z'
v
NOVO MESTO, 9. 5.1983 LETO XII	Št. 7
LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov - Ureja ga ur«dniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
»•••••••••<

nekaj
podatkov
o
poslovanju
Rezultati poslovanja v prvem trimesečju letos so pričakovani.
Ugotavljamo, da smo planska izhodišča za leto 1983 pravilno naravnali in da jih v zaostrenih razmerah za gospodaijenje več ali manj dosegamo na vseh področjih.
Kvalitativni kazalci rezultatov dela in proizvodnje nam kažejo naslednjo sliko: proizvodnost dela je (v fakturiranih minutah na delavca) v primerjavi z enakim obodbjem lani porastla za 3,8 odstotka, gospodarnost (celotni prihodek proti porabljenim sredstvom) je v prvih treh mesecih porastla za
Razmeije med sredstvi, namenjenimi za čisti dohodek in
4,6	odstotka, kazalec donosnosti uporabljenih poslovnih sredstev pa je tudi ugodnejši, saj se je donosnost uporabljenih poslovnih sredstev povzpela za 8,3 odstotka. Delež, dosežen iz
osebne dohodke, znaša ob koncu prvega trimesečja 62 proti 38.
Iz poročila o poslovanju v prvem trimesečju letos, ki je bilo pripravljeno za obravnave organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in za zbore delavcev, povzemamo še naslednje rezultate:
Pri pregledu zaposlenih v Labodu je vsekakor ugodna ugotovitev, da se je povečalo število zaposlenih v neposredni proizvodnji za 2 odstotka, v režiji pa le za 0,5 odstotka, kar je seveda v skladu z zastavljeno politiko zaposlovanja. Po posa-
konvertibilnega deviznega priliva, znaša v celotnem prihodku 14,5 odstotka in je za 3 odstotke večji od enakega obdobja lani.
meznih tozdih se je večalo število zaposlenih v neposredni proizvodnji takole: v Delti seje v trimesečju povečalo število neposrednih proizvajalcev glede na lansko leto za 4,5 %, v Temenici za 6,9% in v Zali za
3,7	%. V Libni imajo ta čas na priučevanju večjo skupino delavk, ki pa v pregledu ni zajeta. V Ločni in v Tip-topu pa se je za odstotek in pol zmanjšalo število zaposlenih v neposredni proizvodnji.
V fakturiranih minutah izražen obseg proizvodnje je v primeijavi s planom dosežen 98,1 -odstotno. Glede na enako
obdobje lani je v lastni proizvodnji za 3.8 odstotka večji, skupaj s kooperacijo pa za 5,6 odstotka višji. Vemo pa. da je bil v prvih treh mesecih izpad precejšen, zato bosta morala, v kolikor to jima še ni uspelo, tozda Ločna in Tip-top napeti vse sile. da bi nadoknadila zamujeno. Razveseljiv je tudi podatek, da je storilnost višja, saj beležimo fizično rast produktivnosti.
V rezultatih prodaje je indeks — glede na plan I 16,8, prodajalne pa imajo indeks 127,5. Kot smo tudi v glasilu že pisali, je prišlo do menjave strukture proizvodov, in sicer se konstantno zmanjšujejo moške obleke in delno ženski kostimi, povečuje pa se število kril in ženskih bluz.
Izvoz je v prvem trimesečju dosežen v višini 879.434 dolarjev, kar je 21,4% letnega plana. Plan izvoza na konvertibilno področje je bil realiziran v višini 22,3%. Tako je bil izvoz v celoti realiziran na konvertibilno področje, glede na vrsto pa je bil dosežen 95,9 % s storitvami in le 4,1 % s klasičnim izvozom. Za realizacijo doseženega izvoza je bilo angažiranih 43 % lastnih proizvodnih kapacitet. Glede na programje bilo usmerjenih v izvoz, v srajcah in bluzah 41 % kapacitet, v vrhnjih oblačilih pa 50 odstotkov kapacitet.
Uvoz je bil, glede na planiranega, izvršen skupno 27,58-od-stotno, in sicer s konvertibilnega področja z indeksom 40,14 ter s kliringa z indeksom 19,52. Realizacija uvoza s konvertibilnega področja je bila izvršena v višini razpoložljivega deleža ustvarjenih deviznih sredstev.
Izkoristek delovnega časa po opravljenih urah na nivoju delovne organizacije je 87%, kar predstavlja odstotek več izgubljenih ur, kot smo planirali. V strukturi izgubljenih ur je bila najmočnejša bolniška do trideset dni ter porodniška. Naj-večje odstopanje v skupnih izgubljenih urah je bilo v tozdu Ločna (18,94%), v Libni (16,07%), in v Temenici (Nadaljevanje na 2. strani)
V prvih treh mesecih leta 1983 smo dosegli naslednji rezultat: celoten prihodek	4,759.750 ali 25,7 % letnega plana
dohodek	2,134.550 ali 28,9 % letnega plana
čisti dohodek	l ,561.830 ali 30,9 % letnega plana
poslovni sklad	397.660 ali 67 % letnega plana
(Nadaljevanje s 1. strani)
(14,17%). V Temenici je precejšnja tudi bolniška nad trideset dni.
Realizacija materialnih stroškov v prvem trimesečju je nad planom za 1,7%. Nad planom so realizirani stroški porabljenega materiala, predvsem zaradi stroška goriva za ogrevanje in tehnološko paro, na kar je vplivalo prevrednotenje zalog (31. 3. 1983) ter razlika v ceni za del dobave v letu 1982, medtem ko je poraba goriva v te namene za 16% vi|a kot v lanskem 1. trimesečju V skupini drugi materialni stroški so preseženi stroški najemnin, in sicer predvsem iz naslova izpo-sojevalnine za osebne avtomobile. Nad planom so povečani stroški sejmov, reprezentance, dnevnic v Jugoslaviji, ki so vezane na zaključevanje in ne nastajajo kvartalno enakomerno. Isto velja za stroške literature in naročnin za časopise, za katere se letna naročnina poravnava v 1. četrtletju.
V primeijavi z enakim lanskim obdobjem so skupni stroški višji za 48,84 %, predvsem je izrazito povečanje pri stroških kurjave, stroški investicijskega vzdrževanja, ki so bili v lanskem trimesečju minimalni, drugih proizvodni in neproizvodnih storitev ter stroški amortizacije.
Prevoz na delo na delavca je povečan glede na povprečen strošek v letu 1982 za 6,8 %, prehrana na delavca mesečno je povprečno v DO 393,70, kar je še v višini dovoljenega in planiranega zneska v letu 1983 za te namene.
Razprave ob periodičnem obračunu so bile poglobljene. Naravnane so bile predvsem na izpolnjevanjje naših planskih obveznosti, saj nam le to zagotavlja izpolnitev naših pričakovanj.
seja
komisije
Komisija za ugotavljanje uspešnosti dela, ki deluje v sklopu dograjevanja sistema nagrajevanja v Labodu, se je sestala že drugič. Člani so skupno predlagali strokovno literaturo, ki je za to področje sicer ni veliko, izmenjali so si mnenja glede usmeritve, ki jih za reševanje tega področja navajajo posamezni strokovnjaki, in se seznanili z vsebino seminarja. Udeležil se ga je predsednik komisije, tov. Perič. Pregledali
so tudi vse naše samoupravne splošne akte, ki v svojih določilih govore o nagrajevanju in še posebej o ugotavljanju uspešnosti dela.
Na tej seji so člani sprejeli tudi sklep, da do srede maja primerjajo tri skupine, ki bodo v sklopu komisije analizirale pristop k nagrajevanju po uspešnosti dela v tozdih Ločna, Commerca pa DSSS. S tem prerezom stanja bodo tudi analizirali vpliv in delež posamezne organizacijske enote na skupen dohodek in možnost vpliva nagrajevanja posameznika znotraj tega.
Že v prejšnjem članku, kije govoril o ugotavljanju uspešnosti dela, smo omenjali, da v svetu odpravljajo individualne norme in se vse bolj obračajo k skupinskim normam. Želeli bi doseči to, da je v sistemu kolektivne uspešnosti viden in tudi izračunan ter priznan delež posameznika, da pa vendarle sledimo skupnemu dosegu — uspehu posamezne organizacijske enote.
koliko
bremen
lahko
sprejmemo
Delavci Laboda tozd Delta Ptuj, smo na zboru delavcev v aprilu obravnavali osnutek republiškega zakona o invalid-sko-pokojninskem zavarovanju in osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Na osnutek republiškega zakona o SPIZ so dane naslednje pripombe oziroma stališča:
1.	Ustava določa, da delovni ljudje ustanovijo sis pokojnin-skoinvalidskega zavarovanja zato, da si zagotovijo pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi solidarnostnega združevanja sredstev.
Osnutek zakona pa postavlja tej skupnosti podporno vlogo, saj se le-ta vključi v postopek, ko delovni invalid popolnoma izgubi delovno zmožnost, ali če iz objektivnih razlogov OZD ne bo mogla zagotoviti sredstev. Iz osnutka niso razvidna merila za ugotavljanje objektivnih razlogov, razen tega pa združenemu delu niso poznane materialne obveznosti, ki bi jih naj s 1. 1. 1986 prevzelo. Iz tega razloga in zaradi težkih gospodarskih razmer so delavci Delte na svojem zboru bili mnenja, da nismo v stanju sprejeti vseh bremen iz invalidskega zavarova-
nja. Zavzemamo se, da bi še naprej združevali sredstva v okviru SPIZ.
2.	Trditev, da se bo v tozdu s tem zagotovila večja varnost pri delu, nima prave podlage, saj je po podatkih skupnosti invalidnost kot posledica nesreč pri delu in poklicnih bolezni le
5,8	% od vseh invalidskih upokojitev v letu 1981, nasploh pa je nad 90 % vseh invalidov zaradi nesreč zunaj dela in zaradi bolezenskih sprememb, kar kaže, da tozdi nimajo pretežnega vpliva na preprečevanje invalidnosti, najmanj pa še na poškodbe na poti na delo in z dela. Zaradi tega menimo, da prenos teh obveznosti na združeno delo ni opravičljiv.
3.	Podpiramo predčasno upokojitev, vendar pa so pogoji za predčasno upokojitev preostri in bodo ogrožali socialno varnost delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo predčasno odhajali v pokoj predvsem delavci, ki delajo na težjih delih, prav na takih delili pa so najnižji osebni dohodki. Zavzemamo se za znižanje odstotkov odbitkov pri odhodu v predčasni pokoj.
4.	Smo proti dodatnim ugodnostim oziroma povečani pokojnini za delo prek 40 let delovne dobe. Prej se zavzemamo za to, da delavci pri 40 letih delovne dobe prepustijo dela in opravila mladim delavcem. Če pa že morajo ostati, pa naj ne prejemajo dodatnih odstotkov.
5.	Predvideno razmerje med najvigo in najnižjo pokojnino je po našem mnenju previsoko.
Na osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva so bile dane tele pripombe:
1.	V osnutku samoupravnega sporazuma so opredeljene obveznosti, ki jih morajo po zakonu zagotoviti delavci v združenem delu (preventiva, poklicne bolezni, nesreče pri delu), rešujejo jih solidarnostno med tozdi v DO in sozdu, nekatere pa z zdravstveno skupnostjo. V 39. členu je določeno, da OZD izplačujejo svojim delavcem in družinskim članom potne stroške, ki nastanejo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, nato pa zahtevajo od zdravstvene skupnosti, da jim jih povrne. Iz tega sklepamo, da gre tudi za izplačevanje drugih stroškov in nadomestil v OZD. Tu pa se pojavljajo problemi tozdov oziroma DO:
—	niso nam znane konkretne materialne obveznosti, ki jih sprejemamo,
—	sprejeli bi tudi obveznosti izplačil, ki bremenijo zdravstveno skupnost, kar je ob sedanji
likvidnosti situaciji dodatni problem,
— dodatne naloge zahtevajo dodatno zaposlovanje režijskih delavcev.
Različni pogoji za delo in pogoji za gospodarjenje v OZD lahko vplivajo na bistveno različne možnosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti delavcev. Sis zdravstvenega varstva smo delavci ustanovili z namenom, da bi si zagotovili pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi združevanja sredstev in prek svobodne menjave dela, da bi se na ta način lahko popolnoma posvečali uspešnemu delu naše proizvodne dejavnosti. S predvidenim prenosom teh pravic in obveznosti bo motena skrb za našo redno proizvodno dejavnost. Zato smo odločno proti prenosu obveznosti na združeno delo in proti dodatnemu zaposlovanju režijskih delavcev. Zavzemamo se, da se sredstva še naprej združujejo pri zdravstveni skupnosti.
2.	Posebni problem vidimo v obveznostih izplačevanja zdravljenja in izplačevanja nadomestil za nesreče na poti na delo in z dela, zlasti ker sami ne moremo vplivati na te dogodke, naši delavci pa so močno izpostavljeni takim poškodbam zaradi ozke rogozniške ceste in železniškega prelaza. Naj navedemo podatek, da je v letu 1982 od vseh nesreč bilo 14% nesreč na delu in 86 % nesreč na poti na delo in z dela. Zato predlagamo tudi v bodoče solidarno združevanje sredstev.
3.	Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev so visoka, v nekaterih primerih gre za podvojitev participacije, za prevoze v različnih razdaljah se plačujejo različni zneski.
Vse participacije se polletno tudi valorizirajo s povprečno rastjo osebnih dohodkov. Vse te obremenitve delavcev bodo imele negativne posledice na zdravje delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. V 49. členu je sicer predvidena oprostitev participacije zaradi gmotnega položaja delavcev oziroma občanov, vendar za to niso določena merila. Zaradi tega predlagamo, da se participacija za posamezne nujne primer zdravljenja
zniža.	_ .	..
Pripravila:
M. MAGDIČ, tozd Delta
Pripis: Oba akta so aprila obravnavali vsi tozdi Laboda.
Pripombe so bile podobne mnenju in pripombam delavcev Delte. Za vse tozde velja, da so bile razprave dobro in obširno pripravljene, kar dokazuje, da se zavedamo teže obeh aktov.
pobude
in
priznanja
V Labodu smo sprejeli pravilnik o podeljevanju plaket in priznanj. Sprejeli smo ga z nekaterimi pripombami, vendar pa brez večjih zahtev po spremembah in dopolnilih. Skratka, strinjali smo se z njim. Ostaja pa nam še naloga, da ga „spravimo“ v življenje.
Občutljivo področje priznanj za delo, za požrtvovanje, za predanost delovni organizaciji in družbenopolitičnemu delu itd. zahteva dosledno in natančno spremljanje, veliko tenkočutnosti in taktnosti. Nemalokrat pa nam površnost, pogojena s časovno stisko in obilico tekočega dela, prekrije tihega in delavnega sodelavca. In tako vidimo takrat, ko je čas za podeljevanje priznanj (da ne rečemo, ko je „treba nekoga nagraditi*1) tiste vidnejše, glasnejše in trenutno zelo aktivne delavce, pozabimo pa na pretekli čas, na same delovne uspehe, na dosleden, požrtvovalen in skromen odnos nekoga, kije vedno tak.
Akcije ob obeležjih ali praznikih, ki jim želimo izkazati spoštovanje tudi s tem, da na take dneve podelimo priznanja sodelavcem, naj ne bodo kampanjske, saj niso same sebi namen. Nasprotno, s takim odnosom do priznanja in do človeka le zmanjšujemo vrednost obema in ne nazadnje tudi dnevu samemu. Površnost in premajhna pozornost človeku in delu nasploh nam prekriva „bisere“. Zato je nujno sprotno spremljanje človeka v vseh pogledih, da bi se mu znali v pravem času in na primeren način zahvaliti, pokazati, da vemo za prizadevanja, da jih spoštujemo in da smo mu
hvaležni. Priznanje ni le beseda na slovesen dan. Kajti če je to, je vse skupaj le negiranje človeka in dela. To isto pa je tudi tedaj, ko izročamo priznanje človeku, ki ga (še) ne zasluži. Taki primeri prizadenejo ne le tiste „spregledane in pozabljene", ampak tudi vso delovno okolico, zna ohromiti resnična prizadevanja in na drugi strani graditi lažen ugled nekoga, ki tega še ne zasluži, oziroma si verjetno niti ne bo več prizadeval.
Zato naj bo priznanje odraz širokega dela, naj ga dobe delavci, ki so vlagali del sebe v naše skupne cilje in ki so na' vsakem koraku predvsem dobri ljudje in dobri delavci, šele nato naj slede funkcije. Priznanje takemu človeku pa gotovo ne bo le topla beseda na slovesen dan, ampak bo prisotno v vsakodnevnem delu in življenju, razvidno bo skozi vsakodnevno spoštovanje tega delavca in njegovega dela.
Seveda naš pravilnik obravnava tudi oblikovanje predlogov za eksterna priznannja in nagrade, pri čemer moramo človeka prav tako obravnavati iz vseh vidikov. Nedvomno je med nami veliko zaslužnih delavcev, veliko tistih, ki so sebe razdajali svoji delovni organizaciji, prostoru, v katerem živijo, in še širše. Gotovo za temi prizadevanji ni nobenega motiva, ki bi govoril o priznanjih, pa vendar jih ne smemo pozabiti. Pravilnik nam omogoča sproženje predloga; ta naj bo tehten, objektiven in, ne nazadnje,
pravočasen. Kot rečeno, je to zelo občutljivo področje, ki lahko še bolj aktivira ali pa le ohromi prizadevanje posameznika ali določenega okolja.
In za konec — ali je treba poudarjati, da imajo največjo nalogo za oživitev tega področja družbenopolitične organizacije v tozdih in v delovni organizaciji? Sliši se samo po sebi umevno, pa vendarle še ni tako.
obisk
v
necchiju
Firma Necchi je ponudila brezplačen seminar oziroma seznanitev z njihovimi novostmi. Štirje predstavniki Laboda so se tako v Italiji, natančneje v Paviji, kjer je sedež firme, seznanili s celotnim programom njihovih šivalnih strojev in avtomatov in se tudi praktično seznanili z načinom šivanja. Pri tem so uporabljali naše materiale, da bi bile primerjave realnejše. S strokovnjaki te firme so se pogovorili tudi o vibraciji šiva na klasi 885-263, kar je problem v_ vseh naših tozdih programa PŠ. Pogovor je tekel tudi. o gumbničarki, ki
smo jo pri Necchiju kupili pred štirimi leti, a je bilo nekaj reklamacij. Ker nam modne zahteve narekujejo mnoge zahtevne operacije, so se naši strokovnjaki pogovarjali v Necchiju tudi o možnosti izdelave večigelnega stroja z zrnča-stim vbodom za izdelavo gub na ženskih bluzah. In seveda je sledil še izbor strojev in avtomatov, primernih za našo proizvodnjo, pogovor o cenah in možnostih dobave.
Gostitelji so se zelo potrudili in našim predstavnikom pokazali vse, kar so želeli videti. Demonstracije na strojih in avtomatih so najprej izvedli sami, za tem pa to omogočili tudi našim strokovnjakom.
Pripombam, ki jih je posredoval Labod, so resno prisluhnili in že so v teku akcije za odpravo navedenih pomanjkljivosti. Nekaj teh izhaja tudi zaradi slabo nastavljenih strojev. Za odpravo teh napak bo Necchi k nam poslal svoje delavce.
Obisk je bil zelo koristen in ob stalnem in tesnejšem stiku z Necchijem zagotavlja dobro poslovno sodelovanje.
V tozdu Ločna je več kot sto Necchijevih strojev.
po pošti do kupca
Enkrat na teden pošiljajo iz novomeške Labodove trgovine pakete z našimi izdelki po celi Jugoslaviji. Za pripravo paketov, ki zahtevajo veliko časa in dela, sta zadolženi EMA DRAGAN in MARTINA ZIDARIČ. Slednjo sem povprašala o tem delu in stekel je zanimiv pogovor:
- Kdaj ste začeli s pošiljanjem paketov in kam vse jih naslavljate?
„Deset let sem pri Labodu in že ves ta čas pošiljamo pakete. Ti gredo kar po celi Jugoslaviji, saj imamo nekaj stalnih naročnikov, ki pa nam vedno znova zagotovijo še nekaj novih.“
— Kako vam kupci sporočajo svoje želje? Ali pride tudi do nesoglasij?
„Največ naročil dobimo po pošti, precej pa nam tudi telefonirajo. Posazemne glasove že kar poznam in tako smo postali prijatelji na daleč. Z nekaterimi strankami, ki jim že leta pošiljamo naše izdelke po pošti, smo se tudi že srečali in to je bilo zares srečanje starih prijateljev. Z mnogimi pa se veijetno ne bomo srečali, še posebno, če so od daleč. Doslej ni prišlo do nesprozaumov. čeprav včasih potrebujemo malo več časa. predno si dopovemo, kaj bi radi, oziroma kaj imamo. Vse pogosteje naše stranke sprašujejo po katalogu. Če bi ga imeli, bi bila prodaja na daljavo mnogo lažja. Toda, kot že rečeno, tudi tako gre.“
Vidim, da je danes teh paketov kar precej. Kolikšna je povprečna vrednost pošiljk?
„Za ilustracijo naj povem, da je od novega leta pa do konca aprila skupna vrednost poslanih paketov po povzetju okoli mili-jono stotisoč dinarjev, torej 110 starih milijonov. Precej pa je tudi paketov, ki ne gredo po povzetju. V teh primerih stranka prosi za zamenjavo in podobno. Če vemo, da sta v enem paketu poprečno dve ali tri bluze oziroma srajce, potem je jasno, da to ni majhno delo. Vse te številne pakete pa je treba opremiti tudi po poštnih predpisih, ki zajemajo kar tri evidence, pa še bi lahko naštevala. Ob vsem tem moram povedati, da nimamo svojega prostora, kjer bi lahko pripravljale pakete, in tako to delo teče kar med strankami, kar ni
jetno ne za stranke ne za as.“
— Ali se bencinska kriza odraža tudi pri naročilih za pošiljke po pošti?
„Moram reči, da se te težave nri nas zelo poznajo. Vse večje naročil po pošti. Stranka, ki vidi v trgovini bluzo po polni ceni, rada povpraša po telefonu, ali imamo kaj takega v klasi, včasih v svojem mestu ne najde ustrezne številke, barve ... In ker se ji za eno ali dve bluzi ne splača posebej voziti k nam, prosi za uslugo po pošti. Ni tako dolgo od tega, ko je bila naša trgovina ob sobotah natrpana z obiskovalci od blizu in daleč. Še so sobote natrpane, toda vse manj je kupcev iz oddaljenih krajev.4*
- Za konec pa povejte, kaj največ iščejo kupci te dni.
„Najbolj so iskane bluze s kratkimi rokavi v močnih modnih barvah. Vesela sem, da jim jih lahko pošljem, saj smo jih pred kratkim dobili v našo prodaj alno.“
Hvala lepa za pogovor.
L. J.
delo
mladih
po
komisijah
Mladina v tozdu Commerce in DSSS je že nekaj časa zelo aktivna. V preteklem mandatu so mladi začeli s številnimi akcijami, ki so posegle tako rekoč na vsa področja našega življenja in dela. Z novim vodstvom pa se te dejavnosti
nadaljujejo in poglabljajo. Da bi delo zares teklo nemoteno in dosledno, so ustanovili v sedanjem mandatnem obdobju komisije za tista področja, pri katerih menijo, da jih čaka še največ dela. Sestav komisij je pretehtan, saj je tudi program dela zahteven. Sicer pa si oglejmo, katere komisije delujejo v sklopu skupne osnovne organizacije ZSMS tozda Commerce in DSSS:
Komisija za idejno-politično delo skrbi za idejnopolitično usposabljanje mladih, za aktivno vključevanje novo sprejetih delavcev—mladincev, skrbi za informiranje mladih o pomembnih dogodkih doma in v svetu, skrbi za redno sodelovartje s koordinacijo ZSMS v naši delovni organizaciji, skrbi za večjo aktivnost mladincev v delegatskem sistemu, seznanja in vključuje mlade v delo SLO in DS.
Komisija za socialno politiko
skrbi za aktivno sodelovanje mladih z 00 sindikata na področju socialne in stanovanjske politike ter ob tem predoča položaj mladih na tem področju, skrbi za sodelovanje mladih pri krvodajalskih in drugih humanitarnih akcijah ter vključevanje mladih v počitniško letovanje.
Komisija za kulturo in informiranje skrbi za povezovanje z 00 sindikata na področju kulturnega delovanja, sodelovanje pri pripravi in izvedbi proslav in obeležij, širjenje kulture med mladimi, organiziranje zunanjih kulturnih prireditev, dopisovanje in obveščanje o delu mladih v našem glasilu in sodelovanje z občinskim mladinskim glasilom, obveščanje mladih o delu ostalih DPO in organov upravljanja glede vprašanj mladih, sodelovanje pri organizaciji raznih prireditev, skrbi za bralno
kako nas
zastopajo
naši
delegati
Delegacija sisa za invalid-sko-pokojninsko zavarovanje iz tozda Temenica je oblikovala naslednje delegatsko vprašanje:
Zakaj tečejo postopki za invalidsko upokojitev ali za status invalida tako dolgo. Mnenje naših delegatov je, da se postopek najdlje zavleče prav na skupnosti za invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Zato apeliramo na to ustanovo, naj skuša pospešiti in skrajšati postopke, saj gre za bolne delavce. Ti in njihova delovna okolja pričakujejo mnogo hitrejše rešitve. V kolikor to nikakor ni mogoče, prosimo za pojasnilo.
kulturo, izobraževanje na tem področju in podobno.
Komisija za šport, rekreacijo in zabavo v povezovanju z 00 sindikata skrbi za vključitev čim večjega števila delavcev — mladincev v rekreacijske dejavnosti, skupno organiziranje izletov, pohodov, organiziranje piknikov, srečanj.
Sicer pa so mladi v okvirnem programu svojega delovanja zapisali tudi naslednje
„Smo v obdobju, ko so naše sile usmeijene v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva ter v akcije za rešitev iz te krize. Prav zato moramo mladi posvetiti veliko pozornosti prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo z dvigom produktivnosti dela v našem okolju, z boljšim izkoristkom delovnega časa, z izboljšanjem kvalitete dela, z večjo delovno disciplino in varčevanjem na vseh področjih. Teh nalog se moramo lotiti z vso odgovornostjo, zavzetostjo ter mladostno zagnanostjo. Pri osebnih prizadevanjih za kar najboljše delovne uspehe moramo mladi prednjačiti. .. Prizadevanja za čim večji dohodek so naloga vseh nas. Pri tem se moramo odločno zavzemati, da delitev dohodka ne gre mimo nas, temveč, da se enakovredno vključujemo v samoupravno odločanje o razporejanju in delitvi dohodka. Predvsem si moramo prizadevati, da nagrajevanje po delu ne bo le fraza,
Pretesni skladiščni prostori so vzrok mnogih težav, zato ni odveč razmišljanje o načrtu za smotrnejšo in modernejšo ureditev skladišča.
temveč, da bo to načelo zaživelo v praksi. Odločno seje treba zavzeti za tako politiko rasti osebnih dohodkov, ki bo nagrajevala ustvarjalno in produktivno delo.“
V programu so močno izpostavljeni tudi potreba po izobraževanju mladih, informiranje v našem delovnem okolju, povezava z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, zaposlovanje mladih ...
Skratka, pričakujemo lahko mnogo akcij in živahno delo, o katerem nas bodo mladi tudi sproti obveščali.
delovna sobota -priložnost za pogovor
Delovno soboto, 16. 4. 1983, smo v tozdu Commerce izkoristili za razgovore z delavci skladišča gotovih izdelkov in vozniki našega avto parka v Novem mestu. Da je ta oblika ena od najneposrednejših stikov z delavci, verjetno ni treba poudarjati. Kar je pomembnejše, je to, da se v takih
sproščenih srečanjih lahko pogovorimo o težavah, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, in najdemo predloge za boljše delo in počutje delavcev.
Na sobotnem sestanku samo tako ugotovili, da je v prvi vrsti potrebno urediti skladiščni prostor, tako da bo roba racionalno skladiščena in da bo olajšal delavcem delo, voznikom pa prihranil marsikatero nepotrebno vožnjo. Vozniki so namreč izrazili potrebo po združevanju odpremnic in komisionov, čeravno na račun eno- do dvodnevne zamude pri dobavi, ker bi na ta način odpadle vsakodnevne vožnje v isto trgovino.
Organizacija voženj, torej koordinacija dela med prodajno, skladiščno in transportno službo, je pomembna tudi zaradi dostave v ulice, ki so odprte samo do določene ure.
Šoferji so opozorili tudi na drago preventivno vzdrževanje vozil, ki smo ga prisiljeni plačevati zunanjim organizacijam in zasebnikom. Mnenja so, da bi se kanal za avtomehanska dela z mehanikom in urejenim prostorom za hrambo pripomočkov in pranje vozil izplačal v enem letu. Prepričani so namreč, da bi vsa enostavna opravila v zvezi s preventivnim vzdrževanjem lahko s polovico
manjšimi stroški opravili doma.
K boljšem in objektivnejšem nagrajevanju po delu je nujno čimprej izpeljati že s smernicami plana tozda Comerce predlagano stimulacijo glede na število strank. Končno pa smo ob zaključku skupno ugotovili, da bi bilo za estetsko predstavljanje firme pred strankami zelo primerno, da bi vsem šoferjem priskrbeli lahke jopiče in srajce z emblemom Laboda.
V skladišču gotovih izdelkov je tekel pogovor o še vedno neurejenem odstranjevanju papirja z rampe, o slabo organiziranem delu, disciplinskih kršitvah in vzrokih zanje itd. Enako kot šoferji so tudi delavci skladišča poudarili, da je skladiščni prostor premajhen, zato je bilo naročilo načrta za njegovo ureditev dobra in potrebna poteza.
Posebno pozornost bi morale pristojne službe posvetiti higieni stranišč, o kateri v skladišču in sanitarijah v garderobi ne moremo govoriti. Upravičeno pripombo so namreč delavci izrekli glede zares zanemarjenih sanitarnih prostorov (WC in tuš) v skladiščih in v garderobi (pri kuhinji), kar ni samo malomaren odnos do delavcev, temveč tudi slaba slika Laboda. To lahko vsakokrat posebej ugotavljajo šoferji tujih firm.
Če povzamem, lahko skupno potrdimo, da so taki razgovori koristni tako za delavce posameznih služb tozda kot za strokovne službe, ki lahko na ta način najbolj neposredno začutijo utrip delovnih okolij in spoznajo njihove probleme. Ni namreč vseeno, kakšno je delovno okolje in kakšni so medsebojni odnosi. V preneka-terih primerih je prav nezado-vljivo zaradi neurejenih razmer jedro neuspeha. Ne smemo pozabiti, da je še vedno delavec in ne stroj tisti, na katerem sloni uspeh delovne organizacije.
TRPIN ROMANA TOZD COMMERCE
9
še vedno ne povsem enakovredno
Svet za družbenoekonomski položaj žensk pri mestni konferenci SZDL v Ljubljani, v katerem aktivno sodeluje tudi poslovna sekretarka tozda Tip—top, obravnava številna odprta vprašanja s svojega področja in skuša poiskati prave poti. Tako so delegatke na eni svojih zadnjih sej izpostavile vprašanje zaposlovanja in možnosti tega v tekffčem letu.
Svet je pri tem ugotovil, da se ob problematiki zaposlovanja še vedno srečujemo z nekaterimi temeljnimi vprašanji, kot so pomanjkanje kratkoročno in dolgoročno opredeljenih potreb po kadrih v OZD, usklajenost kadrovskih potreb z usmerjenim izobraževanjem, in z ugotovitvijo, da poklicno usmerjanje mladih še vedno ostaja v tradicionalnih okvirih ženskih in moških poklicev. Ugotovitve sveta so tudi v tem, da nekatere OZD v Ljubljani nimajo pravega odnosa do zaposlovanja žensk za določena dela in naloge in da nekatere OZD celo pogosto odklanjajo zaposlovanje teh. To je tudi vzrok dejstvu, da se povečuje odstotek žensk s srednjo, višjo in visoko izobrazbo med iskalci zaposlitev. Ob iskanju možnosti za zaposlovanje v bodoče je svet ugotovil , daje bil doslej vpis na določene srednje in visoke stopnje praviloma omejen na prostorske zmogljivosti in ne na dejansko potrebo OZD. Zato so programi za usklajevanje potreb v OZD in usmerjenega izobraževanja nujni, prav tako pa analize predvidenih upokojitev v določenem obdobju.
Svet je tudi ugotovil, daje v družbenih dejavnostih, kjer so pretežno zaposlene ženske, možnost zaposlovanja izredno omejena, da pa je večja možnost zaposlitve za določen čas.
Mnenje delegata v svetu je, da števila novo zaposlenih invalidov ne bi smeli upoštevati v resolucijsko dogovorjenem okviru zaposlovanja, saj takšno zajemanje števila ne stimulira OZD za zaposlovanje invalidov.
V nalogah, ki si jih je svet zadal na tem področju je tudi ta, da bo v svojem delovanju pozorno spremljal zaposlovanje žensk in njihovo uveljavljanje pri opravljanju zahtevnih del in javnih funkcij, da bo z razporejanjem na ta dela in funkcije
poostriti delovno disciplino
Osnovna organizacija ZK v tozdu Tip Top je dokaj aktivna. Osrednja prizadevanja veljajo uresničevanju gospodarske stabilizacije in prizadevanjem za izvoz. Na tem področju je Tip top precej, angažiran in zato si moramo po najboljših močeh prizadevati za kvaliteto dela in pravočasnost odpreme izdelkov.
Ocena dela komunistov v našem okolju, ki jo je podala delovna skupina iz občinske konference ZK Ljubljana-Beži-
Del letošnjih jubilantov iz tozda Commerce.
grad, je ugodna. Naše aktivnosti ob razpravah pri samoupravnih splošnih aktih so velike, prizadevanja članov ZK so tako v organih upravljanja in vseh družbenopolitičnih organizacijah zadovoljiva, razveseljivo pa je dejstvo, da smo zelo aktivni tudi pri delegatskem sistemu. Tip-top je nosilec 6. konference delegacij sisa za družbene dejavnosti ter zbora združenega dela.
V preteklem obdobju smo člani ZK v tem delovnem okolju posvečali precej prizadevanj ustrezni kadrovski zasedbi, saj je imel Tip top precej težav s fluktuacijo. Tudi v bodoče se
Prav kmalu bomo lahko oblekle Labodove poletne modele, ki smo jih pokazali tudi na ljubljanski reviji.
bomo zavzemali za to, da pridni delavci vztrajajo na svojih delovnih mestih. Odločno pa se bomo borili proti vsem, ki žele v našem tozdu le prevedriti in s tem siromašijo tozdov dohodek in dohodek prizadevanih delavcev.
Skupina iz občinske konference ZK pa je imela pripombo na premajhno število članov ZK glede na število zaposlenih, saj je od skupno 164 delavcev Tip-topa le 9 komunistov. Da bi svojo kadrovsko zasedbo izboljšali oziroma povečali število članov, je osnovna organizacija dala pobudo za oživitev dela mladincev. To je steklo in obetamo si med najaktivnejšimi člani ZSMS pridobiti nekaj novih, prizadevnih članov ZK.
Med vidnejšimi nalogami v tekočem obdobju pa smo si komunisti Tip-topa zadali poostriti delovno disciplino, ki še ni zadovoljiva. Zavedamo se, da je na tem področju še nekaj rezerv, ki jih moramo poiskati. Delovna disciplina je prvi pogoj za uspešno delo, čeprav se, na žalost, še preveč oprijemamo misli, da potrebujemo tudi na delovnem mestu „malo svobode”. V tem primeru je ta svoboda zmotna, zato ne bomo odstopali od žalitev po ostrejši delovni disciplini.
V kratkem pa se bomo vključili v mestno akcijo NNNP, ki bo tokrat tekla na potresnem območju. Za akcijo je odgovoren štab, kije prav te dni potrjen. In nazadnje naj navedem tudi našo, često pozabljeno nalogo obveščanja in povezovanja med osnovnimi organizacijami ZK na ravni Laboda. Vsa ta področja imajo svoje točke v našem programu, ki ga bomo tudi 'v bodoče izvajali in skrbeli, da bo naše delo zares delo pravih komunistov.
Sekretar 00 ZK tozda Tip-top MILAN GREGORIN
zagotovljen ustavni princip, da se na javne funkcije enakopravno razporeja ženske kot moške.
Svet predlaga kadrovsko planiranje in spremljanje kadrov za opravljanje funkcij in del v OZD, občinah, mestu, da bi lahko zagotovili rast in oblikovanje kadrov obeh spolov za funkcije v republiki kakor tudi pri zastopanju v širšem prostoru.
alkoholizem
na
delovnem
mestu
Delovna organizacija Labod, tovarna oblačil, je ženski delovni kolektiv. Morda je v temu vzrok, da se z alkoholizmom kot socialno-medicinskim problemom nismo dosti ukvarjali. Kljub temu pa imamo delavci tozdov in DSSS delovne organizacije Labod to področje urejeno v naših samoupravnih splošnih aktih in sicer s:
—	samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v TOZD:
54. člen — točka b: obveznosti delavca so predvsem:
5. alineja - pred delom niti med delom ne sme uživati alkohola oz. alkoholnih pijač;
—	pravilnikom o delovnih razmerjih in varstvu pravic delavcev v TOZD:
129. člen:	Hujše kršitve
delovnih obveznosti so:
13. točka: prihajanje na delo v vinjenem stanju, prinašanje ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
—	pravilnikom o varstvu pri delu:
•85. člen : Delavec ima do varstva pri delu na svojem delovnem mestu naslednje obveznosti:
5. točka: pred delom oz. med delom ne sme uživati alkoholnih pijač, ki bi ga onesposobile za normalno delo.
Vsak izmed nas je tako že iz uvoda tega članka ugotovil vsebino tega - akloholizem oz. uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom. Nimamo namena pisati o vseh primerih, radi pa bi opozorili, da je alkohol vse pogosteje prisoten na delu. Boj proti alkoholizmu ni le akcija posameznikov, to je akcija vse naše družbe. V škodljivost uživanja alkoholnih pijač ne dvomimo; povzroča in pospešuje razne bolezni in obolenja, zmanjšuje fizične in psihične sposobnosti, negativno vpliva na okolico, ne zagotavlja varnega delovnega okolja. Varno delovno okolje ustvarjajo delavci sami in sicer z organizacijo in izvajanjem delovnega procesa, ki zajema poleg tehničnih, pravnih, družbenih in samoupravnih ukrepov tudi zdravstvene, socialne, vzgojne
in varstvene ukrepe, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavca (samoupravni sporazum o združevanju -dela delavcev v TOZD. 48. člen). Neodgovorno izvajanje teh ukrepov za zagotovitev varnega okolja ali celo neizvrše-vanje pomeni grobo kršitev delovnih obveznosti delavca.
Alkoholizem oz. uživanja alkohola ter boj proti temu je pereče in občutljivo področje, saj gre za posameznega delavca. Z željo, da bi mu pomagali, pogosto zavestno prezremo dejstvo vinjenosti, s čemer mu več škodimo kot koristimo. Pri tem pa pozabimo, da laliko prav zaradi tega pride do nesreče pri delu in s tem poškodbe samega delavca ali škode na družbenih sredstvih, če motenost okolice povsem izpustimo. Pozabimo tudi na to, da lahko delavec zaradi daljšega in pogostega uživanja alkohola postane sam, kot tudi njegova družina, socialni problem.
Vse to kaže, da so to dovolj tehtni in utemeljeni razlogi, da napovemo alkoholizmu oz. uživanju alkohola, pred in med delom, bitko.
Že v uvodu smo navedli določila pravilnikov, ki določajo, da je uživanje alkohola kršitev delovnih obveznosti. Predvsem zaradi preventivnega delovanja smo delavci tozdov in DSSS sprejeli v pravilniku o delovnih razmerjih in varstvu pravic delavcev v tozdih 141. člen in način ugotavljanja vinjenosti s pomočjo alkotesta. To naj bo predvsem stalna oblika preventivnega odkrivanja prisotnosti vinjenih pri delu. Pri tem ne mislimo niti ne smemo dopustiti, da bi postalo uresni-
čevanje omenjenih določil kakršnokoli šikaniranje delavcev.
Pogosto in trajno uživanje alkohola pušča hude in težke posledice ne le na delavcu samem (pospeševalec bolezni in obolenj), temveč tudi na njegovi družini. Zaradi zmanjšanja fizičnih in psihičnih sposobnosti je zmanjšan tudi delovni učinek (kvaliteta in količina dela), kar se kaže tako v dohodku tozda kot pri osebnem dohodku delavca. Neizpolnjevanje del oz. malomarno opravljanje del in nalog lahko povzroči tudi materialno škodo tozdu, kar vse še oteži kršitev delovne obveznosti.
Nemalokrat je vinjenost bila kriva za netovariške odnose, za medsebojne prepire ipd., kar Vse skupaj vpliva tudi na našo odgovornost na delu in s tem tudi na naš delovni in poslovni uspeh.
Navedene ugotovitve kažejo, da je prav, da napovemo alkoholizmu bitko, da ga zatremo v kali, kjer se ta pojavi. Znano je namreč, da je veliko lažje odpravljati alkoholizem s pravočasnim ukrepanjem pri preprečevanju uživanja alkohola pred in med delom, pa čeprav je to težko, vendar edina rešitev, ki je včasih boleča. Resnici pogledati v oči je težko, vendar edino to se pokaže kot pravilna pot odločitve. Za to se moramo prizadevati vsi, nosilec te aktivnosti pa naj bo sindikalna organizacija skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v tozdih in DSSS. Saj se vendar vsi prizadevamo za humano družbo z zdravimi medsebojnimi odnosi in s čim večjimi delovnimi in poslovnimi uspehi!
MOJCA NOVAK, pravna služba
odgovornejše
s
hrano
Malica postaja vse dražja, zato si ne bi smeli privoščiti razmetavanja hrane. Naš odnos do hrane je bil izpostavljen tudina zboru delavcev DSSS, že pred tem pa smo nekajkrat govorili o tem, kako neodgovorno ravnamo s kruhom. Jemljemo ga več, kot ga pojemo, ostanki pa se včasih znajdejo v kaj neprimernih krajih. Se bolj žalostno pa je, da zavržemo včasih tudi cele kose kruha. Gotovo ne pomislimo, da razmetavamo naš denar, da kruha ne plačuje nihče drug kot mi sami.
Nepravilnemu odnosu do kruha pa se je pridružilo še dejstvo, da nam v zadnjem času ostaja precej hrane. V zadnjih dveh mesecih je bila bolniška zaradi epidemije gripe še toliko višja, nismo pa sproti odjavljali določeno število malic. Če vemo, da znaša po novem za osebo malica 60 dinarjev, moramo spremeniti dosedanje gledanje in natančneje spremljati prisotnost na delu, oziroma točno evidentirati, kdo bo malical. Tozd Ločna sicer sporoča tedensko število delavcev, ki so prisotni, kar je splošni službi v dokajšnjo pomoč, priporočljivo pa bi bilo, da bi tudi tozd Commerce in DSSS redno poročala koliko, nas je na delu in koliko malic sploh naročamo.
Ne govorimo le o načelnem odnosu do hrane, pač pa gre pri tem tudi za občutn prihranek.
Namesto da hrano mečemo v odpadke, bi z manjšimi oziroma realnimi naročili prihranili precejšnjo vsoto, ki bi jo laliko namenili za gradnjo nove lastne kuhinje. O tem smo že nekaj časa govorili, sedaj pa se za lastno kuhinjo kažejo realnejše možnosti.
Prehrana na delu ni majhnega pomena, kajti marsikomu pomeni glavni dnevni obrok, temu ustrezno pa bi moralo biti naše obnašanje, odnos do hrane in tudi do sredstev, kijih namenjamo za to.
S preudarnejšim in odgovornejšim odnosom pa bi lahko na tem področju dosegli mnogo več, več bi laliko prihranili.
Krvodajalci iz reškega Ria so na svojem izletu obiskali tudi Labod. Ogledali so si proizvodnjo v Ločni, kjer je stekel živahen pogovor. Ker so tudi sami konfekcionarji, je bilo veliko skupnih tem.
______________________________________________________________/
upokojenci -delovno
Odbor sekcije upokojencev v Novem mestu se je sestal na svoji redni seji. Člani so pregledali prijave naših upokojencev za letovanje v sklopu Laboda in se pogovorili o tekočih zadevah. Letos med upokojenci ni veliko prijav za letovanje, saj je v Labodu le deset prijav, od tega po tri v Tip-Topu in Zali, dve v Commercu ter po ena v Libni in Ločni. Vsem je odobreno letovanje v želenih rokih, ti pa so seveda pred ali po sezoni.
Med tekočimi zadevami so naši upokojenci opozorili na dva bivša sodelavca, ki sta v domu v Sevnici in ki bi ju želeli obiskati. Sicer imajo redne stike, zaradi oddaljenosti pa se le redkokdaj vidijo. Tudi z vsemi ostalimi bivšimi sodelavci se srečujejo, se obiskujejo, pa čeprav je treba do Ljubljane. Da bi zaživela oblika pomoči bolehnejŠim in slabše pokret-nim upokojencem, smo v delo sekcije vključili tudi mladino. Pravzaprav je ta že v svoj program dela zapisala sodelovanje z upokojenci. Prevzeli so nekaj nalog in obljubili svoje sodelovanje in pomoč.
Beseda pa je tekla tudi o izletu. Organizirali naj bi ga septembra. Tokrat se naj bi odpeljali proti Idriji in nazaj čez Trento. Do naslednjega sestanka, ki bo konec avgusta, bo načrt izleta dokončno znan; do takrat pa bomo morali realizirati tudi nekatere sprejete sklepe zadnje seje. Zagnanosti za delo ne manjka, to je pa že velik porok za uspeh.
KSS
stimulacija
P«
številu
strank
Šofeiji naših tovornjakov in kombijev, ki širom po Jugoslaviji vozijo strankam naše izdelke, doživljajo na poti marsikaj. Gotovo pa je njihova stalna spremljevalka borba s časom. Drobljeni nalogi pogojujejo obisk številnih trgovin in trgovinic, velikih in majhnih skladišč . .. Nekaj paketov sem.
Vprašanje krojilnice v Zali še vedno ni dokončno rešeno zaradi težav z nabavo preše.
nekaj drugam, in vedno je treba hiteti. In če končno pride dan, ko je nekaj manj strank na enkrat, pomeni to manj prekladanja paketov, manj ustavljanja, hitrejšo vrnitev domov. Toda takih dni je le malo, saj moramo vsako vožnjo v celoti izkoristiti.
Da bi se drobljenje poti, in s tem obisk večjih kupcev, pokazalo tudi pri osebnem dohodku in ne le v obilici dela, je delavski svet tozda Commerce sprejel sklep, da bodo odslej šoferji nagrajeni tudi po številu obiskanih strank.
Predlog je bil dan, vodja avtoparka pa bo izdelal analizo o povprečnem številu strank, ki jih vozniki mesečno obiščejo zaradi dostave. Glede na to analizo bo tudi stekla stimulacija po številu obiskanih strank v mesecu.
Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Sodelujte v glasilu domače delovne organizacije'
Naj to simbolično darilo ne bo zaključek, ampak šele začetek našega nadaljnega sodelovanja, so želeli gostje iz Ria.
v_____________________________________________________________
C	'N
pomembna je lepa beseda
Le kaj mi tako zvoni v ušesih? Vraga, to ni v ušesih, to je ura! Ja, kaj danes ni nedelja? Kje pa, ponedeljek bo, zunaj je megla in najbrž hladno. Seveda, tudi avto mi slabo vžiga.
Brž v menzi pozajtrkujem kos kruha in skodelico prevročega čaja - in nazadnje še krona stvarstva, neizogibna in edina kavica, takoj, zjutraj in potem ves dan nič več, ker se je bojda ne dobi.
Pa kaj bi se trapil z nepotrebnimi vprašanji, kako pa drugi bifeji itd. Da ne pozabim, danes imam sestanek s predsednikom društva zaradi izleta in denarja. Ja, ja, denarja.
Nekdo mi gre naproti. Dobro jutro.
Zame je že dober dan.
Vidiš kakšen zaspane si, nekateri pa so tako pridni. Dobro.
Še eden gre. Dober dan.
Zdravo, precedi skozi zobe.
Hudiča, že spet sem ga polomil, imam pa res slab dan.
Še ven pogledam, kje je sonce. Lepa reč, dežnik sem pa doma pozabil. Pa kaj bi tisto, važna je lepa beseda.
JOŽE BRAČIKA
\______________________J