je znal tudi obdržati ugled pred svojim škofom. Stanoval je zdaj tu, zdaj tam. Naposled ga briksenski škof vender le odstavi kot nepoboljšljivca, četudi se je izgovarjal na ljubljanskega škofa, češ, da ga je ta, ko je bil pre-zentovan, postavil in potrdil. To se je sicer res bilo zgodilo na podlagi napačnega poročila, ki pa se je pozneje kot nepravo preklicalo. Tudi ljubljanski škof Tomaž Mren se je glede blejske zadeve pritožil do apostolskega nuncija v Gradcu, do škofa Jan. Krst. Saluago, kateremu je bil pa briksenski škof na podlagi že omenjenih razprav in pisem objasnil in dokazal, da nad blejskim otokom nima ljubljanski škof ne v svetnem in ne v duhovnem oziru nikakršne jurisdikcije. Ako je njegov prednik kardinal Andrej Avstrijski ljubljanskemu škofu prezen-toval v potrdilo Seb Konst. de Seebach za blejskega prosta, se je to zdaj prvič zgodilo, seveda po pomoti, po napačni informaciji in „subreptitie" in tudi z nepostavnimi sredstvi, kar se dokaže s tem, da se ne nahaja o tem nobena omemba v protokolih briksenskih, in da tudi v registraturi ni najiti nobenega reskripta ali dekreta. Tudi kardinal sam ni smel in ni mogel prezentovati preje, da je pritrdil in dovolil k temu kapitel na podlagi svoboščin in starih pravic. In četudi prost kaže glede prezentacije kako pismo, ne more biti pravo, marveč je podmeteno. Torej ga on, briksenski škof, ne more priznati proštom, še bolj pa ga mora odstraniti iz preje že navedenih vzrokov, ker je prost na škodo cerkvi in ljudstvu v pohujšanje. ") Takrat namreč, 1. 1604., seje vpeljal pri vseh cerkvah briksenske škofije rimski missale, torej tudi na otoku. Zato naj nuncij tudi poskrbi, da se ljubljanski škof ne bode vmešaval v njegove zadeve in kršil njegovih starih, od Rima potrjenih pravic in svoboščin. Vsa ta zadeva se ni kmalu poravnala, ampak razmere med ljubljansko in briksensko škofijo so se vsled tega zelo napele, zlasti še, ker je ljubljanski prost in škofov komisar Andrej Kralj 1. 160S. Seebacherja s silo zopet vmestil na Bledu in duhovnu Juriju Brunclliju pod kaznijo izobčenja prepovedal, izvrševati ondi duhovska opravila brez dovoljenja Seebachetje-vega. Miru torej ni bilo, dokler ni briksenski škof z vso eneržijo pred nuncijem dokazal s pismi, pravicami in svoboščinami, da na otoku blejskem nima ne v cerkvenem, ne v svetnem oziru nihče drugi jurisdikcije, kakor jedino le on. Tudi ljubljanskemu škofu je pojasnil, da Seebacher na blejskem otoku ni vmeščen, ampak je ondi le kot provizorični kapelan, ker je beneficij blejske proštije vtelešen mizi briksenske škofije. Zato ga prosi tudi, da naj on poskrbi, da Secbacher plača, kar je dolžan, in da vsa zadeva pride v postavni red. In ker je imel od briksenskega škofa tudi glavar blejskega gospostva, rekše njega oskrbnik Jakob Krist Kirchmater de Ragen, nalog, da stori vse v odstranitev Seebacherja iz omenjenih razlogov, je naposled ta vender zapustil Bled. Prepiri med ljubljanskim in briksenskini škofom pa še niso bili poravnani. Bil je še drug ogenj, ki je netil razprtije med njima, in ta je bil bohinjski župnik in ljubljanski prost Andrej Kralj, kateri je bil priporočen briksenskemu škofu za blejskega prosta po odhodu Seebacherjevem, a ni dosegel te službe. Zato je škofu v Briksenu nagajal, kjer in kakor je znal in vedel, kakor smo že zgoraj videli. Posebno pa nam ga osvitljuje še naslednje: Briksenski glavar na blejskem gospostvu je kot namestnik ali oskrbnik imel pravico prisostvovati pri cerkvenih računih oseb cerkva v blejskem gospostvu. Bohinjski župnik in ljubljanski prost Andrej Kralj pa mu ni le ob tej priliki cerkve samooblastno zapiral, kakor 1. 1604., marveč ga je še celo izobčil, mu silo delal in naložil globo v denarjih. Tudi podložnim, ki niso prišli k njemu, je nalagal denarno globo na ioo zlatov. Andrej Kralj je bil mnenja, da ima v Bohinju le ljubljanski škof pravico, (iotovo je, da tako ravnanje ni bilo brez posledic. Briksenski škof je prijazno pisal ljubljanskemu škofu, da naj to nepostavno in nečedno obnašanje Kraljevo kaznuje, vender pa miru med obema škofijama še ni bilo do 1. 1688., ko se tedanja škofa: Janez Frančišek, škof briksenski, in Žiga grof Herberstein, škof ljubljanski, zedinita tako, da otok pripade škofiji ljubljanski, briksenski škofje pa imajo pravico v cerkvi na otoku rabiti „pontificalia" kakor doma. Slovstvo. J. Z. Thalttitschers Antiquitatcs Labacenscs. Anton v. Pre-merstein. Sonderabdruck aus den Jahreslieften des österreichischen archacologischen Institutes. Band V. 1902. — I'redelek 7 32. L. 1674. je izšla pri Haanu v Solnogradu Ludovika Schoenlcbna 208 stranij obsegajoča kniga naslovljena Aemona vindicata. Takoj na naslovni strani izraža pisatelj svoj namen: »opusculum — ex antiquis probatis authoribus contra nonnullos recentiores seriptores, qui Aemonam in Istriam traustulerunt, concinnatum«. Schoenleben torej dokazuje, da je stala stara Emona na ljubljanskem ozemlju, ne pa v Istri, kjer je sedaj Cittanova. To delo je zavrglo nasprotno trditev. Ostalo je pa še vprašanje, je li res stala Emona prav na ljubljanskem ozemlju, ali kje drugje. Ze Laz je trdil I. 1598., da je Emona stala na Igu. Schoenleben je vedel za to trditev, pa zdela se mu je nesprejemljiva. Gregor Dolničar (Thalnitcher) je sprejel Schoenlebnovo trditev za dokazano istmo in je začel zbirati gradivo za natančen popis stare Emone. Naslovil je svoj spis Antiquitatcs Urbis Labacensis etc. Sestavil jc svoj spis I. 1693. in ga na čisto prepisal ter posvetil predsedniku akademije Operosorum 1. nov. istega leta. To delce je več let dopolnjeval, a ne dovršil. Ostalo je v rokopisu, ki ga hrani ljublj. semeniščna knjižnica. Letos pa je izdal dr. Anton pl. Premer-stein ta spis s kritičnimi opazkami. Dolničar je razdelil spis v 15 poglavij. V teh govori o Jazonovi bajki, o velikosti, o zidovih, o trgih, o vodovodih, o templih stare Emone, o Ljubljanici, o rimskem verstvu, o emonski koloniji in rimski vladi, o svojstvih emonskih prebivavcev in o pokopih; našteva rimske napise in denarje ter na kratko omenja zgodovino Emone in Ljubljane do I. 1472. Iz tu označene vsebine jc jasno, da ni ves spis važen za nas, ampak da so nekatera poglavja večjega pomena, druga pa brez vsake zanimivosti. Po tem načelu se jc ravnal tudi izdajatelj tega spisa. Za nas brezpomembne popise starega verstva itd. je izpustil, iz drugih poglavij pa podaja vse, kar je za znanost kaj vredno. Najbolj pazno jc sestavljeno poglavje o rimskih napisih. Tu primerja vsak Dolničarjcv prepis z drugimi znanimi prepisi ter razsoja o njegovi pristnosti in pravilnosti. Končna sodba je precej rezka. Dolničar mu je sicer marljiv in navdušen nabiravec in preiskovavec rimskih starin in napisov, toda ne vedno zanesljiv. Včasih ni prav čital, včasih je kaj dostavil po svojem domnevanju ali po svoji domišljiji, pogostoma je okrajšave napačno razrešit, da celo sam jc potvarjal napise, kar v isti dobi ni bilo nič kaj nenavadnega. Po mojem mnenju je zadnja sodba preostra. Res, da Dolničarjevi prepisi niso zanesljivi, saj tedaj tudi ni bilo to delo tako lahko, kakor dandanes. Težko je bilo citati zamazane, včasih še celo pobeljene (calec dealbatus) kamene, pogostoma ob raznih vremenskih nezgodah. Ko jih je namreč D. prepisaval, šc niso bili očiščeni in tudi ne tako lep(5 vzidani, kakor jih vidimo sedaj. Ne moremo si pa razlagati, da bi D. napise sam ponarejal. Za to jc bil njegov značaj preresen. Če je kak napis ponarejen, ni še dokaz, da ga jc D. ponaredil, saj je mogoče," da jc dobil napačen prepis, ali pa, da je potvorjen napis prepisal. Trije napisi v predclku 20. št. 4., 5. in 6. ne spadajo v zbirko, kar jc že I), naznanil s tem, da jih nima v vrsti napisov in se sploh ne nahajajo v prepisanem izvodu njegovega dela. Tudi pri št. 4. pridejana letnica 1222. pred Kr. r. pojasnjuje, da ni mislil na stari napis, ampak na novi, ki jc bil namenjen za spomenik na kakem poslopju, na pr. na novi mestni hiši, ki so jo tedaj nameravali zidati. Ko bi bil »glasoviti« napis o Natcsiji res Dolničarjcv tvor, bi ga bil gotovo vsaj prav prepisal. In vendar ga ni. Na kamenu loči pika črki T in /, v prepisu ni ločila (21). Ko bi bil hotel Dolničar slepariti, bi bil brezdvomno napise tako ponarejal, da bi sc to ne poznalo. Tudi bi z enim kamenom ne povzdignil kdovekoliko slave ljubljanske. Sicer pa D. povsod, kjer je lc vedel, natanko zaznamuje kraj, kje so kak napis našli, pri ižanskih prav tako, kakor pri ljubljanskih. Zanimivo jc, da so več napisov, ki jih D. omenja, zopet našli pri prezidavanju v Ljubljani po potresu I. 1895. K predclku 21. bi bilo opomniti, da jc bila rodbina Perne okoli I. 1688. v Ljubljani prav številna, saj se nahaja v maticah stolne župnije prav pogostoma to ime. Pri načrtu (pr. 22.), ki ga smatra D. za obliko Neptunovega templa, sodi dr. pl. Premcrstein, da je bržkone kopel. Mogoče, pa tudi tempel utegne biti. Oblika te vrste se imenuje cella trichora. V Rimu sta dve taki zgradbi ohranjeni iz dobe pred Konstantinom, namreč: cella cimi-terialis sv. Siksta in sv. Sotera. Devet milj od Rima proti Tivoliju jc podobna zgradba tik bazilike sv. Simforozc (gl. Fr. X. Kraus: Gesch. d. christl. Kunst. 1895. I. 263.). Tiskovne hibice, ki so se vrinile, ne motijo vsebine, na pr. Qualifa (14) m. Oualiza, Rumph (27) m. Kumph, Knidasch (30) m. Kaidasch, Schnedif (28) m. Schnediz. Prcmersteinova razprava se odlikuje po natančnih prepisih in snimkih Dolničarjevih zapiskov in nariskov in po strokovni uredbi vse tvarine. V. Steska. Duhovna hramba v štajerskem narečju. »Duhouna liranua, prad duhounah — inu žuotnah Nauarnostah sakobart per sabc nositi«. S temi besedami se pričenja naslov male knjižice, ki je bila »iz nemškige u to suovensko Spraho sprabernjana, inu drukana u' Köln u' tam lete 1740«. Poleg naslovnega lista ima knjižica sc 180 str. Znana1) je tudi z naslovom »Kolomanov žegen«, ker se nahaja v nji (str. 52.) res pripoved o Kolomanu, sinu iberijskega kralja, ki jc dal svojemu očetu, odhajajočemu v vojsko v neznane dežele, iz nebes dobljeno pismo, ki bi ga varovalo vseh nevarnostij itd." Spisi te knjižice so praznovemi, češ, da posamezne molitvice ali črke otmö človeka vsake nevarnosti, bolezni in smrti, če jih opravlja ali celo spisane s seboj nosi. Čudno je, da se pisec vedno sklicuje na papeža Urbana VIII., ki jc vprav nasprotno učil, namreč, da naj se privatnemu razodetju pripisuje le človeška vcrljivost, dokler ga cerkev ne potrdi. Vsebina je torej brez vrednosti. Jezik je nepravilen, narečje koroško, pisava nestalna. Znamenita jc kniga torej le za dialektologc. Čudno pa je, da je ta knjiga takö razširjena in da sc je ohranilo toliko izvodov. Nahaja se še sedaj med ljudstvom, in posamezni izvodi so dovolj dobro ohranjeni. Založnik, ne preveč vesten človek, si jc služil s to knjižico gotovo lepe denarje. Izšlo je bržkone več izdaj. Köln kot kraj natiska je brez dvoma izmišljen. Zanimiva in doslej menda še ne naznanjena jc štajerska izdaja te knjižice. Naslovljena je: »Duhovna Hramba, kero jc dobro pri sebi imeti ') Mam. Jezičnik. XXII. str. 28. — Glaser. Zgod. slov. slovstva. I. str. 205. — Citate navajam v gajici. ■»r pröti duhovnim ino tclovnim nevarnostim; zapopäde hasnovitne žcgnc ino molitve, en tal od Boga razodetc, od cerkve ino svetih očnkov na-rčdte, ino od Papeža Urhana VIII. poterdjene k trošti vsim vernim keri na vodi ali na suhem potujejo, da skoz toto branbo, če jo pri sebi majo, od mnogih nesreč znajo rešeni biti. Cum Lic. Ord. Cens. Trcv. ibidem An. 1647 impressum. Natisnjeno v Mainzi«. Str. 216. Ta letnice bi torej veljala za latinski izvirnik, kar seveda ni resnično, ker kaj takega cerkev ni nikdar potrdila. Letnice slovenske izdaje ni na naslovni strani, pač pa se bere na strani 99. na začetku drugega dela: Natisnjeno v leti Kristusa 1705. Gotovo pa sta tudi tu izmišljena kraj in letnica. Popir, tisek in jezik govore za to, da mora biti izdaja ok. 100 let mlajša. Ta izdaja ima tudi 24 podobic svetnikov, ki so varuhi posameznim uram celega dne. Na str. 160. molitev o. Marka Avijanca (f 1699.), »Prava grivinja grešniga človeka«. Na str. 170. se bere »Pobožna viža sveto mešo hasno-vitno poslušati. V premiškivanji bridkega tcrplcnja ino smerti našiga Gospoda ino Zveličara Jezusa Kristusa. S priloženimi Juternimi ino večernimi Molitvami«. Zanimiv je začetek večerne molitve: »Blažena bodi sveta neizdelna Trojica božja, zdaj ino vsigdar, ino na večne čase«. Potem se nahajajo šc tc rečenice: z novoj močjoj (!); obrani me toto noč od vsiga zavitja — hudiga protivnika; ob pravi vuri gorstaniti; tebe z gorcČoj lubavoj hvaliti. V večerni pesmi (str. 212.) se nahajajo tc le vrstice: Jezus, mojga serca slaja, Tvoje moč me naj poväja; Leži toto noč pri meni, Ino z gnadoj me ogreni. Angel naj pri meni vahta, Da peklenska huda žlahta, Meni škodit ne zamorc, Z djanjem al, skoz misli nore. Naj tude vsi prijateli, Pri našem odrešiteli Čisti vsi zaspijo, itd. V. Steska. Prevod Iictlarmittovcga katekizma je izšel v slovenščini 1. 1728. Ta prevod nam jc sicer znan, a letnice nismo vedeli, ker je knjižica sama ne navaja. Poleg Safaiika naznanja to, 111 stranij obsegajočo knji- žico tudi Mam v »Jezičniku« XXII. str. 28. in dr. Glaser v »Zgod. slov. slovstva« str. 205. Znano je bilo, da jc katekizem izšel po I. 1725., kar naslov (v gajico prepisan) sam pove: »Kratki zapopadek christianskiga navuka od Roberta Bellarmina iz Tovarštva Jezusa, Svete Rimske Cerquc Cardinala, k' nucu vsiga karšanstva iz povcla Rimskega Papeža Clemcna tiga VIII. vkupej zložen: zupet v' tem lcjto MDCCXXV. Od sedajniga Rimskiga Papeža Benedicta tiga XIII. — — — perporočen. Iz Latinskiga, nu Laškiga, na Slovinski, ali Krajnski jezik zvestu prestavlen, nu pogmeran«. Natančno letnico pa nam jc ohranil Ahacij Stcržinar, pišoč str. 153. svoje pesmarice iz 1. 1729.: »dokler pak ta Rimski Catehismus, oku lih jc v' veliku šprahih drukan, v' slovenski ali krajnski šprahi še ni biu drukan, jest svetjem zatu tega Rimskega Cardinala Roberta Bellarmina iz tovarštva Jezusoviga, kateri Catehismus ali kratki zapopädik Christian-skiga navuka je v' Latinski inu Slovenski al Krajnski sprahi novic drukan v' Lublani to letu 1728«. V. Steska. Kapela žalostne Diätere božje z> Središču in njen častni vence. Spomenica na zlato mašo dveh srediških rojakov leta 1902. Maribor, 1902. Lastna založba. Tisk tiskarne sv. Cirila. Knjižica obsega 136 stranij; spisal jo je Matej Slekovcc, kn.-šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. V prvem delu obsega zgodovino trga Središča in zgoraj omenjene kapele, v drugem delu pa životopise znamenitih Središčanov, med katerimi se posebno odlikujeta oba letošnja zlato-mašnika: stolni prost Lavrencij Hcrg ter župnik in profesor Matija Sinko. Spisana je knjižica v krasnem jeziku in z izredno zgodovinsko vestnostjo. Središče se po nemško imenuje Polstrau. Pisatelj trdi, da je nemško ime nastalo iz slovenske besede »polostrov«, ker je trg nekdaj stal na polotoku Drave. O zdravstvu staroga Zagreba. Napisao Janko Barle. U Zagrebu. 1902. Lep donesek k hrvaški kulturni zgodovini je pričujoča knjižica, obsegajoča 73 stranij. Dasiravno ni bilo na razpolago mnogo virov, jc vender pisatelj z izredno marljivostjo in spretnostjo sestavil delo, ki je velike vrednosti. V prvem poglavju podaje zgodovino zagrebških bolnic, ubožnic in kopališč, potem životopise zdravnikov in lekarnarjev, način njihovega zdravljenja v zadnjih šestih stoletjih in knjige, katere so rabili. Ker je bil Zagreb v tesni zvezi z Ljubljano in ker jc bilo nekoliko Slovencev zdravnikov v Zagrebu, je Barletova publikacija, ponatisnjena iz »Licčničkoga Viestnika«, važna tudi za spoznanje naših zdravstvenih razmer v minolih vekih. Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« Natisniti J. Hlasnikovi nasledniki v t,juMjani.