O delu v republiškem zboru Kaj o tem meni dr. Vojan Rus:. .. NA ŽELJO volivcev sem sestavil poročilo o svojem triletnem delu v Republiškem zboru skupščine SR Slovenije. Celotno poročilo z 38 prilogami je volivcem na voljo v krajevnih skupnostih Litostroj, Milan Majcen, Smrekar in Sercerjevo. Poročilo ima osem delov, v skladu z temeljni-mi nalogami poslanca, ki smo jih določili z vo-livci že v predvolilnih razgovorih. (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strarii) Temeljne smeri delovanja poslanca: I. Ugotavljanje dolgoročnih družbenih ciljev SR Slovenije, večja skladnost med posameznimi družbenimi področjl, med gospodarskimi panogami in gospodarskimi globali. II. Večja stalnost gospodarstva in njegovo učin-kovito usinerjanje, zadrževanje rasti cen, inflacije. III. Odstranjevanje nepravičnih družbenih raz-lik in uresničevanje delitve po delu. IV. Poglabljanje samoupravne socialistične de-mokracije. V. Zboljšanje celotnega kadrovskega sestava. VI. Večja vloga izobrazbe, vzgoje in znanosti v družbenero razvoju. VII. Razčiščevanje odnosov med republiko in federacijo. Zaradi omejenih prostorskih možnosti v Javni tribuni navajam v naslednjem samo II in III točko celotnega poročila. Večja stalnost in bolj učinkovito usmerjanjc gospodarstva, zadrževanje cen in inflacije. Slovenska skupščina, zlasti pa gospodarski in republiški zbor, je napovedala pravo vojno gospodarski nestabilnosti, inflaciji in nelikvid-nosti že v 1969. letu (zasedanje vseh zborov v juliju) in jo vseskozi tudi energično vodila. Brez pretiravanja je ocena, da je skupščina SR Slovenije bila glavni pobudnik tega boja v Ju-goslaviji. Kot poslanec sem smatral za svojo dolžnost, da ta stališča skupščine podprem in poizku-šam prispevati k razčiščevanju dveh vidikov: ka.i so glavni vzroki inflacije in nelikvidnosti in kakšrra so najuspešnejša pota njihovega premagovanja. Taka dejavnost je ustrezala tu-di večkratnim zahtevam volivcev, ker pripa-dajo povečini slojem, ki jih je inflacija najbolj in neupravičeno prizadela. V skupščinskih razpravah o ekonomski po-litiki sem zastopal naslednja glavna stališča o vzrokih in poteh: • Pri nas imamo že dolgo tako pretirano in po-divjano »svobodo« tržišča, da smo se odrekli skoraj vsakemu usmerjanju in kontroli. celo takim kot so jih sprejela druga sodohna tržna gospodarstva. Zato prihaja pri nas do zelo nekontrolirane rasti osebnih dohodkov, investicij in potrošnje na sploh. do monopolističnih velikih doUodkov, do neodgo-vornosti gospodarskih organizacij in njihovih vod-stev in s tem do nelikvidnosti. • S pretirano inflacijo in nelikvidnostjo so pri-zadeta predvsem dohra podjetja in dobri, strokovni in prizadcvni delavci. • Pretirano »svobodno« tržišče, pretirana infla-cija, nelikvidnost. pomanjkanje družbenega usmer-janja in kontrole vzpodbujajo v eeli družbi. pa tu-di pri dobrih podjetjih, negativno ponašanje. Na-mesto boja za čim večjo produktivnost, mnogi že-lijo zaslužiti z zvišanjem cen. s špekulacijo in izl-gravanjem predpisov, to pa spet poraja vse novo in novo inflacijo, saj je nizka produktivnost ob velikih proizvodnih stroških velik dejavnik infla-cije. • Eden glavnih izvorov inflacije je v stalnem in strmoglavem dvigu osebnih dohodkov in investicij zlasti v delu gospodarstva, medtem ko je družba rast dohodkov in prceej investiclj v negospodarstvu bolj uspesno kontrolirala. • Brez večje stabilizacije, ki pa ne sme prinesti zamrzovanja razvoja (vedno je nujiia neka manjša inflacija), ni mogoč načrten družbeni razvoj. • Nujno bi morali čimprej uvcsti ustreznc ob-like zaviranja pretirane porabe, kot so progresiv-ni davek na dohodke, ponekje tudi zamrzovanje plač, ustrezna kontrola cen in podobno. Podprl sem zahteve. da se zamrzujejo presežki proračunov in družbenih služb in tako zavira inflacija. Obenem pa je od julija 1969 dalje odločno zahteval, da se čim-prej nvede progresivni davek y gospodarstvu in je bil že tedaj v skupščini sprejet moj predlog v tera smislu. Rezultati: prvi koraki k uresničevanju usmerjene delitve dohodkov v gospodarstvu so bili napravljeni šele v letu 1971 (prcj intenzivne razprave in priprave). To je deloraa upravičeno, ker jc bilo težko najti samoupravno obliko takega u-smerjanja. Vendar smo pri tem izgubili precej časa, ne da bi učinkovito zavirali rast večine osebnih dohodkov, ki so pomemben izvor inflacije. Napač-no je, čc samo nekateri sloji in družbena področja nosijo ležo ukrepov proti inflaciji. • Obstoje določene družbene sile. ki podpirajo inflacijo, nestabilnost in nelikvidnost. Te sile se pojavljajo tako znotraj gospodarstva kot negospo-darstva. tako v razvitih kot v nerazvitih republi-kah, vplivajo na politiko in preko nje na tiskanje prctirane količine denarja in na pretirano rast kre-ditov ter zadolževanja. Te skupine ali žele imeti večji dohodek od delovnega prispevka, ali niso za-interesirane na dohodku iz proizvodnje in produk-tivnosti. ampak na parazitskih dohodkih. Zato je temeljitejši preobrat k večji stabilnosti gospodar-stva, k odstranjevanju pretirane inflacije in uvo-za možen samo, če subjektivne sile povežejo vse produktivne sloje in z njihovo pomočjo omeje vpliv neproduktivnih skupin. Ta politični vzvod pa ni prvenstveno v rokah skupščin, ampak v rokah Zve-ze komunistov, Socialistične zveze in sindikatov — in to ne samo y njihovih republiških, ampak tudi v zveznih organih. Skupščina lahko na to le opozori. Odstranjevanje nepravičnih družbenih razlik in uresničevanje delitve po delu. V skupščini sem sodeloval z naslednjimi ocenami in konkretnimi stališči glede odstran-jevanja nepravičnih družbenih razlik: 1. Stališča in predlogi glede delitve osebnih do-hodkov (temu vprašanju je posvetila skupščina naj-več naporov): • Republiški zbor in enotni zbor delovnili skup-nosti sta decembra 1969 sprejela moj predlog, da je nujno diferencirano zajemati dohodke, se pravi uvesti take družbene dajatve, da bodo bolj obre-menjeni neupravičeni veliki dohodki in imovina in potrošnja manj potrebnih, luksuznih prozvodov. • Na 6. seji Republiškega zbora novembra 1969: nujno je temeljito spremeniti davčni sistem, da bo-do več prispevali tisti z večjimi dohodki, da pospe-šimo akumulacijo in produktivnost. V Sloveniji ni-mamo nobenih podatkov, kako so posamezni sloji obremenjeni z davki, ali so bolj obremenjeni siro-mašnejši ali bogatejši, kakšni so davki na luksuzne proizvode in na proizvode, ki zadovoljujejo osnov-ne žviljenjske potrebe. Rezultati: po najosnovnej-ših predlogih izvršnega sveta naj bi v bodoče pri-šlo do večje reforme davčnega sistema, kar je ko-ristno, vendar malo pozno. 2. Stališča glede zakonov o progresivnem davku, oziroma glede usmerjanja delitve dohodkov: • V Sloveniji imajo nekatere panoge že deset-letja neupravičeno visoke celotne in osebne dohod-ke, ki ne izvirajo v celoti iz njihovega dela. Pro-gresivni davek bi morali tako postaviti, da bi prispeval k uresničevanju delitve po delu — razpra-va poslanca na 5. in 7. seji Republiškega zbora. Za-kon naj ne zajema samo proizvodnih organizacij, ampak tudi bančništvo, zavarovalnice in vse javne službe. odločno se je treba upreti težnji — bilo jo je čutiti v dveletncm pripravljanju zakona — da naj bi le-ta urejal samo dclitev znotraj posameznih pa-nog, ne pa tudi delitev med njimi. Na ta način bi zakon o delitvi le zamrznil in ovekovečil že obsto-ječe velike in večkrat nepravične razlike med pa-nogami, namesto da bi jih zmanjšal. Zato sem na 23. seji Republiškcga zbora menil, da je bistvenega pomena tudi tak popravek zakona: delavci različnih strok naj dobivajo vsaj približno — ne popolnoma — enak dohodek za delo enake težavnosti, enake storilnosti in enake strokovnosti. kar pomeni, da bi upravičene razlike v dohodku izhajale predvsem iz različne storilnosti. Skupščina je ta predlog sprejela. Lahko pa so povpreeni dohodki za nekaj od-stotkov višji v panogah — kot je turizem in de-loma zunanja trgovina — ki imajo v Sloveniji po-sebno ugoden mednarodni položaj in ki jih je treba pospeševati, ker lahko zagotove tudi celi skupno-sti večji priliv; naj tu dodam: seveda, če bo skupnost znala zajeti in vzpodbuditi te delovne organizacije, da svoje mednarodne prednosti pora-bijo. • Lahko se pristane na dogovorjeno »enoletno« zaostajanje povprečnih dohodkov v šolstvu. Toda večje zaostajanje bi povzročilo. da bi odšli iz šolstva vsi sposobni kadri, kar bi imelo resne posledice za celo skupnost. Šolstvu in nekaterim drugim družbenim službam je nujno zagotoviti ena-kopravnejši položaj glede pokojnin. • Večkrat pa delitev dohodka ni zadosti izra-žala resničnih razlik v dclovni storilnosti; v takih primerih so pravične celo nekaj večje razlike kot doslej. • Zakon o delitvi naj deluje tudi v regresivnem smislu tako, da bo pospeševal investicije. Tisti deli dohodka, ki gredo za investicije, naj bodo manj obremenjeni ali obdavčeni. • Zakon in družbeni dogovor naj obremeni tudi tisto osebno potrošnjo — počitniški in potrošniški regresi, dnevnice in podobno — ki se skriva v raz-nih skladih in ne sarao v osebnih izplačilnih dohod-kih. • Z družbenimi dajatvami je nujno obremeniti tiste »poslovne« uspehe, ki so zasnovani na anar-hičnem tržišču, na slabih instrumentih in podobno, ne pa na storilnosti in na porabi prirodnih in geo-grafskih prednosti. • »Kazenske« dajatve, ki jih posamezna pod-jet.ia morajo dati družbi, ker delijo prevelike do-hodke, nc smejo postati v nobeni obliki Iastnina teh podjetij. Ker so p]od dela drugih, pripadajo družbi v celoti. - Rezultati: ker je zaključevanje sporazumov o delitvi dohodkov šele v toku, še ni mogoče govoriti o otipljivih rezultatih glede delltve. ampak šele o vprašanjih, ki so se pri teh sporazumih pokazala: nevarnost, da bodo določena podjetja tudi v okviru teh sporazumov obdržala prevelike dohodke, da se bodo razlikc med nekaterimi dejavniki še povečale (na primer na škodo šolstva), da bo previsoko vred-noteno delovno mesto In prenizki dejanski delovni prispevek. Uspeh tega sporazumevanja pa je, da je v glavnem že premagan odpor tistih, ki niso ho-teli — tudi zaradi ozkih interesov — videti, da mo-rajo obstojati samoupravne odgovornosti tudi v delitvi med panogami, ne samo znotraj podjetij. To je pozitiven politični korak naprej od razdrob-ljenosti v gospodarstvu in družbi, ki je trajala več kot desetletje in smo jo na področju delitve šele začeli premagovati. 3. V razpravi o spremembah ustave SFR Jugo-slavije in SR Slovenije sem zastopal naslednje: • Izrazil stališče volivcev in svoje lastno: če tudi je koristno v določenih smereh pospeševati osebno delo z lastnimi sredstvi, je nujno obenem paziti, da se ne razvijejo pojavi privatnega kapi-talizma. Zato sem predložil popravek, ki omejuje privatni sektor, ker v amandmaju XXXIV, točka 5. te meje ni. Ta predlog v republiškem zakonu ni bil sprejet, čeprav odnos glasov ni bil neugoden (17 za, 10 vzdržanih in 30 proti). • Predlagal sem da poseben zakon točneje do-loči pravice, ki jih občan pridobi z vlaganjem v de-lovno organizacijo, da ne bi zaradi tega nastal pre-tiran profit privatnika ali pa privatno-lastniški od-nosi. Predlog ni bil sprejet. • Predložil, da v ustavi še vedno ostanejo do-ločbe, ki obvczujejo delovne organizacije, da ču-vajo nespremenjeno (če je že ne poveeajo) vred-nost osnovnih sredstev, da se ne bi razdrobila druž. bena lastnina. Ker so nekateri drugi popravki v amandmajih kasneje to nevarnost v določeni meri (morda še ne dovolj) omejili, nisera več vztrajal na popravku. i. V skladu s stališči v občinski skupščini in na zborih volivcev na 7., 30. in 37. seji Republiškega zbora in ob ustavnih spremembah podprl predloge ali pa sam predlagal posebno družbeno pomoč, tu-di na republiški ravni, pri preskrbi siromašnejših slojev s stanovanji, zlasti z najcmnimi, ker je to tudi eden od načinov zmanjševanja družbenih raz-lik. Sprejet je bil moj popravek na 33. amandma, ki omogoča v tej smeri tudi republiške ukrepe. Konkretni ukrepi skupščine bodo morali šele s!e-diti. Pozitivno je stališče izvršnega sveta, da se v 1972. letu subveneionirajo stanarine in da pomoč pri graditvi stanovanj za delavce in upokojence z nižjimi dohodki. 5. Izvršni svet predvideva v 1972. letu uskladitev starih pokojnin na raven 1970. leta in povprečno povečanje pokojnin za 21 o/0. Podprl sem zahteve, da ne srae biti prevelikih razlik med pokojninami posameznih kategorij borcev in da so nujni ukrepi glede pokojnin kmetov in obrtnikov ter zahteve nekaterih kategorij staroupokojencev (železničar-jev) po enakopravnosti glede pokojnin. 6. Več sredstev za štipendije, dijaške in študent-ske domove naj siromajšnejšim otrokom olajša težje družbene pogoje in jim omogoči vkljueevanje v družbo po njihovih sposobnostih. 7. V predlogih dolgoročnega naerta ni predviden ustrezcn razvoj otroškega varstva (moje stališče na 15. seji 3. junija 1970). Od tod moj predlog na 30. seji Republiškega zbora do konca dolgoročnega na-črta naj predšolsko varstvo zajame vsaj 40 % otrok te dobe in podpora predlogu (na seji odbora za pro-sveto in kulturo 15. junija 1970), da naj imajo starši z nižjimi dohodki olajšave pri vplačilih za varstvo otrok. Varstvo lahko dovolj hitro in bolj ustrezno vzgoji in vključuje tisto tretjino nadpovprečno spo-sobnih otrok v SR Sloveniji, ki zradi socialnih vzrokov sploh ne pridejo v srednjo ali višjo šolo. Dosedanji rezultati: povcčanja sredstev za varstvo niso bila v celoti porabljena zaradi pomanjkanja kadrov. prostorov in programov. 8. Zagovarjal sem stališče, da je treba otroške dodatke nujno povečati, zlasti za drugega in še bolj za naslednje otroke (predlog na 15. seji Republiške-ga zbora 2. junija 1970 in kasneje). Rezultati: ko-rak naprej je stališče izvršnega sveta, da se v 1972. letu določijo višji dodatki za družine z nižjimi do-hodki in za otroke od drugcga naprej in da se po-viša neobdavčena osnova za vzdrževane člane dru-žine. Februar 1972. Republiški poslanec volilne enote Ljubljana — Siška dr. Vojan Rus