DOI: 10.20419/2019.28.499 Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 28, 40-52 (2019) CC: 2223 © Društvo psihologov Slovenije, ISSN 2350-5141 UDK: 159.923.2.078 Znanstveni empiričnoraziskovalni prispevek / Scientific empirical article Validacija slovenske oblike Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij Lina Faletič1* in Andreja Avsec2 'Osnovna šola Košana 2Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Povzetek: Namen naše raziskave je bil sistematično raziskati merske značilnosti slovenskega prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij K-DOCS, ki preko samoocenjevanja meri stopnjo ustvarjalnega vedenja na osebnem/medosebnem, študijskem, izvedbenem, tehničnem/znanstvenem in umetniškem področju. Udeleženci (N = 319) so izpolnili omenjeni vprašalnik in Vprašalnik velikih pet BFI-K. Konfirmatorna faktorska analiza vprašalnika K-DOCS je pokazala, da se petfaktorski model dobro prilega podatkom, torej je razvrstitev ustvarjalnega vedenja na pet področij, kot jih je predlagal avtor vprašalnika, ustrezna. Povezanost med petimi področji ustvarjalnosti ter velikimi petimi faktorji osebnosti se je ujemala s pričakovanji, saj se je z vsemi področji ustvarjalnosti, razen s tehničnim/znanstvenim, najbolj povezovala odprtost za izkušnje. Ravno tako so bili rezultati razlik med spoloma skladni s pričakovanji, saj so moški poročali o višji ustvarjalnosti na tehničnem/znanstvenem področju, ženske pa na umetniškem področju. Slovenski prevod Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij se je izkazal kot zanesljiv in konstruktno veljaven inštrument za merjenje posameznikove ocene lastne ustvarjalnosti na petih področjih vsakodnevnega življenja. Ključne besede: Kaufmanove lestvice ustvarjalnih področij, validacija, faktorska struktura, osebnostne lastnosti, razlike med spoloma Validation of the Slovene form of Kaufman Domains of Creativity Scale Lina Faletic1* and Andreja Avsec2 'Primary school Kosana, Slovenia 2Department of Psychology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia Abstract: The aim of our study was to systematically investigate the metric characteristics of the Slovenian translation of the Kaufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS), a self-report questionnaire for measuring self/everyday, scholarly, performance, mechanical/ scientific and artistic creativity. The participants (N = 319) filled in the mentioned questionnaire and the Big Five Questionnaire BFI-K. Confirmatory factor analysis of the K-DOCS questionnaire showed adequate fit of the originally proposed five-factor model to the data. The correlation matrix of the five areas of creativity and the big five factors of personality matched our expectations as openness to experience had maximum correlations with all areas of creativity, with the exception of mechanical/scientific creativity. Gender differences were also consistent with our expectations, as men reported higher mechanical/scientific creativity, and women higher artistic creativity. The Slovenian translation of the Kaufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS) has therefore proved to be a reliable and valid instrument for measuring an individual's self-assessed creativity in five domains. Keywords: Kaufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS), validation, factor structure, personality traits, gender differences * Naslov/Address: Lina Faletič, Osnovna šola Košana, Dolnja Košana 61, 6256 Košana, e-mail: lina.faletic@gmail.com Članek je licenciran pod pogoji Creative Commons Attribution 4.0 International licence. (CC-BY licenca). The article is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License (CC-BY license). L. Faletič in A. Avsec 41 Ustvarjalnost je postala pomembna raziskovalna tema, saj spodbuja inovativnost in je ključnega pomena za uspeh in napredek posameznika in družbe kot celote (Stierand, Dörfler in MacBryde, 2014). Inovativne ideje, ki jih razvijejo posamezniki v organizacijah, se neposredno povezujejo z višjo plačo, napredovanjem in zadovoljstvom s kariero, ter uspešnostjo celotne organizacije. Poleg tega se ustvarjalnost povezuje z boljšim telesnim zdravjem ter viššim splošnim blagostanjem in delovanjem posameznika (Carmeli, McKay in Kaufman, 2013). Kljub razmahu raziskovanja pa se področje ustvarjalnosti še vedno spopada z »začetniškimi« problemi kot je npr. opredelitev in merjenje ustvarjalnosti. Opredelitve ustvarjalnosti se v večji meri prekrivajo (Abraham in Windmann, 2007; Allen in Thomas, 2011; Csikszentmihalyi, 1997); standardna opredelitev ustvarjalnosti vključuje vidik izvirnosti oz. originalnosti in vidik učinkovitosti (Runco in Jaeger, 2012), pri čemer se ta učinkovitost lahko nanaša na uporabnost, ustreznost, vrednost, primernost ... Silvia (2018) sicer problematizira to standardno opredelitev, saj je smiselna samo v primeru, da zelo raztegnemo pomen njenih posameznih komponent, predvsem kaj vse lahko pomeni učinkovitost. Pri opredeljevanju učinkovitosti in originalnosti pa je treba opozoriti tudi na pomen širšega socialno-kulturnega okolja (Gläveanu, 2019; Silvia, 2018), ki določa, kaj v določenem času in prostoru pomeni biti izviren in učinkovit. Kompleksnost področja ustvarjalnosti pa se ne odraža le pri problemu njene opredelitve, pač pa tudi pri njenem merjenju, saj so možnosti merjenja zelo raznolike. Raziskovalci ustvarjalnosti so se primarno osredotočili na tri vidike merjenja, in sicer na merjenje ustvarjalnega mišljenja, ki so ga večinoma povezovali z divergentnim mišljenjem, na ustvarjalne dosežke in izdelke ter na samoocene pogostosti ali stopnje ustvarjalnega vedenja (Silvia, Wigert, Reiter-Palmon in Kaufman, 2012; Miller, 2014). Guilford (1950) je bil eden prvih raziskovalcev, ki je poskušal oblikovati sistematično teorijo ustvarjalnosti ter jo tudi eksperimentalno preveriti. Ustvarjalnost je v veliki meri enačil z divergentnim mišllenjem in jo primarno definiral s fluentnostjo, fleksibilnostjo in originalnostjo oblikovanih idej, sekundarno pa tudi z njihovo elaboracijo (dodelanostjo) in redefinicijo (Abraham in Windmann, 2007). Na podlagi njegovega dela je Torrance oblikoval naloge ustvarjalnega mišljenja (Dollinger, Urban in James, 2004), pri katerih udeleženci verbalno ali preko risb navajajo ideje za določen problem (npr. na kakšen način lahko uporabimo kartonasto škatlo). Ta način merjenja ustvarjalnosti je vsebinsko bogat, dobro napoveduje posameznikove ustvarjalne dosežke (Jeon, Moon in French, 2011), vendar je omejen na potencial za ustvarjalno vedenje, saj ne preverja, ali ima oseba tudi dejanske ustvarjalne izdelke (Piffer, 2012). Za ocenjevanje stopnje ustvarjalnosti posameznih izdelkov se najpogosteje uporablja tehnika konsenzualnega ocenjevanja, ko usposobljeni strokovnjaki na podlagi lastnih kriterijev ocenjujejo izvirnost in ustreznost izdelkov (Kaufman in Baer, 2012). Ocenjevanje izdelkov predstavlja najbolj neposreden način ocenjevanja posameznikove ustvarjalnosti, je pa potrebno poudariti, da je praktično nemogoče primerjati med seboj izdelke na različnih področjih ustvarjanja (pesem s kratko prozo ali pesem z računalniškim programom), kar pomeni, da moramo pri raziskavah izhajati iz tipa ustvarjalnega izdelka. Najenostavnejši za uporabo so vprašalniki, ki merijo ustvarjalno vedenje preko samoocenjevanja. V ta namen posamezniki sami ocenijo, kako ustvarjalni so na splošno ali kako ustvarjalni so njihovi produkti. Na ravni vsakodnevne ustvarjalnosti se najpogosteje uporabljajo samoocenjevalni vprašalniki, kjer posamezniki poročajo o pogostosti ustvarjalnega vedenja (npr. kako pogosto skuhajo nekaj novega, si izmislijo šalo ali napišejo sms v rimah) oziroma kako ustvarjalno se jim zdi njihovo določeno vedenje (kako dobre šale si izmislijo) glede na referenčno skupino (Carson, Peterson in Higgins, 2005). Problem samoocenjevanja je vsekakor podajanje socialno zaželenih odgovorov, saj ustvarjalno vedenje družba zelo ceni. Vseeno raziskave kažejo, da je porazdelitev dosežkov na samoocenjevalnih lestvicah ustvarjalnosti pogosto levo asimetrična, kar pomeni, da nekateri udeleženci nimajo težav poročati o manjši količini ustvarjalnih dosežkov (Silvia, idr., 2012). Napovedno veljavnost samoocenjevanja ustvarjalnega vedenja lahko preverimo s povezavami z ustvarjalnimi dosežki. Samoocene ustvarjalnega vedenja na posameznih področjih ustvarjanja dobro napovedujejo posameznikove ustvarjalne dosežke (npr. Silvia idr., 2012), po drugi strani pa sta Pretz in McCollum (2014) ugotavila, daje samoocena boljši napovednik ustvarjalnega dosežka na ravnokar opravljeni nalogi kot splošna samoocena ustvarjalnosti. Posamezniki se torej dobro zavedajo, ali je neko njihovo konkretno vedenje ustvarjalno ali ne, problem pa očitno predstavljajo bolj posplošene sodbe o lastni ustvarjalnosti. V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na samoocene na specifičnih področjih ustvarjalnosti, saj želimo sistematično raziskati merske značilnosti slovenskega prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij (Kaufman, 2012). Med raziskovalci sicer ni splošnega konsenza, ali je sploh smiselno meriti ustvarjalnost na posameznih področjih ali je bolje govoriti o ustvarjalnosti na splošno. Nekateri avtorji izhajajo iz splošnega faktorja ustvarjalnosti in svoje prepričanje utemeljujejo z raziskavami, ki ugotavljajo, da dosežek posameznika na testu divergentnega mišljenja v osnovni šoli napoveduje statistično pomemben delež variance ustvarjalnih dosežkov posameznika v odraslosti, ne glede na področje ustvarjalnosti (Jeon idr. 2011). Po drugi strani pa zagovorniki večfaktorskega modela v ospredje postavljajo nizko povezanost med dosežki na testu divergentnega mišljenja in ustvarjalnimi dosežki na specifičnih področjih ter različno povezanost samoocene splošne ustvarjalnosti s samooceno ustvarjalnosti na različnih področjih (Jeon idr. 2011). Avtorji samoocenjevalnih vprašalnikov ustvarjalnega vedenja večinoma izhajajo iz večfaktorskega modela in vanje vključujejo različna področja ustvarjalnosti. Vprašalnik ustvarjalnih dosežkov CAQ (Creativity Achivement Questionnaire; Carson idr., 2005) meri ustvarjalne dosežke (npr. ali je nek izdelek bil javno predstavljen, ali je posameznik lahko zaslužil z njim, ali je prepoznan na nacionalni ravni) na desetih področjih. Avtorji so na podlagi faktorske analize področja združili v dve dimenziji, in sicer gledališče, pisanje, humor, glasba, vizualna umetnost in 42 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij ples so sestavljali umetniško ustvarjalnost, izumi, znanost in kulinarika pa znanstveno ustvarjalnost. Arhitektura se ni vključila v nobeno od dimenzij. Z. Ivcevic in Mayer (2009) sta oblikovala vprašalnik pogostosti vključevanja v ustvarjalno vedenje z naslednjimi področji ustvarjalnosti: ustvarjalni življenjski stil, ki je vključeval ustvarjalno prikazovanje sebe, medosebno ustvarjalnost, izdelovanje, uporabo medijev v namene izobraževanja na posameznem ustvarjalnem področju in kulturno udejstvovanje, umetniško ustvarjalnost, ki je vključevala glasbo, ples, gledališče, vizualno umetnost in pisanje, ter intelektualno ustvarjalnost, ki je vključevala tehnologijo, znanost in akademsko usmerjenost. Vprašalnik ustvarjalnosti CSDD (Creativity Scale for Diverse Domains; Kaufman in Bear, 2004) meri samooceno stopnje ustvarjalnosti na devetih področjih (za vsako področje samo ena postavka), združenih v tri faktorje, in sicer: ustvarjalnost v medosebnih odnosih (medosebni odnosi, medosebna komunikacija, reševanje osebnih problemov, pisanje), neposredna ustvarjalnost (umetnost, obrt, telesna ustvarjalnost) in znanstvena ustvarjalnost (ustvarjalnost na področju matematike in naravoslovja). Vprašalnik ustvarjalnih področij CDQ (Creativity Domain Questtionnaire; Kaufman, 2006; Kaufman idr., 2010) po drugi strani vključuje 56 različnih ustvarjalnih vedenj, združenih v sedem faktorjev: verbalna umetnost, vizualna umetnost, podjetništvo, medosebna ustvarjalnost, matematika/ znanost, izvedbena ustvarjalnost in reševanje problemov. Pri skrajšani obliki vprašalnika so dobili le štiri faktorje, in sicer matematika/znanost, gledališče, medosebna ustvarjalnost in umetnost (Kaufman idr., 2010; Silvia idr., 2012). Na podlagi vseh naštetih raziskav je Kaufman leta 2012 oblikoval Kaufmanov vprašalnik ustvarjalnih področji K-DOCS (Kaufman Domains of Creativity Scale), s katerim je posameznike na 94 postavkah spraševal, kako bi se na lestvici od 1 (bistveno manj ustvarjalen) do 5 (bistveno bolj ustvarjalen) ocenili v primerjavi z njihovimi vrstniki pri posameznih aktivnostih (npr pisanje bloga). Postavke je oblikoval tako, da je preoblikoval postavke vključene v Vprašalniku ustvarjalnih področij iz ocene situacije v opis vedenja, pomagal pa si je tudi z vprašalniki Z. Ivcevic in Mayerja (2009) ter Carsona s sodelavci (2005). Z analizo glavnih komponent je izločil pet komponent ustvarjalnosti in sicer osebno/medosebno, študijsko, izvedbeno, tehnično/ znanstveno in umetniško ustvarjalnost. Število postavk je zmanjšal s 94 na 50, pri čemer je izločil postavke, ki niso bile visoko nasičene z nobeno komponento (< 0,40), in tiste, ki so bile približno enako nasičene z več faktorji. Petfaktorsko strukturo vprašalnika so potrdili tudi pri mednarodnem vzorcu udeležencev, ki so vprašalnik izpolnjevali v angleškem jeziku in na vzorcu poljskih udeležencev (McKay, Karwowski in Kaufman, 2017). Konstruktno veljavnost vprašalnika K-DOCS so raziskovalci preverili s pomočjo korelacij med dobljenimi lestvicami ter petimi velikimi faktorji osebnosti (McKay idr., 2017). Smiselno je namreč predpostavljati, da lahko določena konstelacija osebnostnih lastnosti olajša pojavitev ustvarjalnega vedenja (Feist, 2010), pri čemer je pomembno izpostaviti, da se ustvarjalnost ne povezuje le z osebnostjo, temvečtudizinteligentnostjo (Csikszentmihalyi, 1997; Carson, idr., 2005; Kim, 2005) predznanjem (Jeon idr., 2011), čustvi (Ivcevic, Brackett in Mayer, 2007; Fürst, Ghisletta in Lubart, 2012; Conner in Silvia, 2015) ter motivacijo in interesom za področje (Jeon idr., 2011; Zhang in Sternberg, 2011; Sternberg, 2012). Različne raziskave so dokazale povezanost med ustvarjalnostjo ter osebnostjo in inteligentnostjo, pri čemer je večina ugotovila, da ima osebnost višjo napovedno vrednost pri napovedovanju ustvarjalnosti kot inteligentnost (Grosul in Feist, 2014). Če se osredotočimo na osebnost, ki jo bomo kot kriterijsko spremenljivko uporabili tudi v naši raziskavi, se zdijo najbolj relevantne tiste osebnostne lastnosti, ki se nanašajo na medosebne razlike v načinu predelovanja informacij, reševanja problemov in odzivanja na nove situacije. Gre za posameznikovo sposobnost in nagnjenost k iskanju, zaznavanju, obdelovanju, uporabi in vrednotenju kompleksnih vzorcev informacij, tako senzornih kot abstraktnih, kar zajema osebnostna lastnost odprtost (DeYoung, Quilty, Peterson in Gray, 2014). Raziskave kažejo, da je od petih velikih faktorjev osebnosti odprtost/intelekt najpomembnejši napovednik ustvarjalnosti (povprečna velikost učinka d = 0,71; Ma, 2009). Drugi sklop osebnostnih lastnosti, ki olajšujejo prag za pojavitev ustvarjalnega vedenja, se nanaša na medosebne odnose. Za ustvarjalne posameznike naj bi bila značilna gotovost vase, neodvisnost, dominantnost, introvertnost, tudi hladnost in sovražnost v medosebnih odnosih (Feist in Barron, 2003), vendar so rezultati metaanalize (Ma, 2009) pokazali zelo šibko pozitivno povezanost ustvarjalnosti s sprejemljivostjo (povprečna velikost učinka d = 0,15), kar pomeni, da večina bolj ustvarjalnih posameznikov vseeno ni nesprejemljivih. Metaanaliza je pokazala tudi višjo povezanost ustvarjalnosti z ekstravertnostjo (povprečna velikost učinka d = 0,30). Vestnost je tista dimenzija velikih petih, ki v največji meri vključuje motivacijo za dosežke, vendar metaanaliza (Ma, 2009) kaže nizko pozitivno povezanost ustvarjalnosti z vestnostjo (povprečna velikost učinka d = 0,23), verjetno zato, ker se ne nanaša na notranjo motivacijo, ki je tako zelo pomembna za ustvarjalnost. Nevroticizem je naabol nekonsistentno povezan z ustvarjalnostjo, verjetno zaradi različnega odnosa glede na področje ustvarjalnosti, saj naj bi bil negativno povezan z znanstveno ustvarjalnostjo in pozitivno z umetniško ustvarjalnostjo (Ma, 2009). Eden od indikatorjev veljavnosti Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij so lahko tudi razlike med spoloma, saj na bi vprašalnik ustrezno, torej skladno s pričakovanji, razločeval med spoloma. Predhodne raziskave na splošno ugotavljajo, da ženske poročajo o višji ustvarjalnosti na medosebnih, osebnih in umetniških področjih, moški pa na znanstvenih in tehničnih. Z. Ivcevic in Mayer (2009) sta tako ugotovila, da so ženske poročale o višji ustvarjalnosti na področju življenjskega stila, moški pa na področju intelektualne ustvarjalnosti. Do podobnih zaključkov je prišel Kaufman s sodelavci (2010), ki je ugotovil, da so moški poročali o višji stopnji ustvarjalnosti na področju matematike/znanosti, medtem ko so ženske poročale o večjem številu ustvarjalnih dosežkov na področju umetnosti. Do podobnih razlik pri samooceni ustvarjalnosti glede na spol je prišlo tudi v Kaufmanovi raziskavi iz leta 2006. Ženske so poročale o višji stopnji ustvarjalnosti na socialnem področju ter področju vizualne umetnosti, moški L. Faletič in A. Avsec 43 pa na znanstvenem in športnem področju. Kaufman je leta 2014 s sodelavci ugotovil konsistenten odnos med spolom in ustvarjalnimi dosežki na področju znanosti in umetnosti pri štirih različnih vzorcih (Kaufman idr., 2014). Namen naše raziskave je bil sistematično raziskati merske značilnosti slovenskega prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij s poudarkom na faktorski strukturi z uporabo konfirmatornega pristopa. S pomočjo velikih pet faktorjev osebnosti in ugotavljanjem razlik med spoloma pa smo do določene mere preverili tudi njegovo konstruktno veljavnost. Pričakovali smo pomembno pozitivno povezanost med lestvicami ustvarjalnosti, merjenimi z izbranim vprašalnikom, in petimi velikimi dimenzijami osebnosti, predvsem z odprtostjo in ekstravertnostjo (Kaufman, 2012, McKay idr., 2017). Na podlagi predhodnih raziskav smo predvidevali, da se bo nevroticizem najšibkejše in negativno povezoval z ustvarjalnostjo (Ma, 2009). Glede razlik med spoloma smo predvidevali, da bodo moški poročali o višji ustvarjalnosti na tehničnem/znanstvenem področju, ženske pa na umetniškem področju (Ivcevic in Mayer, 2009; Kaufman idr., 2014). Metoda Udeleženci Slovenski prevod Kaufmanovega vprašalnika ustvarj alnih področij je rešilo 319 udeležencev. Zaradi velike količine manjkajočih podatkov smo izločili dva udeleženca. Končno število udeležencev je tako bilo 317, pri čemer je bilo 223 žensk (70 %) in 94 moških (30 %). Starost udeležencev se je gibala od 17 do 88 let s povprečno starostjo 37,92 let in standardno deviacijo 11,13 let. En odstotek udeležencev je imelo dokončano osnovno šolo, 34 % udeležencev srednjo šolo in 65 % udeležencev je imelo končano fakulteto. Dvanajst odstotkov udeležencev je imelo status študenta, 71 % je bilo zaposlenih, 13 % brezposelnih in 4 % upokojenih. Pripomočki Kaufmanov vprašalnik ustvarjalnih področij. Vprašalnik K-DOCS (Kaufman Domains of Creativity Scale; Kaufman, 2012) meri samooceno posameznikove ustvarjalnosti na petih področjih, in sicer na osebnem/ medosebnem, študijskem, izvedbenem, tehničnem/ znanstvenem in umetniškem. Udeleženci so dobili navodilo, da na 5-stopenjski lestvici (1 = veliko manj ustvarjalen, 5 = veliko bolj ustvarjalen) ocenijo, kako ustvarjalni so v primerjavi s posamezniki podobne starosti in s podobnimi življenjskimi izkušnjami. Pri postavkah, ki so opisovale vedenja oz. dejanja, s katerimi udeleženec ni imel predhodnih izkušenj, je navodilo od udeleženca zahtevalo oceno pogostosti izvedbe čim bolj podobnih vedenj oz. dejanj. Udeleženci so morali podati ocene na 50 postavkah, ki naj bi se združevale v pet lestvic, in sicer 11 postavk je sestavljalo osebno/ medosebno in študijsko lestvico, 10 postavk izvedbeno in 9 postavk tehnično/znanstveno in umetniško lestvico. Avtor vprašalnika je poročal o koeficientih zanesljivosti med 0,83 in 0,87 (Kaufman, 2012). Vprašalnik je bil preveden v okviru vaj iz Psihologije osebnosti na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2015/16, kjer sta dve skupini študentov naredili neodvisni prevod, nato so prevoda združili in naredili konsenz, asistentka pa je naknadno preverila pravilnost prevodov. Nato je sledil vzvratni prevod v angleški jezik s strani prof. angleškega jezika. Na podlagi primerjanja vzvratnega prevoda z originalom smo minimalno popravili pet postavk. Celoten postopek prevajanjaje razviden iz tabel 5 in 6 v prilogi. Vprašalnik Velikih pet (BFI-K). Vprašalnik BFI-K (Big Five Questionnaire; Rammstedt in John, 2005; slovenska priredba: Zager Kocjan, 2016) meri pet velikih faktorjev osebnosti, ki predstavljajo temeljne osebnostne dimenzije v okviru petfaktorskega modela osebnosti in je skrajšana verzija dobro uveljavljenega vprašalnika Velikih pet BFI (Big Five Inventory; John, Donahue in Kentle, 1991; John in Srivastava, 1999). Obsega 21 postavk, med katerimi po štiri postavke merijo ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost in nevroticizem, medtem ko lestvico odprtosti za izkušnje meri pet postavk. Pri vsaki postavki so morali udeleženci na 5-stopenjski Likertovi ocenjevalni lestvici (od 1 = sploh se ne strinjam do 5 = popolnoma se strinjam) s številko označiti, v kolikšni meri se strinjajo z navedeno trditvijo. Skupni rezultat na posamezni lestvici predstavlja seštevek postavk, ki merijo posamezno osebnostno dimenzijo, pri čemer se osem postavk vrednoti obrnjeno. Raziskave kažejo, da ima BFI-K kljub manjšemu številu postavk zadovoljive merske značilnosti (koeficiente veljavnosti in faktorsko strukturo), kot prenizki so se izkazali koeficienti notranje konsistentnosti (Rammstedt in John, 2005, v slovenščini Zager Kocjan, 2016). Avtorica slovenske priredbe je poročala o koeficientih zanesljivosti od 0,58 pri dimenzijah ekstravertnost in sprejemljivost do 0,69 pri dimenziji nevrotizicem (Zager Kocjan, 2016). V naši raziskavi so bili koeficienti zanesljivosti nekoliko višji in so se gibali med 0,62 za dimenzijo sprejemljivost in 0,78 za dimenzijo nevroticizem. Postopek Podatke smo zbirali od julija 2015 do septembra 2016 prek spleta po metodi snežne kepe. V naboru vprašalnikov, ki so jih udeleženci izpolnjevali, so poleg vprašalnikov K-DOCS in BFI-K udeleženci izpolnili še vprašalnike o humorju in subjektivnem blagostanju. Vprašalniki so bili postavljeni na spletni platformi 1ka. V nagovoru smo prosili za sodelovanje pri raziskavi in ponudili individualne povratne informacije. Iz demografskega vidika (spol, starost) v nagovoru nismo omejevali ciljne skupine udeležencev. Povezavo do vprašalnikov smo poslali preko elektronske pošte treh psihologov, objavili na Facebook spletni strani ter na spletni strani psiha.net. Pomoč pri zbiranju podatkov nam je nudilo tudi Društvo študentov psihologije Slovenije (DŠPS), ki je poslalo nagovor s povezavo na anketo svojim članom. Udeleženci so podali informirano soglasje, v katerem smo jim zagotovili, da bodo javno objavljeni in dostopni le skupinski rezultati, pri čemer njihova identiteta v nobenem primeru ne bo razkrita. 44 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij Analiza podatkov Podatke smo najprej obdelali s statističnim programom SPSS 20.0 (IBM Corp., 2011) (pregled frekvenc, normalnosti, manjkajoči podatki). V programu Mplus7 (Muthen in Muthen, 1998-2015) smo nato s konfirmatorno faktorsko analizo preverili ustreznost faktorske strukture, za tem pa ponovno v programu SPSS 20.0 (IBM. Corp., 2011) izračunali opisne statistike za parcele, ki sestavljajo Kaufmanov vprašalnik ustvarjalnih področij, Pearsonove koeficiente korelacije med področji Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij in osebnostnimi lastnostmi merjenimi z BFI-K ter naredili t-test za neodvisne vzorce. Korelacije med faktorji K-DOCS smo povzeli tako kot izhajajo iz konfirmatorne faktorske analize, ki smo jo naredili v programu Mplus7 (Muthen in Muthen, 1998-2015). Rezultati z razpravo Prileganje petfaktorskega modela (Kaufman, 2012) smo preverili v dveh korakih z uporabo konfirmatorne faktorske analize (KFA) v programu Mplusl (Muthen in Muthen, 1998 - 2015). Uporabili smo podobno metodologijo kot so jo uporabili McKay in sodelavci (2017) pri validaciji vprašalnika v angleškem in poljskem jeziku. Konfirmatorno faktorsko analizo smo v prvem koraku izvedli tako, da smo uporabili vseh 50 postavk kot manifestne spremenljivke, pri čemer smo, v nasprotju z avtorji validacijske študije, ki so uporabili cenilko največjega verjetja (ML), uporabili cenilko WLSMV (robustna cenilka obteženih najmanjših kvadratov), ki je privzeta cenilka za ordinalne spremenljivke. Čeprav lahko 5-stopenjske lestvice pogojno obravnavamo kot zvezne (Rhemtulla, Brosseau-Liard in Savalei, 2012), smo se za cenilko WLSMV odločili tudi zaradi zmernega odstopanja porazdelitve postavk od normalne porazdelitve; mere asimetričnosti od -0,50 do 0,46 (SE = 0,14) ter mere sploščenosti od -0,71 do 0,91 (SE = 0,2l). V drugem koraku smo v skladu z raziskavo avtorja McKay in sodelavcev (2017) KFA izvedli tako, da smo postavke združili v parcele. Za oblikovanje parcel smo se odločili zaradi relativno majhnega razmerja med številom postavk (50) in številom udeležencev (31l), ki lahko pomembno prispeva h kvaliteti rezultatov, predvsem ko vzorec udeležencev ni zelo velik (Osborne in Costello, 2004). Parcele smo oblikovali tako, da smo združili postavke, ki so bile pri konfirmatorni faktorski analizi najbolj in najmanj nasičene s posameznim faktorjem, saj smo tako uravnovesili parcele in se izognili velikim razlikam med njihovimi nasičenostmi s faktorjem (Little, Cunningham in Shahar, 2002; Little, Rhemtulla, Gibson in Schoemann, 2013). Glede na to, da naj bi se s posameznim faktorjem povezovalo različno število postavk, smo kot vrednost parcel vzeli povprečje treh ali štirih postavk, tako da smo dobili za vsak faktor tri parcele, ki so predstavljale manifestne spremenljivke za posamezen faktor. Tovrstna metodologija je enaka metodologiji, ki so jo uporabili McKay in sodelavci leta 2017 in nam zato omogoča neposredno primerjavo z pridobljenimi rezultati, ki je razvidna iz tabele 1. Tudi v tem primeru smo zaradi zmernega odstopanja porazdelitve postavk od normalne porazdelitve uporabili robustno cenilko največjega verjetja (MLR) in ne cenilko največjega verjetja (ML). Sestavljenost parcel in njihove opisne statistike so razvidne iz tabele 2. Kot je razvidno iz tabele 1 naši rezultati prikazujejo primerljivo prileganje 5-faktorskemu modelu kot rezultati, ki so jih dobili McKay in sodelavci (2017). Avtorji so v svoji raziskavi uporabili kriterije, v skladu s katerimi bi morale biti vrednosti CFI in TLI višje od 0,95, vrednosti RMSEA in SRMR pa manjše od 0,10 (McKay idr., 2017). Ko smo uporabili vseh 50 postavk kot manifestne spremenljivke, so bile vrednosti indeksov CFI in TLI nižje od postavljenih kriterijev, vendar višje od njihovih, medtem ko je bila vrednost indeksa RMSEA znotraj kriterijev, čeprav višja od vrednosti, ki so jih dobili McKay in sodelavci. Povprečne nasičenosti postavk po posameznih faktorjih so bile 0,61 s faktorjem osebne/medosebne ustvarjalnosti, 0,73 s faktorjem študijske ustvarjalnosti, 0,76 s faktorjem tehnične/znanstvene in umetniške ustvarjalnosti ter 0,77 s faktorjem izvedbene ustvarjalnosti. Nobena postavka ni imela nasičenosti s faktorjem manjše od 0,40, kar je bil Kaufmanov kriterij za izločitev postavk pri oblikovanju vprašalnika (Kaufman, 2012). Pri analizi, kjer smo uporabili parcele kot manifestne spremenljivke, pa so vrednosti vseh indeksov izpolnjevale kriterije, pri čemer so kazale na boljše ali enako prileganje modela kot vrednosti, ki so jih dobili McKay in sodelavci pri validaciji vprašalnika v poljskem in v angleškem jeziku. V skladu z zaključki njihove raziskave lahko sklenemo, da rezultati KFA tudi v našem primeru nudijo podporo 5-faktorski strukturi, ki jo je dobil Kaufman v njegovi originalni raziskavi iz leta 2012. Povprečne standardizirane nasičenosti parcel po posameznih faktorjih so bile 0,79 s faktorjem osebne/medosebne ustvarjalnosti, 0,89 s faktorjem študijske, izvedbene in umetniške ustvarjalnosti ter 0,87 s faktorjem tehnične/znanstvene ustvarjalnosti. Tabela 1. Primerjava naših rezultatov preverjanja prileganja 5-faktorskega modela vprašalnika K-DOCS z rezultati McKay in sodelavcev (2017) X2 df CFI TLI RMSEA [90 % IZ] SRMR WRMR Vse spremenljivke - slovenski 3423,09 1165 ,848 ,841 ,078 [,075 - ■ ,081] / 1,992 Vse spremenljivke - ■ angleški* 5214,57 1165 ,801 ,791 ,065 [,063 - ■ ,067] ,061 / Vse spremenljivke - ■ poljski* 3822,58 1165 ,769 ,757 ,068 [,065 - ■ ,070] ,072 / Parcele - slovenski 163,23 80 ,972 ,964 ,057 [,045 - ,070] ,045 / Parcele - angleški* 320,55 80 ,973 ,964 ,060 [,054 - ■ ,097] ,034 / Parcele - poljski* 354,05 80 ,944 ,927 ,083 [ ,074 - - ,092] ,050 / Opombe. Rezultati označeni z * so povzeti po McKay idr., 2017, str. 220. L. Faletič in A. Avsec 45 Tabela 2. Opisne statistike, zanesljivosti in standardizirane uteži postavk ter parcel postavke v standardizirane standardizirane faktor K-DOCS parcela parceli uteži (postavke) uteži (parcele) M SD As Spl a Osebna/ medosebna Parcela 1 5, 6, 7, 9 ,45-,70 ,84 3,74 ,59 -,34 ,53 Parcela 2 Parcela 3 3, 4, 8, 11 1, 2, 10 ,46-,69 ,53-,69 ,85 ,67 3,70 3,73 ,56 ,60 -,50 -,38 ,91 ,18 ,82 Parcela 1 13, 16, 17, 18 ,48-,82 ,90 3,28 ,73 -,23 ,00 Študijska Parcela 2 12, 19, 21, 22 ,63-,81 ,89 3,38 ,68 -,30 ,42 ,92 Parcela 3 14, 15, 20 ,71-,78 ,87 3,30 ,73 -,23 ,09 Parcela 1 23, 26, 29, 32 ,63-,89 ,90 2,29 ,89 ,46 -,16 Izvedbena Parcela 2 24, 27, 28 ,64-,89 ,90 2,54 ,93 ,25 -,45 ,92 Parcela 3 25, 30, 31 ,70-,83 ,88 2,46 ,99 ,42 -,38 Tehnična/ znanstvena Parcela 1 Parcela 2 33, 34, 38 35, 40, 41 ,61-,89 ,66-,87 ,84 ,88 2,76 2,39 ,98 ,95 ,09 ,31 -,58 -,58 ,90 Parcela 3 36, 37, 39 ,70-,81 ,89 2,90 ,99 -,05 -,71 Parcela 1 42, 45, 50 ,63-,93 ,95 3,22 ,92 -,18 -,34 Umetniška Parcela 2 43, 44, 46 ,63-,89 ,88 3,36 ,88 -,19 -,39 ,92 Parcela 3 47, 48, 49 ,66-,81 ,84 3,21 ,90 -,14 -,43 Opombe. N = 317. SE za asimetričnost = ,14; SE za sploščenost =,27 Iz tabele 2 lahko razberemo aritmetične sredine, standardne deviacije, koeficiente asimetričnosti in sploščenosti ter alfa koeficiente notranje konsistentnosti parcel. Koeficienti asimetričnosti kažejo na to, da so porazdelitve odgovorov na posameznih parcelah nekoliko asimetrične, in sicer ene v levo druge pa v desno. Koeficienti sploščenosti ravno tako kažejo na razlike med porazdelitvami posameznih lestvic, saj so nekatere nekoliko sploščene, druge pa koničaste, vendar pa odstopanja od normalne porazdelitve niso velika. Udeleženci so najvišje povprečne rezultate dosegli na osebni/medosebni ustvarjalnosti, najnižji pa pri izvedbeni ustvarjalnosti. Ravno tako so ustrezne zanesljivosti lestvic, saj so njihove vrednosti na vseh lestvicah 0,82 ali več. Nadalje smo preverili konstruktno veljavnost prek pregleda korelacij med velikimi petimi faktorji osebnosti in petimi področji ustvarjalnosti. Iz tabele 3 je razvidno, da so se naši rezultati v veliki meri ujemali z rezultati, o katerih poroča Kaufman (2012) v originalni raziskavi. Odprtost za izkušnje se je pričakovano najvišje povezovala z ustvarjalnostjo. Tako kot v originalni raziskavi se je statistično pomembno pozitivno povezovala z vsemi področji razen s tehničnim/ znanstvenim. Povezava med ustvarjalnostjo in odprtostjo je smiselna, saj so posamezniki z visoko izraženo odprtostjo za izkušnje radovedni, nekonvencionalni ter zainteresirani za intelektualne teme ter teme povezane z umetnostjo in kulturo. Take osebe so uspešnejše na skoraj vseh nalogah, ki zahtevajo ustvarjalnost, izbirajo ustvarjalne hobije, izbirajo študije, ki jim omogočajo izražanje ustvarjalnosti in imajo več ustvarjalnih dosežkov v svojem življenju (Conner in Silvia, 2015). Glede na to, da je ekstravertnost pomemben napovednik samoocene učinkovitosti reševanja problemov, oblikovanja idej in ustvarjalnosti (Karwowski in Lebuda, 2015), ni presenetljivo, da smo enak vzorec korelacij ugotovili pri ekstravertnosti, ki se je ravno tako statistično pomembno Tabela 3. Pearsonovi koeficienti korelacij med področji Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij in osebnostnimi lastnostmi merjenimi z BFI-K 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. Osebna/medosebna ,53** ,25** ,12* ,34** ,37** ,29** ,29** -,33** ,37** 2. Študijska ,34** ,24** ,32** 19** ,02 ,17** -,10 ,39** 3. Izvedbena ,26** ,40** ,12* ,02 ,01 ,03 ,36** 4. Tehnična/znanstvena ,49** -,09 ,04 -,01 -,11 ,04 5. Umetniška ,13* ,08 ,03 -,08 ,50** 6. Ekstravertnost ,13* ,14* 23 ** ,31** 7. Sprejemljivost ,16** -,52** ,08 8. Vestnost -,20** ,18** 9. Nevroticizem -,13* 10. Odprtost_ Opombe. N = 316 (ena oseba ni rešila vprašalnika BFI-K), * p < ,05; ** p < ,01. 46 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij Tabela 4. Razlike med spoloma na posameznih področjih ustvarjalnosti moški ženske Lestvice K-DOCS M SD M SD t df p Cohenovd 1. Osebna/medosebna 40,67 5,55 41,07 5,51 -0,59 173,81 ,556 ,07 2. Študijska 33,90 7,41 32,50 6,61 1,59 158,50 ,114 ,21 3. Izvedbena 24,69 9,07 23,93 8,49 0,69 165,05 ,489 ,09 4. Tehnična/znanstvena 21,28 6,53 17,39 6,24 4,91 167,83 ,000 ,62 5. Umetniška 33,00 8,82 35,90 9,07 -2,65 179,42 ,009 ,32 Opombe. N(moški) = 94, N(ženske) = 223. pozitivno povezovala z vsemi področji ustvarjalnosti razen s tehničnim/znanstvenim. Podobno kot v Kaufmanovi raziskavi (2012) se je vestnost statistično pomembno pozitivno povezovala s študijsko ustvarjalnostjo, v nasprotju s predhodnimi ugotovitvami pa je statistično pomembno pozitivno korelirala tudi z osebno/medosebno ustvarjalnostjo, s katero se je pomembno pozitivno povezovala tudi sprejemljivost. Povezava med vestnostjo in ustvarjalnostjo na študijskem področju je smiselna, saj je za tovrstno ustvarjalnost potrebna vztrajnost, natančnost in organiziranost. Ravno tako ni presenetljiva povezanost med sprejemljivostjo in osebno/medosebno ustvarjalnostjo, saj slednja vključuje tudi ustvarjalnost pri reševanju problemov v medosebnih odnosih. Nekoliko težje pa je pojasniti povezanost med vestnostjo in osebno/medosebno ustvarjalnostjo. Povezanost bi lahko bila posledica vztrajnosti, ki je potrebna pri reševanju osebnih in medosebnih problemov, ki so zajeti v osebno/medosebni ustvarjalnosti. Nevroticizem se je statistično pomembno negativno povezoval z osebno/medosebno ustvarjalnostjo, kar bi lahko bilo posledica dejstva, da lahko posameznik doživi več neuspehov, preden uspešno naredi nekaj ustvarjalnega na tem področju. To lahko pri čustveno manj stabilnemu posamezniku povzroči, da zadevo opusti, torej o višji ustvarjalnosti na osebnem/medosebnem področju poročajo bolj čustveno stabilni posamezniki. Če povzamemo rezultate povezanosti samoocen ustvarjalnosti s petimi velikimi, lahko rečemo, da so pridobljene povezave večinoma pričakovane in smiselne ter tako kažejo na ustrezno konstruktno veljavnost prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij. Ker več avtorjev ugotavlja, da se moški in ženske med seboj razlikujejo v tem, na katerem področju poročajo o najvišji ustvarjalnosti (Ivcevic in Mayer, 2009; Kaufman idr.,2010; Kaufman, 2006, Kaufman idr., 2014), smo tudi na našem vzorcu preverili razlike med spoloma. Naši rezultati so skladni z ugotovitvami predhodnih raziskav, kar je razvidno iz tabele 4. Podobno kot v predhodnih Kaufmanovih raziskavah (Kaufman, 2006; Kaufman idr, 2010) so moški poročali o statistično pomembno višji stopnji ustvarjalnosti na področju tehniške/znanstvene ustvarjalnosti, medtem ko so ženske poročale o statistično pomembno višji ustvarjalnosti na področju umetnosti. Cohenov d je pokazal majhen do srednje velik učinek na umetniškem področju ter srednji do velik učinek na področju tehnične/znanstvene ustvarjalnosti. Pridobljeni rezultati so lahko posledica družbenih vlog, ki od žensk še vedno zahtevajo, da več pozornosti posvetijo branju, pisanju in ustvarjanju, od moških pa, da so bolj dejavni na poklicnem področju (Abraham, 2016). Poleg pričakovanih razlik se je v našem vzorcu pokazala tudi majhna velikost učinka na študijskem področju, čeprav testiranje statistične pomembnosti ni pokazalo statistično pomembnih razlik. Moški so se na tem področju ocenili nekoliko višje kot ženske, kar bi lahko bilo posledica tega, da se v akademskem svetu daje večji poudarek na tehnične/znanstvene dosežke, na katerih so se moški ravno tako ocenili kot statistično pomembno bolj ustvarjalni. Ugotovljene razlike med spoloma se torej ujemajo z ugotovitvami prehodnih raziskav (Kaufman, 2006, Kaufman idr., 2010), kar poleg skladnega vzorca povezanosti med različnimi vidiki ustvarjalnosti in osebnostjo kaže na zadovoljivo konstruktno veljavnost prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij. Zaključki Namen raziskave je bil preveriti merske značilnosti slovenske oblike Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij. Naši rezultati kažejo, da ima slovenska oblika obravnavanega vprašalnika sprejemljive merske značilnosti in je posledično primerna za samooceno ustvarjalnosti na petih izbranih področjih. Najprej smo preverili veljavnost notranje strukture slovenskega prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij. Naši rezultati kažejo nekoliko boljše prileganje 5-faktorskega modela kot rezultati, ki so jih dobili McKay in sodelavci (2017). Enako kot oni smo tudi mi preverili prileganje modela na dva načina, in sicer najprej z uporabo posameznih postavk kot manifestnih spremenljivk, v drugem koraku pa z uporabo parcel. V obeh primerih vrednosti indeksov kažejo na dobro prileganje 5-faktorskega modela, pri čemer je bilo pričakovano boljše pri uporabi parcel. Povprečne nasičenosti posameznih postavk po posameznih faktorjih so bile zadovoljivo visoke, saj ni imela nobena postavka nasičenosti s faktorjem manjše od 0,40. Ravno tako so bile zadovoljivo visoke povprečne nasičenosti parcel po posameznih faktorjih. Povezanost petih področij ustvarjalnosti z velikimi petimi faktorji osebnosti je bila skladna s pričakovanji in predhodnimi ugotovitvami (McKay idr., 2017). Odprtost za izkušnje se je najvišje povezovala s področji ustvarjalnosti, kar je pričakovano, saa so posamezniki z visoko izraženo odprtostjo za izkušnje radovedni in zainteresirani za teme, povezane z umetnostjo in kulturo (Conner in Silvia, 2015). Podoben vzorec korelacij smo ugotovili pri ekstravertnosti, kar ravno tako ni presenetljivo, saj je ekstravertnost napovednik samoocene učinkovitosti reševanja problemov, oblikovanja idej in ustvarjalnosti (Karwowski in Lebuda, 2015). L. Faletič in A. Avsec 47 Podobno kot v Kaufmanovi raziskavi (2012) se je vestnost pričakovano statistično pomembno pozitivno povezovala s študijsko ustvarjalnostjo, saj je za tovrstno ustvarjalnost potrebna vztrajnost, natančnost in organiziranost. Ravno tako ni presenetljiva povezanost med sprejemljivostjo in osebno/medosebno ustvarjalnostjo, saj slednja vključuje tudi ustvarjalnost pri reševanju problemov v medosebnih odnosih. Nevroticizem se je statistično pomembno negativno povezoval z osebno/medosebno ustvarjalnostjo, kar je lahko posledica dejstva, da je za vztrajanje pri ustvarjalnih vedenjih na osebnem/medosebnem področju, kljub številnim neuspehom, potrebna določena mera čustvene stabilnosti. Ravno tako so se pokazale pričakovane razlike med spoloma, saj so moški poročali o statistično pomembno višji stopnji ustvarjalnosti na področju tehniške/znanstvene ustvarjalnosti, medtem ko so ženske poročale o statistično pomembno višji ustvarjalnosti na področju umetnosti. Ugotovljene razlike med spoloma se torej ujemajo z ugotovitvami prehodnih raziskav (Kaufman, 2006, Kaufman idr., 2010) in tako potrjujejo zadovoljivo konstruktno veljavnost prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij. Pomanjkljivost naše raziskave predstavlja nereprezen-tativnost vzorca, saj je priložnosten, delež moških je manjši od ene tretjine, tudi starostno je zelo heterogen. Ker vprašalnik vključuje specifična vedenja, med katerimi so tudi taka, ki so tradicionalno povezana z posameznim spolom, bi bilo smiselno preveriti mersko invariantnost prek spola, vendar naš vzorec tega ni omogočal. Zaradi kratkosti vprašalnika BFI so alfa koeficienti posameznih lestvic precej nizki, kar je lahko razlog za nižje korelacije med obema uporabljenima vprašalnikoma, zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno uporabiti daljšo verzijo vprašalnika osebnosti. V prihodnosti bi bilo smiselno preveriti pogostost vedenj, vključenih v pričujoči vprašalnik, ki sicer meri stopnjo ustvarjalnosti in ne pogostosti. Postavlja se vprašanje, kakšna je samoocena ustvarjalnosti vedenja, ki ga posameznik še ni izvajal? Vprašalnik namreč zahteva, da oseba, ki navedenega vedenja še ni izvedla, oceni svojo ustvarjalnost pri podobnem vedenju, pri čemer so lahko nekatera vedenja tako redka, da je posameznikova ocena ustvarjalnosti tega vedenja lahko zelo netočna. Morda je ravno redkost vedenja vzrok, da sta se postavki, ki se nanašata na izrezovanje iz lesa ali konstruiranje iz kovine ali kamna, izkazali za problematični (sta bili podobno nasičeni z dvema faktorjema). Po drugi strani pa pogostost nekega vedenja ne more biti pokazatelj stopnje ustvarjalnosti, saj posameznik npr. lahko pogosto piše kratka elektronska sporočila v verzih, a v njih ni prav nič ustvarjalnega. Pomanjkljivost predstavlja tudi dejstvo, da je vprašalnik strukturiran tako, da ima postavke, ki sestavljajo isti faktor, razporejene po blokih. Taka razporeditev lahko vpliva na zanesljivost rezultatov in nasičenosti s faktorjem, saj lahko udeleženci opazijo, da so si postavke med seboj sorodne oziroma se navezujejo na isto področje in posledično podajo na te postavke bolj podobne odgovore, ki zaradi tega močneje korelirajo med seboj kot z ostalimi postavkami. Ne glede na omenjene pomanjkljivosti pa opisana raziskava predstavlja potrditev, da je slovenska oblika Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij zanesljiv in konstruktno veljaven inštrument, ki ga bodo lahko raziskovalci uporabljali pri raziskovanju odnosov med dejanskimi ustvarjalnimi dosežki, ustvarjalnim potencialom in drugimi konkretnimi merami ustvarjalnosti ter njenimi napovedniki in izidi. Lestvica bo uporabna tudi za raziskovanje odnosov med tako merjeno ustvarjalnostjo in drugimi psihološkimi konstrukti, s čimer bodo lahko obogatili razumevanje ustvarjalnosti v slovenskem okolju. Literatura Abraham, A. (2016). Gender and creativity: An overview of psychological and neuroscientific literature. Brain Imaging and Behavior, 10(2), 609-618. Abraham, A. in Windmann, S. (2007). Creative cognition: The diverse operations and the prospect of applying a cognitive neuroscience perspective. Methods, 42, 38-48. Allen, A. P. in Thomas, K. E. (2011). A dual process account of creative thinking. Creativity Research Journal, 23(2), 109-118. Carmeli, A. McKay, A. S. in Kaufman, J. C. (2013). Emotional intelligence and creativity: The mediating role of generosity and vigor. The Journal of Creative Behavior, 48(4), 290-309. Carson, S., Peterson, J. B. in Higgins, D. M. (2005). Reliability, validity and factor structure of the Creative achievement questionnaire. Creativity Research Journal, 17(1), 37-50. Conner, T. S. in Silvia, P. J. (2015). Creative days: A daily diary study of emotion, personality and everyday creativity. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 9(4), 463-470. Csikszentmihalyi, M. (1997). Creativity: An overview. V M. Csikszentmihalyi (ur.), Creativity: Flow and the psychology of discovery and invention (str. 337-342). New York, NY, ZDA: Harper Collins Publishers. DeYoung, C. G., Quilty, L. C., Peterson, J. B. in Gray, J. R. (2014). Openness to experience, intellect and cognitive ability. Journal of Personality Assessment, 96(1), 46-52. Dollinger, S. J., Urban, K. K. in James, T. A. (2004). Creativity and openness: Further validation of two creative product measures. Creativity Research Journal, 16(1), 35-47. Feist, G. J. (2010). The function of personality in creativity: The nature and nurture of the creative personality. V J. C. Kaufman in R. J. Sternberg (ur.), The Cambridge handbook of creativity (str. 113-130). New York: Cambridge university press. Feist, G. J. in Barron, F. X. (2003). Predicting creativity from early to late adulthood: Intellect, potential and personality. Journal of Research in Personality, 37(2), 62-88. Fürst, G., Ghisletta, P. in Lubart T. (2012). The creative process in visual art: A longitudinal multivariate study. Creativity Research Journal, 24(4), 283-295. Gläveanu, V. P. (2019). Measuring creativity across cultures: Epistemological and methodological considerations. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 13(2), 227-232. Grosul, M. in Feist G. J. (2014). The creative person in science. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 8(1), 30-43. 48 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij Guilford, J. P. (1950). Creativity. American Psychologist, 5, 444-454. IBM Corp. (2011). IBM SPSS Statistics for Windows, Version 20.0. Armonk, NY, ZDA: IBM Corp. Ivcevic, Z., Brackett, M. A. in Mayer, J. D. (2007). Emotional intelligence and emotional creativity. Journal of Personality, 75(2), 199-235. Ivcevic, Z. in Mayer, J. D. (2009). Mapping dimensions of creativity in the life-space. Creativity Research Journal, 2(2-3), 152-165. Jeon, K., Moon, S. M. in French, B. (2011). Differential effects of divergent thinking, domain knowledge, and interest on creative performance in art and math. Creativity Research Journal, 23(1), 60-71. John, O. P., Donahue, E. M. in Kantle, R. L. (1991). The Big Five Inventory-versions 4a and 54. Berkeley, CA, ZDA: University of California, Berkeley, Institute of personality and social research. John, O. P. in Srivastava, S. (1999). The Big five trait taxonomy: History, measurement and theoretical perspectives. V L. A. Pervin in O. P. John (ur.), Handbook of personality: Theory and research (str. 102-139). New York, NY, ZDA: Guilford press. Karwowski, M. in Lebuda, I. (2015). The big five, the huge two and creative self-beliefs: A meta-analysis. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 10(2), 214-232. Kaufman, J. C. (2006). Self-reported differences in creativity by ethnicity and gender. Applied Cognitive Psychology, 20, 1065-1082. Kaufman, J. C. (2012). Counting the muses: Development of the Koufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS). Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 6(4), 298-308. Kaufman, J. C. in Bear, J. (2004). Sure, I'm creative - but not in mathematics!: Self-reported creativity in diverse domains. Empirical Studies of the Arts, 22(2), 143-155. Kaufman, J. C. in Baer, J. (2012). Beyond new and appropriate: Who decides what is creative? Creativity Research Journal, 24(1), 83-91. Kaufman, J. C., Quilty, L. C., Grazioplene, R. G., Hirsh, J. B., Gray, J. R., Peterson, J. B. in DeYoung, C. G. (2014). Openness to experience and intellect differentially predict creative achievement in the arts and sciences. Journal of Personality, 84(2), 248-258. Kaufman, J. C., Waterstreet, M. A., Ailabouni, H. S., Whitcomb, H. J., Roe, A. K. in Riggs, M. (2010). Personality and self-perceptions of creativity across domains. Imagination, Cognition and Personality, 29(3), 193-209. Kim, K. H. (2005). Can only intelligent people be creative? A meta-analysis. The Journal of Secondary Gifted Education, 16(2/3), 57-66. Little, T. D., Cunningham, W. A. in Shahar, G. (2002). To parcel or not to parcel: Exploring the questions, weighing the merits. Structural Equation Modeling, 9(2), 151-173. Little, T. D., Rhemtulla, M., Gibson, K. in Schoemann, M. (2013). Why the item versus parcels controversy needn't be one. Psychological Methods, 18(3), 285-300. Ma, H. (2009). The effect size of variables associated with creativity: A meta-analysis. Creativity Research Journal, 21(1), 30-42. McKay, A. S., Karwowski, M. in Kaufman, J. C. (2017). Measuring the muses: Validating the Kaufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS). Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 11(2), 216-230. Miller, A. L. (2014). A self-report measure of cognitive processes associated with creativity. Creativity Research Journal, 26(2), 203-218. Muthén, L. K. in Muthén, B. O. (1998 - 2015). Mplus user'sguide (7th ed.). Los Angeles, CA, ZDA: Muthén & Muthén. Osborne, J. W. in Costello, A. B. (2004). Sample size and subject to item ratio in principal component analysis. Practical Assessment, Research & Evolution, 9(11), 9-19. Piffer, D. (2012). Can creativity be measured? An attempt to clarify the notion of creativity and general direction for future research. Thinking Skills and Creativity, 7, 258-264. Pretz, J. E. in McCollum, V. A. (2014). Self-perceptions of creativity do not always reflect actual creative performance. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 8(2), 227-236. Rammstedt, B. in John, O. P. (2005). Kurzversion des Big five inventory (BFI-K): Entwicklung und Validierung eines ökonomischen Inventars zur Erfassung der fünf Faktoren der Persönlichkeit [Kratka oblika Vprašalnika Velikih Pet (BFI-K): Razvoj in validacija kratkega vprašalnika za ocenjevanje petih faktorjev osebnosti]. Diagnostica, 51(4), 195-206. Rhemtulla, M., Brosseau-Liard, P. E. in Savalei, V. (2012). When can categorical variables be treated as continuous? A comparison of robust continuous and categorical SEM estimation methods under suboptimal conditions. Psychological Methods, 17, 354-373. Runco, M. A. in Jaeger, G. J. (2012). The standard definition of creativity. Creativity Research Journal, 24, 92-96. Silvia, P. (2018). Creativity is undefinable, controllable, and everywhere. V R. Sternberg in J. Kaufman (ur.), The nature of human creativity (str. 291-301). Cambridge, Združeno kraljestvo: Cambridge University Press. Silvia, P. J., Wigert, B., Reiter-Palmon, R. in Kaufman, J. C. (2012). Assessing creativity with self-report scales: A review and empirical evaluation. Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts, 6(1), 19-34. Sternberg, R. J. (2012). The assessment of creativity: An investment-based approach. Creativity Research Journal, 24(1), 3-12. Stierand, M., Dörfler, V. in MacBryde, J. (2014). Creativity and innovation in Houte cuisine: toward a systematic model. Creativity and Innovation Management, 23(1), 15-28. Zager Kocjan, G. (2016). Zavzetost, strast in zanos pri zaposlenih: Teoretična in empirična razmejitev (neobjavljena doktorska disertacija). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija. Zhang, L. in Sternberg, R. J. (2011). Revisiting the Investment theory of creativity. Creativity Research Journal, 23(3), 229-238. L. Faletič in A. Avsec 49 Priloga Iz tabel 5 in 6 je razviden postopek prevajanja vprašalnika. Tabela 5. Postopek prevoda imena Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij in navodil Izvirnik Prevod naslov Kaufman Domains of Creativity Scale (K-DOCS) navodila Instructions: Compared to people of approximately your age and life experience, how creative would you rate yourself for each of the following acts? For acts that you have not specifically done, estimate your creative potential based on your performance on similar tasks. 1 - Much Less Creative 2 - Less Creative 3 - Neither More nor Less Creative 4 - More Creative 5 - Much More Creative Kaufmanov vprašalnik ustvarjalnih področij Navodila: Koliko ustvarjalni mislite, da ste, če bi se morali za vsako izmed spodnjih dejanjih oceniti, v primerjavi z ljudmi iste starosti in življenjskimi izkušnjami. Pri tistih dejanjih, ki jih še dejansko niste naredili, svoj ustvarjalni potencial ocenite glede na izvedbo dejanj podobnih tem. 1 - veliko manj ustvarjalen 2 - manj ustvarjalen 3 - niti manj, niti bolj ustvarjalen 4 - bolj ustvarjalen 5 - veliko bolj ustvarjalen Tabela 6: Postopek prevoda Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij št. Izvirnik Prevod 1 Prevod 2 Konsenz Vzratni prevod Popravki 1. Finding some- Iskanje načinov Znati se zabavati Znati se zabavati, To know how to thing fun to do zabave, ko nimate brez denarja. ob pomanjkanju have fun despite when I have no denarja. denarja. the lack of money. money. 2. Helping other Pomoč drugim Pomoč drugim Pomoč drugim Helping others people cope with pri spopadanju pri spopadanju s pri spopadanju face difficult a difficult situa- s težkimi težko situacijo. s težkimi situations. tion. situacijami. situacijami. 3. Teaching some- Učenje nekoga Naučiti nekoga Učenje nekoga Teaching others one how to do drugega, kako nekaj novega. drugega, kako how to do something. narediti nekaj. nekaj narediti. something. 4. Maintaining a Ohranjanje Uspešno Uspešno Successful good balance stabilnega usklajevanje med usklajevanje med coordination between my work ravnovesja delom in osebnim delom in osebnim between work and and my personal med delom življenjem. življenjem. personal life. life. in zasebnim življenjem. 5. Understanding Razumevanje Vem kaj me Razumeti, kaj me To understand Razumeti, kako how to make kako se osrečiti. osreči. osreči. what makes me sam sebe osrečim. myself happy. happy. 6. Being able to Sposobnost Soočenje s Sposobnost The ability of work through my reševanja problemi na zdrav reševanja osebnih solving problems personal prob- svojih osebnih način. problemov na in a healthy lems in a healthy problemov na zdrav način. manner. way. zdrav način. 7. Thinking of new Ustvarjanje novih Odkrivanje novih Odkrivanje novih To find new ways ways to help načinov pomoči načinov za pomoč načinov pomoči of helping people. people. ljudem. drugim. ljudem. 8. Choosing the Izbira najboljše Izbira najboljšo Izbira najboljše Choosing the best best solution to a rešitve problema. rešitev problema. rešitve problema. solution to the problem. problem. 50 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij 9. Planning a trip Načrtovanje izleta Načrtovanje Načrtovanje To plan a trip and or event with ali dogodka s izleta upoštevajoč izleta ali dogodka to take all friends' friends that meets prijatelji, ki vsem interese vseh ob upoštevanju interests into everyone's needs. ugaja. prijateljev. interesov vseh account. prijateljev. 10. Mediating a Posredovati Posredovanje Posredovati To mediate with dispute or argu- v nesoglasje pri sporih med pri nesoglasju two friends' ment between two med dvema pri^tel^. med dvema disagreement. friends. prijateljema. prijateljema. 11. Getting people to Pomagati ljudem, Pripraviti ljudi, Pomagati ljudem, To help people feel relaxed and da se sprostijo. da se počutijo da se sprostijo. relax. at ease. sproščeno. 12. Writing a nonfic- Pisanje Pisanje Pisanje To write a Pisanje tion article for strokovnega strokovnega strokovnega professional neumetnostnega a newspaper, članka za časopis, članka za časopis, članka za časopis, article for a besedila za newsletter, glasilo ali revijo. glasilo ali revijo. glasilo ali revijo. newspaper, časopis, glasilo or magazine. newsletter or a ali revijo. magazine. 13. Writing a letter to Pisanje pisma Pisanje pisma Pisanje pisma To write a letter the editor. uredniku. uredniku. uredniku. to the editor. 14. Researching a Raziskovanje Raziskovanje Raziskovanje To explore a topic using many teme z uporabo tem z uporabo teme z uporabo subject by using different types of številnih različnih različnih virov, ki številnih različnih several different sources that may virov, ki niso niso neposredno virov, ki niso sources that not be readily ap- razvidni iz teme. razvidni. neposredno are not directly parent. razvidni. evident. 15. Debating a con- Razglabljanje o Debatiranje o Razpravljanje To discuss a troversial topic kontroverzni temi kontroverzni o kontroverzni controversial from my own gledajoč s svoje temi iz lastne temi z lastne theme from your perspective. perspektive. perspektive. perspektive. own point of view. 16. Responding to an Odzivanje na Konstruktiven Odzivanje na To respond issue in a context- problem v skladu odziv na problem. problem v skladu to a problem appropriate way. s kontekstom. s kontekstom. according to the context. 17. Gathering the best Zbiranje Izbrati najboljše Izbrati najboljše To choose the possible assort- najboljših članke, ki članke ali best articles ment of articles or možnih člankov podpirajo določen poročila, ki or reports that papers to support ali poročil zorni kot. podpirajo določen support a certain a specific point of za podporo zorni kot. point of view. view. določenega vidika. 18. Arguing a side Podpiranje Argumentiranje Argumentiranje To argument a in a debate that I določene strani v strani v debati s stališča v debati, s point of view do not personally debati navkljub katero se osebno katerim se osebno in a debate that agree nestrinjanju z njo. ne strinjam. ne strinjam. I personally With. disagree with. 19. Analyzing the Analiziranje tem Analiziranje tem Analiziranje tem To analyse the Analiziranje tem themes in a good v dobri knjigi. v kakovostnih v kakovostni themes in a v dobri knjigi. book. knjigah. knjigi. quality book. 20. Figuring out Ugotavljanje Ugotoviti kako Ugotoviti kako To find out how Ugotoviti kako how to integrate integracije kritik integrirati kritike integrirati kritike to integrate integrirati kritike critiques and in predlogov med in predloge med in predloge med criticism and in predloge pri suggestions while revizijo dela. pregledovanjem pregledovanjem suggestions while popravljanju dela revising a work. dela. dela. reviewing the work. 21. Being able to Biti zmožen Zmožnost podati Biti zmožen To be able to offer constructive ponuditi konstruktivno podati give constructive feedback based konstruktivno mnenje osnovano konstruktivno feedback on what on my own read- povratno na lastnem branju povratno was read. ing of a paper. informacijo članka. informacijo na podlagi na podlagi prebranega. prebranega. L. Faletič in A. Avsec 51 22. Coming up with Osmišljanje Pogledati na staro Pogledati na staro To look at an old a new way to novega načina razpravo iz nove razpravo iz nove discussion from a think about an old za razmišljanje o perspektive. perspektive. new perspective. debate. pretekli debati. 23. Writing a poem. Pisanje pesmi. Pisanje pesmi. Pisanje pesmi. To write poems. 24. Making up lyrics Izmišljanje Pisanje zabavnih Pisanje zabavnih To write fun to a funny song.. besedila za besedil pesmi. besedil pesmi. poetic lyrics. smešno pesem. 25. Making up Ustvarjanje rim. Pisanje rim. Ustvarjanje rim. To make rhymes. rhymes 26. Composing an Komponiranje Komponiranje Skladanje To compose an original song. lastne skladbe. nove skladbe originalne original song. skladbe. 27. Learning how to Učenje igranja Učenje igranja Učenje igranja To learn how play a musical novega novega novega to play a new instrument. instrumenta. inštrumenta. inštrumenta. instrument. 28. Shooting a fun Snemanje Snemanje Snemanje To make a fun video to air on zabavnega filma zabavnega videa zabavnega videa YouTube video. YouTube. za YouTube. za objavo na za objavo na YouTubu. YouTubu. 29. Singing in har- Večglasno petje. Večglasno petje. Večglasno petje. To sing in mony. polyphony. 30. Spontaneously Spontano Spontano Spontano To make up a creating lyrics to izmišljanje izmišljanje izmišljanje rap song lyrics a rap song. besedila rap besedila za rap besedila rap spontaneously. pesmi. pesem. pesmi. 31. Playing music in Igranje glasbe v Igranje glasbe Igranje glasbe v To perform music public. javnosti. pred občinstvom. javnosti. in public. 32. Acting in a play. Igranje v dramski Igranje v Igranje v To perform in a igri. gledališki gledališki theatre play. predstavi. predstavi. 33. Carving some- Tesanje iz lesa Izrezovati nekaj Izrezljati nekaj To carve thing out of wood ali podobnega iz lesa ali drugih iz lesa ali drugih something out or similar mate- materiala. materialov. materialov. of wood or other rial. materials. 34. Figuring out how Ugotavljanje Ugotavljati Ugotavljanje To know how to fix a frozen or kako popraviti kako popraviti kako popraviti to fix a broken buggy computer. računalnik, ki "zmrznjen" računalnik, ki computer. zašteka ali ima ali "zaštekan" zašteka ali ima virus. računalnik. virus. 35. Writing a com- Pisanje Napisati Napisati To write a puter program (kodiranje) računalniški računalniški computer računalniškega program. program. program. programa. 36. Solving math Reševanje Reševanje Reševanje To solve puzzles. matematičnih matematične matematičnih mathematical ugank. uganke. ugank. puzzles. 37. Taking apart Razstavljanje Razstavljati Razstavljati To dismantle machines and naprav in naprave in naprave in devices and to figuring out how ugotavljanje, ugotavljat kako ugotavljat kako find out how they they work. kako delujejo. delujejo. delujejo. operate. 38. Building some- Sestavljanje Zgraditi nekaj Sestavljanje To assemble thing mechanical mehaničnih mehaničnega (na mehaničnih mechanical (like a robot). naprav (npr. primer robot). naprav (npr. devices (e.g. a robota). robota). robot) 39. Helping to carry Pomoč pri izvedbi Pomagati pri Pomoč pri izvedbi To assist in out or design a ali dizajniranju izvedbi ali ali oblikovanju carrying out scientific experi- znanstvenega oblikovanju znanstvenega or designing ment. eksperimenta. eksperimenta. eksperimenta. a scientific experiment. 52 Validacija Kaufmanovega vprašalnika ustvarjalnih področij 40. Solving an alge- Reševanje Reševanje Reševanje To solve an braic or geometric algebrskega ali algebrskih ali algebrskega ali algebraic or proof. geometričnega dokaza. geometričnih dokazov. geometričnega dokaza. geometric proof. 41. Constructing Konstruiranje Konstruirati nekaj Konstruiranje To construct an something out of predmeta iz iz kovine, kamna predmeta iz object of metal, metal, stone, or kovine, kamna ali podobnega kovine, kamna stone or the like similar material. ali podobnega materiala. materiala. ali podobnega materiala. material. 42. Drawing a picture Risanje še ne Narisati nekaj kar Risanje česar še To draw of something videnega (npr. še nisi videl (na nisi videl (npr. something one I've never actu- vesoljca). primer vesoljec). vesoljca). has never seen ally seen (like an (e.g. an alien) alien). 43. Sketching a per- Skiciranje osebe Skiciranje osebe Skiciranje osebe To sketch a son or object. ali predmeta. ali predmeta. ali predmeta. person or an object. 44. Doodling/drawing Čečkanje/risanje Čečkanje/risanje Čečkanje/risanje To doodle/ to random or geo- geometričnih naključne ali naključnega ali draw a random or metric designs. oblik. geometrične vzorce. geometričnega vzorca. geometric pattern. 45. Making a scrap- Delanje kolaža iz Narediti kolaž iz Delanje kolaža iz To create a book page out of svojih fotografij. svojih fotografij. svojih fotografij. collage from your my photographs. photos. 46. Taking a well- Fotografiranje Narediti dobro Fotografiranje To take a good Narediti dobro composed pho- dobre fotografijo dobre photo by using an fotografijo tograph using an kompozicije z uporabo kompozicije interesting angle z uporabo interesting angle z uporabo zanimivega z uporabo or approach. zanimivega or approach. zanimivega kota kota ali pristopa zanimivega kota kota ali pristopa ali pristopa. fotografiranja. ali pristopa. fotografiranja. 47. Making a sculp- Ustvarjanje kipa Narediti skulpturo Ustvarjanje kipa To make a statue ture or piece of iz gline. ali lončeni ali lončenega or a pottery pottery. izdelek. izdelka. product. 48. Appreciating a beautiful painting. Cenjenje lepe slike. Ceniti lepo sliko. Ceniti lepo sliko. To appreciate a beautiful painting. 49. Coming up with Podajanje lastne Spomniti se lastne Podajanje lastne To give your own my own interpre- interpretacije interpretacije interpretacije interpretation tation of a classic umetniškega klasičnega umetniškega of an artistic work of art. klasičnega dela. umetniškega dela. klasičnega dela. classical work 50. Enjoying an art Uživanje v Uživanje Uživanje v To enjoy in a museum. galeriji. v muzeju, umetnosti. galeriji. gallery. Prispelo/Received: 7. 11. 2018 Sprejeto/Accepted: 16. 8. 2019