Občinstvo med Izvajanjem l)rograma. ObJavlll so, da Je bllo na laboru navzočih med 3000 In 4000 l)lanlncev Foto Dokumentacija PV Predvsem pa moramo imeti pred očm i, da smo za podobo, vsebino in moč svojega planinstva odgovorni prav vsi! Odprli smo vsakomur vrata vanj : vsi smo ena druž-ina In gore so naša skupna last. Zdemokratiz:irali smo jih, kot zlepa ne kje drugje. Odrekli smo se izbranstvu In elltništvu, toda to še ne p,omenl, da smo se tudi odrekli izbranemu ravnanju in ,obnašanju I Več k ,o Inas je v srečnem gorskem svetu, bolj nevarni smo mu, bolj ranljiv postaja, prej ga lahko zamažemo, pokvarimo, zazidamo, pomendramo, iz­ trebimo, s tem pa izpraznimo vsega lepega, in za zmeraj zgutJimol Natančno tako, kot so davnii trentarski pasttrji Zlatorogovo kraljestvo. Za zmeraj : svoje osvobojeno ozemlje. pomemben del svoje samobitnosti, •narvoči veselje«, nekaj, za kar se splača tvegati tudi veliko zlo in lakoto. Zato bomo še poglabljali kulturne osnove planinstva, branili bomo svojega Zlatoroga z vsemi močmi, branlll triglavske rože In • neboglasnice, da ne bodo nikoli zginile - to bodi naša misel, naše geslo, naša volja, naše zaupanje! Naj živi in naj se poglablja slovensko planinstvo! ANGLEŠKA POPOTNIKA V SLOVENSKEM ALP S KEM S VETU LETA 1828, l. DEL* (Za Planinski vestnik prevedel ;n priredil Janez šumrada) 4. maja 1828 sla prispela v Ljubljano s kočijo angleške izdelave, v katero so bili vpreženi poštni konji, dva popotna tujca. Starejši se je srečeval z Abrahamom, a bi mu zaradi daljše h ude bolezni pripisalii več let. Gosposka kooija , in 1ujčeva o· prava sta ,razodeval!, da ima mož precej pod palcem, števllni znanstveni instrumenti in skoraj sto strokovni,h i n leposlovnih knjig, ki • jih je • imel poleg lovskega in ribiškega pribora med svojo velik.o prtljago. pa so dali slutiti raz,iskujočega duha široke in poglobljene ~ zobrazbe. Anglež se je imenoval Sir Humphry Davy (1778-1829) in je bil ,tiste čase slaven znanstvenik širokega spektra udejstvovanja (odkr.itelj smejalnega plina in kattja, izumitelj rudarske varnostne svetrlke, opravljal je elektiične poskuse, raziskoval alkaličnost zemlje, zgo­ revanje ... ) in naravni filozof. le od zač-etka stoletja je bil član, zatem pa tudi pred• sednlk angleške učene Kraljeve družbe (Royal Society) in v osebnih stikih z najpo­ membnejšimi ,učenjaki svojega časa (Ampere, Volta, Humboldt). Odkril je nadarjenost kasneje znamenitega fizika Michaela Faradaya ,in bdel nad njegovim razvojem. Davyjevo zdravje je zaradi preobremenjenosti, ki jo je prinašala njegova rnnogostrana - intelek­ tLrnlna dejavnost. propadalo že pred usodnim napadon1 apopleksijc (možganske kapi) konec leta 1826, po kateri si fl'i nik • oli več opomogel; novi napadi, zlasti intenzivni od februarja 1829 naprej. so tudi povzroči li njegovo smrt, ki , ga je doletela na povratku s potovanja po slovenskih deželah in Italiji v domovino, maja 1829 v Ženevi. • Glej tu cll Proteus, 1983, ~tran 1: Lavo :':ermelj: Proteus, slovensko dekle in Humphry Davy 291 292 Sir Humphry Je bil v naših ,krajih prvič leta 1818, zatem pa ponovno 1827, ko je šel na pol v zdravniški oskrbi svojega brata Johna. lelja, da bi ponovno videl nedotaknjeno lepoto narave v avstrijskih gorah, še zlasti v slovensk'ih dež-elah, in prebil z·imo v Italiji, km bi .flaj po mnenju zdravnikov blagodejno vplivalo na njegovo zdravje, ga je konec marca 1828, slabega pol leta po vrnitvi iz Evrope, spet gnala na pot. Tokrat ga je spremljal sin njegovega dobrega, ~edaj ž:e mrtvega pr.ijatelja, heidelberški študent medi­ cine John J. Tobln. Davy ga Je po.prosil, naj mu dela družbo, ker bi mu utegnil poma­ gati ob morebitnem poslabfanju zdravja, pa tudi, ker je znal dobro nemško. Tobin je tudi lepo risal - na Slovenskem je npr. nastala vrsta njegovih risb krajev in podob Iz narave, od katerih poznamo dve (Blejsko jezero in Trst), ki ju je objavil v svojem dnevnlk, u. Davyju je bil za družiibnika i, 11 tajnika obenem (večerno branje, pisanje po nareku, družabne igre). Oba popotnika sta • imela svoja dnevnika, kamor s,ta zapisovala popotne vtise. Davyjev je deloma objavljen, vendar se namera!Vamo vprašanja vpliva slovenske pokrajine na -nj egovo osebnost In leposlovno-filozofsko ter znanstveno delovanje lotiti na dru!'.Jem rnestu. 1 Tukaj podajamo v prevodu za slovenske planince zanimive odlomke iz dnevnika Johna Tobina, ki je izšel v začetku tridesetih let 19. stoletja in velja danes za pre­ cejšnjo knjižno redkost. 2 Na Slovenskem smo bHi o njem obveščeni že slabih lriueset let po natisu, vendar mu doslej nismD namenjali večje pozornosti.J Davy se j e s svojim spremljevalcem Johnom Tobinom -Odpeljal iz Londona 29. marca 1828, prečkal Rokavski preliv in naglo prepotoval del tedanje Nizozemske (d anašnje Belgije) in jugozahodne Nemčije. 21. apr-ila sta pri Braunau prešla mejo med l:lavarsko in Avstrijskim cesarstvom. Sprva sta bila namenjena v znano zdravilišče Bad lschl, kjer naj bi se Sir Humphry podvrgel zdravniški terapi· j i, toda v Gmundenu ob Traunseeju si je- Davy 27. aprila premislil • in sklenil nadaljevaN pot v tristo milj oddaljeno Lj ubljano (Laybach). saj je mislil, da lova na močvirske sloke, pri katerem je zelo užival, tam še ne bo konec. Zato sta jo iz Gmundena ubrala prek lschla in Nizkih Tur v Judenburg, od tam pa na Koroško. Skozi Neumarkt in Breže (Friesach) sta dospela 2. maja v Celovec (Klagenfurth), od koder se jima je nudil pogled na »vrsto zelo visokih zasneženih Alp, ki so meja med to deželo (namreč Koroško op. J. š.) ,in Kranjsko«. Celovec se je zdel Tobinu s svojimi .širokimi in č:istimi ulicami ter enim ali dvema lepima o dprtima trgoma »zelo spodobno mesto«, tamkajšnja pošta pa je bila dober hotel. Ker sta hotela še tisti dan prevoziti Ljubelj. sta nadaljevala pot v Kožentavro (K• irschentheur), vendar sta kmalu pod Celovcem srečala neko kočijo, s katero so morali menjati konje-. Posti­ ljon i so imeli namreč dovoljenje menjati poštne konje s kocijami, ki so jih po poti i;r-ečevali, ,če so vedeli, da na naslednj'i poštni postaji spočitih ne bo več , ia razpolago. Zaradi zamenjave sta angleška potnika zgub-ila precej časa in sta bila prisiljena pre­ spati v kožentavrski poštni l1iši, ki je bila »še dopustno udobna«. Priprave 3. maja zjutraj so kazale, da bo potovanje prek Ljubelja naporno. V kočijo so namreč vpregli šest konjev, ki sta jih ravnala dva postlljona, za za_viranje so priložili tudi dve cokli. »Na pot smo odšli ob sedmih in se po pol ure vožnje znašli ob vznožju Lj ubel• ja (Lobel), oz.iroma, če sem natančnejšOp. J. š.), po širini pa je precej manlša. Na obalah so • lepe gore, pokrite s poljem, travniki , in bukovimi gozdovi, za nj, imi pa se na desni pojavljajo zasneženi vrhovi Bohinjskih Alp. Peljali smo se skozi vas in ob jezeru ter zapeljali v prekrasno dolino Save Bohinjke (valley of the Wochain-Save), majhnega, toda prelepo bistrega vodnega lo-ka smaragdno zelene barve. Ustavili smo se, da je Sir Humphrey lahko ,nekaj časa ribaril, nato pa smo se zapeljali naprej do Bohinjske Bele (Wochein Villach), bedne vasice. kjer smo obed .ovali, kar je bil Sir Humphrey ulovil. V tem kraju nihče ne govor ,i niti besede nemškega all kakšnega drugega jezika. razen n}ihovc slovenščine, tako da sem bil celo prisilj en uporabljat , i našega jeseniškega kočijaža za prevajalca. :Po obedu smo nadaljevali vožnjo skozi čudovito dolino, ob bregovih Save Bohinjke, do Bohi•njske Bistrice (Feistritz), velike vasi, ki povečini pri . pada baronu Z. (Zoisu, op. J. 1 Š.) iz Ljubljane, ki je tudi lastnik zelo vel,ikih fui,in za pridobivanje železa in jekla v bližini vasi. V njegovem gradu ali podeželski hl~i nas je zelo vljudno sprejel oskrbnik, za katerega nam je dal pismo gostilničar z Jesenic, ker je bil sam baron, s katerim je bil Si-r Humphry osebno seznanjen In sem ga v njegovem , imenu ludi obiskal, ko smo biH v Ljubljani, odsoten. Grad Je star in v slabem stanju, a smo se v njem zelo udobno namestili in nekako zaspali kljub hrupu kladiv v fužinah, ki so obratovale vso noč, okoliške hiše in tla pa so se zavoljo tega tako stresale, kot bi bil potres. 20. maj. Zgodaj zjutraj smo se namenili k Bohinjskemu jcz.cru. Ko smo se peljali vzdo lž Save je postajala dežela vsako miljo vsebolj romantična in smo prišli do kraja, kjer se reka izteka iz jei:era, se nam je zdelo. da je dosegla vrhunec divjega veličastLa. Golo skalovje, visoko od štiri do šest tisoč čevljev (od 1200 do 1800 metrov, op. J. S.) se dviga med oblake, ki skrivajo njegove visolhinjsko Bistrico, kamor smo prispeli šele tik pred mrakom, ker se je Sir Humphry pogosto ustavljal in ribaril. (Dalje) SEDEM DNI IZTOK TOMAZIN 1. Samotne stena Strah ltipoma vznikne ·iz globin želene pozabe, neznosna napetost pričakovanja lebdi nad amfiteatrom belih astenij. Stopala nežno, a od ločno predi-rajo krhko sneženo skorjo, koraki zamolklo donijo. Kloža se mi je že dvakrat odtrgala s srhlj ivim, votlim pokom in v strmini nad mano je zazijala dolga, ostra napoka. Celo pobočje je zadrhtelo in se premaknilo za ped all dve, toliko, da sem skoraj · izgubil ravnotežje. Potem je debela snežna odeja -nenadoma obmirovala, morda le po srečnem nak ljučju ,in od grozeče nevarnosti ostaja za zdaj le občutek in qasna zavest posledic. Boru t čaka v zavetju in opazuje. Oživijo spomini na podobno zimsko jutro pred 1 letom dni, ko naju je odnesel velik plaz. Dolga, globoka sled reže prostrana snelišča, vije se pod najtežjo steno v Karavankah. Severna stena Vrtače je vkovana v led in na debelo poprhana s snegom, mnogo bolj kot stene Julij cev in Kamniških ob ,tem času. Skoraj vedno Je tako, bela in hladna pozimi sameva. Tudi poleti, ko mrko belino zamenjajo živahni rdeokasto~ umeni odtenki skalnih odlomov in podorov, Je le redko cilj alpinistov. Redki so, ki bi jih mikala zahrbtna krušljivost in obilne vsakodnevne pošiljke padajočega kamenja. Rahlo razočaranje nad iztekajočo se zimo in dolgoletna želja sta naju prignala pod steno. Močan veter se • Igra s snegom ln živci, slapovi prhkega snega padajo čez previse in se razposajeno vrtinč ijo skozi globine prepadov. Dolge snežne zastave pla­ hutajo z grebena in hrumenje vetra, ki obira ostre robove stebrov, se s,taplja z za­ molklim šumenjem plazov. Lotiva se najtežje smeri v steni, stare znanke minulega pole!ja, ki pa je sedaj tuja in nedostopna. Nadaljujeva zgodnje ure letošnjega najtežjega zimskega dneva. Najprej se lahkotno sprehodiva na prednj ih zobeh derez po ledeni strmini vstopne prečn ice. Potem sledi navpična zajeda, za njo poledenele plošče na koncu drugega raztežaja, kjer ostanem skoraj nemočen brez derez. in puščam krvave sledove, ki sem jih dobil od udarcev cepina in kladiva. Tako gre naprej ves dan, vse višje • in težje. Derez ne snameva več, škrtajo v ledu 1 in skali. Goli prst.l grabijo in odkopavajo drobne, zasnežene opr imke, siloviti ud · arci ledenomrzlega vetra odnašajo dragoceno toplo- to in hočejo odtrgati na steno prižeti telesi. Večer pr ide kot vedno potuhnjeno ,in mnogo prez:godaj, tekma s temo in mrazom se stopnjuje. Višek doseže v najtežjem raztežaju pre'k treh previsov. Z moojo obupanca se zavihtim čez prvega, kljub derezam prosto preplezam kopno gladko prečnico zgornje pete stopnje, kjer se poleti ,pleza samo na trenje, v z.adnji strehici pa mi zmanjkuje moči, v roki me grabi krč, oklepam se zadnjega kl'ina, ki se močno povesi in počas •i leze Iz razpoke. Zaprepaden vzdih se ,izgubi v bučanju vetra, težak nahrbtnik še bolj pi itiska in čaka, da poletiva v globino. Prednji zob dereze pa se nenadoma zagozdi v tanko razpoko, presunljivo zaškrta 1 in vzbudi upanje, ki pomaga odrevenelim prstom zdržati. Po dolgem boju je najhujše mimo, tema In olaj-