98 številka._Ljtihljatiai, v sredo 29. aprila 1896._ XXIX. leto.
SLOVENSKI MOD.
Uhaja vsak dan nveeer, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za a vstro-ogerske de2ole ta vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld. sa četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., cu četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko v <?, kolikor poštnina zaafta. Za oznanila plačuje bo od stiriatopne pet it-vrste po ti kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 19, Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlnvao p. n. uMiiuMivu uljudno vablne na nov* nnroOko, »Ure k« M pod« narednike pa, ka> lertm bo potoki« koncem meeeoa naročnina, prosimo, da Jo o pravem oaan peaove, da post-ljau|e ae prenrbn Im da dobo vae številke.
„SLOVENSKJ NAROD"
vejja ae L|abl)aaske narotuike brea poill|a-
n|a aa doaait Vse »eto . . .   gld. M'— I •'Viri letat   . .   gld. S**« Pol lota ...     «,    o*BO I Jeden meoee. 1-lO Sa pošiljanje aa dona ne raensa lO kr. na meaee« SO kr. aa eelr« leta. H pošli lanjent po pošti veljat Vse leto  . . .   gld. 15«—I Cearl leta . . . gld. «• — Pol leta ... S*— I J od en naeaee .    „ 1-40
■JfeT" Haroeaje oe lahko ■ vaakla dnevom, a h krat a oe mora poslati tndl naročnina, drnjraee ■e ae oslramo nn doticao naročilo.
Upravnistvo ..Slovenskega Naroda". Porotno sodišče v Gorici.
Iz (ilorice, 27. aprila.
Boj za čisto slovensko poroto v Gorici je znan čitateljem »Slovenskega Naroda4. Po zadnji izjavi pravosodnega ministra v poslanski zbornici bi človek mislil, da se mora na bolje obrniti. Toda pri sedanjem zasedanju se je to le deloma pokazalo. Predsednik Gorjup in Fleger sta razpravljala dovolj dosledno v obeh jezikih; to je nekaj, ali ne se vse, kar zahtevamo, namreč, da proti Slovencem morajo biti obravnave cisto slovenske.
Vse drugače je bilo poteklo sredo, o čemnr sem poročal brzojavno. Na zatožni klopi je bil Slovenec, ki sicer umeje za svojo potrebo dragi deželni jezik, pa ga zopet ne zna toliko, da bi lahko rekel: znam popolnoma italijanski. Naslanjaj« se na tako šibko podlago je predsednik Sbisa odredil izključno laško obravnavo in zagovorniku naravnost prepovedal, govoriti slovenski.
To dejstvo je silno razdražilo goriške Slovence; kaj takega ni nikdo pričakoval. Isti dan je br/.ojav takoj raznesel to neverjetno vest na vse strani; tudi ministru Gleispachu jo bil poslan odločen protest — popoldne pa jo že podal dr. Gregorčič ostro interpelacijo v državnem zboru,  katera sl6ve:
I^ivSrtek.
Bankirjeva hči.
iPovest, Bpiaal DragoS.) I.
Bilo je leta 18 . .
Služil sem kot jednolettii prostovoljec pri 9. lovskem bataljonu v mestecu B. Privajen sem že bil vojaškim nadlogam in težavam, ker sem imel prvo najfr-žavnejo polovico leta Že za seboj. Bdi smo trije prostovoljci pri istom bataljonu, dva Krunjca in jeden Čeh. Razumeli smo se mej seboj, kakor bi bili sinovi jedne matere; delili smo vse; kar je in&cl jeden, imeli smo vsi, kamor je šel jeden, tjekaj sta Sla droga dva. Sploh je vladala mej nami ljubezen, v resnici prava prijateljska ljubezen. In to je bilo de največ pri vsej družbi, bili smo vsi dobre volje; nikdar, naj ii»n je zadela še taka neprijetnost, ni nas zapustila dobra volja. Zlasti ćeb, vam je bil dobrovoljec, da mu ga ni bilo para. Če smo marširali, in se že nobenemu vsled utrujenosti ni ljubilo govoriti, je on še vedno šale sbijal, če je tudi komaj sopibal ped težo telečaka in puške. Sedaj je dregnil ■vojega utrujenega tovariši, ki j« komaj gazil po
„V interpelaciji, izročeni dne 12. marca t. 1., smo se pritoževali proti sestavi porotniških imenikov pri okrožnem Bodišču v Gorici, kateri ne odgovarjajo ne zakonu, ne namenu. V (ej interpelaciji smo se pozivali na interpelacije z due 9. decembra 1893., 10 decembra 1894. in 11. novembra 1895 , v katerih smo istotako, in navajajoči podrobnosti, se pritoževali radi protizakonitega postopanja pri sestavi teh imenikov. Njegova Vzvišenost gospod pravosodni minister je v svojem govoru dne 20. marca t. 1. potrdil, da pri porotnem sodišču goriškem vladajo jednake ali podobne nepravilnosti, kakor pri poroti v Rovinju. Isti je vrhu tega rekel: „Ni močnejšega, rekel bi, skoro dologočasoejšega prizora od porotne obravnave, pri kateri je treba tolmača. Vrbu tega imajo take obravnave to posebnost, da tolmači, z redkimi izjemami, ne poslujejo dobro Temu se pridružuje okolnost, da se zgublja glavna korist porote, namreč neposrednost utisov, izpovedb prič in obtoženca na porotnike, ob kratkem, zgublja se ustnost skoro popolnoma".
V prvo imenovani interpelaciji stavili smo z ozirom na porotniški imenik, ki obstoja za letos, na Nj. PrezviŠenost vprašanje, kaj hoče ukreniti, da za letošnja porotna zasedanja nerednost odstrani. Mislili smo si, da Njega" Prevzvisenost kaj ukrene, kar se sploh za letos pri tem stvarnem položaju da ukreniti, namreč, da ukaže, naj državno pravdništvo pri sestavi porot ruške klopi na to dela, da pridejo na njo le porotniki, ki so obeh jezikov zmožni, tako, da bi se mogle obravnave o slovenskimi obtoženci vršiti v slovenskem jeziku.
Temu nasproti nam pa dohajajo brzojavna poročila, da predsednik okrožnega sodišča Sbiea obravnavanje proti slovenskim obtožencem z zgolj slovenskimi pričami v slovenskem jeziku naravnost prepoveduje, porotnike samo v italijanskem jeziku zapriseza in zagovorniku dr. Staniču slovensko govoriti odločno prepoveduje
Z ozirom na to stavijo podpisani na Njega Vzvišenost gospoda ministra pravosodja vprašanje:
Ali  misli  nemudoma  kaj ukreniti, da se zapreci  pri  porotnem sodišču v Gorici sramotno po stopanje, ki razburja slovensko prebivalstvo in vse poštene ljudi?"
prašni cesti, sedaj sa zopet pošalil z rudečelično deklico, ki nas je srečala na cesti, ali pa je začel peti kako češko narodno pesem. — Posebno je bil pa zabaven v gostilni. Kamor smo prišli, povsodi so nas vabili, da naj kmalu zopet pridemo, ker on je znal postaviti vsake mu človeku besedo in ga zual pridobiti zase.
Zahajali smo po navadi po dokončanem dnevnem opravilu ven iz mesta v gozd na sprehod, kjer je stala prijazna gostilna, kamor so prihajali poletu in pomladi tudi drugi meščani. Mi smo laradi tega že radi zahajali tjekaj, ker je bil ravno pripraven sprehod in pa ker v ono gostilno niio zahajali častniki, v kojih družbi se nismo mogli prosto gibati. Imeli smo že svojo mizo, pri kateri se nam je takoj naredil prostor, če bi bil slučajno kdo drugi tam sedel. Komaj so nas že zvečer pričakovali gostilničar in gostje, ker mi smo, ne da bi se ravno hvalil, ali vendar, mi smo naredili v gostilni pravo življenje. V sobi stal je poleg naše mize klavir, na kateri je znal Oh jako dobro igrati. Vsakikrat, kadar smo prišli, bila je godba, ples in petje. Bilo je nekaj gostov, s katerimi smo že prav po domače občevali, kakor bi bili že Bog si ga vedi od kedaj znanci.
Tukajšnji „Corriere" se zelo čudi tej hitrosti in vsklika: „C o m e son pronti!" Ali naravnost bolestnim vzdihom naznanja, da je minister še isti dan naložil brzojavno opravičenje predsedniku okrož. sodišča. „Corriere" pravi, da Slovenci so hitri, odločni; ako bi Lahi imeli le stotine te odločnosti, šlo bi vse drugače. (Kako neki? Ali je mogoče, da bi šlo še slabše ? f)
„Soča" od petka je priobčila na pravosodnega ministra odprto pismo, v katerem slika letošnje porotno zasedanje in zahtova zdravila v zmislu ministrovega govora v drž. zboru dne 20. marca. .Soča" je ostro žigosala i sodno osobje i državnega pravdnika; o predsedniku okrožnega sodišča je rekla, da je povsem nesposoben za svojo službo, a da ima že 45 službenih let, vsled česar bi se Že lahko umaknil sposobnemu možu za tako odgovorno službo v deželi. Tu smo zelo radovedni, kaj ukrene minihter v tej zadevi.
Državni zbor.
Na Dunaji, 28. aprila.
Nemška levica se je dala ukrotiti. S kakimi grožnjami ali obljubami jo je grof Badeni ukrotil, to je še tajno. Včeraj bo bili levičarji še vsi pripravljeni, onemogočiti volilno reformo, zvečer pa se je njih klub po dolgi in jako burni razpravi odločil, glasovati za vladni načrt. Pač pa so obelodanili komunike, v katerem se zrcali vsa njih togota, da je bil dr. Lueger poklican k cesarju. Razmerje mej Badenijem in nemško levico je postalo jako napeto in ni izključeno,  da se dogodi kako presenečenje.
V današnji seji se je najprej končala razprava o čl. 11. zakona o volilni reformi.
Generalni govornik contra, Pernerstorfer je rekel, da bi moral predlog glede direktnih volitev prav za prav dobiti dvetretjinsko veČino, ker po programu niso zanj samo Mladočehi, protisemitje in nacijonalci, nego tudi levičarji. Vzlic temu se predlog odkloni, ker so Poljaki proti njemu, in ti so proti \sakemu kulturnemu napredku. Ministerski predsednik se zna hrabro umikati in spore poravnati, tudi z nekonstitucijonaluimi sredstvi. V Avstriji doseže tisti največ, kdor ne oJueha. Kdor je energičen je respektiran iti kliče se v avdijenco k
Bilo je zvečer sredi maja meseca.
Sedeli smo zopet vsi trije pri naši mizi in srkali pivo. Sedelo je v sobi več meščanskih rodbin, ki so bi privoščile krasen pomladni sprehod in so prišle dihat sveži gozdni zrak in pa mrzlo plzensko pivo zavživat. Vsi so bili veseli, da so se otresli dnevnega dela in da so prišli na prosto.
„Khj, gospod ftepa, danes ne boste igrali na klavirju, gospoda komaj čaka", nagovori živahna točajka Čeha in postavi čašo penečega piva predenj na mizo.
,. k..ko ste žeuBke, zmirom hočete, da bi vam igral in pel in zabavo delal, če vaa pa vprašam, če me imate kaj rade, pa vselej pravite, da nič."
.Saj me še nobenkrat prašali niste, ali se vam bom sama ponujala, kako ste čudni", nasmeje se živo točajka in pri tem se ji zasvetite dve vrsti ko sneg belih zob mej rudečimi ustnicami.
aOho ponujali, kaj pa še, ukradel bi vas precej, če bi ne bilo toliko ljudi".
„Potom bi vam pa še „špangetf dali, če bi mene kjn zaprto dobili pri vas, kadar bi bile vizite*.
„G) za vas bi zmirom rad „ftpanga" držal. — No pa saj vem, da z vami ni nič, saj jih imate že cel tucat, kakor Ribničan žlic".
cesarja. Tudi pošteni prijatelji volilne reforme se zanjo ne morejo ogreti, če so ne upeljejo direktne volitve. Končno je govornik neusmiljeno podajal grofa Dziedaszvckega in sploh poljske poslance.
Poročevalec minoritete dr. Brzorad je po-lemizoval s poljskimi govorniki, očital minister-skemu predsednika, da ni povedal, je-Ii za direktne ali za indirektne volitve, apoetrofiral levičarje, da zatajujejo svoje prepričanje in poživljal vse tiste, katerim je za to, da pride prava volja prebivalcev do veljave, naj glasujejo za direktne volitve.
Po raznih popravkih prešla je zbornica na glasovanje, Brzoradov predlog, naj bodo volitve v vseh kurijah direktne, se je odklonil s 139 proti 121 glasom, Kaiserjev predlog, naj se voli v kmetskih občinah direktno, se je odklonil s 145 proti 88 glasom, isto tako so se odklonili vsi drugi preminjevalni predlogi in se je vzprejel vladni predlog.
Zbornica je potem koj začela razpravo o drugem zakonu glede volilue reforme.
Pri dveh določbah se je unela daljša razprava. Pri §§ 8 a in 8 b je dr. S1 a v i k predlagal, naj bo volilni kraj vsak kraj, ki ima več kot 200 prebivalcev, pri § 9 a pa se je štajerski konservativec Hagenhofer oglaail zoper volilno pravico poslov, dočim se je dr. Kron a we t ter potegoval za vo-liloo pravico žensk. Razprava o tem paragrafu se bode nadaljevala v prihodnji seji. Slavikov predlog je zbornica  odklonila  in vzprejela vladni predlog.
Prihodnja seja bo jutri.
* * •
Gospodska zbornica je imela danes sejo, v kateri je razpravljala o penzijskem zakonu. Glede pokojnin vdovam, katerih možje so bili uradniki I.—III. čin. razreda, se je sklenilo, premeniti dotični sklep poslanske zbornice in tem udovam določiti pokojnine 3000 gld. Ostali del tega zakona se je vzprejel brez premtmbe. Zakon se vrne zdaj poslanski zbornici, katera se v interesu uradnikov gjtovo ukloni v gospodski zbornici sklenjeni pre-membi.
V I Juh U **li I, 89 aprila.
Avstroogereke pogodbe obnovljenje. V nedeljo bil je v Budimpešti velik tabor, na katerem ne je razgovarjalo o avstroogerski pogodbi. Taboru sta predsedovala Gabrijel Ugrou in Franc Kossuth. Ta tabor je bil obilno obiskan, če tudi je močno dež lil. Vzprejela se je jednoglasno resolucija, katera zahteva, naj se takoj odpove carinska in trgovska pogodba z Avstrijo in osnuje samostojuo ogersko carinsko o<emlje, da se osnuje samostojna ogerska narodna banka in da se zavrnejo vse zahteve o povišanju kvote.
Ogerski državni zbor razpusti se baje v maju in bodo v juniju nove volitve. Vlada menda zaradi tega hoče sedaj razpustiti državni zbor, ker po slavnosti tisočletnih* pride baje na Ogerskem do velicega gospodarski g* poloma, kakeršen je bil po razstavi 1873. leta na Dunaju. Tak čas bi pa ne bil ugoden za volitve. O tem bližajočem se polomu se že dolgo piše po listih.   Nam se dozdeva,
da se te govorice nalaSČ razširjajo, da bi dokazali svetu, da gospodarski Ogerska ni dosti napredovala, in jej torej ne gre nakladati z novo pogodbo večjih bremen. Morda šs celo nalašč uprisore kak navi* dežni polom. Midjari so zviti. Posebno je pa ugodno na Ogersksm to, da sta prav za prav vlada in opozicija jedini in poslednja večkrat opravlja le vladne posle.
Ogerska tisoči e t nioa. V soboto je v ogerski gospodski zbornici bila slavnostna seja, v kateri se je posvetovalo o načrta, s katerim se ovekoveči ogerska tisočletnica. Tudi pri tej priliki se Madjari niso mogli vzdržati napadov na krono. Baron Dezider Pronay se je izpodtikal nad tem, da kralja ni k tej slovesni seji. Pri slovesni priliki mora kralj priti v parlament. Pri kronanju mora kralj priti v državni zbor. Tisočletnica države je važnejša kakor kronanje, in bi torej kralj moral priti v zbor. Ogerska je še vedno v onem položaju, kot je Že štiri in pol stoletja. Narod ae je sicer ohranil, dasi se napada od strani, od katere bi pričakoval pomoči. Ministerski predsednik je zavračal te napade na krono, pa ne s posebno odločnostjo. Nepovoljno mu je vender vsekako bilo, da se je krona v gospodski zbornici napadala.
Srbija in Ogersko. Srbi se ne udeleže ogerske razstave. Tako je sklenila srbska vlada Povod temu sklepa je to, da ogerski vladni listi napadajo in grde Srbijo, da ogerska vlada preganja ogerske Srbe in da se na Ogerskem zlorablja srbska zastava. Poslednja pritožba je pač iz trte izvita. Zastava, ki se na Ogerskem razobeša, je zastava srbskega vojvodstva, ki pa sedaj pripada Ogerski. V Budimpešti so jako nevoljni, da se Srbi ne udeleže razstave. Posebno Madjare jezi, ker se imajo bati, da se tudi druge balkanske državice razstave ne udeleže. Rumuni in Bolgari tudi niso naklonjeni Ogerski. Madjari so vedno se nadejali, da razširijo svoj upliv po vsem Bilkanu, a sedaj pa vidijo, d i nikjer zanje ne marajo.
Revizija srbske ustave. V kratkem se snida komisija, ki bode izdelala načrt novi srbski ustavi. Ta komisija bode sestavljena iz 16 članov iz 4 radikalov, 4 liberalcev, 4 naprednjakov, in 4 nepristranskih zastopnikov krone. Govori se, da kralj Aleksander želi, da se u peljeta dve zbornici. Poleg narodne skupščine, naj bi bil voljen senat, kakor je v Romuniji. Volilna pravica za zbornico bi bila jako obširna, volilna pravica za senat pa bode omejena. Tak parlamentarizem daje nekako jamstvo proti preradikalnim sklepom, če zbornica poslancev kaj nepremišljenega sklene, se pa upre gorenja zbornica. Že pokojni Thiers je trdd, da se parlament z jedno samo zbornico še ni nikjer dobro obnosni. V kulturnih drživah imajo povsod po dve zbornici. |
Proti civilnemu zakonu so katoliška stranka in konservativci na Nemškem začeli hu 1 boj. Priložnost so dobili zato pri posvetovanju o novem državljanskem zakoniku. V dot'čnem odseku so stavili svoje predloge, a veČina odsekova se je izrekla proti njim. Pa tudi večina drž. zbora bode najbrž dotične predloge odklonila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. aprila.
— (Občinski svet) bo imel v četrtek, 30. aprila ob 6. nri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Poročilo odposlanstva k gospoda deželnemu predsedniku o izvršitvi prejetega naročila. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji za dovoljenje izknjiibe neke služnosti na Zeschkovih dedičev zemljišči v Dolgih ulicah. IV. Policijskega odseka poročdo o prebivalcev Poljanske ceste prošnji za radarsko stražnico. V. Stav-binskega odseka poročilo: 1. o nadaljevanji kanalizacije na Rimski cesti; 2. o prošnji za odobrenje spremembe razdelitvenega načrta glede srednjega bloka Dečmanovega posestva ob Poljanah; 3. o ponudbi za nakup stavbinske parcele II. 3. ob Tržaški cesti; 4. o določitvi stavišča za poslopje obrtne šole. Tajna seja : Poročila pomožnega odseka, odseka za odkup zemljišč, užitninsktga ravnateljstva in stav-binskega odseka.
— (Dobrodelne predstave.)  Nocoj se bo vršila prva dobrodelna predstava na korist „Joseti namu". Ustopnice so že davno vse razprodane. K predstavi ni treba priti v slavnostni obleki, kakor je bilo pomotoma povedano.
— (Vojaško vesti) Predvčerajšnji naredbeni list  za c. in kr. vojsko razglaša avancement za mesec maj.   Pri domačih  polkih  so imenovani in sicer:  Julij C a vali ar polkovnikom  pri  27. peš-polku v Ljubljani, Josip G res sel podpolkovnikom pri   17. pešpolku,  Rajmund Gat ti   17. pešpolka majorjem pri 11. pešpolku.   Stotniki prve vrste eo imenovani: Peter Cera nič 27., Milan Grubič97. in Vendelin  pl Colerua  17.  pešpolka; stotniki druge vrste:  Kaiol Witzler 97., Rajmund Udy. Karol pl. Kantz, Hugo Schnepfleitner in Rudolf Stoger 27., Ivan Trampuš 47. pešpolka; nadporočniki: Bogdan Vitas, Ozvald pl. Eecher, Ivan Jangbauer, Anton Hl a v a, in Karol Kro-likiewicz 97., Viktor Braun, Martin Mayr in Ferdinand M a 1 c he r 17., Heribert M are besani in Maks Samnier 27. pešpolka.   Pri lovcih imenovan je Feliks VVodiczka stotnikom prve vrste, Lorenc Čovin stotnikom drage vrste, Ladovik pl. Wtlrth nadporočnikom, Ivan Zamolo in Herman Ortk pa poročnikoma — vsi pri 7. bataljonu. Pri tukajšnjem topničarskem polku postal je Hugo vitez Larisch stotnik prvega reda.   Polkovni zdravnik Karol Vrečar 7. lovskega bataljona imenovan je štabnim zdravnikom  pri   mestnem   poveljništvu v Gradcu, otlcijal prvega reda in predstojnik vojaškega preskrbovališča  v Ljubljani, Adolf Brabetz, pa upraviteljem tukajšnjega preskrbovališča.
— (Rudeči križ.) Dne 28 t. m. imelo je deželno pomoč no društvo Rudečega križa za Kranjsko svoj redni občni zbor pod predsedstvom 1. podpredsednika ces. svetnika g. Ivana Murnika. V svojem nagovoru je omenjal predsednik posebno delovanja društva ob potresni katastrofi Kako blagodejno je deloval „ Kadeči križ" ob potresu, je slehernemu znano. Od vseh strani j se je čul glas hvaležnosti. Tudi h vitli pokrovitelja namestnik .Radečega križa",
Dalje v prilogi. *&Sft
Po tem prepiru s točajko sede Čeh h klavirju in prične igrati vesel valček, točajka pa hiti k sosednim inizam gledat, kje je treba njene postrežbe.
Ni bilo dolgo, že se je vrtilo vse navzkriž po nobi, vesele meščanske hčerke so komaj čakale, da sem jih zašel sukati. Tudi drugi Kranjec pričel se je vrtiti po gladkih tleh z lepo deklico. To vam je bil ples, skoro se niso noge dotikale tal Ves v ognji plesal nem h krasno osemnajstletno zlatarjevo hčerko z glavnega trga, kakor povodni mož v Ljubljani ob bregu z Upu Uršiko.
Bes ga lopi, kar nenadoma utihne klavir, kakor bi odrezal.
„Sto vragov ali ti je stopil krč v roke, da ne igraš naprej? zakričim nad Čehom, ki je sedel pri glasovirji, ne da bi mignil s prstom, na obraza pa se mu je videl globok strah.
Ozrem se po sebi, ker je postalo nakr.it vse tiho, iu zagledam mej vratim stotnika. Robato sem odrinil od sebe nežno plesalko in ntal kakor ukopan na mestu, a čudne misli so mi jele rojiti po glavi. Membrana reč, kaj pa bo? Špange, kaj druzega, boljšega; čez uro smo že v gostilni, vojak je že davno odtnbil deveto uro; dovoljenja pa tako nihče i/mej nas treh ni imel čez uro ostati zunaj vojaš niče. In če bi bil naš stotuik tak, kakor so drugi,
O ž njim ni bilo nobene šale. Če si ga nekoliko zdražil, je klel, kakor Madžar, po vseh notah in glasovih, v vseh jezicih sveta. Sploh se je reklo o njem, da on v jedni uri več nakolne, če je razdražen, kakor sh v desetih cerkvah v jednem letu namoli. Smejal se ni nikoli; ampak gledal je mrklo vsacega, ki je stopil predenj, kakor bi mu bil hotel pregledati vse rebra, žile in kosti. In če si mu količkaj napačnega naredil, zagromel je nad teboj, kakor sivi oblak.
„Kaj ga je vrag prinesel nocoj semkaj; saj ga še nikdar ni bilo?" vpraševali smo drug druzega plašni kakor zajci v repi.
„Soda j je že, kar je; udajmo se v božjo voljo in voljo stotmkovo, naj 2e bo, kar hoče", hrabri sebe in naji čeh, ki še ni bil glave popolnoma izgubil.
Stotnik si odpaše počasi sablu in jo obesi na klin, kamor natakne tudi kapo, in se ozira, kam bi se najpripravneje usedel.
Vbere jo proti naši mizi; „ Sedaj le pa bo, kar bo", mislimo si potihoma; »morda nas bo kar po pasje domov spodil, ali pa Bog ve, kaj še".
Sede k naši mizi. Četrt cvička naroči točajki. Molčali smo vsi.
Kakor oblak visel je nad nami, meril nas je z očmi vse od kraja.
„Koliko pa bo nocoj že ura?" pretrga slednjič stotnik molek.
„Jsdnajsta menda teče, Če ni ta-le na nteni prehitra, svojo sem pa pozabil naviti", odgovorim jaz boječe.
.Pozno je že, in vi ste še tukaj V Imate dovoljenje ?*
„Ne, gospod stotnik".
„Ne . . zategne atotnik, »potem pa lahko še dalje ostanete tukaj, saj kazen vam že tako ne odide". Po teh besedah sprazni kozarec in si obriše dolge brke.
„Gospod   stotnik   pokorno prosim, oprostite nam. Mi se nismo mislili toliko časa zadržati tuka ali druščina je tako nanesla", oprašča se Čeh.
„Že dobro", — pokima stotnik, »v gostilni ne bo raporta. Vi znate igrati na klavir, kakor seui ravno čul, ko sem vstopil".
„Da gospod utotnik".
„Torej zaigrajte če znate, a kaj lepega. Če boste dobro igrali odpustim vam kazen", povzame stotnik.
„Hej, brate poskusi svojo umetnost, morda nas izlečeš iz zagate. Udari po strunah, kar najlepše znaš", nagovarjava ga midva. (Dalje prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" 8t 98, Ani 29. aprila 1896.
gospod:nadvojvoda Karol Ludovik e« ja v posebnem pisma na družbeno predsedstvo pohvalno izrazil o delovanju družbe v minolem Ista, posebno je na glašal njeno delovanje ob potresni katastrofi v Ljubljani in pa ob nevarnosti kolere v Galiciji in za to delovanje vsem svojo najtoplejšo zahvalo in popolno priznanje izrekel.  Za po potresu oškodovane prebivalce v Ljubljani in v okolici je dalo deželno j orrtočno društvo za Kranjsko 1400 gld. Podružnica v Krškem je darovala 10O gld. za po potresa prizadete prebivalce in 100 gld. za po požaru v Toplicah pri Novem mesta ponesrečene. Predsednik metliške podružnice gosp. dr. vitez Savinšek nabral je za po potresu prizadete Ljubljančane34 gld. 50 kr. Diu&tvu došlo je od bratskega društva v Celovca 120 gld. in od »Srbskega Rudečega križa" v Belem-gradu"   144 gld. 15 kr. s prošnjo, da se zneski razdele mej po potresu oškodovane prebivalce. Od teh zneskov dobili so:   3 invalidi po 10 gld., 2 udovi po 10 gld., 2 invalida in 1 vdova po 8 gld., 1 vdova 7 gld. 50 kr.,  1 vdova 7 gld. 15 kr., 6 vdov po 7 gld., 1 invalid 7 gld., 2 vdovi in 1 sirota po 6 gld. 50 kr., 2 invalida po 6 gld. 50 kr., 1 invalid 6 gld., 3 invalidi po 5 gld. in   16 vdov po 5 gld. Za društvene namene darovali so tudi v psteklem leta: kranjska hranilnica 300 gld. in deželni zbor 100 gld.   Dalje je društvo prejelo dar 100 gld. od pokojnega barona Rudolfa Apfaltrerna. Konoi leta 1895  imelo je društvo 3 častne, 210 rednih iu 3 podporne člane. Društveno premoženje znaša 13.219 gld. 53 kr,  v gotovini in v hranil-čičaih knjižicah in 565 gld. v vrednostnih papirjih in srečkah. Ker sta se dve podružnici v II. Bistrici in v Vipavi zaradi neugodnih lokalnih razmer razšli, ostane is 15 podružnic.   Te imajo 500 članov in 5548 gld. 54 kr. premoženja. Na predlog predsed-nietva izrekel je zbor vsem pospeševalcem društvenih namer najtoplejo zahvalo, posebno pa še: Zveznemu  predsedstva „ Rudečega križa"  za podporo, katero   je   dražba   naklonila   ob  potresu deželi kranjski, slavnemu  deželnemu zboru in kranjski hranilnici sa darila, odposlancem zadružnega zbora, ptegledovalcem  računov in  vsem tukajšnjim časnikom.
— (Generalno ravnateljstvo cesarske kraljeve državne železnice iu nemški „Sohulver-•in".) Nemški BScaulverein" je agresivno društvo, Čigar namen je, ponemčevati slovansko mladino. S pomočjo pruskih mark, katere mu dohajajo v obilni množini, ustanavlja svoje zavode in gradi nemški mast do Adrije. Ko bi se v scbulvereinske zavode vzprejemaii samo nemški otroci, bi temu društvu nič ne ugovarjali, ali ker lovi vanje slovanske otroke, se ran moramo ustavljati z vso odločnostjo. Vrh tega ima nemški „Schulverein", kakor se je v držav nem zboru ie obilekrat dokazalo, velikonemške, Slo vatiom in Avstriji sovražne politične tendence, vclic temu pa uživa protekcijo izvestnih visokih krogov Tej protekciji se ima tudi zahvaliti, da je ces. kr generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic dovolilo udelsinikom občnega zbora .Schulvereina", kateri se bo vršil dne 25. in dne 26. maja t 1. v Brnu posebne olajšave, kakeršnih nobeno slovensko drnštvo Še ni postalo deležno. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih železnic je namreč, kakor se nam poroča z Dunaja, izdalo vsem podrejenim železniškim ura dom sledeči okaz: Nr. 6939 ex 1896:  Die k. k. Gen.-Direction bat den Theilnehmern an der am 25. nnd 26. Mai d. J. in Brilan statttlndenden Ilaupt-versammluog dea Dautschen Scbulvereines die Be nutzang der S c b ne 11 z 11 g u , insoferne dieselben Wagen der betreftenden Glasse ftibren, gegen Losung von enteprecbenden Personenzugs - Fabrkarteu bfcVfdligt*. To je z ozirom na dolgo pot iz Ljubljane v Brno jako velika olajšava.   Kar se je dovolilo nemškemu »Schulvereinu" se ne bode moglo odreči drugim društvom — tako vsaj upamo — naj si torej slovanska društva zapomnijo ta slučaj in Be o priliki po tem ravnajo.
— (Nezgoda na dolenjski železnici.) V
šentanekcm tunelu mej postajama Trebnje in Mirna-peč, bi se bila te dni skoro primerila velika ne sreča. Štirje delavci so se na železniškem vozičku peljali skozi predor. Ko so priih do srede tunela, dohitel jih je vlak. Delavci so pač upili na vse grlo, a strojevodja jih m slišal. V zadnjem hipu, ko je b la lokomotiva ae prav blizu vozička, bo delavci skočili na stran in se pritisnili k zida. Loko-motiva je zadela ob voziček in ga zdrobila. Strojevodja je ustavil hitro vlsk, a mej potniki je zavladal nepopisen sirah, tem ve<.-ji, ker je tunel zavit, tako, da s n< bene stkani ne prihaja vanj nič svetlobe.
Užgale so se plamenice in odstranili ostanki zdrobljenega vozička, potem pa je vlak nadaljeval svojo pot — (Iz Sk6fjeloke) se nam piše: Narodna čitalnica  v Skofjiloki priredila  je  minulo nedeljo dne 26.  t. m. v svojih   prostorih   veselico, koja se   je   v  vsakem  oziru   sijajno  obnesla. Prod-stavljal se je „Luinpacij Vagabund"  burka (v treh dejanjih) s petjem, v koji se je najbolj odlikoval g. Armič, čevljar Kueftra, tako da mu je mnogobrojno občinstvo po vsej  pravici   prirejalo burne ovacije. K popolnemu uspehu njegove uloge pri izvajanji pevskih točk pripomogel mu je njegov polui bas, tako da ga ne moremo dosti prehvaliti. Gosp. Kramar je kot krojač Klopčič zop t pokazal svojo komično žilo. Vzridoščeni po-duS.ili smo tudi gosp. V. Sušnika, mizar Lim, ki je svojo nalogo Častno rešil.   Pohvalno omeniti nam je nadalje tudi gosp. Prem k a in gosp. Gazela, katero tudi gospice in drngo igralno osebje,  kakor je  po svojih močeh pripomoglo k sijajnemu uspehu predstavljane burke. Tukajšnji godb m kvartet je pod vodstvom goap. Sadarja mej pavzami občinstvo kratkošasil z uličnimi točkami. — Po  predstavi pričel se je ples, pri katerem so tudi dične loške gospice pokazale vso svojo izurjenost in gracijoznost.   Vse občinstvo je bilo prav zadovoljno in gotovo ostane ta veselica v trajnem Bpominu vseh udeležnikov.
— (Zanimivo.t V popolnilo današnjega našega članka naj povemo, da sta goriškemu porotnemu sodišču predsedujoča sodna svetnika Gorjup in Sbi;a Blovenske obtožence (tudi omikane) dosledno „ tikala", laške obtožence pa takisto dosledno vikala.
— (Umrl) je v Trstu bivši mnogoletni župnik rojanski g. Viljem Thaller, velezaslužen rodoljub in vrl duliovnik v starosti G8 let.   Bodi mu z*-ni ljica lahka 1
— (Razpisane službe) Za agende melijoia-cijskih naj rav na Kranjskem, posebno za one oskrbovanja km-takih občin z vodo bode nastavilo poljedelsko ministeretvo inženerje s plača oi 1400 gld. do 2O0O gld. (po zmožnostih in dosedanjem slažbo-vanju prosilca). Ta plača se po daljšem uspoanein službovanju tudi povekša. Odpoved pollelna. Prošnje do dne 15. junija poljedelskemu mmisterstvu. Zi-bteva se poleg potrebne tehniške kvalifikacije znanje jednega slovanskega jezika. — Pri okr. sodišču v Kočevju pisar, vešč obeh deželnih jezikov, s plačo mesečnih 30—33 gld. Prošnje do dne 5. nvija istotja — Na jednorazrednici v P od ragi pri Vi pavi mesto učitelja in voditjlja z dohodki IV. plač. rarreda. Prošnje do dne 7. maja okr. šol. svetu v Postojini. _
i kjer so mu stregli in ga skrbno negovali, ker jim 1 je obljub:.v;tl , da jih ne pozabi pri sestavljanju oporoke. Predno pa je starec napravil oporoko, je umrl, in ti s k um je vzel njegovo zapuščino. Rečena rodbina je vložila prošnjo na regenta, naj se jej i; bogate zapuščine vsaj nekaj nakloni in je po milosti regenta iu s privoljenjem finančne uprave dobila vse, kar je starec zapustil.
* (Roman siromašnega dekleta.) Dvajsetletna Sperlicli na Dunaju, poštena in pridna dekla, se je pred dobrim letom eeznanila z nekim ttpetarjem Sattlerjera, kateri jej je obljubil, da jo vzame za ženo. To razmerje je imelo posledice. Dekle je sililo ljubimca, naj jo vzame, ta pa jo je tolažil, češ, Daj počaka, da ee njegovo razmere zboljšajo. V tem je pa dekle izvedelo, da je Sattler oženjen in oče pete ib otrok. Dekle jo koj ustavilo vsako občevnje s Sattlerjera, ta pa je ni pustil v miru. Ko je končno sprevidel, da je ves njegov trud zaman, rodila se je v njem grozna nakana: preprečiti za vb« I. i, da bi dekle koga drugega ne vzela. Počakal jo je za nekim oglom in jo polil s hudičevim oljem, potem pa ostanek olja popil. Dekle je po obrazu strahovito opečena in se je bati, da ne okreva. Tudi Sattler je tako opečen, da je v največji nevarnosti.
* (Rahločutna policija) skrbi za javno varnost mesteca Dtdraenhnrst v slavni nemški državi Oldenburg. Tudi oodotni socijalisti so sklenili prirediti dne 1. maja velik sprevod. Visoka policijska ob'ast je predloženi program odobrila, a s pristav-kom, da žene in dekleta ne smejo ta dan nositi
udečih solnčnikov in rudečih nogovic.   Pa ne, da bi oldeuburški biriči hoteli upeljati vizitacijo nogovic?
* (Iz malega prepira — velika nesreča) V Otipple C seka v državi Kolorado sta se v garderobi onlofuega gl-dttli.sča dve igralki sprli zaradi nekn malenkosti. V jezi je jedna vrgla gorečo svetilko na drugo. Svetilka se je razbila in nastal je og^nj. ki «e je vsled vetra čudovito hitro razširil n upepelil ne samo gledališče, nego še 156 hiš. Škoda znaša poldrugi milijon dolarjev.
* (Ogerski domobranski minister baron Fejervarv) je imel že zopet dvoboj. Mož zna izvrstno sukati meč in vzprejema vse pozive na dve-boj, katerih je imel tekom nekaterih mesecev že nad dvajset. Uzrnkt dvobojem so tiste nečuvene umazanosti, katerih je bii minister javno obdolžen, katerih pa še vedno ni ovrgel. Starejši Ljubljančani se bojevitega ministra dobro spominjnjo. Bival je pred kakimi 25 leti dlje časa v Ljubljani in sicer kot stotnik generalnega štaba.
* (Konec tridesetdnevnega posta) Prosto voljni stradalte Giovanni Succi, ki je na Dansji obudil toliko pozornost je v ponedeljek srečno dokonča? svoj tridesetdnevni post. V teh 30 .lu- b, katero je prestradal, ne da bi imol kaj jesti, je b 1 ves čas pod strogim nadzorstvom in ni nič drugega zavžil, nego neke vrste mineraličnib voda. Tekom posta je Succi shujšal za 14 klg. in postal za tri centimetre manjši nego je bil pred postom. Succi je zdrav in ju toliko, kolikor kak sestradan volk. Dunajčanje ga hodijo zdaj prav s tisto radovednostjo gledat, kakor za časa posta. Succi je s prostovoljnim stradanjem toliko zaslužil, da je za nekaj let preskrbljen.
* (ljubosumen soprog kot napadaleo.)
Mizarju Janezu Zborniku na Dunaju ne je pred leti prav dobro godilo.   Prod petimi leti pa je zašel v slabo družbo in prišel na kant. Ž*na njegova si je napravila   m In   kramarijo,   s  k.ttero živi  sebe in Bvoje otroko, inoŽ pa dela kot pomočnik, kadar ima kaj  dela.    Moža je jezilo,  da  ne more z dohodki gospodariti hakor  bi rad in vrh tega  je bil tudi ljubosumen, dasi je žh 25 let poročen a svojo ženo m ima troje otrok, katerih najmlajši je star 15 let, najstarejši pa 20 let. Včeraj se je z ženo spri. Prijel jo je za vrat in ustrelil nanjo z revolverjem, a j*j ranil  mimo  uho.    Na to je ženo podrl na tla in novic pomiril nanjo, a neka slučajno doSla sosedi ga je pahnila na stran. Žena je utekla, a mož je hitel za njo in jo novic napadel. Ljudje so ga pali ml i od žen«. Ko je prišel redar, j« mož bežni, ljudje pa za njim. Moj potom in predno so ga relarji pri jeli, je mož ustrelil na svoje preganjalca a ni ni kogar zadel.
* (Redka velikodušnost) Primerilo se je že mnogokrat, da so se zasebniki • 'kazali kot veliko dušni in radodarni,  ali da bi bila finančna uprava se kdaj prostovoljno odrekla  večji svoti, katera jej je pripadla, to so jo doslej menda prvikrat prime rilo.    V Avstriji seveda ne;  naša  finančna uprava ne pozna   nikako f-entunentalnoHti.    Na Bavarskem pa bo jo to zgodilo in sicer tako-le:    V Furthu je umrl star samec in zapustil lepo premoženje okrog lih 50 000 mark. Mož ni imel ni otrok ni sorodnikov in njegovo  .met je  je pripadlo Ink umi.    Mož pa je mnogo let živel pri nski siromašni delavski rodbini
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
Darila s
— Podporno društvo za slovanske viso-koBolce na Dunaju prejelo je za Inji mesec od raznih  strani j   lepe  darove:  Slavni   deželni zbor kranjski daroval je 200 gld.   Odličen rodoljub v Ljubljani,   ki   n-   želi biti imenovan, pristopil je društvu kot ustanovmk b 50 gld.  Iz Maribora so darovali: Prevz knez in škof dr   Mihael Napotnik (društveni ustauovnik) 10 glJ. Gd. France Dolenc, trgovea 9 Mariboru je o veliki noči poslal 126 gld., katera po darovali: Slavna posojilnica v Mariboru 40 gld , gd. dr. Jernej Glančuik, odvetnik in društveni ustanovnik, 20 gld; po 3 gld.  so darovali: g, Henrik Bobrsioei  c. kr. ravn&telj učitehšču, vČ. g. dr. Ivan Mlaknr,  vodja  semenišča itd., vč. g. dr Herg, stolni dekan; po 2 gll.: g dr. Ferdinand Dorninizuš, odvetnik itd., g. B rnard Jentl, proku-rist, vč. g. Jož. Ž danšek, prof. bogoslovja, vč. g. Franc Simonič, utolni kaplan, vč  g. Jakob Bohinc, stolni  kanonik,   vč. g   dr. Jožef Pajek, kanonik, vč. g  dr   Ivan  Križamo,   kanonik  itd., vč. g. dr. Martin  M:\tek.  podravnatelj  bogo.slovuice itd., vč. g dr. Anton Mt-dvtd, prof. veroznanstva, g France Dolenc, trgovec in  neimenovan;  po  1 gld. pa so darovali: gg  Pavi Simon, tajnik posojilnice, Jož. Rapoc, posestnik, dr. Feliks f\rk, (društveni ustanovnik) zdavuik, J.tnko Košan, c. kr gimn. prof., Simon Goričnik, c. kr. tin. svetnik, Alojzij Hikovec, ielemiški madnik, J. Pavlic, c. kr. poštni kontrolor, M J  Kerati nadu-iteli itd, Fr. Uolašek, trgovec, J os. M l^er, trgovec  Fr. Hočevar, vinski trgovec,   slavna  tiskarni  sv. Cirila;   vč. gg. France Korošec, pref«kt v semenišču, Matej Štrakel, komi vikarij, Fr. Simonič, stolni kaplan, Anton Cestnik, korni vikarij.  dr   Alojzij  Mpško,  prof bogoslovja, J   llribertnk, J. Malo č,  računski  revident, Alojzij Zver, duhovnik : gg   Blaž Matek, c. kr. gimnazijski prof., Ivan Krpplvnik, c. kr. gimnazijski profesor, dr. Vladimir Ž'tek, J Fontana, trgivec, dr. J. Terč, zdravnik,  vč.  gg   Karol  Hribovšek,   kanonik itd.. Lud. Hu lovernik, stolni vikar, Jak. Tajek, c. i. kr. vojni kaplan, Jak. Kavčič, gimnazijski veroučitelj, slednjič gg. Janez Majciger, c. kr. prof., dr. Janko Bezjak, c. kr. pnf., dr. Frančišek Vovšek, c. kr. dei, «od. svetnik (društveni ustanovnik), Jož. Perko, železniški uradnik, vč. g. dr. F. Hrelich, učitelj ve-ronauka, g, dr. Fr. Ridaj, c  kr. notar itd.,  g. dr. J. Glaser, veleposestnik in odvetniški ktndidat. — V   Konjicah   sta   darovala:   Rodoljubna učiteljica Mdka  rimat 2 gld   in dr. Ivan  Ru lolf, odvetnik 5 gld — Iz Lutomora je duištvu  poslal g. dr. Anton Mih ali': 14 gld., katere so darovali gg. : Nabiralec dr   Anton M'halič, zdravnik 5 gld., dr. Fr. Rosina, odvetnik 2 gld , Anton Šlamberger, c. kr. notar  1  gld. 50 DOVČ., vč. gg. Jož. Ozme, kaplan 1 gld. 50 novč., Fr. Brglez, kaplan 1 gld. 50 novč., goepica R. Kavčič  50 novč., g. J. Ivančič, c. kr. kontrolor  l  gld. 50 novč. — vsi v Ljutomeru. V Celju so darovali: vč. g. mil. opat Frančišek Ogradi 5 gld., dr. Gjnro Hrašovec, odvetnik 2 gld., vč. g.
Anton Rančigaj, vikar 1 gld. — V Radgoni jo nabral odvetnik dr. Jožef Gorički 7 gld. 50 novč., katere so darovali: gg. Jož. Skrbenc, gostilničar in posestnik 1 gld. 50 novč., Oton ,Ploj, c. kr. notar 2 gld., vč. g. Emeran Slander, administrator 2 gld., g. dr. Jožef Gorički, odvetnik 2 gld., vsi v Radgoni. — V Čadramu sta darovala vč. gg. Jurij Bezenšek, knezošk< fijski svetnik in župnik 2 gld. in Vid Jan-ž*kovic, kaplan 1 gld. ; v Ptuju: gg. dr. Tomaž Horvht, odvetnik 2 gld., Andrej Jurca, trgovec 6 gld., vč. g. Alojzij Sijanec, župnik v Negovi vasi pri Radgoni 1 gld., g. Kaz mir Bratkovič, c. kr. notar 2 gld.; v Brežicah vč. g. Miloš Šmid, župnik v Solčavi i\ gld., g. France Veršec, c. kr. notar v Sevnici 2 gld., g. France Ž^lezinger, c kr. profesor v Gradcu 3 gld., g. France Krašovec, c. kr. sodnik v pokoju v Gradcu 3 gld.; vč. g. Martin Meško, župnik pri Kapeli 3 gld., g. Anton Svetina, c. kr. notar v Gornjem Gradu 2 gld., vč. g. Marko To-mažič, župnik v Pilšteinu 1 gld., vč. g. Anton Vetom ik, kaplan v Trbovljah je društvu poslal 19 gld., katere so darovali: vč. gg. Peter Erjavec, župnik 5 gld., Anton Veteinik, kaplan 5 gld , gospa Ana Dimnik, krčmarica 5 gld., gg. Ferd. Koš, župan 2 gld., Jos. Gjropevšek, posestnik 1 gld. — vsi v Terbovljah; vč. g. Anton Šebat, kaplan na Dolu 1 gld. — Iskrena bodi hvala imenovanim rodoljubnim darovalkam, darovalcem osobito pa še gg. nabiralcem ! Bog plati! Daljne darove sprejema vč. g. dr. Sedej, c kr. dvorni kapelau, Dunaj. I. Au-gustinerstrasse 7.
Zahvala. Mestna dvorazrednica na Barju prejela je letos mnogo darov. Poslali so namreč tukajšnji šoli: Gosp. Ivan Kosler grajščak i. t. d. čez sto knjig; mej drugimi skoraj vse, kar jih je »Slovenska matica" izdala v teku svojega »ostanka in pa 25 letnikov „Novic". Gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik, prof Fran Leveč 10 krasno vezanih letnikov .Zvona". S tem se je ustanovila na tukajšnji šoli učiteljska knjižnica. Gospa p). Tan/her Zhuber podarila je IG novih, trdo vezanih knjig za šolsko knjižnico. Slavna hranilnica pa je, kakor vsako leto, tudi letos darovala 50 gld. za ubožne učenee. Podpisano vodstvo izraža vsem skupaj in vsakemu posebej svojo najiskrenejšo zahvalo na teh vele-dnšnih darovih. Vodstvo mestne dvorazrednice na Barji. V Ljubljani dne 8. aprila 1896. Janko Likar, šolski vodja.
Književnost.
— .Planinski Vestnik* ima v št. 4. naslednjo vsebino: Keber: Rokovnjaška koča; Poročilo tSa vinske podružnice" o delovanju 1. 1895; .Planinskih piparjev" izlet na Kum; Društvene vesti; Razne vesti.
— „Matica Hrvatska" javlja svojim članom in društvenim poverjenikom, da je naslednik v redakciji „Matičinega" izdanja hrvatskih narodnih pesmij g. dr. Stjepan Bosanac te dni izročil odboru „Matice Hrvatske" od pokojnpga dra. Ivana Broza začeto, a vsled njegove smrti nedovršeno prvo knjigo hrv. nar. pesmij povsem gotovo za tisek, t«ko da zdaj ni nikako zapreke več, da gre prva knjiga „Matičinoga" izdanja hrv. nar. pesmij v tisek. Odbor „Matice Hrvatske" je sklenil, da se prva knjiga brv. narodnih pesmij čim prej natisne, da bo najdlje do konca tekočega leta dotiskaoa in da se razdeli mej Člane „Matice" zajedno z drugimi knjigami.   Ko je „Matica Hrvatska"  1. 1893.
ozvala svoje člane na naročbo na prvo knjigo rvatskih narodnih pesmij, oglasilo se je okolo 4500 naročnikov, in po številu teh se je takrat določilo, koliko izvodov tiskati. Ker se je število članov „Matice" od 1. 1893. izdatno pomnožilo, mora „Matica" zopet pozvati svoje člane na na ročbo na prvo knjigo hrvatskih narodnih pesmij. Zategadelj je poslal odbor društvenikom poverjenikom nove nan čilne pole ter jih prijazno prosi, da vsekako do konca meseca maja poprsvijo in po-polnijo z novimi naročniki stare narorilne pole in je do tistega časa z naročnino vred dopcšljejo „Matičinomu" odboru. Javiti je tečno, koliko naročnikov se je oglasilo v posamičnih poverjeniških okrajih na to „Matičino" založno izdanje. Prva knjiga „Matičnih" hrv. nar pesmij (najstarejše epske pesmi) imela bo dosti večji obseg — nad štirideset tiskanih pol — nego se je iz začetka (1893. 1) mislilo, a cena za člane „Matičine" in za dijake ostane ista, namreč 1 gld. 50 kr. Ker se „Matica Hrvatska* trdno nadeja, da bo re?ultat nje mnogoletnega trula glede htvatskih narodnih pesmij odgovarjal vsem zahtevam, kar jih stavlja današnja znanost glede izdanj te vrste, in da bo ta knjiga na čast hrvatskemu narodu, zato pričakuje „Matica" od svojih članov, v prvi vrsti od članov ustauovnikov — da jo bodo pri nje težkem poslu s kolikor mogoče številno naročbo podpirali. Zajedno se opozarjajo člani „Matice Hrvatske", nuj se pravočasno oglase in pošljejo naročnino na hrvatsko narodne pesmi, da se more čim prej določiti, koliko izvodov knjige je tiskati, ker „Matica" ne more in ne sme tiskati prevelikega števila izvodov te knjige. Zato bodi že zdaj javljeno, da, uko se kateri član ne naroči pravočasno, naj ne zameri, ako svoj Čas — ko bode knjiga razprodana — je ne bo mog.d več dobiti. Z Zagrebu, 25. aprila 1896. Uprava „Matice Hrvatske".
— Zar Bankfrage. V Mančevi zalogi je ravnokar izšla zanimiva knjiga, katero je spisal
dunajski bankir Bernhard Rosenthal in v kateri se pojasnjuje prav sedaj tako pereče vprašanje o obnovitvi privilegija avstroogerske banke. Pisatelj povdarja, da si mora država na vsak način pridobiti večji upliv na bankino poslovanje, nego ga je imela doslej, ter dokazuje, da bi morala banka za obnovitev privilegija dokaj več plačati, kakor je plačala pri drugih dosedanjih obnovitvah. Pisatelj sodi, da bi banka ne smela pridržati si dobička več kakor treba, da plača dividendo 4'/s % Even-tuvalnosti, da bi se banka ne hotela ukloniti vlad nim zahtevam, nego se raje odločila za likvidacijo, se ni bati, tem manj, ker bi po pisateljevem mnenji bilo državi sami na korist, če bi se ustanovila taka banka. Pričujoča knjiga je temeljito sestavljena in prinaša ves statistični in drugi materijal, kar ga js treba za informacijo o tem perečem, a zajedno tudi jako zamotanem vprašanju. Knjiga, obsezajoča 211 stranij stane 1 gld. in se dobi v knjigarni o. kr. dvornega založnika Man za na Dunaji.
Srzoj a, vico-
Dunaj 29. aprila. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o volilni reformi. Dr. Ebenhoch se je energično potegoval za volilno pravico poslov in zavračal včerajšnja izvajanja llagenhoferjeva. Štajerski posl. Pose h se je protivil določbi, da mora vsak volilt-c v peti kuriji vsaj šest mesecev stanovati v kakem volilnem okraju, da zadobi volilno pravico, in podpiral svoje navedbe s tem, da bi po tej določbi mogli češki godci zadobiti v nemških okrajih volilno pravico.
Dunaj 29. aprila. Klub protisemitskih občinskih svetnikov je imel sinoči sejo, v kateri se je posvetoval o novem položaju in o kandidatih za župansko mesto. Di ti ni ti ven sklep se še ni storil, največ upanja pa ima državni posl. profesor dr. S c h 1 e s i n g e r.
Dunaj 29. aprila. Ministri, diplomatje, poslanci in žurualisti se odpeljejo jutri zjutraj s posebnimi vlaki k otvoritvi razstave v Budimpešti.
Budimpešta 29. aprila. Danes zjntraj je dospel cesar sem in bil sijajno vzprejet. Mesto je krasno ovenčano.
Budimpešta 29. aprila. Srbski generalni konzul B*rlovac je po naroČilu srbske vlade odpotoval, da se mu ni treba udeležiti otvoritve milenijske razstave.
Pariz 29. aprila. Me line je definitivno listo ministrov predložil predsedniku republike. Oficijelno imenovanje se razglasi jutri.
Berolin 29. aprila. „Koln. Ztg." je prijavila oster članek zoper generala Haukeja, kateri je preprečil reformo vojaškega kazenskega zakoua. Ker je kancelar knez Hohenlohe odločen pristaš te, od cesarja že odklonjene n forme, je odstop kancelarja neizogiben.
Narodno-gospodartKo stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) h) Občini Dol in Dolsko obrnili sta se na c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, da bi se uvela še drnga poštna zveza s c. kr. poštnim oradom v Dola Ta poštni urad ima doslej le jednokratno poštno zvezo z dnevnimi poštnimi vlaki iz Trsta in Dunaja. Ker je v teh dveh občinah 29 večjih in manjših trgovin, 8 mlinov, 2 berveui tovarni in 32 drugih obrtnij in se v okolišu teh občin nahajajo 2 veleposestvi, 2 župnijska urada, 2 občinska urada, 2 Ijudsko-šolski vodstvi in 2 krajna šolska sveta in imajo prebivalci živahen promet 8 c. kr okrajnim glavarstvom v Kamniku, s c. kr. okrajnim Bodščem, c. kr. davčnim uradom in s c. kr. not ari jat om na Brdu, in so trgovci in obrtniki v vedni kupčijski zvezi z deželnim glavnim mestom Ljubljano, tovarnarji in lesni trgovci pa imajo tudi kupčijske zveze z drugimi deželami; je opravičena želja, da se pri c. kr. poštnem uradu v Dolu uvede druga poštna zveza z nočnimi poštnimi vlaki iz Dunaja in Trsta Dol je od Brda, kjer so c. kr. oblastuij^, oddaljen le 14 kilometrov in pismo oddano 1. opoludne pri c, kr. poštnem uradu v Lukovici, pride 2. ob 5 uri popoludne v Dol. Če se na to pisanje takoj odgovori, pride ta odgovor še-le 4. opoludne v Lukovico. Ker se vidi zbornici prošnja v interesu prometa ozira vredna, jo je najtoplejo priporočalo pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trata,  i) Na o. kr. deželno vlado se je poročalo:
I. ) da n .j se usliši protaja mestne objme kočevske in naj se letni in živinski semenj, ki je bil za dan 20. marca t. I. prepovedan   valed  koz, vrši v dan
II. aprila t. 1. o.) Občini Vtniški naj se na njeuo prošnjo dovoli, da se letni in živinski semenj, ka terega letos vsled koz ni bilo dne 27. januvarija, vrši v dan 20. aprila t. I. V smislu zakona z dne 16. januvarja 1895, drž. zak. it. 26 podani poročili na o. kr. okrajni glavarstvi v Kočevji in
Logatca glede zaprošenih razprodaj Franca Hiršal a v Ribnici in Ivana Štritof a v Staremtrgu, sta se vzeli na znanje, k) Na vprašanje nekega c. kr. okrajnega glavarstva, če zadošča za nastop roko-delskega obrta učno spričevalo, izdano od neopravičenega mojstra, se js zbornica izrekla, da ona misli, da ima z ozirom na §  14 zakona z dne
15. marca 1883, drž. zak. št. 39, deželna politična oblast odločiti, če se more spregledati doprinesba učnega spričevala. /) Prošnja J. S. iz Broda za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mizarskega obrta se je v smislu ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883, št. 26701, pri c. kr. deželni vladi. priporočala, ker je prositelj dokazal, da je pri mizarstvu skoraj 8 let za pomočnika delal, m) Prošnja J. D. iz Češnjice, za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za nastop mesarskega obrta, se je pri o. kr. deželni vladi priporočala, ker je prositelj dokazal, da dela pri tem obrtu že 25 let. n) Prošnja F. D. iz Jezice za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mesarskega obrta se je pri c, kr. deželni vladi z ozirom na ukaz trgovinskega ministarstva z dne
16. septembra 1883, št. 26701 in 14. januvarija 1884. št. 46987 iz I. 1883 priporočala, ker je prositelj dokazal, da dela že 14 let pri mesarstvu, o) Prošnja M. St. iz Reichenau-a, da bi as ji dovolilo domač krah peči, se je priporočala z ozirom na odstavek 8. § 14 obrtnega reda z dne 14. marca 1883, drž. zak. št. 39 in ukaz trgovinskega mini-sterstva z dne 16. septembra 1883, št. 26701. p) V smislu zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193 in deželnovladnega razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1895. 1., se je glede podelitve dopustil za zidarski in tesarski obrt poročalo na c. kr. okrajna glavarstva in sicer: 1.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku, da naj se podeli Alojzija Iskra iz Zduš zidarsko dopustilo za politiški okraj kamniški. 2) Na c kr. okrajno glavarstvo v Kranj i, da naj se podeli Janezu Robleko iz Tenetiš dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj Tržiški in občine Preddvor in Predasi je, Matevža Bernika is Ševelj in Juriju Tavčarju iz Poljan pa zidarski dopustili za sodni okraj Škofjeloški. (Dali* prih.)
— (Južno-štajerska hranilnica v Celju) Sedmi računski sklep za leto 1895 obsega prav povoljno stanje v vseh točkah hranilničnega poslovanja. Denarnih prejemkov je bilo leta 1895 skupaj 986.093 gld. 15V, kr. in po odbitku gotovine z dne 31. decembra 1895 v znesku po 22 740 gld. 81 Vi kr. skupnib izdatkov 963.352 gld. 34 kr., tedaj js bilo skupnega denarnega prometa 1,949.445 gld. 49Vi kr. Hranilnih vlog naraslo je novih 722 in na že obstoječe vloge in na novo vložilo je 1467 strank 601.821 gld. 15 kr. vzdignilo pa je 1018 strank 438 883 gld. 95 kr. ter so narasle tedaj vloge za 162 937 gld. 20 kr. prištevši kapitalizovane obresti obeh polletij v znesku po 54 030 gld. 29'/a kr. zvišajo se vloge leta 1895 sa 216.967 gld. 491/« kr. in doštejemo stanje hranil« nih vlog 31. dec. 1894 v znesku po 1,280 982 gld. 5 kr., znaša stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1895 1,497 949 gld. 54V, kr. Tudi pri posojilih js bil napredek, kajti prošenj vložilo je 281 strank, katere so prosile za 243 301 gld. 58 kr. Ravnateljstvo dovolilo je pa v 46 sejah le 149.321 gld. 58 kr. V letu 1895 razporedilo se je 200 strankam na novo 141.010 gld. 34 kr. vrnilo se je pa le 40 498 gld. 2 kr. tedaj je prirastek v posojilih 100 512 gld. 32 kr. doštevši k temu posojila z dne 31 decembra 1894 po 1,133.287 gld. 5 kr. znaša stanje posojil koncem leta 1895 po 1,233.799 gld. 37 kr. Stanje glavnega rezervnega zaklada js znašalo dne 31. decembra 1894 27.755 gld. 57 kr. če se prišteje minolega upravnega leta čisti dobiček v znesku 8.333 gld. 98 kr. znaša stanje glavne rezerve dne 31 decembra 189.) 36.089 gld. 55 kr. to je 2*41% vseh hranilnih vlog. Nizko stanje vrednostnih listin z dne 31. decembra 1895 prisililo je hranilnico, da je morala odpisati od iskazane /.gube 726 gld. 70 kr. celo posebno rezervo za karzne zgube z znesku po 234 gld. 50 kr. in preostanek v znesku 492 gld. 20 kr. zaračunati pri čistem dobičku poslovnega leta kot zgabo. Ta razloček kurzne vrednosti je pa le mimogredoč, kajti sedaj zvišal se je že izdatno in bi se z današnjim dnevom skazal že dobiček.
Listnica uredništva.
Gospod Stipko Jelenec, učitelj v Trnjl: Potrjujemo ■ Častno besedo, da dopisa is Št. Petra niste Vi piaali in •ploh niste i njim v nikaki zveii.
Za prebiveloe mest, uradnike itd. Proti tei-ketrm prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja In aupornega duficvuega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Muil-ev Neiillilz-praftek", ker upliva aa prebavljenje trajno in uravnovslno ter ima olajševalen in topilen neinek. Čkatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekur A. MOLL, o in kr. dvorni salagatelj, na DUNAJI, Tuc.hlauben 9. V lekarnah na detoli je izr< eno zahtevati MOLL-ov preparat, aa-anamovan z varnostno snamko in podpiaom.     3 (17f>6—6)
JJ^J^^^^^J^^^^^^^^ bogata miiieralna voda
jako zdravilno mo6 pri slabosti, anemiji, nervoznoati, krvnih in kotnih boleznih, menstruacijskih anomalijah, malariji itd. Dobiva m v lekarnah, zalogah tninaralaih vod, drogarijah itd, OJ087—•)
125 uradnega lista.
Iavrillne   »II    ekaebulfvne   dmihr: Janeza
S od c a posestvo v Rozalnicab, cenjeno 8085 gld., v drugič, dne 1. maja v Metliki.
Jolefa Aleša posestvo v Sela, cenjeno 1341 gld., dne 2. maja in 13. junija na Brda.
Hel<*ne Sajovic posestvo pri Sv. Valpurgi, cenjeno 4043 gld., dne 4. maja in 1. junija v Kranja.
Andreja Petriča semljiice v Ravnah pri Topolu, cenjeno 1712 gld., dne 4. maja in 3. junija v Ložu.
Ivana Malina posestva v Ljubljani, cenjena 12.370 gld., 420 gld. 60 kr. in 172 gld. 75 kr, dne 4. maja in 8. junija v Ljubljani.
Antona Samca posestvo v čikavi, cenjeno 1832 gld, oziroma 800 gld., dne 4. maja in 13. junija v Ljubljani.
Franceta SI o vso, posestvo v Ljubljani, cenjeno 8144 gld., dne 4. maja in 15. junija v Ljubljani.
Oddss|a lovsi Oblini Podgora pristojeci lov Be bode oddal pri uradnem dnevu v Velikih Lafiičah, dne 13. maja zjutraj oh uri potom javne dražbe za dobo petih let, to je od dne 30. maja 189G. 1. do incl. 29. aprila 1901. 1. Pogoji te vpogledajo lahko pri okr. glavarstvu v Kočevju ali pa na uradni dan v Velikih La&icah.
Umrli so v Miil»IJaiil:
25. aprila: Luka Jemn, stolni korar, 78 let, Seme* niske ulice fit. 2, ostarelost po influenci.
2G aprila: Henrik Golob, branji-vfiev sin, 2 leti, Pred igriščem It. 2, pljučnica.
27. aprila: Anton Ko&ak, užitninskega paznika »in, 3 mesece, Poljanski nasip fit. 48, pljučnica. — Marija Frece, paznikova žena, 10 let, Poljanska cesta 8t. «10, otrpnenje pljuč".
V hiralnici:
24. aprila: Ivana Kern, delavka, 29 let, jetika. — Andrej Šuštar, kajžarjev sin, 22 let, jetika.
25. aprila: Janez Gorifiek, rudar, 4.' let, sušica možgan.
Meteorologično poročilo
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm. v 24 urah
28. 29. 1	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	734 8 733 8 731 8	12 3 82 205	sr. jjzah. sr.Bs vzhod p.m.jjzah.	jasno jasno skoro jas.	0-0
Srednja  včerajšnja  temperatura   13 6°,  za   1'9 ' nad nor malom.
XD"ULxx30siT3. borza
dno 21) aprila 1896
Ukupni državni dolg v notah..... 101 gld. 15 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „12 „
Avstrijska zlata renta....... 122 . 45 ,
Avatrijska krouBka renta 4ty«..... 100 , 85 ,
Ogerska zlata renta i" ,....... 122 a 10 ,
Ogerska kronska r. nt a i ..... 99 , 05 (
Avatro-ogerske bančne delnice    .... 967 „ — ,
Kreditne delnice......... 353 ., 50 ,
London vista........... 120 , 10 ,
Nemški drž. bankovci ta IGO mark    .   , 58 „ 75 „
S) mark............ 11 , 75 ,
a;) frankov........... 9 „ 54 ,
Italijanski bankovci........ 43 „ M ,
C. kr. cekini........... fi . 65 ,
Dne" 28. aprila 1896.
»•/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po HM) gld..   . lKri , — ,
Dunava rug. srečke 5°/,, po loo gld.   .   . 196 „ 75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/s°0 zlati zast. listi    . — , — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 202 , 60 ,
Ljubljanske srečke......... 22 . 86
Rudolfove srečke po 10 gld
25 15»
Trauivvav-arufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 484 Papirnati rubelj.......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.
jld
26
Zahvala.
Podpisani izrekamo tem potom najiBkrenejSo zahvalo vsem, ki so ob hinrti naše pre'trage, nepozabne soproge, oziroma matere in sestre, gospe
y
Franjice Stamcar roj. Justin
nam izkazovali svoje sočutje. Posebno se zahvaljujemo slav. pevskemu drnfitvu „Slnvec" za minljivo petje, vsem darovalcem prekrasnih venc-v in spremljevalcem drago pokojnice k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1896.
(2331) Žalujoči ostali.
Spominjajte s« dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Solidnega in prav dobro izvežbanega
iščem do 20. maja t. 1 za špecerijsko trgovino in železnino
Postoj in a, dn6 28. aprila 1896
(23«3—i) Anton Ditrich.
T
Šivilja in jedna učenka
»c takoj vzprejiueta.  (8995—8j Mestni trg štev 9, I. nadstropje
C tf. glavno ravaaieljstvo avsir. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
vWi.-}to-..rxi.«»-* odL  1.. olctoTora. 1S05.
U »topne umanjeni  prlkajajoj in odhaJKlnl OUi  oommi m » Jl***i:iJ*ttTogsitem nami.
Odhod ls IaJaMJan« (jul. kol.)
'"• iX h *mtt*. po **oo4 oaebul TUJI T TrhU, PunUbal, B«U«k, 0»
iittuc, Vrvnamifeila, Ljubno, oe* B«l>thal t Auhu, Uohl, Orano, ima, »olnegnul, tiujr, Ulua, Bndajaric«, PLaenj, Marijin« vara, Heb-K&rU)»e   .»m,   Vrin ajt« rar«, Prago, I.iptko, Dunaj tU Amaiattau
00   .■>. url tO enot. nfutruj maeanl vlak v Koc.tJ«, Noto maslo.
Od /. ur* 10 «no». *)u*rt*j oeebnl vlak v TrhU, Pontabel, lialjak, O* lOTeo, k'iiii]t«iii(Mt», Ljubno, Dunaj, «•■ Halatlial t SoluograU, Dana »1*. JLinalatton
•'-'■> IM Mri SS f»4fa. p<tj>c4**Hr— tna4.nl vlak t Noto raeato, KooorJ«. U« 11. mri tO m4M. tppHmJm*) oaabnl Tlak v i'H.i«, Peulab«!, Haljah
Ooloveo, I.jul.nu, Helathal, Dunaj. tU 4   ttr* i^p*.'MW-.t«   oaabnl Tink  « Trbla, KaJJkk , Oeloveo, UJubuc
UBM SeUthaJ v h ilnotp-nd,  Imnd - Oaateln,   /■•_•)   um Jeaam , Inoaiott
Bregano, Oiuih, (ranero, Vari«, fltarr, l.luc   "m m-i lot. , laotil, Rui!»
JaTloa,  PImoJ,  Marijina   .aro,   Heb,  »»hooto Tata.   KarloT* t«xa
Prago, Lilpako, DanaJ Tik Anatott«a. l>t> T, url HO mit* »v«A«r nakani Tlak t Kui'<erjt, Novo nmto Raiun tottm ob d«doUab ln pranlklh ob ft.  uri  V6*   minul popolnAn*
OkObui  vlavk v :.o«re-Hlrd
Prihod V Iajubljaoo (jnž. kol.)
(-» Mri đ¥ M*i*«. mjmtraj oaabai *l*k ■ Uana)« rla Amaketlan, Lip akega Pra^a, Kranoorlh Taro v, KarlOTth TaroT, Ilaba, MarlJInlli Taror. H»n», Bud«>rric, SolnovrsMla, Linua, Nta^ra, Omnndana, laolUk, Aua «aaa,   Ijjubnk, OeloTca.  Baljaka, rranaantfaale, Trblaa
' ••> 8. Mri IV atin. a>ta(«i«J roaaau! .lak l» Kooarja, N • T.-na m s« ta.
fJA Li. Mri M»in. atofM^MilM« oaabn! rl.k a Dona)« tU Amalattaa, Ulptkegk Ptttfk, iVaiioovib »aru*, Karlovih raroT, 1 lol.n, Marijii.O TaroT, 1'lrnja, rlndajarlo, Bolno^rada, Mnoa, Mtejra, Pariaa, (Hntri, Braiianua, laomoatak, /^eil» na jtieru, ;,m i i^mihl«, l.jubna, Okloroa, PooUbla, Trbiaa
vV> tf.  Mri 9JV m%4rt   fHfjtot**4l*»4) maianj vlak i« KooaTja, Norčiji ntsat«
■ ib it. Mri iS mir*. pfm&9tm§m9 oaahui Tlak ■ Diuiaja, Iijobaa, Kaiathala Baljaka, OalOTM, Irraiiaanafaat«, PontaMa, Trhlaa
CM 0. Mri VA aaiaa. mvvtmr aaaianl Tlak la Ko6«TJa, NoTaga nt««U.
- '<■■ 9. Mri 4. <m.tr* BtT*r oanbol Tlkk ■ I>ni>a<« prako Ajnautiana li fdobnaga, Hrija««. Orlovca, Pontabla, Trblaa
Odhod la Ljubljavne (drt, kol.; i'4   Y. «ari im M»iw. »j*itr^        v Kamnik
a      M     g    OS      .      iTOfKttli*)***   a ,
<J    »   BO anaoar m .
Prihod v LJubljano <drt. kol>.
*   « —f* SO »rtin. mj**trr\)        ta Kam ik.
a     (i.     „    IS      ,      4Urft»iuttr*t .
C    ..   PO aww.r>Mr
(1705-9H)
Sehicht
'ovo patentno
milo
<	N
	f
—1	pr
tO	o
*-r-	3
<	
CD	O
3	■i
0»	t>
	
N	CD
3	
q>	C
3	V
ka	D »
je najboljše zi perilo in drugo hišno porabo; združuje najvišjo pralno moc5 z najveojo milobo; daje blesteoi' belo, nedižeče perilo in je posebno pripravno za volnato blago; izborno je kot roOno (2227)  in kopalno mi'o zh velike in male. (i>
Nikomur ne bode žal, če poskusi.
Dulnva ho vtrinoma v vnoIi prodajalnirah na drobno.
Prodajalnica
za mešano "blago oddaja se v najem.
Ista obstoji iz prodajalnice, jedne sobe za shrambo, potem iz jedne nobe za stanovanje, kuhinje in kleti. Nuhaja se v nekem več|eui frrn, kjer je tudi okrajno glavarstvo, na glavnem prostoru t k cerkve. — Vec se poizve pri A. Ku11n-ii y LJubljani, l>r«alrn»T ir«. (2316—2)
(2196-7)
IVa prodaj jo
hiša z vrtom
na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14.
Proda jo iz prošle roke Fortunat Cepuder;
več bo izve tam ali pa pri upravništvu „Slov. Nar.".
izurjen prodajalec in komptoirist, želi pod ugodnimi pogoji kot |i' <»iIm|uI«'<- nli pa lioiupiolrlMt v kaki voAji manufakturni oziroma špecerijski trgovini nn tukajSnjom prosti.ru H  1. JUIl!|«'lll MlllilrO nikitopltl.
Ponudbe vr.prejema iz prija/.nosti upravnifitvo .Slovenskega Naroda". (2310—8)
♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦»♦♦-»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O
J Na najnovejši in najboljši način J
t umetne            (1604—46) •
: zobe in zobovj'-a |
♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- • J vuiij«  in   vsi'  rolnii-   «>p«Trt«-lje. — odstranjuje ^
♦ ihImic liolt-tiue z usmrtenjem živca s>
j zobozdravnik A. Paichel j
♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohltrjevi hiši, I. nadstr. ♦
!!Velikanska pozornost!!
robcev zasloni!!
Ker n.iu le naSii pariška tvornifika tvrdka naročila, da popolnoma opii-tuno svoji 2 največji poilružnici na Dunaju in v Krakovu, smo primorani najlepše in najboljše pirilo oddati po nezaslišanih cenah, kakor šc nikdar, in siciT prodajamo:
6 komadov ff mo&kih srajc iz pristnega angL sifona, 4krat
zložene prsi, čudovito izvedene, 6 g>d. 2 > kr. 6 komadov moških spodnjih hlač, iz fT angl. kambrikH (kie-
tona , noraztr^ljive, 4 gld 6 komadov moških spodnjih hlač, iz iT na kitice delanega
blaga  gradel), 4 gld  8J kr ti knmndui ženskih srajc, iz ti. an.-l  sifona, z vezenjem in
obrobki, najnovejša izvedba, 6 ^ d. 40 kr b' komadov ženskih srajc iz iiHjmočiiejšega obrisalnega platna,
lepo garnirane, nerastrgljive, 6 gld. .r> l kr.
(i komadov Icnakill h ..i.' iz pristnega angleškega sifona, z obrobki in lepim širokim vezenjem, najboljša facona, S gld. 70 kr., iste brez vezenja 4 gld  70 kr.
$jBg~ Vsak kupec, ki naroči • t tucata perila, dobi 1 tucat ff robcev aastonj.
Ir.jaOjani. da raše perilo ni izdelano iz kakega preležanega L. i m temveč se za vsako vrste Oletno trpežno&t jamčiti more. Vsakdo iiai poskusi in naroči, dokler je še kaj zalo e, in pritrdil bode, da je blago še enkrat toliko vredno Dobiva se proti c kr, pofctncmu pov/etju po vi liki podružnici (21122 j
Gh. Jungwirth v Krakovu
Dletlovn ooatu O i 11.
NB. Neugajajočo se brez ovir vzame nazaj. Uljudno se prosi pri naročilih natanko imenovati vrsto blaga in cene.
odpravi v 7 dneh popolnoma (2311-2)
ili*, t'lirihloir-ii  izborni, neškodljivi L
Ambra-crćmc l
jedino ti**i ■ «o učinkujoče sredstvo  proti pegam  in m
za olepš^iije polti   1'riBtno v zeleno zapečatenih izvir- ta,
nih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj ™
.Iom. t--|lt   I oU u r na -v  I j \ libi | »t« I. ■
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Ifnogo preBkušuno «ihv«'#c*v»Iii«» in okrr|m>tHln« arcKlntvo po traklli iin-porlh. ararjulli Jektkli itd. — Nkjbolje Be je obnest 1 pri vneli vnanjih boleznih, kakor: proili.n, r<>» iniat Ičunii otrpnpnjn* a\vit|u in pr<>i«>KU«u|u *il itd. 4rrtn ttrhltmi* i M ffid. 2.% ka\
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh do mučili in koristnih živalih, kakor pri  boujll«, goved I li, otiHti, prril^llt itd, če atreejo |eatl9 če alabu   ppatSMijh|o, izvrstno varovalno sredstvo proti kutnlui balcanlava.
4 ena rmvitkm 433 ftffS (1224—60
IV Premovano. — Mnogobrojna pismena priznanja.
■»obit t« mv> v vmUI leknrnl. <<Iktuh k« I o k« pri |fUlu<>tu la\<lclovM4el|u
",s7vrol±'--a-, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj ae na varstveno znamko. — fUtapoiHJ* at> VMtk Ui»n po poŠti.
Starcslavno ž\7epleiio kopališče
-k.
list   I lr \ n lsU<>iii
toiškaVaraždinske toplicefi!af
postaja
ob zagorski železnici (Zagrreb-Čakovec).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludari g u 1. l»9A. 5H° €'. vroš vrel«'*«. to-|il|r«ii muli. ►* |«-, nedosegljivo v svojem delovanju pri inlal^nl ■kruiul in IionIihIhI v «f'lenklh, bol«*Kulli v rk{ll»Ui in o|rpueu|u po tuiilct in kIomi I i u Uostl. prolluu. aivtullt bolfanlli , bolesnih v kolki i. t. d., ieuHkih boloanl b, poltutli i ti iia|nili birleauili. Kronik nI I« bolranlli oblatij, meliurneui UhIhiii, *krolVl|ulb, nnalfMkl kolrmiil, kovulli  kllakraksl|akh,  n.  pr. zastriipljenju  po  živem  srebru   ali  svincu  i   t. d.
1>itiiii r>u vi iikti in l>ri t^*lt"■wiil v *r«',u' "» Jabolku, pršili, Jetrlli. . lili U AUI <*VIJl U)Vj v a^itMlou in v eretlli, pri r.lutl  kili i. t. d. itd.
Elektrika. — Masaža.
rovllii*<!«> m vaeui koiufurtuiii, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi n..,.uli, lepi izleti. Sipina nlrn ikUu Ko«lbM, BcKlfro MMkrlniji' B. lu kr. peApolk N«3r|(l| A I«- K •.mul iu>j c, v«*1lkl kuei ruktkl. it. lo|.   Plesne zab.ivo, koncerti i t. d. (2201)—2
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi ho na razpolago posebui vozovi in so je zaradi istih prej obrniti na oskrbni-tvo kopališča
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik «lr. A. I.o > u li i n<». — Prospekte in brošure razpošilja zaatonj in poštnine psosto 08krbni8tvo ki'|)alisi,:;i
V I,a<U'ru.aititovem drevoredu.
"Videti le še malo časa I
Ameriška zabavna gugalnioa.
Panoptikum, galerija slik
in stereoskopnih podob.
Bogata razstava voščenih, mehanično me gibajočih figur, znamenitih osob v žtvljenakl velikosti, plastično narejenih. Razgledi Pariza, oper, mest, gradov, notranji in vnanjl razgledi, bitev, pokrajin.
flV Ker vbo moje podobe izvirajo od Hamo slovočih umetnikov, naj niktlo ne zamudi ogledati  zares umetnostni panoptikum.
Vstopnina po znižanih cenah 10 kr. za osebo.
Za mnogobrojni obisk prosi
0)814—8) .Bosipi SEfret! I i seli.
poleg Prul
otvorila se bode v petek 1. maja.
Naročila na kopanje
v lesenih in kamenitih banjah so tudi vzprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(2320-u) Josipina Ziakowsky.
Stefanija-moderce
elegantne f a cone
domače moderce
III. (iz rastlinskem sviika) (2054-8)
korzetna varovala ženske m otroške nogovice
prodaja po najniijlh oenah
Karo) Recknagel.
	
Največji : z b o • •	
	W^      i£2 i
■ •    fr '	lf—         t-j« 1 o  ~ — 8 «0        = 1 «j —— ■
"V	mm *mt M I
i!	SE s «3 1 J 2 i I
eUan   ^\ 2 lul P rg       { 1	
2920-2)
Prodajo se
dobro ohranjena okna
v Kolodvorskih ulicah št. 11.
ne  proda   Iz  proste   roke  nit 4>Joreii|
tik cm, pol ure od železniške postaje.
Hiša ima jedno nadfltropje, devet sob, jedno kuhinjo, jedno ćumnato, tri kleti, dva | oda, jedno Supo, dva vrta z rastlinami in sadjem.
Natančno se izve pri posestniku Franu Kerfile-u v Radovljici na Gorenjskem. (2290—2)
^ Ljudevit Borovnik m
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje VMttkovrstnlh pufteU
za lo^ ce in strelce po najnovejfiih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi nre«lclu|«* stare snmokresnice, vznrejema vsakovrstna poprav lin in jih točno in dobro izvršuje. Vse puško so na c. kr pronkuševalnici in od mene preskufieue. — Iluotrovani ceniki zastonj.
Velika tovarna za kmetijske stroje
v vs»j Avstro Oger.ski dobro znana, žc»ll v prejeti
proti visoki proviziji in bi ludi OMiiovttli* skladlHi"). ako bi h lo treba.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: CT. 3Cr^tls3r, tovarna stroju ho8podarskych a «levarna na železo v Prerove (na Moravskom i. i2.104—2)
asa
1
i
Važno za kolesarje! ^
Usojam si naznaniti, da sera svojo i^.':l-.ani*r\o cl«la.-v--nlco sedaj uredil tudi  zgl raznovrstno  popravljo.n.'e Ic~lc3 i h ni k l.i v     Istotnko imam vedno v zalogi
kolesa (bicikle)
najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah
tev »oskrbujem na posebno teljo zajedno tudi razpefavan e te rabljenih,
a se dobro ohranjenih koles. (2332) , . Veleapostovaje
1
i
s
i
|V __ __________puškar v Ljubljana (J
$S šeien "toia-rg-o-ve -u-llce at. ©.
M— m ** —*>•»     JJt^^fJ*      B,g JmfJj^m^J* -i__J* i ~~) m "   * m~7F?mmmmm^m \
Zenit na ponudba. ;
J/<W wo£, jn'išed.n iz Amerike, s pre- +
|t moženjem 3000 gld.} bi se rad priženil na Ji
trgovino, ki je v dobrem sta)tju. <lu
Ponudbe naj se pošiljajo pod: J/. A. T. *4&
wt npracništvu ^Slovenskega Narodau. )2yoi) 2) j| w "i!
.■^ ^fe; ?^    ^fe T. ^!c>     3^     o^e, 3^
Trnk6czyja ustna voda
Ntela.l€Klll4*n |lo ."ill lar..
i .m Trnk6czyja zobni prašek
Mit ntIJn p« Sili lir..
kakor tudi
vse   liiedicinično-kirurglčne  in  farmacovtične preparate, specijalitete itd, dijetetična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfimerijo itd.
priporočajo in  razpošiljajo na  vse strani lekarniško firme:
Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Margareth^it. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, LfcKdstrasse. Julij pl. Trnkoczy, Dunaj, Joset^tarlt. Vendelin pl. Trnk6czy, Gradee^ Štajerska
l^OMlIj.t   1-»«»   y.   (ll)l'lllillll piislo.
^Pomladanske obleke pomladanske pooršnike
nepremočljioe
„   ^ haaeloke
z>a yo$po£c i 11- dcc&e, fia&ot 'tudi &a cjo^pe-in čcfificc- is> piiotne   ve(6(oBjc Sfafie, a/i i&
ptipozoćatet v največji i»6ati
Grič ar *§• Jrfejač
Sjubtjana, Slonove ulice št. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11».
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samo kol niče, H cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna kovanja za okna in vrata,
sploh Y8<\ kur se pri stitthuit potrebuje priporoča po zelo znižanih conah
Andr. Druškovič
trgovec z železnino (-173-7) #g
V   I jjltl>l pl ni. lita. <j< ^^^^^^^^^^^^^^^^^
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1-.
155