SLOVENSKE novice
' Neodvisen slovenski tednik- Najbolj razširjen v severozapadu Z. p. Uspešen za oglaševanje*
SLOVENIAN NEWS a
An independent Slovenian Weekly. Covers ail the territory in the Northwest Best advertising medium.
£
l etnik 111.
LIST ZA SLOVENCEV SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILÖsTkTpT
CALUMET, MICHIGAN. 10. May 1918.
Izvana nova nemška ofenziva na zapadni fronti še ni uresničila.

UZA V AVSTRO-OGRSK! NOTRANJI POLITIKI.
se dosedaj
UNIJA SKLENE MIR. NICARAGUA SE PRIDRUŽI ZAVEZNI-KOjH. NAD POL MILJONA AMERIŠKIM VOJAKOV “OVER THERE”.
translation filed with the postmaster-at Calumet,ichigan,on May 10 1918 paired by the act of Oct. 6, 17
' ”	”yy aktivno službo, je izdal dejstva,
■
jvstro-Ogrska bila je središče Jkarskin novic v zadnjem ted-Vaa poročila se vjemajo v jase v Avstriji vrši silen p ^migen in političen preobrat fc* j,ravno ob času, ko namerava * pod vzeti močno ofenzivo ••i svoji nezvesti zaveznici I tax'» Dunaj n se je izvršila [istrska kriza, koje so baje kri-u inii jugoslovanskega kluba in |jdržavni poslanci. Mimster-trizi sledila je taaoj objava državnega zbora, k te rega •.kazal cosar Ilari, ki je ob izdal odredbe, ki onemogo-iv doglednem času vsako £ rltiiientarno delovanje. Izdana ^ ita konštatira, da je bilo neiiio-(čvsako postavodajalno delo ra-nepreinostnega razdora med raškimi in nemškimi stranka-■Do krize je prišlo največ vsled iirov radi neznosnih razmer ^prehranjevanja naroda in pa i narodnostnih bojev.
j istem času pa časniška poro-javljajo, da se je cesar Karl hna italijansko fronto, od kolt poroča o vedno bolj živahnih na celi fronti, kar bi da-OToJ mnenju, da so je velika k*no obečaua avstrijska ofeir-1 proti Italiji začela, ltalijan-dnevna porsčila pa ne zaznajo nobenih velikih operacij,
1,11	živahnega zračnega poizveva, Pri tem delu so bili za-bilki zrakoplovci toliko vspeš-:*«o izstrelili 14 avstrijskih
ki postavljajo v nekako slabo luč zavezniškega generalissima Kocha. Ob enem je obdolžil ministra Andrew Bonar Law in ministrskega predsedn ka Lloycs Georgea da nista izdala resničnih poročil v poslanski zbornici. Cela zadeva je bila prepuščena v preiskavo posebnemu odboru.
Nicaragua, sred no ameriška republika se je pridružila zaveznikom s tem, da je napovedala vojno Nemčiji. Vstevši to zadnjo državo ima Nemčija nič manj kot 20 nasprotnikov.
Med Runiunijo in centralnimi vlastini bila je sklen jena mirovna pogodba zadnji pondeljek v Bukarest«. Osamljena od vseli Stranj zapuščena od Rusije, ni preostaja-lo Rumuniji druzega kot skleniti mir, kakoršnega so ji narekovale centralne vlasti:
Washington, D. C. — Več kot pol miljona ameriških vojakov je bilo dosedaj poslanih v Evropo, je izjavil vojni tajnik Baker.
To število presega ono, ktero je tajnik kongresu obljubil v mesecu januvariju, da jih bo imel na Francoskem v prvi polovici leta.
Obravnava
L
proti W. W.
članom
'hišica ofenziva v Flandriji še "°počiva. Uela fronta, angleš-francoska, se je trdno drža-'lte!i zadnji teden proti posa-manjšim napadom
od
‘3! ^Sirice v
H
la tsdeu ni prinesel nika-ll0v't o izvanredni nemški ktere se pričakuje sicer
' lan i]H flandrijskl ali fran-'
' fronti. Vsepovsod so bili ardici dvoboji, ki so se v nek-• °dael<ih razvili v zelo živa-
^ L
s )0h toda nikjer ni bilo in-' ri.lBkih napadov, ki hi imeli Nonien za splošen položaj. °d Arrasa so Kanadci na-
Ifjlj
Spesen pohod, pri kterem '’i nekaj Nemcev in zajeli Strelne puške. Tudi Frati-V ^mieuakem odseku so ime-'j'ik Vapeh.
'evi'o vreme ie najbrže vzrok ovir»	•'
^ 8 nemške priprave.
e teni časom pa se zavezniš-
‘‘B vedno bolj ojačujejo.
'r'kanci imajo pri tern veliko
d’o zatrdilu ministrskega
a Clemenceau ja, ki se
'IIQkar vrnil iz fronte v Fanz
ameriške čete v močnem
Štev 6.
Ugoden čas za mir še ni prišel.

11 v prednje bojne črte.

. Angleškem 3e pripravlja, 'fverjeti časnikarskim poroči-’ n°tranja politična kri -®neral Frederick. B. Mau-
bivši
vojnih
Frederick. B ,	... voditelj _
1 v angleškem vojnem ' ^ pa je bil pred kratkim e®a iz te službe in poslan v
\
Chicago, lil. — Z zaslišanjem W. D. Haywoodove stenografist-ke, ki je pisarila pisma, lroče dr-žavno pravdmštvo pripraviti pot, da predloži in identificira pisma, ki tvorijo podlago obtožbe.
Ta pisma so pisana od nekoga, ki jih je citai, kot “obtežilna”. Zagovorništvo upa, da jih sodnik Landis izloči iz dokazov, in najbrž predlaga v tem smislu, ko bo prvo pismo predloženo. Zagovornik Vanderveer je že izjavil, da državno pravduištvo namerava predložiti •‘ponarejene” dokumente in iz tega sledi, da nastopijo zagovor-niici proti avtentičnosti dokumentov, če sodnik Landis odloči v nasprotnem smislu.
Druga priča za državno pravd-ništvo je bila Elizabetha Service ki je dve leti in pol bila stenogra-fistka in knjigovodkinja v glavnem staimi. W. W. Odgovarjala je na splošna vprašanja, kako so izgleoala taka pisma. Risma na pr. so končavala z besedami l,vaš za industrijalno svobodo”, ali “vaš za O. B. U.”, kar pomeni v slovenščini “vašza eno veliko unijo.” Izpovedala je, da je bil glavni stan v Lhicagu zvezan z industri, jalnimi unijami. Vsaka taka in-dustrijalna unija je obsegala de. lavce ene industrije. Industrial-nih unij je sedemnajst in njih glavni stani so raztreseni od New Yorkado Seattla. Glavni stani in-dustrialnih unij so pošiljali denar splošnemu glavnemu stanu. Glavni stan je vsaki mesec izdal finančno poročilo o izdatkih m troskih, ki je bilo doposlano tajnikqm in-dustrijalnih unij. William D. Haywood je podpisaval korespondenco, ki je bila poslana iz glav-nega urada.
True translation filed with the postmaster at Calumet Michigan on May 10, 1918fcas required by the act of Oct, 6 1917
Rim, 6. maja. —V Vatikanu se izjavlja, da ugoden trenutek, v kterem bi sv. oče Benedikt ponudil mir,še m dospel in da še ni noben.h znakov, da bj prišel v bližnji bodočnosti. Ta izjava je bila dana kot odgovorna vprašanje, če je resnica, da namerava sv. oče o-binkoštih zopet poslati zavojevanim vladam mirovno ponudbo
“Nikaka skrivnost ni, pravi vatikansko poročilo, da je sv. oče Benedikt, odkar je zasedel papežki stol, se zanimal zlasti za tri stvari, ki se tičejo vojne. Rrvič, da je
Prihod češkega državnega poslanca T. G. Masaryka v Chicago.
Chicago, III. — Ogromna ljudska mndžiea je stala pred postajo Northwestern železnice in bližnjih ulicah, ko je v nedeljo ob dveh popoldne pridrdral vlak na postajo, ki je pripeljal Tomaž G. Ivia-saryka, voditelja českoslovanske-ga revolucionarnega gibanja. Na peronu ga je pozdravil sprejemni odbor, sestavljen iz zastopnikov čeških in drugih slovanskih organizacij.Zastopano je bilo. tudi Slo vensko republičanssko združenje po svoji ekeskutivi. Ro izmenjanju kratkih pozdravnih nagovqrov in predstavljanju zastopnikov organizaciji je sprejemni odbor z Ma-
ohranil popolno nepristranost, da SiUyf°115 °čsel na Ulico, kjer so je skušal omejiti kolikor mogoče Sa Lirske množice pozdravile z razširjanje vojne in nje grozovi-	slavai »a zdar in lmra-klici.
tosti: tretjič delovati na vsak na- Organizacije in avtomobili
čin ob vsaki ugodni priložnosti ng to, da se naseli med narodi zopet sioga in bralstvo. Z ozirom na ta program ni nič čuda, da ga skuša sv. oče izpolniti, kadarkoli se mu ponudi ugodna prilika.
Ruska črnomorska mornarica zaplenjena.
True translation filed with the postmaster atCalumet Michigan on May, 10 1918 as required by tb» act of Oct 6, 1917
Constantinople, 8. maja (čez London). — Nemške čete, ki m>.. zasedle Sevastopol na krimskem polotoku, so našle v pristanišču skoro celo rusko črnomorsko mor. narico, obstoječo iz križark, rušilcev, torpednih čolnov, podmornic in trgovskih ladij. Sultan Selim je dospel tje.
Iz te brzojavke je sklepati, da so se Nemci polastili vsaj velikega dela rnske mornarice v Ornem morju. Ta mornarica je igrala važno ulogo pri zavzetju Odese od strani Rusov in domnevalo se je, da bo tudi sedaj v veliko pomoč Rusom v njihovem boju za pridobitev zopetne kontrole Ornega morja.
Glavni povzročitelj svetovne vojne umrl.
True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on may
10.	1918, as required by the act of Oct,6 ’17.	.	I
London, 2 maja. — Gavrio Rrineip, morilec nadvojvode Franca Ferdinanda, avstro - ogr. skega prestolonaslednika in njegove soproge, je umrl v torek v netti trdnjavi blizu Frage. Sušica je bila vzrok smrti.
(Rrincip je, kakor znano umori s strelom iz revolver ja nadvojvodo in njegovo ženo, ko sta bila na obisku v Sarajevu, glavnem mestu Bosnije, 28. junija 1914. Iz tega dvojnega umora seje izcimila sedanja svetovna vojna. Rrincip, ki je bil visokošolec, je bil spoznan krivim dvojnega umora in je bil obsojen na 20 letno ječo.)
Angleške izgube.
True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on May, 10 1918; as required by the act ofoct6, Ì917
London, 7. maja.—V zadnjem tednu so znašale angleške izgube 38,691 mož. Izmed teh je bilo 6,555 častnikov in mož ubitih ali pa so umrli vsled zadobljenili ran, 32,136 pa je ranjenih ali pa se jih pogreša.
so
se uvrstili in ogromni pohod se Je pričel pomikati proti Biadatone hotelu. Biio je do 40,000 tisoč o-oseb v pohodu, ob straneh so pa goste ljudske množice tvorile špalir od kolodvora do Blackstona, ki so burno pozdravljale revolucionarja Masaryka. Ljudsko množico, ki je pozdravila Masaryka, cenijo na dve sto tisoč oseb. a Fred hotelom Blackstona je M as ary k a pozdravil Harry Rratt Judson, predsednin univerze v Chicagu. Masaryk se je Judsonn zahvalil v angleščini in potem le govoril v češčini nepregledni množici, ki je stala na Michiganskem htilevardu. Za njiim so adresirali ljudstvo še drugi voditelji češkega revolucionarnega gibanja.
Ro končanih govorili jè odšel Masaryk v hotel, kjer so ga in-iervjuv ah zastpouiki revolucionarnega gibanja med drugimi slovanskimi narodi in časnikarji.
Rrofessor Masaryk je po imenu še vedno član avstrijskega parlamenta, ki ga je von Seidler, avstrijski minister, poslal domov, ravnotako je pa še vedno izrečena smrtna obsodba nad njim radi njegovega revolucionarnega dela proti nemški in habsburški avtokraciji. Zda j je na potu v Washington v važnih zadevali za svetovno demokracijo.
V Chicagu že ni bilo dolgo take demonstracije za svetovno demokracijo in proti nemški in habs-burski avtokraciji, kot je bil sprejem profesorja Masaryka .
ako bi pa nacijonafistr zavrgli ho. me rule, bi vlada vse eno «silila konskripcijo. Člani družbe Sinn lein in pa nacijonalisti so edini samo v tem, da oboji nasprotujejo prisilnemu novačenju, dočim so gleoe home lule različnega, mnenja. R r v i se b odo popolnoma o d t o g n ili parlamentu, dočim bodo nacijonalisti se udeležili druzega branja o home rule v parlamentu in nato označili svoje stališče.
Časnik Daily Mail pravi, da je situacija na Irskem zelo resna in vzbuja mnogo strahu m skrbi. Ministrski predsednik Lloyd Geo. posvečuje vso svojo pozornost temu predmetu. Odbor, ki ima nalogo sestaviti dotični zakonski načrt se ne more zediniti v najbolj važnih točkah.
Finska bo postala monarhija.
Triie translation filed with the post, master at Calumet, Michigan, on May 10, 1918, as required by the act of oct, 6 1917.
London, 8. maja. —Nobenega dvoma ni skoro več, da lio na Tinskem proglašena monarhija in da, bo nemšld princ Adolf Frederick nadvojvoda meklenburg švennski imenovan za kralja, tako se poroča brzojavno iz Stockholma. Finska ustava, ki je bila' dosedaj najbolj demokratična izmed vseh evropej skill državnih ustav.*bo predelana v več ali manj avt okratiönem smislu.
Brzojavka nadaljuje, da na Finskem nikakor še ne vlada popolen mir. Boji med posameznimi stran katni in ustaši se še vsepovsod gode.
Norveška ima velikanske izgube na morju.
True translation
filed with the postmaster at Calumet Michigan on May .0 1918 as required by, the act of Oct 6 1917
Wash
imgton, 7. maja — No>\ veško poslaništvo je dobilo danes poročilo, da je bilo v mesecu aprilu potopljenih 10 ladij in- utonilo 20 mornarjev. Dosedaj je Norveška radi vojne izgubila 755 la. dij s skupno vsebino 1,315,519 tonov i« pa 1,006 mornarjev. Ro-leg tega se pogreša 53 parnikov in 700 mornarjev. Dve tretjini vseli teh izgub se smatra za vojne
izgube.
Dezerter iz Camp Custer obsojen na 10 let ječe.
Vzhod v pristanišče Zebruge še vedno zaprt.
Razmere na Irskem niso nič kaj zadovoljive.
True translation filed with the post
master at Calumet Michigan on May, 10 1918 as required by the act of Óct 1917
London 7. maja — Irska je nenavadno mirna, pravi dublinski poročevalec v Daily Mail. Ako-ravno cerkev zbira velikanski narodni obrambni sklad, ki ji bo ne. dvomno rabil v boju zoper prisilni nabor ali konškripeijo, pa vendar cerker noče prevzeti odgovornosti za način, kako se bo denar porabil in cel sklad je prišel pod kontrolo družbe Sinn Fein.
Javno mnenje na Irskem je zelo napeto in mnogo se govori kaj da bo prinesla bodočnost. Splošno se meni da je vladna politika dvojna in da bo trduo obstojala na teh dveh točkah: upeljava samovlade (home rule) in pa prisilni nabor. V najbolj poučenih krogih se trdj da ako bo upeljana borne rule, da se bo uvedlo tudi konskripcijo
London, 5. maja.— Zadnja pc-poročila pravijo, da Nemci z mrzlično hitrostjo popravljajo škodo, ki so jo pred dvema tednoma napravili Angleži v nočnem napadu na pristanišče Zebruge, ki je oporišče za nemške podmornice. Kanal je še vedno zaprt po dveh s cementom napolnjenih ladijah, ktere so Angleži ob vhodu v pristanišče potopili. Koleg teh dveh ladij,pa je velika ovira tudi potopljena križarka Thetis, ki leži blizu obrežja in tako ovira naglo in uspešno delo.
Turobnost in Oslabelost.
Ljudje ki trpijo z zabasanjem v drobu se mnogokrat pritožujejo zoper neko topost, katere vzrok si nikakor ne morejo razodevati.To-da vzrok je zelo priprost. Toksini-ki se zbirajo v drobu povzroču-
Oamp Güster, Mich.— Rrostak Herbert F. Atkins iz Detroita, obdolžen in spoznan krivim dezertacije, je bi! obsojen na 10 let ječe v Leavenworth. Ujeli so ga v VTcksburgu, Mich., potem ko je z nekim drugim vojakom u-šel iz zapora. Zagovarjal se je s tem, da je hotel obiskati neko dekle na zapadu. Njegovega tovariša še niso zagrabili.
Deportacija Italijanov.
True’translation filed with the postmaster at Calumet, Miofaigan, on May 10 1918, as required by the act of Oct. 6, T7.
Washingto.n 8. maja —. Uivil-no prebivalstvo v okupiranem o-zernlju severne Italije se deportira v notranje kraje Avstrije. Mežke med 16. in 55. letom pošiljajo Avstrijci v oddaljena mesta. Brzojavka tudi pravi, da se zlasti z ženskami kruto postopa in da se člane ene, družine nalašč loči in pošilja vsacega v različne kraje.
Mnogo smrtnih nesreč v ameriških zračno letalnih vežbališčih.
jejo, glavobol, topost, oslabelost
in nagnenje k obupu. Kakor hitro pa se uredi črevesje v normalen tir in položaj, izgine pri tem topost. in za to so najsposobnejša zdravila iz zelišč. Eno najvspeš-nejih med temi je Trinerjevo Grenko Vino. Njegova vsebina grenkih zelišč, korenik in Inoja ki so velike zdravilne vrednosti iz-snažijo želodec in nadomestijo nor maino stališče prebavnih organov. Trinerjevo Grenko Vino je nepo. mankljivo zdravilo.Cena $1.10. Ro lekarnah- Za revmatizem, nev-ralgijo, putiko, spahnenje itd. rabite Trinerjev Liniment. 35 in 65c po lekarnah po pošti 45in 75c.
m % * * m
V lekarnah Gena $1.10 J os. Trioer Oo. izdelovalci, 1333 — 1343 S. Ashland Ave., Chicago lil.
Washington, 6. maja. — Vojn1 oddelek je danes izdal poročilo, da se je do 24. aprila smrtno ponesrečilo pri zračno letalnfh vajah v 18 vežbališčih v Ameriki in v Camp Borden v Canadi sto in dva letalca. Od 24. aprila naprej seje ijopet več nesreč pripetilo. Vojn1 department je mnenja, da v pri-meri z veliki m številom učencev število smrtnih nesreč nipreveliKO. Največ nezgod se ie zgodilo koncem marca in začetkom aprila, ko so letalci prejemali zadnje nauke v letanju.
The Levin Jewelry Co.
Uljudno vabi slovensko občinstvo v okolici, da pridejo najogled naše prodaje zlatnine. Ravno sedajf nudimo poseben kup v prstanih 14 in 18k čistega zlata po posebno nizkih cenah.
Naš 25 letni obstanek je Vam za nesljiva garancija
LEVIN JEWELRY CO.
25 let poštene in pravične trgovine. Sth. Street.
Poleg aiass Block lote.

I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. |
»	Zgodovinski roman.	I
1	Spisal J. Spillman D. J.
Én;i*.iiiii!i6i*#«i! »in.munii;: m m mmsmm mm m.m «k ib m m in»
Na migljaj velikega duhovnik« stopi nato v ospredje Jožef ben
ses-
M
' “Ne prisegam, kar ne morem izpolniti”, odvrne ben Giora. “Ta lent. ki ti ga ponujajo moji' to varisi, ti mora zadoščati. Lar se tièe stotnika, ki ga ne bom po zabil tako kmalu, pomenil ž njim, kakor praviš. Poleg tega ti še obljubim, da bo do moje tolpe pustile tebe in tvo je imetje pri miru, ko boš odhajal. To ti mora biti dovolj.;’
Po kratkem pomisleku de oskrbnik: “Naj bo! Prisezi!”
“Moja prisega pa se ne razteza niti na (Jestija Gala, niti na ka-kego drugega Rimljana,' opom ni roparski poglavar. “Na drugi strani pa bodi prepričan, da bodo moje tolpe tebe i peščico tvojih vojakov razsekale na drobne kosce ko se boš selil v Gezarejo, ako mene ne izpustiš iz ječe.”
•‘Kaj so mi mar Cestij Ga in drugi?” de Gesij Flor. Pri-dezi!”
Ben Giora je prisegel. Nato ga je dežel ni oskrbnik spustil skozi okno in mu je naročil, naj se skrije v gostem grmičevju ci_ presnega vrtu, dokler ne pride tru. ma duhovnikov na dvorišče. Potem se bo lahko pomešal med gosto množico.
“Ne bil bi ga izpustil, ko bi ne vedel, da si Judje brez nje ea ne upajo pričeti z uporom,’ de pri sebi Flor in gleda za ubeg im.
Glasovi pozavn so oznanili raz tempelj, da je končana večerna daritev. “Zdaj pridejo”, zamrmra oskrbnik. Nato zapove tribù-ijii Liži ji. naj vso posadko pok-lice pod orožje, in naj poskrbi,da bo mogoče vsak trenutek zakleniti vrata.
“Svoje najzanesljivejše ljudi postavi desno in levo ob vratih,” zapove Flor: “če tako dvig. nem roko, zapri duri, in če tako napravite z mečem potreben pros, tor. Se ena reč: Jutri zarauo bom z dvema kohortama spre. uiif poslanika v Cezarejo. Stretto ostani ti tukaj, d? boš vzdržal red. Tudi stotnik Lucij Tlav ostane tukaj. Bom že to reč uredil s poslanikom. Zdaj urno vsak na svoje mesto! Ze prihaja-jo.”
■ Res se je zaslišalo šumenje velikanske množice. Prihrumeli se, kakor valovi morja. ¥ trenutku je bil napolnjen veliki trg; pred gradom tako da bi stopal po glavah tisočerih in tisočerih, kakor pe trdih tleli. Naenkrat zabuči glas: “Prostora dajte duhovnikom!” m s silo se razdela živi valovi, med njimi pa se prikažejo duhovniki v svečanem izpre vodu, Spredaj so stopale stotine pismoukov in . levitov sledili so jun duhovniki, med njimi mnogo častitih hiož v svečani beli obleki. Nazadnje pa se prikaže v bogatem oblačilu veliki duhovnik.
Dobrosrčnega Cestija Gala je presentilo to svečano peslanstvo. ‘•Pri bogovih !’i je zašepetal oskrbniku, “svečanejŠe bi ne znalo nastepati niti rimsko starejšim stvo. Ti jih boš moral povabiti v dvorano in ponuditi sedeže najple-menitejšim”.
Flor pa se je le zasmejal in rekel: “Mislili bodo, da se o nečis-tijo, Ti še ne poznaš ošabnosti teh ljudi. Mi Rimljani smo v njihovih očeh kakor nečiste živali. Boš precej videl.” In deželni os. krbnik je vprašal, če hočejo pri-ti v dvorano. Vsi so se pričeli braniti mahajoč z rokami.
Ko je nastal mir, je nagovoril veliki duhovnik poslanika s kratkimi besedami po aramejsko. Pos lanik odgovori latinsko in grško da ne razume aramejskega jezika
M.atija in prične svoj dobro
tavljen grški govor, v katerem prosi in zahteva poslanikove pose bòni že še) moči zoper nasiiatva deželnega oskrbnika, bila je sreča ' za deželnega oskrbnika, da je malo ijtt di iz m nožice razumelo ta govor ; sicer bi gotovo pričeli upor. Flor pa se je samo smejal, pripomnil, da je toinouo nedokazano, toinono pretirano, največkrat pa, da so to stare pravice in navade deželnih oskrbnikov, ki morajo ravnotako živeti od svoje služ.be, kakor duhovniki od svoje desetine. “Vzemimo en sam primer, dobri Gal”, tako je rekel, -‘strašno obtožbo, da sem ugrabil deklico. Bila je samo posledica zmešane pomote, ka, ker lahko precej dokaže Metili j Geler. Ko sem spoznal pomoto sem izpustil deklico.”
“Kaj je meni mar. k .e je zdaj ona? Metilij Celer mi je priča, da sem jo precej izpustil danes zjutraj, ko sem spoznal pomoto. Vpra šajte, će nečere, kraljico Berenlko; ta v svoji kraljevski dobrotljivosti včasih vsprejme pomoči proseče!”
množica vrur. p > d o <jo on mogel ubežati z žeim in svo|iuii zakladi. Zato je svetoval poslaniku,naj obdrži enega i/med duhovnikov kot talnika |.i(.-ebi. Bospimk jed povelje, pridržAti Jozeia ben Matijo.
To obnašanje ljudstva Je potrdile deželnega: oskrbnika v njegovem »idepu, da mora precej zapustiti Jeruzalem.“Zdaj so Judje pri j pra vljeni za upor,’’je rekel pn se- j bi “Oborožili se bodo, kak r je.j
^>	««k	*'T. Tv'

_*__uj*—

iva
■M
\ ;
Vestno zdravilo dela

f.t
tj
m
I
To
straže,I
rekel poveljnik tempel jske in bodo naskočili grad še morebiti,, ^ redno mine jutrajšnji praznik,
pr
Ban Giora in njegovi tisoči se bodo združili z njimi. Torej je zadnji čas, da odidemo še to noč. Ka. ko bi se mogli s peščico vojakov, ki se nam pri rokah, ustavljati sili celega ljudstva?Kohorta,ki jo bom pustil tukaj, je kajpak izgubljena Da se le jaz rešim !”
Ko je napočila noč, zapove deželni oskrbnik pripraviti se na odhod. Metilju naroči, naj sporoči, ko bo on s poslanikom pri večerji da je ben Gioro všel iz ječe in da namerava napasti Cesarejo. Vest je imela pričakovani uäpeh, Takoj so sklenili z vsemi četami oditi mestu na pomoč. Tako je zapustil deželni oskrbnik na tihem Jerozalem.Ena sama četa vojakov je ostala v mestu, nie p njimi tudi stotnik Lucij Flav.
Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pri, ozimi.jt. pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugM pn odjcimifcui. Toda do višanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa ns v*e pie.ege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda volni davki so nas pn-iiili.ua moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevii: ventil gotovo razume .la mora vMedtega o.ačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica, bina Trin. lekov ostane, kakor e bila, v gotovo zadovoljnost,onjen.alca-
Toda vse-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izlu.ja iz že
' droba vse nabirajoče se strupe, ki so
lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz vzrokmomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrptienja prebavni i otHa , v . jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leèna grenka zelišča in naravno rdeče in
. čisto vino.	-
Bri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni«, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko preminjajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsaado bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni.
“Dovolj, dobri Flor,” govori nato poslanik- “Veseli me da se ti je posrečil tako sijajno zavrniti co obtožbo. In tako so gotovo tudi drugi slučaji nedokazani ali pa pre rani. Vendar bi te prosil, da si-
V	svoji težki službi še bolj dobrotljiv in milostljiv tarda se varuješ tudi vsake navidezne krivice Vas pà, duhovniki in ljudstvo-judovsko, opominjam popolnoma resno: ne poslušajte nezadovoljnih rova-čev in nemirnfožev. Pomislite na rimsko moč. ki si je priborila ves svet. Pred kratkim je Vespa-zi jati na daljnem zapadu premagal otoK Britanijo, čegar prebivalci so desetkrat močnejši i n boje-
V	i t e j š i , kakor 'Vaš mali
’naročile.
Če bi
se vi v svo.
ji blaznosti zaslepljeni drznili pro ti nam dvigniti 1 e mazinec, bi vas naše vojaštvo kar razdrobilo Pomorili bi vas z ženami in otroci, vaše mesto in tempelj, na kate rega stejjtako ponosni, pa bi porušili do tal”.
Po teli besedah je pdslanlk od pustil duhovnike ter je prijel Fio ra za roko, da bi se vrnil z njim v palačo. Veliko množica in mnogo duhovnikov ni razumelo poslaniko vega grškega govora. Razumeli pa so zaničevalni posmeh in izzivajoče poglede deželnega oskrbnika. Ko pa so proti koncu videli, da si. duhovniki, ki so zuali grško, »a-tiskajo ušesa, so pričeli z divjim krikom in vikom pretiti palači. “Sramotilne besede je govoril zoper sveto mesto!”— -‘Ha, deželni oskrbnik se norčuje iz naših pritožb!— “Glejte, kako sramotno so odslovili velikega duhovnika!”— ‘Smrt Rimljanom!’\—“Maščevan je Naskočite grad!.’ je zvenelo in bučalo semintja. Za trenotek se je zdelo, kakor bi se množica tudi brez orožja hotela vreči na vojake. Toda predn je so strašile sulice, ki so jih vojaki tako mirno držali pred seboj. Tudi Lleazar je spoznal, da zdaj ni ugoden čas za naskok. Z mogočnim g,asom je zavpil ljudstvu, ki je tiščalo naprej: “Ne zdaj! Ali hočeti žrtvovati svo
a
TRINERJEV
LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je izvrsten pti izpahuenju, preteguje«ju,oteklinah itd., m pn drgnjenju
.	k r	.1	..	.,r...L l.^Lnennh
po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Šestnajsto poglavje.
Trinerlev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseh lekarnah.
Krščanska ljubezen,
Ko se končala služba božja, ki je bila določena kristjanom za veliki petek, se je že svitalo sobotno jutro. Diakon Nikanor je torej povabil Evzebija,nàj ostali čas noči nekoliko pri njem počije, pobožne žene pa so vzele obe' nečakinji s seboj v hišico Serafije. Tako se je zgodilo, da je vratar Saba pozabil na pismo, ki bi ga bil moral izročiti Evzebiju.
Ke so bučeče pozavne raz tempelj oznanile no’ i dah, se je vzdramil Evzebij iz težkega spanca in se je napotil domov. Ni vedel, zakaj mu je tako težko bilo pri sren.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni 1916 so »-ila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo.
razstavi v San Francisco 1915 in Panama
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave.
------—-- r- -   ..—     
CHICAGO, ILL.

-Ne bi smel pustiti Salome same
sa-
je duhovnike? Ko mine jutrišnji
praznik, se bomo oborožili in maščevali krvavo.”
“Da, da! Prej izpustita duhovnike! Potem zopet pridemo! Elea-zar ima prav; on bodi naš poveljnik!” j ili je klicalo mnogo, in tisočeri odmev je ponavljal bosede. Množica, se je umaknila in duhovniki so odšli mož za možem Toda ne vsi. Flor je dobro razumel besede Elaazarjeve in se je bal. da se
doma čez noč,” teko je očital memu sebi. Na to-je potrkal pri vratarju, da mu odpre duri.
“Mir s teboj, brat! A ne trkaj tako, da ne zbudiš žene in otrok,ki bi po dolgi äluzbi božji že radi počili nekoliko.” zamrmra Saba in si polha ne oči. “Takoj pridem. A ti ši, Evzebij^ No, zdaj sem »e spotu nil. Netto pismo bi ti moral oddati .— kam sem ga že vtaknil? Saj mi je sel dejal, da se ne mudi. Na, glej, tukaj v žepu ga imam. Gotovo je kako veselo poročilo v njem. Želim ti že, danes veselo Veliko noč!”
I Hitro je Evzebij preztrgal vrvico inje prebral kratke vrstice. Pob-ledel je. “GorjeIZakaj mi nisi poprej izročil pisma? Kdaj pa si ga dobil v rokh?”
“Kmalu potem, ko se je pričela slnžba božja. Pa te nisem mara motiti v molitvi, ker je sel, eden tvojih vrtnarjev, dejal,da se nikakor ne mudi.”
“Mogočen sovražnik nam preti ■— pridi takoj domov”, je bral Evzebij še enkrat. Bojim se, da pridem prepozno. In kako bom mogel pomagati? Vprašati hočem najpraj Nikanorja za dober svet
I’o teh besedah se je vrnil nazaj v stanovanje di jakonov in je potrkal na Nikanorjeva vrata.
Takoj je vstopil: kajti poboža dijakon ;e pročul ostal del" noči v premišljevanju Kristusovega trpljenja in ga ni bilo treba šele vzbuditi. Ko je prebral pismo, je opomnil:
WS.S.
WAR SAYINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Varčujte in posodite svoje prihranke
i
—STRICU SAMU*—
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPÜTJE
(Dalje prihodnjič. )
Naročite se na “Slovenske Novice”
vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav štiriodstotne
nki prinašajo
esti!
ob-
Lahko začnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vaš poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo, kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LETEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV:i
Tretje Vojno Posojilo 4*4% Vlade Združenih Držav je seda] na razpolago. Vsaki bi moral imeti vsaj enega tek bondov.
Mi jih Vam nudimo 2 plačilom n« obroke.
Vi uložite malo svoto ko naročite
■	v
BOND in potem plačate redna plačila vsak« plačo.
IR vam ne računamo večjega od stotka kakor ga bodete dobili od bon doy.
Mi nič ne računimo za naše delo.
Prva
narodna banka v Calumati!.
i ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. I
i	8
Zgodovinski roman,	g
i	Spisal J. Spillman D. J.	1
(I	»i! ülilii ::;aii:s!!lllii,!*ll:?ällll?::!lli:. :iWI!'.:ilMi;.::!l||j;."iiMI!:..1Hn;: läWI:-::Wr:::*ll.-!ISI!ilKIBIl!:!irfi
. jjogoótì» sovražnik’, ki so ga gglpnia imenovati niso rppar-^^■jijOže bo to tempeljski stot-Üj j „h pa deželni oskrbnik. Kdor-
|jl.)i izmed njih vas ponoči na hi se mu ti m
m,fc
i
M
H(0)
’
m -........... '>'Ogel
' .-e bi bil tudi doma. Toda,
/v,, kaj SH zdaj godi v vaši
'm če n' potreba naše pomoči?
-k«) pojdem jaz s teboj v Beta-
y in iz previdnosti bova vzela s
m «e neka! naših bratov.”
P°J '
,.])obrp, Nikanor! Pojdiva! Ali ih nečakinj ne bova vzela § seif
„pusti jih mirno v Serafijini hi-» odvrne Nikanor. Oe se je pri— ^jkaKa nesreča, kar Bog obva-hosta zvedeli dovolj zgodaj, bova potrebovala njune poji ih bova lahko hitro pokli-Pavlina vzemiva s seboj m ttega ali onega izmed mladih le-J(Ja so tu v hiši.Oakaj, še ne-ijsporočirn dijakonu Timomi. [nj mi zlato ška tlj ico, da vzamem jlioj za vsak slučaj kruh živ-
jialo minut pozneje je odšla jla karavana proti Betaniji ln je 4*1» do pristave že ob devetih Hiraj. Skozi'skrivna vratiča so upili v vrt, kjer so dobili zvesta vrtnarja Silo ki jhu je letel )( «prebledel in prestrašen naspro-i,l)obri mož je skore j glavo iz-vglöd Strahu. Roparji, Rim-ii,tempeljski čuvaji—vse tose nevaio v njegovih mislih, in je razložil prišlecem natau-vse, kar se je zgodilo.
'Ko so končno odpeljali s seboj »spoditijo Salomo, in ko so prišli tuljani ter se je vnel boj pred ti », smo se vsi poskrili po gr. fevju na Oljski gori. Kaj pa («magala vsa naša pridnost nas *oli te n divjakom? Koparji so, •vrbi trenil, premagali teinpel-*“ vd]ake. IÌÌ ml jan i pa so oboje •piali v beg
"Ali so roparji ali Rimljani „^idjali s seboj mojo dobro Salo-vpvaša Evzebij prestraše-
ni
AJ
•P w
i»
A
1
will ja ni ali roparji— kdo bi •'rdel,gospod?” odvrne Sila. “Le •ko vetii^da je roparski poglavar ^Ua bo dobro Salomo nastra '°*šiti umoril,če ne pošlješ pred ^jbii mlajem obeh' rabljevih ^°Jv njegovo taborišče pod ^ii« hrastom. Gospod, probatori to! Kajti rabi je med. Kotovo umrl in njegova hči je kdovekam z lepim rim. 1 kotnikom.”
Poseje to zgodilo?” vpraša “Ali je bil stotnik pri ‘J^niii, ki so povzročili nočni je rabijeva hčerka za-r " Sv°jega umirajočega
k
fK m
oce-
%: i
i
i moram reči, da je zvesto B'očetu. Koso je zasvitalo 8,110 slišali v našem skriva-'^m ol) gostem obronku, ka-vliiši obupno klicala na .^1 "daj sem se skorajžil in i	da bi ji pomagal.Ko
L*1 v'del jezditi stotnika na v "ün.ll|j se mi je zdelo pamet-. '^a 80 zopet pomaknem, na-,-V02tì skrivališče.Kajti, vedi-
S
™p«d,
1(,zil
po vseli udih mi je še
ponoči strah. Izza grmi
. j 1» ,hll	n
(L 1 potem videl, kako je , >• >4j| ,ül^Jezdil odtod z lepo rabi-y m Ah,gospod, zdi se mi ^ L,i azileL. Najprej je vila in
%
,<s' končno pa je omagala, jo je odpeljal kakor
K M;
* •’> tega še Četrt ure. Ko
' ic. P° navadni poti,bi lahko
j .j.'0Hclva.”
b||J 'ia njen oče—ali je res
n vpraga Evzabij. “Nikdar
Ham j .	-
“bela je njegova rana
I \\; arQa • ”
‘ a]Wž -
16 je umrl; tako prav
Eliud, ki je pripeljal stotdika ob svitu jutra. Sam nisem videl mrtveca. Ravnokar smo se šele vrnili v hišo in čudimo se, da sploh še stoji. Kako. lahko bi jo roparji ali Rimljani zažgali! In, gospod, jaz sem prepričan, da bi to tudi storili, ho bi jih lahko zavratno - ”
"1’ojdi z nami v rabijevo sobo!” prekine Evzebij zvestega vrtnarja, ki bi rad opravičil svoj strah.
Stopili so k rabljevi postelji, in v zdrav) 1st v učeni Nikanor je preiskal rabija, ki» je ležal in se ni ganil. “Morebiti je to samo smrti podobna omotica,” de dijakom ,‘Prav, imaš, rana sama na sebi ni mogla povzročiti smrti. Krvavel je bolnik, a na zunaj je izteklo le
malo krvi. dihala.?
Gotovo
kri
zapira
l’o naredbi dnakonovi so navi-dežnega mrtveca potožili tako, da so ležale prsi in glava nižje. Ni-k a nor je * plosko roko potrkal racija na hrbet in tilnik. Res je nekaj strjene krvi priteklo iz ust. Nato so nekaj časa premikali ra-biju roke gorindol. Kmalu je začutil dijaken tiho premikanje pljuč io srca. “Zdi se mi, da je še pri življenju”.
Urno so nadaljevali premikanje rok, in čez nekaj časa ni bilo nobenega dvoma več, da rabi Sadok diha.
•‘Hvala Bogu,da smo prišli še o pravem času de Nikanor. Nato očisti ln obveže rano ter vlije bolniku nekaj kapljic poživljajoče tekočine v usta. “Zdaj ne moremo storiti ničesar več zanj; mir in pa čas ga bo ozdravil. Topa tukaj mu bomo komaj mogli streči, ker ni po zadnjih dogodkih ta pristava nič več varno zavetišče. Ranjenec pa potrebuje miru,nekaljenega mi. ru,”
^Ro kratkem premišljevanju so sklenili prenesti rabija v hišo lijak onov v Jeruzalem. Sila je dobil naročilo, o pravem času pripraviti nosilnico.
“Morebiti se nam bo posrečilo s telesom vred rešiti tudi dušo rabi-jevo,” pripomni Nikanor.
Nikanor je dal Ruvlinu natančno povelje, kako naj streže ranjenci!. Nato je šel za Evzebijem v njegovo sobo, da nekoliko potolaži Evzebiia. ki je izgubil ljubljeno soprogo. “Rredno minejo prazniki”, je rekel, “bom sam poiskal roparje in jim razložil, tla tisti dve mošnji nista tvoja last in da ne smeš rabiti tega imetja. Le miren bodi, prijatelj! Raj še hočem s škofovim dovoljenjem plačati iz našega revnega cerkvenega zaklada, kakor pa bi pustil Salomo v roparskih rokah. Kar ima cerkev, je lastnina revežev, in reševati jetnike je delo usmiljenja. Saj pas je tudi Gospod rešil iz sužnosti greha s svojo dragoceno k i v je,”
“Misliš, da nam rabi ne bo vsaj deloma tega enkrat povrnil,ko smo zaradi njega prišli v toliko stisko”.
“Gotovo,” opomni dijakom
Nikanor je vzel nato obe moš-nji s seboj v Jeruzalem. Evzebij pa je sedel ves dan ob ležišču radijevem in mu je z ljubečo roko obnavljal obvezo rane. Srce njegovo pa je bilo pri Salomi v pustinji, in tiho je molil zanjo. Rodobo blažene Device je prinesel iz sobe nečakinj in jo je postavil zadaj za bolnikom tako, da jo je mogel i-meti vedno pred očmi. Evzebij je videl Marijo stati pod križem, in pozneje jo je več ko enkrat pogostil v tej hiši. Kako bi se torej ne izročal njeni priprošnji? Polagoma je prišla tolažba in mir v nje-
govo dušo. “Ali ui tudi ona,” tako je govoril, “ona, ki jo je Gospod '»ako ljubil, inorala piti kelih bo-ečin? In vse ni.ki tipe s kristusom je Bog obljubil najvišje plačilo. On vidi bolje,kako- nn slepi ljudje, kaj nam jo v blagor. Torej po" yum, Evzebij! Će te Gospod izkuša, to ljubi, in sreča in milost bo vzc votola iz križa.”
Ranjenec je 'ležal pred njim brez vsake moči; večkrat je od pr i oči in jih je zopet zaprl, kakor v nezavesti. Šele, ko so ga proti ve-čem dv:giiili v nosilnico, je gledal začudeno okrog in se je trudil, da bi st,avil kako vprašanje. Evze-oij ga je potoložil s prijaznimi be sedami. Rabi se je nato pomiril in se dal.prenesti v Jeruzalem.
Medtem se je l’amara vsaj nekoliko zavedla, kaj se je zgodilo pred kratkim. Berenika, ki je ne. rada videla žalosten obraz, jo je prepustila sestri Družili, in ta ji je prepustila prijazno sobico poleg svojih soban. Prijazno je poljubila Tamare na čelo in ji rekla: “Le nekolika počij, dete, in če moreš, se izjokaj. Naj te tolaži Bog naših očetov! Čez eno uro te pridem zopet pogledat.”
Po teh prijaznih besedah je odšla Družila, preduo jo mogla Tamara izreči le besedico zahvale. Kakor omanljena je stala nekaj časa sredi sobe. nato pa je ob oknu sedla na blazino. Ali ni. bil vse to le en težek sen? Ali ni res umrl njen oče? Kako se je neki mogla ločiti od njegovega trupla. Zdaj se je spomnila bolj natanko na samotno hišo, kjer je bila ob jutranjem svitu zjutraj sama z očetom in ga ni mogla vzbuditi- v življenje stopil pred njeno dušo stotnik svojimi lepimi očmi, in čula je še zveneti v ušesih njegov prijazni glas, ki jo je tolažil in ji prigo-var jal, naj gre ž njim. Toda kako je mogla s tujcem proč od očetovega trupla. Zdaj se je spomnila; strah pred nevrednim ženinom lif pred pohotnim deželnim oskrbnikom jo je pripravil do tega.
Tamara je postala mirnejša. A kmalu ji je šinil v dušo spomin na njenega brata. “Kako sem vendar samopašna! Popolnoma sem pozaoila na Benjamina!” Tako si je očitala. “Kako bo reve/, jokal, ko izve o očetovi smrti! Kaj ne morem ničesar storiti, da bi ga rešili»? In oče—ali ga morajo pokopati tuji ljudje? In dobra dojilja Sara, kaj se godi z njo? Govoriti moram z Družilo!” Stopila je pokonci in plosknila z rokami, da prikliče sužnjo, ki jo ji je izročila Družila- VstODila je deklica in se vrgla pred njo na kolena.
“Ne kleči pred menoj. Jaz sem taka ali pa še več la ubožica kakor ti. Ali bi ne megla zdaj govoriti z Družilo!”
“Dna je zdaj pri svojem bratu Agri pi. in ko se vrne, ti bom to sporočila, gospa.”
‘Kako ti je ime?”
“Helena.”
“Ti si \ideti pametna, in boš morebiti znala ravno tako svetovati, kakor Družila. Sedi semkaj na blazino in slušaj mojo žalostno zgodbo.”
V vsem je sužnja vedela govoriti telažilne besede. Svetovala je, naj prosi Družilo, da pošlje po mrtveca v Betanijo»
Tamari je ugajal ta nasvet. “Oe mi bo le kdaj mogoče, te bom odkupila iz sužnosti, Helena,” tako ji je obli ubila.
“Čisto srečna sem v stanu, v katerem me hoče imeti Bog.Dru-žila ini je dobrotljiva gospodarica. Razven tega sein že slišala o kraljevem Sinu, ki je prostovoljno postal suženj, da bi rešil svoje ljudstvo, in spomin nanj mi ‘Hjša in slajša moje breme”.
“Pripoveduj mi to lepo pravljico, Helena!”	,,
“Drugikrat! Zdaj me kliče Družila. Sicer pa to ni nobena pravljica, ampak čista in milosti
WS. S.
WAR SAYINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Varčujte in posodite svoje prihranke
—STRICU SAMU'—
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke,
ki so obveznice vlade Zdr- držav
)
nki prinašajo štiriodstotne ob-e sti!
Lahko začnete
. ■	4	-*'■	\	»'»A
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vaš poštar, yaša banka, yaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj. ZGLASITE SE PRI LETTER!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOVci
polna resnica
p’
Pryi del.
Druga knjiga.
Srečno je ubežal Simon beirGi-ora iz vrta deželnega oskrbnika in je poiskal zakotno gostilno južno od tempelja, kjer so se zbirali njegovi ljudje. Nekaj stotin jih je bilo tisti čas v romarje preoblečenih v mestu.
“Glej ga, Simona!” ga odgovori krčmar, majčken, grbav možic, “stavil bi bil, da te bom prej videl na križu, Kakor pa takole na lastnih nogah. Tembolj si dobrodošel meni in nam vsem. V resnici bi ne bil mislil, da bo Flor takoj zadovoljen z našo ponudbo. Saj bi mi radi plačali zate tudi tri ali pa še več talentov. Anami in Eleazarju na kljub, ki bi rada, da bi ti obtičal v ječi”.
•‘Anan je nemaren človek. Ničesar drugega nisem od njega pričakoval; tudi o njegovem sinu vem, da bi rad postal vojskovodjal v boju zoper, Rimljane.” odvrne ben Giora. “Pelji me zdaj v gorenjo sobo iu mi prinesi kaj pijače in malo prigrizka. V kleti rimske ječe sem se izlačnilin nažeja do smrti.”
“Precej, precej! Mastne jagnjetine, sladkega kruha, kozjega sira, čebule in vrč rdečega vina ti prinesem. Ali hočem poslati k tebi go ri tudi katerega tvojih tovarišev? Rdeči Tubal, črni Abner in še nekateri drugi e-de pri majol-kah.
•‘Pazi, da ostanejo trezni in pripravljeni za odhod. Njihovi konji naj stoje osedlani. Zdaj pa bi bil rad nekarčasa sam, dokler ne uto-lazim svoje lakote, nato hočem wovoriti s teboj o nekaterih zadevah”.
(Dalje prihodnjič.)
D
enar
vložite na obresti
---------v --------
PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
MEHKE NEOPOJNE PIJACE.
Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas.
F. M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St.
++++++++++++++++++++++•!■++*
Phone 787
CALUMET STATE BANK
£ Glavnica $ 100,000 Preostane« $ 85,000
CALUMET STATE BANK BUILDING
Važi uložki, so pri nas na dobrih obrestih, varni in zažeijeni.
Država ki je vredna na se za njo bojujemo, Je vredna da za njo tudi štedimo. Kupite U- S. Bojne hranilne znamke.
Uradniki-	Direktoriji.
Thomas Hoatson, pred., F.J.Kohl. Thomas.H- Collins, Wm.J.Uren
Haas, podpred., in Poslovodja. Walter Edwards, blagaj.
D an D, Macljitire pomož, blag
Thos. Hoatson, F. J. Kohlhaas. G.Martini, Joseph Bosch, Edward Ulseth, O. W. Bruns.
Obresti na vse hranilne uloge.
“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
PREJ ALI KASNEJE
si bodete hoteli nakupiti
Električni likalnik.
i
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
HoughtonCounty ElectricLJsrht Co
‘SLOVENSKE NOVICE”*
List za Slovence v severozspadu Ziedinjenth Držav.
Izhaja vsaki, petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Calumefu. Mloii.
NAHOOMXNA ZA AMERIKO:
8* celo leto ................... * 2 00
Ib pol leta..................... * 1,00
S A BVÄOPO IN »KUGO INOZEMSTVO :
Za celo leto ........... 8 3 0c: ah 15
4« pol leu ............... $1.50 ali 8 K.
Posamezni iztiei po 5 ct, NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo:
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. y slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj se nam blagovoli naznaniti staro bivalis
t
Dopisi* denar in naročiialnaj se doposiljajo pod naslovom :
Slovenian Publishing Co., 211*7th Street.
Calumet. Mich.
“SLOVENIAN NEWS.” -
Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian*’ Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern part of the '€► S. of America.
BUBSCRIi -'«ON $2.00 per year.
'	. ; , V
The best advertising medium for Michigan innesota and other Western States. AdvertisiDg’rates sent on application. Entered at the Poet Office at Calumet, Mich e Becond class matter.
Telefon 6»J.
iiiiniiiiiiiiiiüHiyiiiiiiiiii
CALUMET IN OKOLICA.
■■nnwaai
a
s
«■Raiaa9iaKiMam
. — V družini g. John in Ane Mušič na Calumet Ave, Raym-baultown, naseli la se je mlada strežnica Rdečega križa, ki je bila v nedeljo krščena na ime Berta. G. Frank iti Mary Susta rieh, iz-totako iz Raymbaultownà, pa sta sprejela pod svoje varstvo malo k ranci ko. Čestitamo!
—	V sredo poročila sta se v slovenski cerkvi sv. Jožefa dva mlada Oalninetčaua, g. John A. Blut in Miss Mary Medved. Ženin je sin znanega farmerja na Boot-jäcku, g. Antoffa Pluta, nevesta pa je liči spoštovanega rojaka g. Johna Medved iz La uri tim a. Srečnemu paru so prisostovali kot priče gg. Math Schweiger in Jos. Blut in pa gospodični Katarina Medved in Angela Korošec, ke-nin je uposlen pri C. & Ii. druž-Ki, nevesta pa je bila dolgo časa v uradu okrajnega pravduika g. Antena Lucas. Na mnogo leta!
—	Gg. Geo. in Beter Sterk iz Tamaracka sta prejela v torek brzojavko iz Butte. Mont, da je ondi nuni njihov brat John Sterk, ki je pred leti nekaj časa bival tudi na Calumetu. Kaj je bil vzrok smrti, brzojavka ne pove. Pokopan je bil včeraj- v Butte. Pokojni zapušča v starem kraju vdovo in jjružino. N. v. m. p!
—	Ta mesec vrši se popisovan. je šolskih otrok v šolskem distri k -tu št. 1. Calumet township. Obiskala vas bosta ali Mr. Josiah i’eii-bertliv ali pa Mr. William Simms. Starisi so naprošeni, da imajo pri doki imena, starost in rojstni dan vseli otrok od petega do dvajsetega leta.
— Mr. Marcus Lackner, sin g.
Marko Laknerja iz Albiona je Še, v torek v Camp Ouster kot prostovoljec. Mr. Jos. Rosici), sin g Jobu liosiclia iz -Lau riunì a se mudi na Galu metu na obisku svojih starišev. Dosedaj je 'bival v Detroitu, v poudeljelc pa se poda v Columbus, Ohio, kot mehanik v državni vojni službi. Mr. Steve Kopsh, ki je bil pred par tedni sprejet v mornarico, je bil sedaj vpoklican.in je odpotoval v nedeljo v Gi-eat Lakes Station, 111. Zopet tri zvezde v našo “službeno za-stavo.”,
■—Mrs.. Frančiška Furlan iz Waukegan, 111. je dospela v ne-
del jo na Calumet k bolniški po. stelji svojega očeta, g. J ohn Ovsenek iz Tamaracka, ki leži nevarno bolan v Tamarack bolnišnici. Ostala bo tu, dokler se očetu ne obrne na bolje.
—	Mr. Mike Dauven iz Kel-log, Idaho, se je oglasil ta teden pri nas in nam naznanil, da je prišel iskat delavcev za Bunker Hill & Sullivan Družbo. Prodaja tudi razna zemljišča in delnice. Začasno se nahaja pri G.J .Shutte v narodni Gostilni na starem Sheringerjeve.nl prostoru na Oak cesti
—	Grozna najdba. Na Huron-town blizu Iloughtona je živela na farmi zakonska dvojica Mr. in Mrs Absalom Harry, ki pa nista bila nič kaj srečna.Druži tiski prepiri sò bili na dnevnem redu. Meseca septembra lanskega leta pa je Mrs. Harry naenkrat žizgi-nila in vse iskanje in vpraševanje za njo je bilo brezuspešno. V pon-deljek pa je bila uganjka rešena. Sosedov pes je prinesel v gobcu domov eno nogavico. Stvar se je zdela sosedu sumljiva in je sledil psu, ki ga ]e peljal par sto jardov proč od njegove biše. V malem gozdiču nedaleč proč od okrajne ceste se mu nudi grozen prizor: Zensko skoro popolnoma seguito truplo, ktero je po obleki spoznal za Mrs. Harry. Poleg trupla ste ležali dve steklenici žganja in ena steklenica pive. Grozo najdbo je takoj naznanil šerifu, ki je prišel na lice mesta, dal truplo prepeljati v mrtvašnico, sam pa šel na dom Mr. Absoloma kterega je aretiral in se sedaj nahaja v okrajni ječi pod obtožbo umora svoje žene-Kaj da je šerifa privedlo de tega, da je dal aretirati moža, bo po. kazala pfcuskava mrliškega oglednika in pa mogoča sodnijska obravnava.
—	Akoravno smo s prvim majem postali suhi. pa gotovi salu-nerji menijo, da še lahko prodajajo opojne pijače. Da temu ni tabo, sta izpoznala brata Jos. in Mike Sbatte, Hrvata, kista imela salun na Copper City. Prvega maja sta prodajala pivo in “rakijo,” kot da bi ne bilo-nobene spremembe v državnem in družabnem življenju . To pa je prišlo na uho varnostnim organom, ki so lomilca suhe postave spravili pod ključ.
To je prvi slučaj v Hougton o-kraju, kjer se bo pred sodnijo prerešetava!? moč suhega zakona.
Izkaz prostovoljnih doneskov za nabavo udobnosti našim slovenskim mladeničem v vojni službi-
Osceola.
Kate Turk 5Oc, Theresa Stig-lieh 50c, Mrs. Paul Majerle 25c, Mrs. Joe Kastelic25c, Mrs .George Horvat. 50c. Mrs.Mike Sitar 25c, Annie BahorSOc, Agnes Simonie!) 75c, Mrs. Nick Bavlinac 10c, Anna Benaver 50c, Mary Deržaj 25c.Mary Matzelle 50c, Mrs.Fred Kinkel» 25c, Kate Gaspanch 50c. (Dalje prihodn jič.)
Zahvala.
Jaz, nižje podpisana se srčno zahvaljujem vsem mojim prija-' teljem in znancem, ki so me obiskali v C. & H. bolnišnici za časa moje bolezni. Zlasti gre zahvala članicam društva slovenskih katoliških borštnano za njihove obiske in krasne cvetlice, s katerimi se mi lajšali moje bolečine. Bog Vam obilno poplačaj Vašo prijaznost!	,
Mrs. Mary Vidoš.
176 Calumet Ays.
Vsem Znancem
Prijateljem in starim obiskovalcem naznanjam, da še nadalje ostanem na starem mestu, kjer sem pripravljen postreči vsacemu z sedanjimi pijačami, dobrimi smotkami i.t.d. Nadalje se zahvaljujem vsim prejšnim znancem za njih obiske in kličem vsim skupaj : Na svidenje še mnogo-krat.
JOS. SREBRNAK.
Ali ste zavarovani?
Ako nimate nobene zavarovalnine na vašem pohištvu in vam to zgori ali vam je drugače uničeno, morate vi nositi izgubo. Ako niste zavarovani za vaše življenje, moralo vaši starisi, soprog in otroci, bratje in sestre trpeti škodo ob vaši smrti. Nikar jim no nalagajte tega bremena, ako jih ljubite.
Zavarujte se v
Žpnskem katoliškem društvu borštnaric.
ZAVARUJTE SE SEDAJ, ker so mesečni asesmenti za vašo starost mzKi in bodo ostali vedno isti kakor so bili ko ste pristopili.
Z A V AR U J TE SE SEDAJ, ko lahko prestojite zdravniško preiskavo. Življenje in zdravje sta negotova, zatorej ni varno odlašati.
Vi morda mislite, da sedaj ne potrebujete zavarovalnine. Toda preobrat lahko hitro pride in vi boste odvisni od'drugih. Tedaj bi Vas veselila zavest, da ste poskrbeli za prihodnjost s certifikatom v Zenskem katoliškem društvu Borštnaric.
V poznejšem življenju boste hvalečni, da ste poskrbeli za 3vo-je ljubljene, da j.m ne bo treba trpeti pomanjkanja v slučaju Vaše smrti.
Dolžnost Vaša je, da poskrbite za one, ki so od Vas odvisni. Ker se mori.te torej zavarovati, poglejte na koristi, ki jih imate kot članica renskega katoliškega reda Borštnaric.
Reti je bil ustanovljen 27. julija 189Ì.
27 let plolorlosnegaMelpvanja.
Red šteje nad 75 tisoč članic. Bosluje v 61 Državah in provinca^. Rezervni sklad znaša nad en in tri šetrtine niiljoua dolarjev.
Od ustaonvitve je bilo plačano nad deset miljonov dol. v posmrtninah.
Plačilna lestvica.
itarost Zavarovana za $500 $1000
i$				• $0.43 $086	
19...		.44	8 ò
20	...		90
21				47	.93
22					.96
9,8 ....		• 98
94		1.01
25		 ...		1.04
26			i-07
27			1.11
28			57	1.14
29 			59	1.18 1.22
30			
31			1.26
32			1.31
33			1.35
34			1.40
35			 7.3	1.45
36			1,51
37			 79	1 57
38.			1.63
39					.. .85	1.69
40			1,76
41			1,83
42		...... -96	1.91
43			1.99
44			 1.04	2,07
45			 1.08	2-16
46				2.25
47 s	;	- . .. 1 18	2 35
48			2 45
49			2.58
Mesečni doneski se morajo plačati pred ali najkasneje na zadnji
dan meseca.
Vsaj ena mesečnina mora biti plačana, predilo postanete deležni dobrot in koristi Reda.
Zavarujete se lahko za $500, $1000, $1500, $2000, $2500.
Bosche i se priporoča pristop k redu kat. borštnaric slovena Ki m dekletom od 16. do 18. leta. One One ne plačajo sploh nobene pristopnine in se lahko zavarujejo za $250 ali $500. Za $500 plačajo mesečno 43 centov, za $250 pa 22-centov poleg društvenih mesečnih doklad. Z 18. letom prestopijo avtomatično v ženski oddelek ne da bi se morale podvreči zdravniški preiskavi.
Slovenska dekleta in žene, pristopajte pridno v to KATOL1Š-KO organizacijo. Naj vas ne moti jo lepe obljube raznih agitatorjev nekatoliških društev. Vaš prostor je v KATOLIŠKEM društvu, med ženami ISTE N ARODNOSTI kot ste vi.
K obilnem pristopu vas uljudno vabi
Odbor dvora Corpus Obisti št.
501 slov. kat. borštnaric. (Advert.)	Calumet. Mieli
é***é*éééé**® »####********
PETEK IN SOBOTO.
Gail Kane
Moj sterski Predstavi Nevestina Molčečnost-Ellis & Eisworth Novost iz Australije Vaudéviina Špecialteta
V NEDELJO.
Grace Cunard (
v
Peklenskem Žrelu
Z romočjo Ray Hansford in Silen Sodgenick.
CROWN FAMILY THEATRE. SewniE—La|ty,
upravitelji.
éèééééééééèé®
PIJTE SOBRIETY
Najbljižja neopojna pijača starega piva.
DOBRA, OKUSNA IN REDI VNA.
N. R. BIANCHI
Lokalni Razpačevalec.
Ali potrebujete očala?
Ak° jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči; z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na starem mestu.
A. Fahlen & Go.
312 - peta cesta- Calumet, Mich
Iščem!
Slovensko od 21 do 28 let starosti za gospodinstvo na farmer-skem domu. Lepa priložnost za ravo žensko.
Naslov
Joseph Kovach Mankota, P. O.
Sašk. Canada.
Dobro sredstvo za vtreti
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev
PÄIN-EXPELLER
imaže nad 50 let veliko priznan je med Slovenci na celem svetu.
Jediuo pravi s varstveno znamko sidra.
35c. in'65c. v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York, N. Y.
EXTRA!	PROSTO!
Vsirn bralcem tega lista. Ta 14k z zlatom prevlečen prstan, ročno engreviran, mojster-sko izdelan engreviran.
Pošljite n am 6c v jnamkah in povemo Vam Kako ga lahko dobite.	Royal Sales Có.
Bov 59, Sta. O ________New York. N.Y.
‘‘European Coffee House”
-Evropska kavarna*
Briporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vst-
gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Peter Majhor, lastnik.
Calumet,
osma cesta.
t
ZAHVALA.
Vsemogočnemu je dopalo, daje v noči 29. aprila poklica! v boljšo bodočnost mojo ljubljeno soprogo, oziroma našo skrbno mater
Marijo Judnič
prejemšo sv. popotnico in sv. zakramente za umirajoče Globoko potrti vsled nenadomestne izgube se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in prijateljem, ki so blago pokojno obiskovali za časa, njene bolezni in ob mrtvaškem odru, zlasti se zahvaljujemo g. Josipu in Neži Simonič in g Josipu in Katarini Vidošza njih tolažilno sočustvovanje Dalje se srčno zahvaljujemo našemu g. župniku Rev- L. F Klopčiču, za tolažila sv. vere in cerkvene mrtvaške obrede] dalje vsem onim, ki so poslali krasne vence in cvetlice na ’ rakev pokojne, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili v tako obilnem številu pogreba pokojne. Vaša prijaznost nam bo ostala vedno v spominu. Naj Vam Vsemogočni stotero poplača Vašo nsklonjenost in sočutje, dragi ranjki pa naj skoro dodeli večni raj!	Žalujoč j ostali:
Frank Judnič, soprog.
Frank Judnič Jr., sin
_ ,	. ,	.	omož-Vesel z družino, hči.
Calumet, 3. maja, 1918,
zahteva snažnost m n,, ravnanje pri vseh zdravi predpisih in nasvetih, bo mogoče _ odstraniti mamS bolečino, ki preži od vseli vas kot hud sovražnik jS ed tega vedno nri2 *•!'.
na —........—,
vsled tega vedno Prj Imejte vedno pri rokah V;
evera’s
Alitisi
To je izvrstno Kigijenično m septično sredstvo, ki naj bi , bilo sleherni dan pri izpiranrG pri grgljanjm pri izpiranj? nosa, ali pri antiseptized ! ranju ran in otiskov. ToJ j vam hladi in leči bolestne d '
septično sredstvo, ki naj bj M
\.:i_ _1 _l--; j - —--: :	^ ».
JStne dt'
srbeče izpahke. NavodilaSo A cena na zavitku. Ced Na prodaj v vseh lekarn--• '
GALBRAITH &
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, Ura,
nata zapuščine ter
Pre
gledujeta lastninske
stine
Zastopata v vseh sodi^
ULSETH BLOCK Calumet,
Tel. 169
Pogrebni zavi
ij
JOHN R. RYAN, *•
Kii
je največji na Calumetute bro znan med Slovenci' Prip arti se v slučaju potrebe, istota) j(j krste in ženitnine.
201-- 6- cesta	TtlJP™
kak
Calumet Mich'
EXTRA!! ZA ODRASLE S
ske £

Pošljemo Vi tmp tonj vele knjižico o!
kakih 500 pot L ih n S,J'
menilih mož in žen id co z raznimi nijami,
Pošljite 4c tj j j
kah na nasir
International Sale Hoss tc: 1 Union Squaré,New York
od
(9'
Wi ä
AKO II GOES KAI)« dobre sniođke knpin!*ttK “WOLVERINE”
ki je izdelana iz pristne««liti:
ton

vanskoga tobaka od
THOS. ENTEHR Bins j
400
Wiž.
lui
Na Calumetu
W. E.
('listi,

fero
feig
Izdelovalec
UMETNIH SIK fe,
i.
..	«05
Cor- 5 in Oak cest Psone 678-J. Calumi ^
Uv*
Ro«
NAGROBNI SPOl
iz marmorja in granii ‘ zmernih cenah nri
E. P. Muif
Calumet Granite Works
T^t* 678 W-
900 W. Pi"e éj

SLOV. KATOL.
POOP. DRUŽBA.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Ca!umet, Mich.
«LAVNI URADNIKI:	>
Predsednik: Joha Spreitžer, 218 Oak St.... Calumet, Midi
Fodpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St__Laudimi,
jajnik: Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet, .	”
il. taj.: Joa ii. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Laumun ’ Blagajnik: Jos. Seheringer. Oak St. .. .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet, ”
NADZORNIKI:.
John D. Puhek, 21 JO LogSt............Calumet, Mich.
John Gosenca, ,4055 Klm St......■...... ”	»
Matt Sustarich, Osceola St.........Laudimi	>
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Matt Straus, 2409 JB St.	Calumet '	’
Jos. Vardjan _ Dollar Bay, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob časi*nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so‘'Slov Novice.’'
PRISTOPILI.
K društvu sv. Ane, štev. 3. Calumet, Margareta Udovič. Ana Klobuchar.
IZLOČENI.
Od dr. sv. Jožefa št. 1. Calumet,Michael Sterk,Frank Shimetz,ml Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D.
Aforizmi o ženstvu.
Pavlina Pajkova.
Kako pa more ženita izpolnjevati vestno to nalogo do sama ni dobila one resne te melj ite odgoje,ki blaži srce in bistri duhal
Utegne me kdo zavrniti, da večina ženskih je lahkomiselna in m gizdava, da sploh ne mara resne odgoje in višjega duševnega iz-hraženja. Da je to žal deloma resnično, pritrjujem s«težkim sr-«n. Ali pa tudi vprašate, zakaj je večina ženstva p’osebno boljših slojev,{lahkomiselna, in kdo je tega najbolj kriv? Nemški pesnik Her-!'er,|ki o tem govori, ostro obdel-h]08voj spol pevajoč: “ Vsake ie|iäke popačenost — je krivda moževa ! “pristavila bi še:Ne samo moštvo, ampak človeška družba-4I0I1 je kriva ženske popačenosti.
Med ävetom vlada hlepenje po "Skrilovanju, po odlikovanju, ^kor vsakdo, tako doseza tudi ic|i6ka te želje posebno babaje se
2boi
gastvom, katerega prav pogo-
:t°celo ni. Ali misi! večina moš-kadar se je odločila za ženitev
nevesta, t. j. družica v vsem ilvljenjü, družica radosti in žalo-moia biti tudi mati njegovih ,tr°k in da jih mora poleg
'des
duš.
“ega življenja dajati tudi
sev»0 življenje, t. j. odgoj o. ki
1« 11
Jena najvažnejša naloga? Na
r »Hiški navadno uiti ne mislijo ć 'r Frepogostoma zamenjajo blago Pošteno. izobražei^Bfežensko z lah-
^■hiseluo, oziralno, in večkrat tu-
'mpošteno, a to smo zaradi tega
W ■* -
•l0 Jedna denarna, druga pa ne.
^’ad;
*»Jv
arJenoat, mladost, pridnost —
tov
eljajo moškim? Ako ni pene-
,9
*4
r.
, lzgubivajo tudi najbolše žen-** čednosti čar in veljavo.Z zla-, 'V0 vse nakupi, tudi čast, tudi
ki
’udi poštenje; da, ona ženska,
le bol
J petična, je po
'L navadno vredna več
*an
1»,
teh na-spošto-
■r Ja, nego ona, ki ima man j 'akr
i!
a8° izvečine načela o nevestah.
kaj postaja navadno iz rodbin, ()täü postavljene na tako podlago?
r°c> brez vere, brez blagih na-( °v- »e brigajoč se zanič kakor j^Miotiiost, materijalnost, zaduj. r	v kalu vsa plemenita čns-,
H ' Roll, ki je največji, največji .. °*jši zaklad življenja, jim je 1110 8redstvo za dobiček. Tifd'
,
oni mislijo in delajo, kakor njih roditelji: da imajo le denar, potem je vse lepo, vse dobro, Ljubezniva blaga,izobražena ženska, t. j . vsa j toliko izobražena, da more nadzirati otroško odgojo, taka ženska naj bi bila moškim vzor, ker taka je čisto zlato v rodbini in blagoslov vsej hiši. Denar, lepiota, viso-korodnoat so res dragobene lastnosti, ki pa naj ugajajo samo, ako se družijo z navedenimi lastnostmi, a nikakor naj ne bodo jedine, na Katere bi moški stavili zakonsko, srečo. Znano je, kolik je ženski upliv na moške, posebno pa upliv
1 j u b e č i h žen. Ženska predeluje, preustvarja po svoje moža, katerega ljubi; ona ga vodj
po novi stezi življenja, katero osipava ali s cvetjem ali s trnjem, kakoršen je njen značaj, njeno srce,njena izobrazba. Hudobna popačena ženska koplje grob, kjer bi monda Ustvarjati nebesa.
Moški se ženskim lpliko rogajo češ da so ničle proti njih volji.
Ali kadar pridejo v istinito izkušnjo, ustavljajo se redko kdaj te-
mu kar žeie in hočejo one.Ta čudna prikazen prihaja od tod,ker so /a>-
moŠKe strasti silovite in slepe.Zh to se možki navadno ne-ozirajo na ženske slabosti. Od tod toliko neskladnih zakonov. A zato tudi moška čustva niso tako trajajoča kukor ženska. Zenska nara. va je manj strastna, a zato njena čustva bolj vstrajna; žena si dan za dnevom zabeležuje spominke svoje ljubezni.
Drugi vzrok ženske lahkomiselnosti je lepota. Vsaka hoče b.ti lepa vsaka hoče ugajati. In zakaj? Ker predobro vedo, da z jednim čarobnim nasmehom kras. nih ust, z jednim pogledom zapeljivih oči i bolj premaga jo in raz burijo glavo in srce moškega, nego nelepa njih tovarišica s svojimi visokimi čednostmi in vzgled ni m obnašanjem. In moški se prerad j ndajajo sladki omami lepega obrazka. Kako bi tudi ne? Oko in srce iščeta in želita Batno ugodnih utiskov. Kar je lepo, privablja, vnema, oživlja! In vendar, kaj je lepota? Cvetica, katera požene, razcvete ae in usahne. Zenska, ki hrepeni ugajati samo s svojimi lepimi očmi in z gladko kozo, bo pieje ali sleje pomilovana nesrečnica. Bride be lažen, pridejo skrbi,
SLOVENS K E NOTICE,
pridejo leta — gotovi, neizogibni piigodki, kateri neusmiljeno raz. prostro senco čez vso svetlobo. Ko bi že inatim deklicam utisnili v spomin, da je človeku lepemu biti le slučaj, a blagemu biti ' dolžnost, tedaj bi svet imel manj gizdavih, lahkomiselnih ženskih, katere poznajo samo ceno telesnih lastnosti j, in se za nravne prednosti no brigajo, toda več krepostnih in značajnih žen.
Lepota ni neobhodiio potrebna k človeški sreči. V zakonu- je mož lahke ravno tako srečen z nelepo ženo, prestopivšo prvo mladost, kakor z izredno krasotico, ki stoji v prvem cvetu mladosti, seveda če je ona res blaga, nežna, ljubezniva in umna. Nikakor ne do-sočuje telesna ljubav zakonske li reče. Medsebojno spoštovanje, hvaležnost za vsak znak l jubezni, skupaj prebite težave življenja, skupno skrbi in ljubezen do otrok; to so živi viri zakonske sreče.
Koliko je ženskih katere bi si izbrale smrt nego to, da morajo Stareti. Ne ho je se nasledkov sta-roäti : bolezni, pešananja moči j, peŠa'11 ja domišljije in blodenja lipov, ampak boje se samo izgube telesnih čarov : tako izgubo
n
smatrajo za naj večjo zemsko nesrečo.
Starevati res ni prijetno in kdo,bo disi moški ali ženska se ne čuti neprijetno zadetega,kadar zagleda pivi sivi laš.prvo globoko gubo na čelu ali na licih,oznanjevalko bližnje starosti? — Sicer pa nam je previdnost božja milostljiva. Le redko kdo zastari nenadoma, recimo zaradi linde bolezni, ali zaradi skrbij in tug; navadno staravamo pologama, tako, da niti sami tega ne zapazimo, niti oni. ki žive z nami. baino kdor nas ne vidi* dalj časa, spoznava preme tu bo, katero nam je povzročila moč časa.
A prav ženski je usojeno, da se mnogo preje nego moški poslavlja od prijetne zunanjosti, Zato naj bi ona z nravnimi čednostmi names-tovala to. kar ii prehitro jemlje, priroda. Preveri naj se, da soprog ne bode zaničeval žene, matere svojih otrok, zato ker stareva, da otrok ne bode manj ljubil in spo-štovalmatere.ker ta ni več mladostna, ker ni več krasna.
V praša se seda j, kdaj je prav ženska stara! Nikakor ne, kadar doživi neko dolečno število let, temveč kadar izgubi vse svoje telesne -in duševne privabljivosti-Ako bi ženska — 111 moški tudi — do visoke starosti ohranila vse čarobnosti mladostne, bila bi ondo] mlajša nego tridesetletna ženska, katera jih je že izgubila. In teh ni malo.
čitala sem nekaj, da ženska ni nikoli stara, dokler vzbuja ljubezen. Blaga polnočutna ženska bo vzbujala spoštovanje in ljubezen tudi tedaj, ko so ostre gube razo-rale nje scvelo lice, ko leže brez svita v svojih jamah nekdanje ognjevite oči.
Ženska z brezčutnim srcem je pač vedno stara, ako ji tudi lica žare od mladostnega ogn ja. Saj ne umeva blaženostim ljubezni, ker je ne čuti; iskrenosti pravega pri-jatelstva, ker ga ne pozna; ne glo. bo kos lì materine ljubavi, ker se sploh ne zmeni za to čustvo.
Da se ljudje sploh, a ženske posebno boje starosti, to mi je neume-vno. Kar se mene tiče, ne bi hotela še jedenkrat preživeti svoje mladosti. Starost po mojem mnenju nima 111Ć groznega, razve» če jo tarejo bolezni. Starost je mir po burni nevihti. Starost je prenosljiva in mladni ljuba, ako ima srce mlado, ako ni osorna, da bi od mladine zahtevala resnost, jednako svoji iako z mladino sočustvuje. Od mladine ima starost celo korist, ako jo umeva in ji s prijaznostjo bodi na roko s* 1 * * * * * tem starec odganja tožuost ii-osamelost, ki je uajhujša neprilika starih dnij. Tem načinom preživi: starec med mladino vnovi; svojo mladost.
STVEHI OGLASI.
podporno
Slovensko - katoliško društvo
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. drustyo
na Laurium.
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedelja v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. Johu Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Vei tin, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos R. Sedlar	tajnik
John Šuštarič.
biadai nik
ODBORNIKI ZA 2 LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-d-avič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA ENO LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Lanrinm; za Raynibanltown in okolico, Martin Strai s za Red Jacket in okolico Anton Udovič
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo r, mesecev in nadalnlh tì mesecev plačuje -Družba po 820.00 na mesec!7 Cela smrtnina ie $800.00 oziroma 8400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne pošmodbe kot izgubo rok. nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo 8300. Torej kateri še niste pii tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlar 3137th St Calumet «lieh.
IC obilnemu pristopu vabi Odbor
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe
na CALU.VIETL'.
Uradniki za leto 1918.
John
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, John Sterk.
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
John Gosenca Math -F.Kobe, Pechauer,] in Math Pipan.
Odborniki za eno leto.
John Gazvoda Jos.Scheringer,Jos. D. Grahek. Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorich. Peslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gòsenca felue Jacket, Albion Joe R. Strutzel;
Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola; John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko neodvisno podporno
društvo
Sv. Mihaela
Zenski življenje je izvečine ž v j n je srca. V ženski naravi 1,lije ne i nagon drugoljnbja.Ženska, živeča bolj s srcem nego z razumom, čuti se nesrečno, kadar pogreša vezi! ljubezeni. Ne more si ustvarjati drugih zanimivortij, katere bi jo odškodovale za izgubljeno domača srečo. Zenska, posebno dokler je mlada, mora ljubiti. Ljubljenec ji je to, kar bršiljanu deblo, Kar vrtnici solnce; ženska mora imeta vzor, katerega sme negovati, in bodisi nje vzor samo misel ali katero si bodi čustvo. In ko bi tudi vzor, ki se ga stavi in z bojazni jo obožava, moral razpustiti se v nič, žensko dela mani nesrečno, dela io blažjo!
Oloveška duša sploh čuti v sebi nepremagljivo potrebnost do nekega velikega, neizmernega predmeta. Hrepeni po veri, upu ljubezni vzornosti. KoIìko bolj hrepeni ženska narava po vsem tem, narava, ki ima obilo srca, nežnosti, živahnosti v vseh svoji dejanjih
Vzor nežno-čuteče ženske je ljubav, blaga, prava ženska -ljubav katera živi od žrtev, ki pa zahteva ljubavi. Taka ženska živi v vednili sanjah: nahaja srečo, moč in tolažbo v svojih bridkostih tudi ondi kjer oseba nizkih čustev ne dobiva ničesar, Naj se nam ne rogajo moški, češ da tratimo svoja čustva in moči na to, da lovimo prazne prikazni! Naj nam puste naš« vzore, naše duševne slike, naj nam puste sladko trepetanje blaženih sanj! “Sanjarjenje je sreča, pričakovanje je življenje”, pravi Viktor Hugo.
V ženskem srcu odsevata radost in bolest z večjoj močjo nego v moškem. Zaradi tega je ženska bolj nagnjena na jok in na smeli kakor moški. To pa prihaja cd tod, ker je ženska bolj združljiva, bolj čuteča. Zato se tud: nje vzori hitro oživljajo vsled njene razdražene domišljije.
Ženske gojijo več vzorov nego mošiii, ker poznajo več vrst ljubezni kakor moški. Ženske znajo duševno bolj ljubiti nego telesno, zato njih čustvovanje ni tako površno, kakor je moško.
Tudi domovine ženska ne ljubi manj nego moški. Manj se siesr meša v politiko, ker je vsa-vstop-ljaua v rodbinske posle: o teh stvareh govori manj; domovinska ljubav se pri njej tako rekoč pre-miuja v ljubav za dom, za rodbino. A zato ne ljubi manj domovi ne kakor rodoljubi, ki se s ponašajo.
(Dalje prihodnjič.)
DRUŠTVO SV. PETRU.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, Mihael Maierle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA L LETO.
John Musič, Frank Plautz in Mihae) Žuuič.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze.
Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbauitown Osceola Swedetown ::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi.
ODBOR.
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiai»
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Michael Mervič
Tajnik, Jos. Ovniček.
Podtajnik, John Klobučar
Blaga nik .los. Krebeinak.
ODBORNIKI:
Louis Gazv ris. Malt Stoper, Loui Šimec, Jos. Klobuchar, John Gosenca Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz voda.
Vratar in njaršal, Leopold Rotar.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket.
Laurium, Raymbauitown] in Osceola in Jkolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 30.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtnine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje.
Društv« je sedaj za Nedoločen pas znižalo pristopnino na 83.00 Poslužite se te prilike ter pristop te U društvu I
K obilnem pristopu vabi
ODBUR.
Društvo sv, Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. inja svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v meseou. točno ob S uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918 so
Pred. Frank Sedlar,
Podpreti. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zastou. John D. Zunich. Zapisnikar: Joseph Kos3.
Blagajnik. Joseph S, Stukeb.
ODBORNIKI ZÀ ENO LÈTI': John llenich, John Gosenca, Johrl Starc,
Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich.
Maršal in Poslanec: Jacob Banovec. V slučaju bolezni se najprej oglasite* pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $j! in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni dani pa zamorelo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
tem
i;«TAAOV LJ EA I JLETA !«?;*.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdelen dobitek 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Pet^lr Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in Upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
IN a še geslo.
Je bilo in ostane da; dobromeso poštena vaga uljudna t postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaitejsejv
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
Rojaki, pristopajta v
S. K. P. Družbo.
Jarem pregrehe.
Povest, —iSpisal.P- B.)
In tako so morali fantje celo ure prebiti brez godca, ki J 6 pritiskal svoje harmonike samo Repnikovi družini. Nič ni pomagalo, da je prevesuikov stisnil Bučku v roko petak ža cestu iške fante. Botale so pač zapili, a koje Cene drknil s svojim Šarcem izpred očij 1Jtičkovih gostov, začejo je grmeti in Žvižgati krog njegove glave, da se mu je ves''drob tresel. Vendar je srečno odnesel -pete na’ vozičku, kar se je imel pač največ zahvaliti brzemu šarcu. Le klobuk n jegov so imeli fantje celo noč pri Bučku na mizi in uganjali ž njim vsako-jako šaie. Veter mu ga je bil namreč odnesel. Na Šarcu je opazi) hlapec drugi dan ob lakotnici tudi malo rano, katero mu je napravil oster cestni kamen.
Cene pa le zjutraj z veseljem poskočil iz postelje. Odvalil se mu je kamen od srca, la smejal se jo, da je tako lepo razvozlat» nadležno vez.
‘•Draga je, a kaj se če? Drva je ie prva!”
Tako je govoril sam sebi in pristavil;
“Bri moji veri, sedaj smo pa na konju!”
Na jablani pri oknu pa je čepela črna vrana, tresoč se od mraza in gladu, ter klicala;^ vra-ag!
v ra- ag
IX.
1’isino bom pisala, Ljubemu poslala. Da bo on zvedel. Kako se m’ godi.
Narodna.
brez greha, potlej \ bova obadva srečna.
Zjutraj, ko se prebudim, rme-nemu solncu naročim da lep pozdrav Ti sporoči, ko nad Teboj mi zažori. Sedaj naj prileti golobček, vzame to pisemce v kljunček, naj Litro ž njim poleti, Tebi ga pod zglavje položi.
Ko se prebudiš, pod zglavjem je dobiš in men’ nazaj odgovoriš.
Ameni čast primanjkuje, ker se noč le bolj skrajšuje: zato moram to pisemce skleniti, ker mora vsake reci enkrat konec biti.
Zdaj Te pa lepo pozdravim, predno slovo od pisma vzamem. Iz mojega srca naj to pozctravljen-je gre čez ravno polje, čez deroče vode in bistre studence in bele ceste v Tvoje srce — naj topozdrav-ljenje gre.
Beda j pa ostanem Tvoja prijateljica
Bolo n a .
, Bismo, katero je pisala Krajče-va Bolona tisti pozni večer, ko s0 klali, ohranilo se je, in zato je podajemo bralcem v tem poglavju, da razvidijo, kako ljubi in piše nepokvarjeno srce.
Ljuoi prijatelj!
Sedaj sedem v kot za par minut 3 svojim papirjem in črnilom, da je popišem s peresom.
Zlato pero bi hotela imeti in je 'v ogenj pomakati, da bi mogla svojo žalost naznaniti.
Bred ragi! Jaz Ti pišem iz srca. Sedaj pa zapišem par vrstic, da bi bilo vse v resnic. Tebi voščim tri-3to sreč, tristo blagrov in še več: vedno zdravje in veselje. In ko pride bridka smrt, naj Ti bo svet raj odprt; naj Te angel vanj pri pél j e. Naj Ti bo sreča Tvoja taka kaksršno ti želi prijateljica Tvoja Mislila sem, s čim bi Te razveselila. nimam drugega kakor šopek lepih cvetic.
In ozrem se po beli sneženi zemlji, pa nikoder jih ne najdem. A od njih se ne morem ločiti.
Zakaj veni za druge cvetice, ki so menda še Tvoje veselje. Nabrati Ti hočem duhovnih cvetic, ki kažejo prelepe čednosti. Bred vsem Ti podam ljubo vijolico, rožo ponižnosti in sramežljivosti, ki Te naj ustraši vsakega nespodobnega vedenja, kakor ustraši mene, Tvojo prijateljico.....
Kratko po stari navadi je bilo, kratko tudi danes je moje voščilo. Voščim jaz, dragi! poslušaj me le — iz srca prav dobro Ti vse.
Podam še rožice tri; prva je pisana trava, da bi bila najina ljubezen čista in prava: druga je zeleni rožmarin, da bi ljubezen pri• bajala iz srca globočin; tretja je nagel rdeči dišeči, ker si Tirnem najbolj povšoči.
Sedaj se je listek preslikal in Čas preobrnil.
A Kaj takoj danes slišim? 6las, ki se okrog glasi, meni srce žalosti Ko odhajaš od doma, zmede se Ti cestica in v Cestniee greš vasovat. Oj, Cene! Ne misli, da bi moglo moje srce ljubiti v družbi kako drugo. Moje srce hrepeni po prav čisti, nedolžni ljubezni, da bi mi zvest ostal in ne dr ugodi vasoval. Da se drugodi oglašaš, to se mi huje zdi. kakor da b.i me sunil z nožem v srce. Torej le prava, z«e-sfa, goreča, nedolžna ljubezen
Bralec je zmajal najbrže večkrat z glavo, ko je bral vrstice Poloninega pisma, Ostro oko pa je zapazilo dosti nepravilnostij, kakor-šiiili umni možje nikakor ne more jo odobravati. Vendar se pisatelj ni mogel odločiti, da izpusti to pismo. Pismo kaže pač bolje ka-> kor opisovanje, kakšna je bila naša junakinja. Prepisano je kar doslovno, izvzemši nekatere večje slovniške napake.
To pisemce je nosil berač Pogrne iz Bičja. Ko je šel namreč v pondeljek zjutraj s svojo torbo in palico zopet od hiše do hiše, tedaj ga zagleda K raj če va Polona zunaj vasi.
‘Tie. Bogme! Kam tako naglo?” “Bogme! s trebuhom za kruhom”, odgovori berač jezno, .
“Ah poj deš morda kaj v Kranj? Ob tem vprašanju raztegne Bogme obraz, in dobra misel mu šine v glavo.
“Aha, pojdem, pojdem: v petek če prej ne.”
“Ali boš nesel, če- ti jaz kaj dam? In prav v sredo moraš oddati.’’
“Le sem, l’olona ! Kolikor hočeš, tebi, če si tildi oni dan reža na-me!”
“Baino tiho moraš biti” - • • • “Meni to praviš! Ali ne poznaš Bogme La?”
In Polona potegne iz nedrij pisemce ter je izroči beraču, ki je spravi za srajco na prsih.
“Kaj ne, Crevesnikovemu Cene tu, Polona?”
“Bogme, ti tudi vse izvohaš.. Samo prosim te, Bogme, da odslej ne govori več o Cenetu pri drugih ljudeh: saj veš, kakšni so. Kadar se povrneš, pridi mi povedat, kako si opravil.”
Berač pokima z glavo ter odhiti urnih korakov iz vasi.
Tam na somoti sede na mejnik, potegne izza srajce pismo ter je ogleduje in tehta od vseh stranij. Bilna radovednost se ga poloti. A kaj, ker ne ume brati? Ako pa bi razodel še komu drugemu svojo skrivnost, tedaj pride pri Poloni ob zaupanje. Zatorej rajši nič!
• ln Bogme potisne zopet pismo za srajco ter koraka naprej. Čudno se mu tudi začne dozdevati, zakaj hoče Polona, da odnese pisi*o precej v sredo.
‘Nalašč ne! Ali bodem dvakrat delal pot po nepotrebnem? V petek se dele v Kranju krajoarčki. Bakrat oddani tudi pismo. Bogu.e, da bo tako!”
in berač krene kmalu v stran, kjer se zavije ob césti kolovozna pot v bližnje hribe.
Ko pa je v petek zjutraj solnce vsliajaio. trkal je že Bogme s svojo g” Jač° po mestnem, tlaku. Ubral je vse hiše po mestu, potem pa se oglasil tudi zunaj mesta v znani nam gostilnici.
“Kje so gospod?” povpraša mogočno kuhinjsko dekio.
“Se leže”, bil je odgovor5.
“Reci, da bi jaz rad ž njimi govoril.”
“O, se ve! Poglej ga dedca, kako je moški! Kdo pa si ti?”
“Reci gospodu: Bogme iz Bičja.”
Dekle se je smejalo čudnemu prišlecu. Vendar odide po stopnicah navzgor. Kmalu se vrne in veli beraču, naj gre v spalnico gospodarjevo.
i Bogme je imenoval Ceneta gospodu, ker je vedel, da se mu dobro zdi, ako ga ledo tako nagovarja. Zato ga takoj nagovori, vsto-pivši v sobo: “Gospod, co-le pismo sem vam prinesel.”
Cene zapne pisani menčikOv in pogleda molče naslov. Gegava je heki ta pisava?
Hitro odtrga pečat in razgrne branje. Strastno bere, in ver čaš se mu poigrava na ustnicah piker in ob jednem sladak nasmeh.
Ko pa prebere pismo, začne < iz nova. Nato položi pismo varno na mizo in iz prego von;
“Bogme, danes sem te pa ge vesel. Polona mi piše za god.”
Takrat se beraču razsvetli v glavi, zakaj je hotela l’olona, da izroči pismo ravno v sredo: zato ke; je bil v sredo sv. Vincenc, patron Cene tov. A Bogme je bil zvita glava. Takoj čačne:
“Veste, gospod! Meni je izročila Polona pismo že v pondeljek in naročila, da je vam izročim kakor v sredo. Jaz pa sem si mislil: na tak dan “gospod” ne Lodo utegnil sprejeti takega sitneža. kakor sem jaz, ker bodo tako imeli toliko o-praviti z drugimi, imeni-tnejšimi, kakor sem jaz, berač Bogme. Zato sem Sel rajši tisto sredo v cerkev in molil za vašo srečo in vaše zdravje.”
Cene se je smejal beračevim lažem in pristavil:	*
“Le pojdi v kuhinjo, in kuharica naj ti da kakšen prigrizek. To imaš pa za grlo!
In Cene stisue beraču.Mvajseti-co v rok.
Bil pa je Bogme ves dan pri Crevesnikovih: sedaj v prodajal--dici, sedaj v gostilni in se . mastil in zalival, da je bilo veselje. B starim ČrevesniKOtn sta skupaj dokončala tisti petek jeden na klopi, drugi pod klopjo.
Bele drugo jutro se je Bogmetu oglasila slaba vest, ki gaje po v-praševala, zakaj je v petek jeift?! meso? Odgovoril si je tako-le:
“Kaj morem jaz zato, da uživam, kar drugi polože pred-me? Berač je berač, če je tudi Bogme! Na odgovornost naj gleda oštir! Eh, pa saj ima on tudi široko vest kakor moja malha.”
In s terni besedami je začel svoje delo v soboto, katero sta zopet skupaj Roncala s starim Črevesni-kom; razloček je bil le ta, da je Črevesnih, obležal,za mizo kakor prejšnji dan, Pogineta da so postavili na cesto, kjer se ga je nami lil hlevski hlapec in ga položil ■ hlevu na slamo.
Drugi dan je bila nedelja. Ce ne je zapregel Šarca na vse zgodaj, ko je se Bogme počival na mehki ovseni slami. Odšel je po svojih kupčijah.
X.
Kadar vesta dva,
Be še zareglja.
Kadar vedo trije,
Vedo že vsi ljudje.
Nar. preg.
Tako mirno je po BiČju! Ljudje so odšli k deseti maši. Le tu pa tam se pokaže izza vogla kak zapoznelec, ki se zavi ja v ozki ro-kavnik ter se hitro porniče proti župnijski cerkvi..
Sneg že pokriva zemljo na rah. lo in južen veter piše okrog hiš ter taja snežene kepe.
Kar se začuje žvenketanje kra-

SS
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
- j ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas /adovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, dä je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Olottses
zanesljiva,

Obleke od Vrhne suknje od
$13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50
VERTIN BROS. &
CO.

Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne BI. decembra 1915:
Imenitelji zavarovalnih polic.3,077
Zavarovalnina............S3,161,486.44
Izplačane požarne škode . 125,577.18
Izplačane dividende elanom... -S253,323.08
Oötovfina .............8156,911.98
DIREKTORJI:
Henry A. Kliti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. JohnhVVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik* 1 W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, odbornika.
t


t
!
?
AH ste že zavarovani proti ognju? j
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. ,
t
O-
t
t S, C. Chynoweth Insurance Agency

Naši zastopniki v Minnesoti
Za VIRGINIA in okolico: G FRAN K HRVATIČ, 412 • Cen-ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646, Chisholm.
Za GILBERT in okolico G. JAKOB M UH VIC,P. O. B. 883. Gilbert.
!z.a^ EVELETH in okolico: G, JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveleth.
Za MCKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34 Mc Ki »ley.
Za BìYVaBIK in okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik.
Za ELY ni okolico: G.J.OS. J PES H EL, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice”' ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oto ' j riporočamo.
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo sev kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton INat’l Bank
Houghton,	Michigan.
Upravni.stvo Slov. Novice.
jona gre navadno k jutranji maši in je ob desetih doma.”
Prišlec izpi je polovico poliča, potem pn vstane in reče;
“Na konja pazite! Pridem kina-
3
Vrtnarsko Orodje in Semena
Sedaj je priše čas da se preskrbite z vsem orodjem za obdelovanje zemjle.Z dobro obdelanim vrtom pomagate gmotno sebi in deželi.Tudi na zdrayje vpliva pomladansko gibanje na prostem zr ku.
Pripravite se= z lopato,motiko, grabljami vilami in sploh z vsem ki se rabi za vrtnarstvo. Pri nas imamo vse potrebno.
KECKONEN HARDWARE
Peta cesta,
CD.
Telefon: 163.^
Calumet, Mich-

lu.”
In -odhiti
naravnost h Kraj-
Čez dobre pol ure se prikaže zo-
, pet, na pragu, S Polonico sta si guljčkpv. Po cesti pridrče lahne j stisnjla roke za odhod
samce in ustavijo se pred Rokovo \ Malo pozneJe pa zopet drče san.
rct' '	j ke iz vasi.
Bliskoma skoči pfišlec s sanij
odene konja s plahto in natakne Cen,e 36 Je Prišel ,°Pravi<5evat ... , v	zahvaljevat za voščilo,
vajeti na kljuko veznih vrat.	J
Prijazni krčmar ga odve.de v 1# K-malu je živahneje v vasi-. ,	v ■ y	ljudje prihajajo iz cerkve,
izbo, povprašujoč ga s potoma, ali J .....
hoče konja izpreči.	X arihi in varihinje pa pripove-
“Nb”, odgovori gost in si naro- i ►u.le.Ì° rna^one v vsaki hiši opold-či polič rina.	• ,ne pri j užini, da je bil oni Cene v
Ko mu Rok prinese naročeno® ,aa'•	..
mero, povpraša ga. ali jé pri Kraj . Le pri Krajčevih je varihinja čevih kdo doma.	j uolčala o njem.
‘O. menda ni brez vacilla. Po-! (0a!je prihodnjič.)
Čarovnija v luči znanosti.
Z mnogimi slikami in podtobno razlago.Tisoč raznih trikov, razprave»r,zllJj
spiritizma, magnetizma, hiptnotizma, koromantije, frenologico' telop atijeitv1, ( nost naravne zgodovine in razprave vkakovrstih eksperimentov starih, časov. ji iz čarovnije in njenih trikov v Inči znanosti, nagon ljudi verovati v pie»'0 . *1 -----	tmic0
Del. 2. Proizvodi izurjenosti In 16 mehaničnih trikov.Del 3. 'lizika in 73 *
Del 4. Grom in strela z 41 dodatnimi triki z ognjem in lučjo in sneljanjeiu- ‘L.,?
si z zrakom in 14 trikov z elektriko in akustiko.Del.l. Proizvajanje močil»
dr J*
kov. Deli,. Kačunanje in 13trikov. Del S. Žalost inkai je in 24 trikov v črnič»r“B,i 6- 20 trikov z kartami. Dsl 10. Smešnice in J7 smešnih trikov. Del 11 Prat1*1;"’, in 77 načinov napraviti hitro denar.Dei 12 obstoji iz načina delitve 6, Det i ‘ jyp.nita formal, ki se prodajajo za velik denar. Tč dve knjigi v štirih delih I» jih, vredne najmanj $3.00 prodajamo za $2.00.Ker nimamo veliko teh knjig11” obotavljajte it takoj narovite. Pošljite ob enem $2.0). iSaslov
Columbia Novelty Sale Co.
Sta. D.. Box 9, New York,N.Y.
c
t
c
3
t
ti
P
h
d
h
N
k
to
ča
ki
«o
va
ta
ki
Ot
Ru
«a
tva
bai