Poštnina plačana v gotovtnL
Leto XXII., št. SI
Ljubljana, sobota 1. marca I94I
Cena t Din
opjitvijisivu. ujutHjaaa, &nattjeva o — reietoo Mer. 3122, 1123, 8124, 1125. 412«. Inaeratm oddelek: Ljubljana, SeJen-fcurgov« OL — let 3492 to 3302 Podružnica Man bor: Grajala trg
•L I — Telefon 2456. Podružnica Celje: fciocenova ulica 2
Telefon ŠL 190. Računi pn pošt ček. za voditi: LJubljana St 17 74».
Izhaja vsa* dao rasen ponedeljka Naročnina znate mesečno 30 din Za nozemstve SO din
U redDiltfo: Ljubljana. Knafljeva uuca a. telefon
3122. 3123. 3124. 3125. 412«; Maribor, Grajski trg št i. telefon *t 2455, Celje, Strossmajrerjeva ulica Ste« i, telefon it 65
Rokopisi se oe rračajo
Prvi odmevi mladinske akcije
Poročali smo že o prvih uspehih mladinskih prizadevanj za sodelovanje naprednih političnih sil v Sloveniji. To sodelovanje je v svoji prvi stopnji dozorelo do ustanovitve delovne skupnosti in skupnega proglasa na javnost, glede katerega so se sporazumeli vidnejši mlajši politični delavci iz različnih naprednih skupin. Proglas je že v januar ski številki objavila kulturna in socialna revija »Misel in delo«, ki bo odslej služila ideji načelnega zbiranja vseh na prednih političnih sil pri nas. Po njej so proglas posneli vsi pomembnejši napredni listi v Sloveniji, pa tudi nekateri hrvatski in srbski 2e tedaj je bilo opaziti, da je pobuda napredne mladine naletela v vsej naši napredni javnosti na ugoden odmev. Še bolj pa se je to pokazalo, ko ie bil proglas objavljen s podpisi najprej v naših dnevnikih, nato pa še v drugih listih.
Javnost je že iz objave proglasa spoznala. za kaj gre. Mladina, ki še posebno živo čuti potrebo po tesnejšem sodelovanju naprednih sil pri nas glede na sedanje razmere v svetu in naše domače naloge, ni hotela postopati prenagljeno, temveč se je odločila, da v neposrednem osebnem stiku, po prirod-nih in dozorelih stopnjah gradi osnove neke širše delovne skupnosti. Zato smatra svoje sedanje sodelovanje za »pot k trdnejši strnjenosti in povezanosti vseh resnično naprednih sil«. Za smernice svojega sodelovanja pa si je postavila nekaj vodilnih političnih, socialnih in gospodarskih načel, ki kažejo njene sodobne poglede na vsa pereča vprašanja naše sedanjosti in bližnje bodočnosti.
Ako izločimo nekaj namerno neresničnih prikazov teh lepih prizadevanj naše mladine — prizadevanj, ki morejo v nadaljnjem voditi samo do razčišče-nja in ozdravljenja naših domačih političnih razmer — je bil slovenski odmev te mladinske akcije vseskozi pozitiven, 7.a kar je treba smatrati tudi vso ono dobronamerno in stvarno kritiko, ki želi akciji pomagati, ne pa ji škoditi. S teh vidikov pa smo tudi mi od vsega začetka gledali na ta pojav, ne da bi se bili odpovedali kritiki, ki naj stvari služi. Izrazili smo zlasti željo, ki jo danes ponavljamo, naj bi se dosedanji konkretni rezultati čimprej pokazali tudi v delu mladine. Gotovo je prav, ako so oni, ki so se za stvar vneli, previdni v svojem postopanju, kajti samo tako je mogoče ustvariti nekaj trajnega. Upamo pa, da se mladina ne bo ustrašila tudi ovir v svojem delu, ki gotovo ne bodo izostale, kajti samo potem bo njena akcija zares napredovala. Naj med tem vsem onim, ki se pri stvari trudijo, vliva poguma moralna opora vse napredne javnosti, kakor se zrcali v prvih odmevih, na katere želimo tu opozoriti.
Napredni slovenski dnevniki so akciji mladine izkazali največjo naklonjenost, kakor so to pokazale vse dosedanje objave, zlasti objave proglasa s podpisi, ter tudi komentarji in članki o akciji. Razen »Jutra« in »Slovenskega naroda« je tudi mariborski »Večernik« posvetil prizadevanjem mladine kaj največjo pozornost
Kakor dnevniki, pa so se izkazali tudi vsi naši napredni tedniki in drugi periodični listi- Naš razširjeni tednik »Domovina« je objavil mladinski proglas na uvodnem mestu z daljšim komentarjem pod naslovom: »Napredna mladina se je združila v delovno skupnost«. V komentarju čitamo med drugim: »V spoznanju svoje velike dolžnosti in odgovornosti so vidnejši mladi politični delavci iz raznih naprednih političnih skupin združili svoje moči v delovno skupnost na ugotovljenih političnih, socialnih in gospodarskih načelih. To svojo važno odločitev so izpričali s klenim proglasom na slovensko javnost... V toh sklepih napredne mladine vidimo najtrdnejše poroštvo, da bodo strnjeni napredni ljudje v našem narodu izpolnili v zdajšnjem času velikih preizkušeni in presnavljanj svojo nalogo, kakor so jo odločilno vršili v preteklosti. Napredna mladina hoče biti tvoren činitelj v razvoju našega narodnega in državnega življenja.«
V »Novi pravdi«, glasilu narodnega delavstva je izšel uvodnik »Veselimo se in pozdravljamo«, kateremu je sledH izvleček iz proglasa pod naslovom »Nov, pravičnejši red« »Nova pravda« izraža še posebej željo, da bi »tudi mlajši delavski rod .. . sodeloval pri združevanju naprednih narodnih sil in pri pripravah za bodoče reforme gospodarskega in socialnega reda«. To željo bo mladina gotove upoštevala.
»Kmetski list« je najprej 12. t. m. objavil članek »Mladina sedanjega časa«, v katerem daje pobudo, naj bi mladina sodelovala zlasti pri naših gospodarskih in strokovnih organizacijah, kjer ima najširše področje za koristno delo. V nrslednji številki pa je list objavil ve« mladinski proglas s podpisi in svojim komentarjem, v katerem poudarja med drugim, da bo doseženi sporazum »najbolj pozdravila naša vas, ki je morala nositi največ škode... zaradi nezrelega
Pristop Bolgarije k berlinskemu paktu
Pogodbo bosta podpisala danes na Dunaju za Bolgarijo ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov — Velik nemški diplomatski uspeh
Berlin, 28- febr. p. Popoldne se je povsem zanesljivo zvedelo, da bo jutri na Dunaju podpisana pogodba o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu. Tujim novi. n ar jem, ki so se prijavili za udeželbo pri tej ceremoniji na Dunaju, je bilo nocoj sporočeno, naj bodo pripravljeni za potovanje.
Japonski poslanik v Berlinu Ošima, ki je danes izročil v Berghofu kancelarju Hitlerju svoja poverilna pisma, bo mogel že jutri kot pooblaščeni zastopnik Japonske in njen poslanik prisostvovati podpisu pogodbe o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu Italijanskega veleposlanika Alfieri-ja, ki je bolan, bo zastopal poslanik Butti. Bolgarsko vlado bo zastopal pri podpisu na Dunaju zunanji minister Popov, verjetno pa je, kakor izjavljajo v Berlinu, da bo prišel tudi predsednik bolgarske vlade Filov.
Pristop Bolgarije k trojnemu paktu smatrajo v Berlinu ko! najpomembnejši uspeb nemške diplcmacije v sedanji vojni, ter pravijo, da je bila na miren način izvršena odločilna poteza, ki bo igrala usodno vlogo v nadaljnjem razvoju mednarodnega položaja tako na diplomatskem, kakor na vojaškem področju. Ta akt je bil že prej pripravljen, in so samo čakali na dovršitev vseh diplomatskih priprav, zaradi česar so ga držali v največji tajnosti.
Beograd, 28. febr. »Vreme« objavlja v svoji večerni izdaji naslednjo vest iz Berlina: Kakor se doznava v tukajšnjih dobro poučenih krogih, prideta jutr iv Berlin bolgarski ministrski predsednik Filov in bolgarski zunanji minister Popov, ki se bosta sestala z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Pri tej priliki bo svečano proglašen pristop Bolgarije k trojnemu paktu. Tej svečanosti bosta prisostvovala tudi italijanski poslanik Alfieri in novi japonski poslanik Ošima
Obsežna racija in aretacije v SoHJi
Sofija, 28. febr. s. (Ass. Press). Davi zgodaj je bolgarska policija aretirala 10 novinarjev, meo njimi več Angležev. Vsi so bili odvedeni v neko koncentracijsko taborišče.
London, 28. febr. s. Associated Press poroča, da so snoči bolgarske policijske oblasti po nalogu vojaškega poveljstva zaprle vse dohode v Sofijo in odredile obsežno racijo. Aretiranih je bilo mnogo novinarjev. ki so obdolženi zvez z Anglijo. Med drugimi so bili aretirani dopisniki listov »Times« in »Chicago Daily News«. dalje baje dva uradnika angleške poročevalske službe, katerih identiteta pa še ni ugotovljena. Aietiranci so bili odvedeni v neko koncentracijsko taborišče v notranjosti države.
Angleški poslanik Rendell je takoj vložil oster protest ter je bilo nato nekaj aretirancev izpuščenih. Prav tako je poslanik protestiral, ker je bilo nekaj njegovih služabnikov zjutraj nenadoma odpoklicanih v vojsko. Poročajo tudi. da je angleški poslanik Rendell v teku razgovora, ki ga je imel danes z ministrskim predsednikom Filovom, omenil obseg bolgarskih mobilizaciskih ukrepov, ki jih je označil kot neutemeljene.
Kralj Boris ni sprejel voditeljev opozicije
Sofija, 28. febr. AA. V zvezj s poročili v inozemskem tisku, da je kralj sprejel zastopstvo voditeljev opozicije, med katerimi je bilo več bivših ministrov v Muša-novom na čelu. ie bolgarska brzojavna agencija pooblaščena izjaviti, da kralj ni sprejem nobenega takega zastopstva.
Pritisk Anglije na Bolgarijo
Anglija grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosov in vojno napovedjo, ako se Bolgarija prosta vt^no podredi
Nemčiji
New York, 28. febr. j. (Ass. Press) Današnji jutranji listi objavljajo pod velikimi naslovi iz Sofije vest, da je angleški poslanik Rendell na konferenci s predstavniki ameriškega tiska včeraj naslovil na Bolgarijo indirektno svarilo, da bo Anglija v primeru vkorakanja nemških čet v Bolgarijo brez vojne napovedi napadla Nemce na bolgarskih tleh. Angleški poslanik George Rendell je izjavil, da je sicer možno, da bo Anglija, čim se prekinejo s Sofijo diphomatski odnošaji, napovedala Bolgariji vojno, predno bo začela z vojaškimi operacijami, toda mogoče je tudi, da bodo Angleži napadli nemške čete na bolgarskih tleh, ne da bi angleška vlada po-preje Bolgariji izročila formelno vojno napoved. Doslej Anglija tega ni storila, ker je hotela Bolgariji olajšati njen položaj ter ji pomagati, dokler si je prizadevala ohraniti nevtralnost. Toda, čim bodo prenehali stiki med Bolgarijo in Anglijo, bodo angleška letala takoj bombardirala ru-munska petrolejska polja. Rendell je nato nadaljeval:
»Cas, ko bo potreba prekiniti diplomatske odnošaje z Anglijo, je blizu. Veiika Britanija niti ne želi niti ne namerava kršiti bolgarske nevtralnosti- Ako je še možno karkoli storiti za bolgarsko samostojnost, sem na vse rad pripravljen. Toda, ako bom enkrat zapustil Bolgarijo, potem bo Bolgarija izpostavljena veliki nevarnosti. Zapustil pa bom Bolgarijo šele tedaj, ko bo že popolnoma pod nemško kontrolo, od-nosno, ko bo postala oporišče in izhodišče za nemške vojaške operacije.«
Rendell je nato izjavil, da je prepričan, da je doslej v Bolgariji že na stotine, morda celo na tisoče nemških civilistov, vse-
in škodljivega razbijanja naših vrst na političnem polju, čeprav je ona vsak poskus, da bi se tudi v njeno sredo zanesla politična zmeda, vselej pogumno in odločno zavrnila«.
Tudi celjska »Nova doba« je objavila proglas, z laskavim komentarjem. List »Slovenska beseda« je k proglasu zapisal: »Proglas pomeni pričetek akcije od ožjega k širšemu. Najprej poedinci, potem šele skupine. Čim bolj bo miselnost tega proglasa osvojila poedince v poe-dinih političnih skupinah, tem večji bo njegov vpliv v teh skupinah. Le po taki poti bo možno ustvariti zdravo in resnično fronto naprednega elementa v Sloveniji. Tak organski razvoj ji bo mogel ustvariti trdno in trajno podlago.«
Izmed izrazito mladinskih listov, ki so objavili proglas, omenjamo še glasilo jugoslovanske nacionalne mladine »Našo voljo«, medtem ko je mladinski ist »Naša rast« objavil uvodnik v duhu proglasa. Izmed listov v ostali državi, ki so akciji posvetili pozornost, omenjamo predvsem zagrebške »Novosti« ter beograjski »Napred«, v obliki beležk pa so o prizadevanjih napredne mladine v Sloveniji pisali Se mnogi drugi listi v državi, ki jih vseh ne moremo navesti. Naj bodo vsi ti pozitivni odmevi mladini v vzpodbudo, da pri svojem delu vztraja!
kakor pa več, kakor bi bilo potrebno samo 1 za vežbanje bolgarske armade. Bolgarska armada je danes mobilizirana, toda ne proti Nemcem. Bolgarija je storila napako, ko je s popuščanjem indirektno pomagala Nemcem, da so jo spravili v sedanji položaj. Bolgarska policija je docela pod nemško kontrolo, bolgarski tisk popolnoma pod vplivom držav osi, bolgarska armada pa praktično docela v nemških rokah.
London, 28. febr. s. (Unit. Press) O angleškem stališču do Bolgarije, je bila danes z merodajnega mesla v Londonu podana naslednja izjava:
Angleško stališče do Bolgarije je sedaj enako, kakor ga je pred tremi tedni označil v svojem govoru ministrski predsednik Churchill, ki je dejal, da bo morala bolgarska vlada tekom vojne in po vojni sama nositi posledice, če se prostovoljno podredi Nemčiji. V angleških krogih je znano, da mnogo uglednih Bolgarov nasprotuje nemškemu prizadevanju, da bi bila Bolgarija zapletena v vojno. Kljub temu pa je bolgarska vlada ponovno popustila napram nemškim zahtevam ter je treba zato smatrati, da bo ona odgovorna za razvoj položaja. Zaradi svojega pristanka na nem-
Bivši španski kralj AISanz XIII« umrl
Rim, 28. febr n. (Štefani). Davi ob 11. je tu umrl bivši španski knaŠj Alfonz XIII. Ob zadnji uri so sc okrog pokojnika zbrali njegova soproga bivša kraljica Evgeni-ja Viktorija, oba še živeča sinm-a, princ AstursJri ter vojvodinja Segovijska.
Nekaj ur po simrti bivšega kralja Alfonza se je pripeljal prestolonaslednik Umberto v spremstvu vojvode Bergamske-ga in vojvode Pisitojsikega v Grand hotel ter se poklonil pred truplom bivšega španskega kralja.
Rim, 28. febr- AA. (Štefani.) Mnoge italijanske in španske osebnosti so se danes vpisale v knjigo v hotelu, v katerem je umrl bivši španski kralj Alfonz XIII. Posmrtne ostanke kralja je blagoslovil oče Lopez. Kralj bo pekopan v cerkvi Marije Angelske.	_
O poslednjih trenutkih Alfonza XHI. se je zvedelo, da je bivši vladar, ki je preživel prejšnjo noč mirno, dobil danes ob 10.30 srčni napad in to v trenutku, ko so se člani njegove rodbine pripravljali v cerkev, da bi se udeležili pokopa markiza To-reza, bivšega tajnika pokojnega kralja. Prof. dr. Frugoni, ki so ga takoj poklicali, je dal bolniku dve injekciji. Toda z boleznijo Je šlo vedno na slabše tako, da so poklicali očeta Lopeza- da bi mu podelil poslednje sv. olje- Agonija Je nastopila ob 11.15. Med tem. ko Je oče Lopez molil, so bili okrog kr. postelje zbrani člani njegove rodbine. Pokojni kralj se Je zavedal do zadnjega trenutka.
Piemontski princ se je v hotelu, v katerem Je umrl bivši španski vladar, poanudll okoli 10 minut, ter se pogovarjal' s poglavarjem civilne hiše kralja Alfonza. Tudi državni podtajnOc v predsedniitvu vlade j« izrazil sožalje v imenu Mussollnlja. Ob 13.45 Je kardinal Maglione Izrazil Članom kr. nodMne eožalje ar. očeta.
ške zahteve, se bolgarska vlada tudi ne bo mogla sklicevati na »višjo silo«.
Nemčije
Berlin, 28. febr. o. (Un Press.) Službeni Krogi v Berlinu so danes izjavili tujim novinarjem, da jim izjava angleškega poslanika v Sofiji ne povzroča niti najmanjših skrbi ker je stvar Anglije, kakšnih diplomatskih ukrepov se namerava poslužiti proti Bolgariji Prav tako so izjavili, da tudi diplomatski razgovori v Ankari ne dajejo Nemčiji nobenega povoda za itako nervoznost, kajti, »dočim se tam posvetujejo, mi tukaj delamo«.
Na vprašanje tujih novinarjev, ali bo Nemčija podpirala Bolgarijo v njenih re-vizionističnih zahtevah, je pooblaščeni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil: Bolgarske revizionistične zahteve tn vsakršne zahteve sličnega značaja so v primeri z borbo za obnovo Evrope drugovrstnega pomena. Kasneje bodo te zahteve igrale vlogo v velikem urejevanju nove Evrope. Gotovo je. da bo kompleks vprašanj južnovzhodne Evrope našel v pravem času svojo rešitev in sicer pravično. razumno ter trajno O teh ali drugih zahtevah danes ni mogoče govoriti, ker
bodo vse rešene v okviru novega reda ne glede na modalitete m čas.
Angleški protest v Sofiji
London, 28. febr. j. (Reuter.) Tu se na službenem mestu potrjuje vest, da je izginil (najbrže je bil ugrabljen) uradnik angleškega konzulata v Sofiji V. Greno-vič. ki je imel opravka z izdajanjem potnih listov. Grenovič se je z vlakom odpeljal iz Sofije v Carigrad in je med potjo za njim zmanjkala vsaka sled. Verjetno je, da je bil že v bližini bolgarsko-turške meje izvabljen iz vlaka. Angleški poslanik v Sofiji je pri bolgarski vladi energično protestiral ter zahteval takojšnjih ukrepov. da se dožene usoda uradnika Greno-viča.
Snežni zameti v Bolgariji
Sofija, 28 febr s. (Ass. Press.) Zaradi velikih snežnih žametov v Bolgariji so bile danes prekinjene mnoge telefonske zveze s sosednimi državami.
Carigrad, 28. febr. s. (Reuter.) Vse telefonske zveze med Sofijo ter ostalo Bolgarijo, kakor tudi med Sofijo in inozemstvom so bile te preteklo noč prekiniene. Posluje samo še zveza med Sofijo in Beogradom.
Ankarska konferenca
Turčija bo v primeru nemškega vkorakanja v Bolgarijo odprla Dardanele za angleško vojno mornarico
Ankara, 28. februarja. AA. Anatolska agencija poroča: Danes je izšlo tole poročilo:
Predsednik republike je sprejel britanskega zunanjega ministra Anthonyja Ede-na. in načelnika imperijskega generalnega štaba generala Dilla, ki sta prispela v Ankaro na uradni obisk. Gosta sta imela razgovore tudi s predsednikom vlade Sajda-mom, zunanjim ministrom Saradzoglom in načelnikom generalnega štaba maršalom Čakmakom. Zastopniki obeh vlad so ugotovili trdnost turško-britansbe zveze. Sedanji mednarodni položaj so na teh sestankih prerešetali z vseh strani, predmet posebne pozornosti pa so bili balkanski problemi, ki so v tesni zvezi s skupnimi koristmi Turčije in Velike Britanije Zastopniki obeh vlad so ugotovili popolno soglas. nost oboje politike glede vseh teh problemov.
Ankara, 23. febr. j. (Reuter). Uradno poročilo o razgovorih med predstavniki Turčije ter angleškim zunanjim ministrom Edenom in načelnikom generalnega štaba Dillom pravi, da so trajali dve uri in pol in potekli nadvse zadovoljivo, že kratkotrajnost razgovorov je zadosten dokaz, da so se glede vseh obravnavanih vprašanj pokazali enaki vidiki in enako naziranje pri obeh strankah. Razgovori so potekali ves čas v kar najbolj prijateljskem tonu In zaupljivosti. Ker so bila obravnavana vsa v poštev prihajajoča vprašanja, se morajo smatrati razgovori kot zaključeni.
Danes dopoldne je imel angleški zunanji minister Eden razgovore z angleškim poslanikom v Moskvi Crippsom, ki je včeraj popoldne v sovjetskem vojaškem letalu do-potoval preko Carigrada v Ankaro.
Ankara, 28. febr. s. (Reuter). Turški listi izredno ugodno pišejo k rezultatu obiska angleškega zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba Dilla. Neodvisni list s-Son Posta« pravi, da Ima sicer an-gleško-turška zveza samo miroljubne namene, da pa Turčija nikdar ne bo pripustila agresije v svojem varnostnem področju. »Jeni Sabah« piše, da v teku najhujšega napada na Anglijo, kar jih pozna zgodovina, lahko Eden In Dill odideta iz Turčije s popolnim zaupanjem, da ostane Turčija zvesta svojim zaveznikom.
Eden odpotoval v Atene
Ankara, 28. febr. o. (Ass. Press). Angleški zunanji minister Eden bo nocoj odpotoval v Atene.
Stališče Turčije v primeru zasedbe Bolgarije
Carigrad, 28. febr. o. (United Press.) Sedaj so se zvedele že nekatere podrobnosti o morebitnem zadržanju Turčije v primeru, če bi kaka tuja sila okupirala Bolgarijo Turčija se Je odločila, da napove vojno, vendar pa bo ostala v okviru svojih mej in dala svoji zaveznici Angliji možnost za uporabo Dardanel. Na ta način bodo lahko angleške vojne ladje po prehodu skozi Dardanele napadale ladje za prevoz petroleja na Črnem morju, angleška vojska pa bi se lahko izkrcala na turškem oremlju.
Kaj piše organ
sovjetske vojske
Moskva, 28. febr. o. Glasilo sovjetske vojake »Krasnaja Zvezda« se obširno bavi z obiskom angleškega zunanjega ministra Edena in šefa angleškega generalnega štaba, maršala Dilla v Ankari. List pravi, da je sedaj že dobro znano, da utemeljuje angleška diplomacija turško-angleško pomoč s turško-gršk m paktom. Gleda na to zastopajo v Moskvi mnenje, da mor« v primeru kake akcije na Bs/kaou Anglija s zaupanjem računati na pomoč Turčije. List napoveduje nadalje, da se bo v kratkem pričela velika diplomatska ofenziva, ▼ kateri bodo vojujoče se stran-
ke skušale vsaka zase Izvleči prednosti iz položaja, ki je nastal po prekinitvi odnosov med Anglijo in Rumumjo, obenem pa bodo ti diplomatski manevri skušali izvršiti pritisk na še preostale nevtralne balkanske države.
o angleškem obisku
Ankara. 28 febr. AA (Ana*cl~ka agencija) Turški časopisi top'o pozdravlja o p:l-hod angleškega zunanjega ministra Edena in načelnika generalnega štaba D lla v Ankaro. Poluradnj list »Ulus« je objavil članek, ki ga je napisal narodni poslanec Esmer. V njem pravi:
Danes sta obe državi povezani .s prijateljsko zvezo. Ta zveza ni naperjena proti nikomur. Njen cilj je ohranitev miru na Bližnjem vzhodu. Cisto naravno je, da je angleški zunanji min;ster obiskal našo sosednjo državo Egipt. Ta država se lahko smatra za našo sosedo — v trenutkih, ko se odigravajo dogodki, od katerih Je odvisna usoda Bližnjega vzhoda. Csto naravno je, da je angleški zunanji minister smatraj za potrebno priti v Ankaro, da bi stopil v stik z državniki republikanske Turčije. To je tisto, kar je angleškega zunanjega ministra Edena in generala Dilla privedlo v Ankaro. Turški narod toplo pozdravlja ugledna gosta. V n""h pozdravlja tudi ves angleški narod. Mi jima od vsega srca želimo prijetno bivanje v Ankari, želimo pa tudi. da b{ razgovori, ki bodo potekali tu. rodili dobre usp-he.
»Jeni Sabah« objavlja članek, ki ga je napisal poslanec Jalci. Pisec pravi med drugim: V sedanjem času goji turški narod iskrena čustva prijateljstva in spoštovanja do Anglije. Nedvomno so b'le v zgodovini dobe, ko to prijateljstvo ni bilo teko izrazito, v glavnem pa se lahko reče. da je obstajalo med Turčijo in Anglijo vedno soglasje, zlasti od tedaj, ko je nova Turčija izvedla svojo nacionalno revo^ci^o. Turčija je postala miroljubna in svobodna država in je težila za uresn?čenjem svo'ih vzorov. Angleško-tnrSkf odnosi so postali čedalje tesnejši in iskrene fšl. Veliki Kcnal Ataiurk je postavil temelje novemu tur-ško-angleškemu prijateljstvu. Tu<F turški narod je popolnoma raoumel in sprejel to prijateljstvo.
»Tan« prinaša članek narodnega poslanca Sertela. V njem pisec poudarja, da je obisk angleškega zunanjega ministra Edena zbudil veliko pozornost in da je v zvezi s številnimi vprašanji, ki se tičejo B*Iž-njega vzhoda. Sertel pravi, da bo angleški zunanji minister vsekakor storil kar se bo dalo. da se urede vprašanja, ki «e nanašajo na Bližnji vzhod In na del Afrike. Cisto naravno je — nadaljuje pisec članka — da ie Eden prispel v Ankaro, da se z zastopniki turške vlade In generalnega štaba ter poveljniki turške vojake por izgovori. kajti znano je. da Tn^čljo zan<m» vse, bar je v zvezi z Bližnjim vzhodom.
Japonski poslanik
v avdienci pri Hitlerju
Berlin, 28. febr. j. (DNB). Vodja rajha Hitfler je danes zjutraj sprejel v svoji r©-zidenci Berghofu pri Berchte^gadenu v nastopno avdienco novega japonskega podanika generala Ošimo. Sprejemu je pri so-stvoval tudi nemški zunanji minister t. R ibbentrop.
Zaupnica Churchillov! vladi
London, 28. febr. j. (Un. Press). Na včerajšnjem zasedanju spodnje zbornice je ministrski predsednik Churchill prvič, odkar zavzema to mesto, zahteval od poslancev, da glasujejo za zaupnico .vladi. Vladi j« bila nato zaupnica izglasovana z veliko ve« čina
f
Indokini grozi uoina z Japonsko
Možnost izbruha vojnih sovražnosti med Francosko Indokino in Japonsko, ako Francija ne sprejme japonskih posredovalnih predlogov v siarasko-indeki neskih mirovnih pogajanjih
Tokio, 28. febr. s. (Columbia BS). No-c j, malo pred polnočjo japonskega časa (ob 16. srednjeevropskega časa) je objavilo japonsko zunanje ministrstvo uradno, da je Slani sicer pristal na japonske posredovalne predloge v siamsko-indokitaj-sklh mirovnih pogajanjih, da pa francoska vlada do poznega večera kljub opozorilu ni japonski vladi niti odgovorila, niti opravičila zakasnitve odgovora.
Ni še jasno, ali smatrajo Japonci, da je rok, ki je bil stavljen Indokini za sprejetje japonskih posredovalnih predlogov v mirovnih pogajanjih s Siamom, veljal do polnoči danes po japonskem, ali pa po in-dokitajskem času, oziroma celo po francoskem letnem času, ki velja v Vichyju. Izgleda, da so Japonci v tem oziru pripravljeni pristati Francozom na koncesije v toliko, da bi potekel ultimat šele ob polnoči po francoskem času, torej 8 ur pozneje nego po japonskem času.
Preje so javljala poročila, da je japonska vlada stavila Francozom za sprejetje posredovalnega predloga ultimat, ki je potekel ob polnoči. Japonci so pozneje vest, da bi bil stavljen ultimat, sicer sami zanikali, niso pa zanikali, da morajo Francozi odgovoriti na japonski posredovalni predlog ;>do konca tedna«. Japonski listi sami so javljali, da pričakuje vlada odgovora do nocoj ob polnoči. Prav tako so japonski listi napovedovali, da bo japonska vlada v primeru, če Francozi posredovalne predloge odklonijo, s svojimi vojaškimi, mornariškimi in letalskimi silami izsilila sprejetje japonskih predlogov.
List »Niči-Niči* je pisal davi, da bodo siamsko-indokitajska mirovna pogajanja trajala samo še eden ali dva dni. Vedno bolj jasno postaja, pravi dalje list, da ni verjetno, da bi pogajanja vodila do ugodnega rezultata. Zato je generalni konzul Ha-jaši v Indokini odredil, da naj se pospeši evakuacija japonskih državljanov iz Indokine. Zastopniki francoske Indokine niso dali doslej jasnega odgovora, kakšno stališče zavzemajo napram japonskim posredovalnim predlogom. Če bodo Francozi predloge odklonili, zaključuje list, bodo Japonci sami uredili odnošaje med Siamom in Indokino.
Smatrajo, da so hoteli Japonci z razširjenjem vesti o ultimatu Indokini, izvesti še zadnji pritisk na Francoze, da sprejmejo japonske zahteve. Drugi način pritiska je videti v dejstvu, da je danes japonski cesar sprejel v avdienco vojnega ministra Foja, kar je takoj nato objavila tudi uradna jajM>nska agencija Domej. Avdience vojnega ministra na Japonskem so zelo redke ter pomenijo običajno uvod v vojno. V tem smislu so tudi splošno tolmačili današnjo avdienco vojnega ministra.
Glede vsebine japonskih posredovalnih predlogov še vedno ni točnih podatkov. Nekateri japonski listi poročajo, da so Japonci predlagali, naj odstopi Indokina Sia-mu okoli 32.000 kv. km ozemlja, med drugim tudi važen del obale v Kambodži, do-čim so Siamci zahtevali, da Indokina odstopi 144.000 kv. km, to je tretjino celokupnega ozemlja Indokine.
Vojaška konferenca v Hanoiu
šanghaj, 28. febr. j. (Un. Pr.) Vrhovni poveljnik francoskih čet v Indokini, general Mordant, ki je včeraj predsedoval vojaški konferenci francoski čet v Hanoiu, je danes z letalom prispel v Saigon. Njegov prihod je, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, v zvezi z naglimi francoskimi vojaškimi pripravami za ojačenje obrambe proti morebitni japonski akciji, ki ni izljuč-ena, ako se bo mirovna konferenca v Tokiu razbila. Kakor se je izvedelo iz francoskih vojaških krogov, je obrambni svet, ki je včeraj zasedal v Hanoiu, sklenil, da se mora japonski kompromisni predlog za ureditev obmejnega spora s Siamom za vsako ceno odkloniti. Ta sklep je sprejel obrambni svet ne glede na stališče, ki ga utegne zavzeti vlada v Vichyju. V političnih krogih smatrajo, da je zašel spor med Francosko Indokino in Siamom v skrajno resen položaj.
Danes šefa mirovne konference
T°Kio, 28. febr. (Ass. Press.) Za jutri zjutraj je sklicana seja sia»msko,indokitaj-ske mirovne konference, na kateri naj bi francoska delegacija podala po japonski želji svoj odgovor na japonski posredovalni predlog. Izgleda, da Japonci ne vzrajajo na ultimatu, ki so ga prvotno postavili.
Vichy, 28. febr. s. (Ass. Press.) Francoska vlada se je nocoj ponovno sestala k seji ter je sestavila svoj odgovor na japonski posredovalni predlog v pogajanjih s Siamom. O vsebini odgovora ni bilo mogoče dobiti še nobenih informacij. Sporočeno pa je bilo, da bo jutri popoldne govoril maršal Petain po radiu.
Splošna mobilizacija v Indokini?
Saigon, 28. febr. s. (Columbia BS). V uradnih francoskih krogih ne Izključujejo, da bo v Indokini zaradi kritičnega položaja v francosko-siamskih mirovnih pogajanjih v kratkem proglašena splošna mobilizacija. Že sedaj je velik del indokitajske vojske pod orožjem.
Izjava zastopnika japonske vlade o položaju
Tokio, 28. febr. j. (Domej). Zastopnik informacijskega urada japonske vlade je danes izjavil predstavnikom tiska, da je japonska vlada zahtevala od Francije jasno in nedvoumno izjavo, ali je voljna pristati na japonske posredovalne predloge za ureditev obmejnega spora s Siamom ali ne. Japonska vlada pričakuje iz Vichyja še danes odgovora. Poslednji predlog, ki ga je | Japonska kot posredovalka izročila obema , prizadetima vladama, je najbolj »fair« ter tudi najbolj pravičen, v kolikor je kompromisna rešitev vobče mogoča. Na koncu je zastopnik vladnega urada s poseb-
nim poudarkom naglasil, da bo japonska vlada neomajno vztrajala na tem, da Francija in Siarn sprejmeta japonsko kompromisno rešitev. Oblasti v Francoski Indokini bodo slednjič pač morale izpremeniti svoje stališče, ali pa riskiratl, da jih bo Japonska k temu prisilila z vojaško silo.
V nevtralnih političnih krogih je ta grozeči ton japonske oficiozne poročevalske agencije sprožil največjo pozornost ter vidijo v njem odločnost Japonske, da v primeru razbitja mirovnih pogajanj uredi siamsko-francoski spor, če treba tudi z vojaško silo. Gotovo bi Japonska v tem primeru opravičila svojo vojaško akcijo, češ. da je bila k temu prisiljena zaradi pritiska Velike Britanije in Zedinjenih držav na Francosko Indokino, da naj ne pristane na japonske zahteve.
j Tokio, 28. febr. s. (Tass). čeravno je bi-iO včeraj sporočeno, da je japonska spodnja zbornica včeraj zaključila svoje zasedanje in da bo danes odgodeno tudi zasedanje zgornje zbornice, je danes uradna agencija Domej nenadoma javila, da bo zasedanje obeh zbornic trajalo do konca marca. Vsem poslancem je bilo sporočeno, da zaradi resnosti notranjega in zunanjega političnega položaja ne smejo zapustiti Tokia.
Singapur pripravljen
Singapur, 28. febr. s. (Reuter). V tukajšnjih angleških uradnih krogih poudarjajo danes, da je v Singapuru vse pripravljeno za obrambo proti vsakemu napadu. Prav tako sta Birma in Malaja v popolni pripravljenosti.
Borba Nemčije z Anglijo na morju in v zraku
Vedno večja aktivnost nemških podmornic in letal pri napadih na angleške trgovinske ladje
Berlin, 28. febr. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Neka .podmornica je potopila več sovražnih trgovinskih ladij s skupno 22 000 tonami. Letala z velikim akcijskim radijem so, kakor je bilo že posebej objavljeno, dne 26. februarja 500 km zapadno od Irske potopila 9 ladij z 58.000 tonami, ki so plule v dobro zavarovalnem angleškem konvoju. Poleg tega so bile hudo poškodovane 3 trgovinske ladje, tako da je računati z njihovo potopitvijo, štiri ladje pa so bile od bomb hudo zadete.
Pri izvidniških poletih nad morjem okrog Velike Britanije so nemška letala dne 27. fehruarja zapadno od Irske potopila neko 10.000 tonsko trgovinsko ladjo, poškodovala pa še 12 ladij, tako da se lahko deloma smatrajo za izgubljene.
Skupina bojnih letal je včeraj podnevi napadla vojaško važne objekte v južni in južnovzhodni Angliji. Razdejala je 6 letališč. Večje število letal je bilo uničenih. Hudo so bombe poškodovale hangarje in druge objekte- V neki letalski tovarni, ki jo je zadelo več bomb, je nastala strahovita eksplozija.
Sovražna leala se včeraj niti podnevi niti v pretekli noči niso pojavila nad nemškim državnim ozemljem in zasedenimi deželami.
Posadska nekega bojnega letala (kape-tan Baumbach, narednik-vodnik Erkens in podoficir Stahl) je do 27. februarja uničila skupno za 240:000 ton sovražnih trgovinskih ladij.
New Y°rk, 28. febr. n. (SDA.) Ameriški mornariški register je objavil, da so bile v zadnjih dneh potopljene 4 norveške tovorne ladje, ki so bile v angleški službi. Pogrešajo se parniki: 4300 tonski »Elit«. 2200 tonski »Gruse« in manjši ladji »Hylt* in »Ota«.
Mirna noč v Angliji
London, 28- febr. j. (Ass. Press.) Zaradi skrajno slabega vremena je moralo neonsko letalstvo že včeraj kasno popoldne ustaviti sleherno delavnost nad angleškim otočjem, tako da je pretekla neč potekla v vseh delih Anglije povsem mirno. Včeraj preko dneva pa je bila aktivnost nemškega letalstva nad Anglijo tako živahna, kakor
že dolgo ne. V londonski okolici, kakor tudi v raznih krajih v vzhodni Angliji, so se nemška letala dopoldne večkrat pojavila ter so metala bombe na razne cilje, pri čemer je bilo razen gmotne škode tudi več človeških žrtev. Eno nemško letalo je po bombnem napadu na neko mesto ob vzhodni angleški obali nato s strojnicami obstreljevalo _ -	~ _ ..'	, K sreči
ni bilo žrtev. V nekem mestu v vzhodni Angliji so drobci bomb ubili večje število mladine. Včeraj preko dneva sta bili v okviru teh operacij sestreljeni najmanj dve nemški letali. Neko Heinckelovo bombno letalo, ki je dopoldne poskušalo napasti nekaj majhnih edinic angleške mornarice v Severnem morju, je sprejel silovit protiletalski ogenj. Po poročilu admiraletete je verjetno, da je bilo letalo tako poškodovano, da se ni moglo vrniti na oporišče. Neko nadaljno bombno letalo se je po spopadu z nekim angleškim lovcem verjetno zrušilo v morje.
Orjaški angleški bombniki
London, 28. febr. j. (Un. Press) Vodilna angleška letalska revija »The Aeroplane«
piše, da so pred nekaj dnevi v nočnih napadih na nemško ozemlje prvikrat posegli v boj novi angleški orjaški bombniki, ki so po akcijskem radiu ter po oborožitvi najmočnejši, kar je danes sličnih letal v službi katerekoli armade na svetu- Novi angleški bombniki so štirimotorni enokril-niki, ki v svoji konstrukciji združujejo izredno veliko nosilnost z izvrstno oboro, žitvijo in veliko brzino. Nedvomno je, da bodo ti novi bombniki zelo povečali udarnost angleške letalske ofenzive, ki bo v bodoče lahko zadajala sovražniku udarce prav v osrčju njegovega ozemlja. Novi bombniki lahko ponesejo več tisoč kilogramov bomb na razdaljo nekaj tisoč kilometrov. Za obrambo so opremljeni s številnimi topovi in strojnicami, tako da bodo lovska letala proti njim skoraj brez moči.
V kratkem bodo tem letalom sledila še druga moderna letala, tako da bo skupaj z ameriškimi letali razpolagalo angleško letalstvo v bodoče s silo, ki bo lahko mnogo učinkoviteje napadala oddaljene sovražnikove objekte, kakor pa je bilo to mogoče doslej s starejšimi letali
Po obisku v Budimpešti
Madžarski tisk o velikem pomenu jugoslovensko-madžarske pogodbe o večnem prijateljstvu
Budimpešta, 28. februarja. AA. (MTI). Poročila o obisku jugo&iovenskega zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Mark o-Viča zavzemajo v danalnjih m<°< Ižarskih jutranjikih cele strani. Vsi listi prinašajo v celoti besedilo protcikola, ki sta ga podpisala oba zunanja ministra pri izmenjavi ratifikacijskih listin in govora madžarskega zunanjega ministra Bardos®yja in dr. Markovi ca na banketu, prirejenem na čast visokemu gostu, kakor tudi izjave, ki jih je podali j u gosi oven sk i zunanji minister dr. Markovič poročevalcem listov. V uvodnikih podčrtavajo pomen končne uveljavitve pogodbe o prijateljstvu in analizirajo slovesne izjave, ki izraža verna čustva madžarskega naroda in predstavlja važen prispevek k miru v tem delu Evrope.
»Pester Llovd« ugotavlja v članku pod naslovom »Besede prijateljstva« živo top-lost prijateljstva, ki se je na viden način pokazalo napram jugoslovenskemu zunanjemu ministru, ter politiko medsebojnega zaupanja in prisrčne odnose med obema državama, zgrajene na globokem čustvu, ki preveva obe državi. Iz besed obeh zunanjih ministrov se vidi, da prizadevanje, da bi se med obema narodoma ustvaril duh medsebojnega razumevanja, zdaleč presega okvir madžarsikojugoslovenskega prijateljstva. V sedanjem položaju južnovzho-ne Evrope ima madžarsko-jugoslovensko sodelovanje posebno nalogo da zagotovi v tem delu Evrope mir' in možnost ustvarjalnega dela. Madžarsko-jugoslovensko prijateljstvo. končuje lisd. predstavlja nesporno čvrst dlement miru v južn- Evropi.
»Pesti Hirlap« piše v članku «V znamenju miru«: Madžarsiko-jugoslovenske pogodbe o prijateljstvu ni ustvarile naključje in tudi ne koristoljubnost ampak simpatije in iskreno spoštovanje ki jih oba naroda gojita drug do drugega V težkih časih, ki jih danes preživljamo, sta medsebojno prijateljstvo 'n razumevanje r.-J dvema narodoma, kakor sta posebno poudarile oba zunanja ministra, koristni ne samo zanju, ampak tudi za splošn' mir. Zagotoviti miroljubno delovanje \ jugovzhodni Evropi, je prvenstvena naloga obeh narodov. Madžarsko-jugoslovenska pogodba o prijateljstvu predstavflja takisto nu-
jen element za uresničenje novega sistema v Evropi. Miroljubno stremljenje Madžarske in Jugoslavije je popolnoma v skladu z ustvarjalnim delom, ki ga želita Nemčija in Italija zagotoviti v novi Evropi.
»Uj Magyarszag« pravi, da prijateljstvo med obema narodoma n' umetno m da se stremljenje obeh vlad naslania na ljudske množice. Jugosflcvenski državnik- in časnikarji, ki so se pri tej priložnost' mudili v Budimpešti, so imeli priložnost videti spontane manifestacije toplih in iskrenih simpatij, ki sr- jih Madžari pokazal' do Ju-gcslovenov. Spomini, ki jih bod( odnesli iz Budimpešte, bodo prav gotovo pripomogli k še boljši utrditvi prijateljstva med obema narodoma. Sklenjena pegodba ne služi samo koristim obeh narode v, ampak tudi miru v Podunavju in okrepitvi varnosti v novi Evropi.
Dr. Cincar Markovič v Stolnem Belem gradu
Budimpešta, 28. febr. p. Jugo?l vens.d zunanji minister dr. Cincar Markovič je do oficielnem delu svojega obiska oodali-šal svoie bivanie na Madžarskem še za dva dni. Danes ie nap avil na povabilo madžarskega prosvetnega ministra dr. Ho-marva avtomobilski izlet v S'olni Beli-grad. kjer si ie ogledal tam šaie zgoio-vinske znamenitosti. Pred mestno hišo ie jugoslovenske goste pozdravil župan Ci-tary." Po ogledu mesta in njegovih zanimivosti ie opoldne priredil mestni župan na čast iugoslvenskim gostom in madžarskim odličn kom svečano kobilo Zvečer je dr. Cincar Markovič prisostvoval v državni operi predstavi »Fidelia«. lci ie bila vprizoriena posebej njemu v čast. Julri bo napravil dr. Cincar Markovič izlet v Estergomb. kier ie sedež madžarskega kardinala-primasa Verjetno ie. da bo ju-goslovenski zunanji minister s svorm spremstvom šele v nedelio ziutrai zapustil madžarsko prestolnico in se vrnil v Beograd.	_
Vremenska napoved
Zemunska: V vsej državi pretežno Jasno, jutrnje megle v dolinah in kotlinah. Ponoči mraz.
Vojne operacije v Afriki
Italijani odbili nove napade na zelenici Džarabub in Kufra — Angleško prodiranje v Somaliji, Eritreji in
Abesiniji
Rim, 28. febr. n. (Štefani). Vrhovno ro-veljstvo italijanske vojske ie objavilo davi 266. službeno voino Doročlo. v katerem pravi o borbah na Sredozem kem morju in v Afriki:
V	okviru napadov na letališča na Malti, ki so bili omenjeni že v včerajšnjem službenem poročilu, ie bilo razen že omnienih letal uničenih na vzletiščih še nadaliniin 5 sovražnih acaratov.
V	Severni Afriki so naša letala, kakor tudi bombniki nemškega letalskega zbora uspešno bombardirali in obstreljevali s strojnicami sovražne oklopne oddelke V Kufri in Džarabubu so naše čete odbile nove sovražne naapde.
V	Vzhodni Afriki je bilo na odseku on Kerenu delovanie našega topništva r/»lr> intenzivno V Somaliii se hude borbe nadaljujejo. Naše čete so se umaknile iz Mogadiscia in se odločno bore na postojankah severno od mesta.
Nemške čete v Libiji
Tripolis. 28 febr. AA. (Štefani) Vrhovni poveljnik oboroženih sil v Severni Afri ki ie poslal nemškm četam, ki operira i o v Libiji, tole dnevno povelje:
Hrabrim vojakom slavne nemške vojske ki so prisoeli na afriška tla tovarišem oboroženih sil v Ital ian^ severni Afriki. Došiliam prisrčne pozdrave in že lie Ta novo slavo na poti do skupne zmage. Vrhovni povelinik ie Dosetil oddelke nemških čet v navzočnosti italijanskih in nemških civilnih in vojaških oblasti in mnogoštevilnega ljudstva Povelinik nemškega vojaštva v Afriki ie s toplimi besedami pozdravil nemške voiake ori r.ji-hovem prihodu in izrekel orepričanie v *mago nad skupnim sovražnikom Na koncu ie dejal: V začetku italiiansko-nemškega sodelovania na afrišldh ;ien prisegamo da bomo tvegali tudi noslcd-nji napor za skupno zrmgo Velikp Nemčije in Velike Italije »Živela Velika kalija! Živela Velika Nemčija!
Konec eovora ki ga ie večkrat prekinilo odobravanje so nemšk; vojaki sprejeli s prisego. Nato so nemšk; voiaV priredili med vzklikaniem množice defile.
Napad na Aden
Aden. 28 febr. n (SDA) Po 9 tednih i a bil včerai Aden soet napaden od italijanskih letal. Skupina bombnikov ie odvrgla nekai bomb v luko Večinoma so nadle v morje. V napadu ni bilo žrtev, ne škode
Italijanski delavci za Nemčijo
Berlin, 28. febr. s. Posebni poročvae: Columbiie B S. iav'.ja. da novi nemško-italijanski gospod rski sporazum predvideva, da bo še 205 000 italijanskih delavcev poslanih na delo v Nemčijo
Angleška poročila
Kairo, 28. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Eritreja: Angleška kolona, ki prodira s severa, je posegla v boj s sovražno vojsko, ki krije postojanke severno od Ke-rena. Med tem je angleška vojska s krajevnimi akcijami Izboljšala tudi svoje postojanke zapadno od Kerena.
Abesintja: Zaradi povečanega pritiska oddelkov abesinskih patriotov nadaljujejo Italijani z izpraznitvijo vojaških postojank v Godžamu.
Italijanska Somalija: Operacije v vseh sektorjih se razvijajo zadovoljivo.
Nairobi, 28. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja v svojem današnjem komunikeju:
Južnoafriška lovska letala so v teka ofenzivnih izvidniških poletov severno od Mogadiscia pri Buloberti napadla s strojnicami sovražne mehanizirane transporte, šest vozil je bilo uničenih in več poškodovanih.
Južnoafriški bombniki so napadli Dire-dauo in Išia Bajdoi v Italijanski Somaliji.
V	Diredaui je bila uničena neka vojaška zgradba. V Abesiniji So južnoafriška letala z bombami in strojnicami napadla sovražne mehanizirane transporte pri Nia-vellu in Neghelliu.
Nairobi, 28. febr. s. (Reuter.) Posebni Reuterjev poročevalec na bojišču v Somaliji javlja, da so Italijani med bitko ob reki Džubi poslali še v zadnjem trenutku iz Hararja v Abesiniji na bojišče v ojačenje dva bataljona vojaštva, ki pa poraza nista mogla več preprečiti. Angleške čete z Zlate obale so uničile celo italijansko divizijo ter ujele trj brigadne poveljnike in 3000 vojakov. Pri Dželibu je bilo zopet zajetih zelo mnogo Italijanov. Neki angleški oddelek je ujel več sovražnih vojakov, nego je znašala njegova lastna moč. Transilvanski in južnoafriški oddelki so zajeli sami tisoč ujetnikov. Bojišče ob reki Džubi je polno padlih italijanskih vojakov, kakor tudi teže ranjenih vojakov.
V	Kenijo odhajajo neprestano dolgi transporti ujetnikov.
Kairo 28. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližniem vhdu javlja v svojem današnjem komunikeju:
V	Eritreji so ansleški bombniki napadli sovražne postojanke južno od Kerena Letala so vrgla več bomb in so streliala tudi s strojnicami. Povzročene je Mlo mnogo škode in žrtev med italijanskim vojaštvom Bombardirana je bila tudi železniška proga med Kerenom in Asmaro Angleška lovska letala uo s strojnicami napadla letališče v Zuli in so uničila nai-manj tri sovražna transportna letaia
V Abesiniji so bile bombardirane delavnice in transportna vozila v Dessieu. kakor tudi transportne kolčne
Borba za Kereit
v Eritreji
Chartum. 28 febr. n (Reuter). Južnoafriške čete so sedaj zavzele in d ccla očistile že vse ozemlje na dednem bregu Džube in ob obali, ki sega kakih 100 km dalie proti severovzhodu od Mogadiscia. Zasedeno področje ie večje kakor Italija
Angleški vojaški krogi računajo s tem, da bo natopila sedai oavza v o^^aerah v Somaliji, ker so v angleških rokfl- Ž3 vse glavne somaliiske luke tako da so italiianske vzhodnoafriške kolonije sedaj na somalski strani popolnoma izolirane od ostalega sveta.
V Vzhodni Afriki se bo sodai bo: ba nadaljevala v glavnem za Keren Sološro priznavajo britanski voiaški krosi, da se Italiiiani tam bore z velikim iunaštvm Poleg teea se opiraio na močno naravno trdniavo. Angleški voiaški krosi pp so trdno preprič ani, da bo Keren kmalu pa del. Angleži, ki so prodrli v Eritreio od severa, so že v stilni z italijan>lcimii črtami lci imaio nalog braniti Keren z boka. Ko bo Keren padel, bo odločena tudi ' ~o-da Asmare in Masaue. ki sta glavna oskrbovalna in prometna centra za zvez- z ostalimi italijanskimi kolonijami v vzhodni Afriki in posebno z Adis Abebo.
Napad na Tripolis
Kairo, 28. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v noči od ponedeljka na torek angleški bombniki napadli Tripolis. Naknadni izvidniški poleti so ugotovili, da je o priliki napada požar uničil dve zgradbi elektrarne. Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij.
Z albanskih bojišč
Krajevne operacije brez spremembe položaja
Rim, 28. febr. n. (Štefani). O dogodkih na grški fronti ie ob i a vilo vrhovno poveljstvo italiianske voiske v svoiem današnjem 266. službenem vojnem por> ilu:
Na grški fronti ni kakega posebnega dogodka.
Skupina sovražnih bombnikov, k' je skušala napasti neko naše letalsko oporišče. ie naletela na hud odpor naših lovskih letal, ki so sestrelila eno letalo t na »Smitfire«. Drugo letalo ie sestreiil-j protiletalsko topništvo mornarice.
Grško poročilo
Atene. 28. febr s. (At. a*.) Grški gene ralni štab iavlia v svoiem sinočnjem 124 vojnem p rečilu:
Omeiene krajevne operacije. Na n-ski točki so sovražni oddelki, ki so prišli "-od ogeni grškega orožja, pretrpoli težke iz gube. Zajetih ie bilo nekai ujetnikov. Grško letalstvo ie izvedlo nad bojiščem včerai posebno usoešnc operacije
Notranje ministrstvo iavlia. da so sovražna letala včerai metala bombe v bližino nekega grškega otoka v Egejskein morju. Napad ni povzročil niti škode niti žrtev.
Angleži zaftustili
otok KasteUorizo
London. 28. febr. s. (Reuter*. Admira-liteta ie objavila nocoj naslednji komunike: Angleške čete. ki so v torek zavzele otok Kastellorizo v Dodekanezu. so "e. potem ko so dovršile svoie nalogo zooet umaknile.
Angleški napad na Valono
Atene, 28. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčji javlja: Bombniki angleškega letalstva so v spremstvu angleških lovskih letal, tipa Hurricane včerai napadli letališče v Valoni. Vrženih ie bilo večje število bomb ter so bili hangarji in vojaške zgradbe ponovno zadeti. Italiianska lovska letala so Do^kušala intervenirati ter ie prišlo do letalske bitke z angleškimi lovci. Pri tem je bilo 7 italijanskih lovskih letal sestreljenih, dve oa sta trčili v zraku in tre§Cili nato na tla. kjer sta se razbili. Vea angleška letal« so se vrnila s tega napada.
V angleških vojaških krosih pripominjajo. da so najmodernejši angleški lovci. tipa Hurricane. šele pred nekai dnevi j>rispeli na bojišče v Albanijo. Ob priliki včerajšnjega napada na Valono so Hurri-cani šele drugič stopili v akcijo. 2e doslej 13a so sestrelili skupno 14 italijanskih letal.
Sovjetski parlament
Moskva, 28. februarja. AA. (Tass). Med včerajšnjim zasedanjem zveznega sveta se je nadaljevala razprava o državnem proračunu za leto 1941. Poslanci, ki so se udeleževali razprave, so razložili razne uspehe v republikah na ozemlju Sovjetske zveze.
Komisar za ljudsko zdravje Micerev je poudarjal ogromno delo zdravstvenega osebja v 16.000 bolnišnicah z 840.000 posteljami, v 32.000 dispanzerjih in poliklinikah s 45.000 posteljami, v sanatorijih in okrevališčih. Zlasti pomembno je pobijanje nalezljivih bolezni, delo sovjetskih znanstvenikov pri transfuziji krvi, nevrokirurgiji in fiziologiji. Ob koncu leta 1941. bo imela Sovjetska zveza 145.000 zdravnikov proti 20.000. kolikor jih je Rusrija imela pred revolucijo. To pomeni, da bo Sovjetska zveza kmalu na prvem mestu, kar se tiče števila zdravnikov'.
Izgredi v Amsterdamu
Berlin, 28. febr. s. (Columbia BS). Službena holandska agencija v Haagu javlja, da je bilo pri nemirih v Amsterdamu ubitih 9 oseb, ranjenih pa večje število, med drugim tudi več policistov. Danes vlada v Amsterdamu mir.
V uradnih nemških krogih v Berlinu izjavljajo, da so nemire v Amsterdamu iz-zvaili 2idje.
Iz državne službe
BeogTad, 28. febr. p. Upokojeni so železniška kontrolorja Janez Kušar in Jo6ip Koželj ter strojevodja Alojzij Sirec. Premeščen je profesor Janko Liška z realne gimnazije v Murski Soboti na realno gimnazijo v Ptuju.
Maši kraji in ljudje
Iz življenja mladih učiteljev na vasi
Zakaj beg z dežele — Kako stanuje mlada učiteljica
Ljubljana, 28. februarja
O begu učiteljev iz vasi razpravlja v »Učiteljskem tovarišu« mlad pripravnik in Izvaja: Dan za dnem se polnijo časopisni stolpci z ugotovitvami, da je treba slovensko šolo reorganizirati, uvajajo se novi predlogi o ljudsko-šolskem zakonu, očita se učiteljem, da niso dovolj močna podlaga, na katero bi zidali stavbo slovenske ljudsko-šolske vzgoje. Lepo Je želeti, da bi vzgoja res zajela najširše sloje slovenskega naroda. Za najboljše nosilce te vzgoje na vasi se imenujejo kmečki sinovi. Gotovo, bi bili oni najbolj poklicani, mladini vcepiti ljubezen do rodne grude. Gotovo pa je tudi, da se navadno tudi kmečki sinovi kot učitelji le preveč oddaljujejo od občestva v vasi. Pisec razmotriva splošno znane razmere na našem podeželju, nato nadaljuje: Mlad učitelj se peha iz dneva v dan na takih šolah, iz dneva v dan pa se mu tudi stopnjuje želja po lepih šolah v večilh krajih. Zaželi si drugega draginj-skega razreda. Zaželi si vsaj gostilniške hrane, kajti na kmetih še te ne dobi. In prav razočaranje stopnjuje njegovo hrepenenje po bližini kulturnih središč. Mlad je ln željan napredka. V borbi za boljša mesta pa se le prerade upogibajo hrbtenice. kajti tudi to je neizbežen pojav današnjih časov.
Kako bi pridržali mlade učitelje na vasi? Mladi pisec sodi, da se stanje ne bo izboljšalo z dotokom kmečkih sinov na učiteljišče, ker bodo tudi oni zadeli na enake ovire. Stanje se bo izboljšalo tedaj, ko se učiteljem na vasi ne bo treba boriti z gmotnimi skrbmi, ko se bo njegovo delo in prizadevanje res pravilno cenilo in se učitelj ne bo vklepal v ozke spone raznih načrtov. Ako bo vsa javnost podpirala učitelja na njegovi vzvišeni poti in mu dajala opore, tedaj se ne bo čutil na vasi največkrat osamljenega v svojem delu. Vas bo vzljubil, ona pa bo kot drevesnica močnih zdravih ljudi srečna, ker bo imela srečnega stalnega učitelja.
V »Učiteljskem tovarišu« se tudi oglašajo učitelji in učiteljice, ki pripovedujejo, kako stanujejo. Prav v tej številki čitamo naslednji bridki opis, ki ga je poslala učiteljica iz Lakovca pri Rimskih Toplicah.
Po treh in pol leta brezposelnosti je dobila Marjeta dekret. Deset zemljevidov in več so nanosili domači in so nekako na-
zadnje našli drobno, skromno natisnjeno ime »obljubljene dežele«. No, za višinski zrak in višinsko solnce bo menda kar preskrbljeno. Toda prva pot je ne vodi skozi solnce, temveč skozi snežne viharje. Prva pot v »planinski raj«! Nekje v tem raju ždi majhna, majhna kmečka kočica, tako majhna, da ji je v breme napis »Ljudska šola«. Sicer jo domačini itak poznajo, tujci pa le redkokdaj »zaidejo« v ta skriti kotiček »planinskega raja«. Kakor zapuščen spominek je mala šolica. Odkar so jo počastili trije razbojniki s svojim posetom, nosi kočica zamrežena okna. Mala okna pa so kakor bolne, otekle oči. Uporno in ljubosumno zavračajo vsak najmanjši solnčni žarek, šolska izbica je iznakažena kakor od težke bolezni. Ves vegast je strop. Kakor starček je podprt... starček tik pred grobom. Stene so razjedene od vlage kakor od rakastih tvorov. Od 8. do 16. ure je ta sobica (5.80X25X2.60) natrpana do zadnjega kotička. Edino udobje: višinski zrak in solnce izgubljata tu svoje pošteno ime, pa si tega Marjeta tudi sicer ne more privoščiti, saj jo po tem delu čaka še vse drugo delo. Vse drugo kot dih poezije je kuhinja! In vendar živi Marjeta tu, dela tu. še upraviteljske posle je primorana izvrševati v njej. Obokana kuhinja (2.5X 2.4x2.6 m) je obrnjena proti severu, vse leto vlada v njej temačnost. V kuhinji je vzidana polica, je izposojena miza, je štedilnik ki zavzema pol kuhinje, je postelja. Slednja je v veliko napotje, saj se vrata v sosednjo sobo odpirajo le na pol. K sreči je sosednja soba skoraj neuporabna, široka je 1.90 m, in jo vso zavzame dvoje vrat in dve navzkrižni okni. Peči v njej ni mogoče postaviti. Pisarna dobi svoj »čar« šele spomladi. Tla so položena kar naravnost na zemljo in tako se zgodi, da pogajanja iz špranj vsako pomlad osat. Seveda ima pisarna tudi pozimi svoj posebni čar. V kotu samuje velika razdrta krušna peč, stene pa se iskre kakor dvorci kraljice zime. Marjeta ni razvajen otrok, toda včasih ji je kar bridko pri srcu. Drugim bi bilo še huje, saj ima izjav na pretek, da ne bi želeli biti niti pokopani, še naslikani ne v takem »brlogu«. Podgane in miši pa se kar izborno počutijo v njem in to je tudi tolažba... Svoj opis končuje menda učiteljica z naslednjim tolažilnim stavkom: V tem brlogu sem stanovala polnih pet let. Zdaj zidamo novo šolo.
V znamenju Rdečega križa
Lepi uspehi prizadevati] RK v Ljubljani
Ljubljana. 28. februarja Tožno naključje ie nanesio. da je bil snočnii občni zb r ljubljanskega Rdečega križa žalna manifestacija, na kateri so počastili ST>om:n včeraj umrle vzsrledne odboro.ee in sodelavke, se. Marije Fetti-chove. soorogc predsednika g. dr. Otona Fetticha. Pc dcredsednica ga. Minka Krof-tova se ie t od! o spominjala blage pokoj-n;ce. ki ie služila idejam Rdečega križa že vrsto let z vnetim sodelovanjem, da ie niti bolezen ni ovirala v njenih prizadevanjih. Zborcvalci so stoje poslušali žalni govor in so trikrat vzkliknili: »S ava!* Nato je ga. podpredsednica p zdravila zastopnike oblastev in prečitala poslanic3
6. Janko Gregore, skladatelj nove operete »Ljubezen naj živi«, katere krstna predstava bo v nedeljo 2. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu na Jesenicah.
kneginje Olge. Marljivi tajnik Ivan Mal-narič ie lahko prav ugedno poročai o -az-voiu ljubljanskega pododbora, čigar članstvo se ie povzpelo že visoko nad 5000 in si je pridobilo že lepo število bolničarjev in samarijanov. O uspehih prireditvenega odseka ie poročala gdč'. Presslva. Poročilo vrlega skladiščnika Antona Jagodica je spet bilo verno zrcalo socialnih prilik v Ljubljani, saj ie bilo od Rdečega križa obdarovanih 1260 družin s skupno 185,250 kg premoga. Sekcija trgovcev s kurivom je podarila za najrevnejše 30 ton premoga in prav znatno koičino drv, da je bilo mogoče naknadno cbdaro ati še 296 družin. Skupno je torej 1526 družin dobilo najpotrebnejše kurivo.
Dr. Franta Mis ie kot načelnik bolničar skega odreda živo prikazal potrebo dobro organizirane bolničai-ske in zdravstvene službe. Saj nam sedanja vojna pričuje z milijoni beguncev o velik'h žaloigrah in o potrebi bolničarjev. Skromna ie sobica na Starem trgu. kier oa ie ptfno idealizma. s katerim so prežete žene in dekleta vseh slojev. ik se vežbaio za moreb tno potrebo. Po mestnih rajonih ie 300 b lni-čark. 170 oa iih ie po rezervnih bolnišnicah RK. V preteklem letu ie 146 bolničarjev obiskovalo 4 brlničarske tečaje. V kratkem bo prirejen še peti bolničarski tečaj, v katerem bo spet sodelovala vrsta naših uglednih zdravnikov. — S'edilo je poročilo šefa Podmladka Rdečega križa na ljubljanskih šolah g. Frana St riraia. Podmladek ie razgiban na 40 šolah in je število pripadnikov naraslo na 5602. Higienskih tečaiev ie bilo 18. tečaiev za prvo pomoč 11. tečaiev za neg otrok oa 7. Na Vranskem ie letovalo 33 dečkov. — } Blagajnik Raiko Mlejnk ie poročal, da izkazuje blagafoa nad 145 000 din prebitka. V imenu nadzornega odbora ie veletr-
govec Anton Verbič predlagal razrešnico s pohvalo, ki ie bila soglasno soreieta.
Ga. Minka Kreftov a ie izrcčila odlikovanja požrtvovalnim članom, članicam in sodelavcem. Red Rdečega križa ie oreiel g. Rajko Mlejnik. zlato kolajno z vej co Franc Pire. zlato kolaino primarij dr. Meršol. ga Miia Natlačerova in ga. Olga Pucova, Med samariiani in samarijanka-
mi so bili odlikovani s srebrnimi kolajnami FrančiSka Kettejeva. Ivan Ziberna. Josip Samar. Mariia Novšakova. Marija Ustarjeva. Marija Videmčeva, Franc Selan Ivan Val and. Slavka Janežičeva. Roza Mej akova. Luka Kramolc. Marija Trebče-va in Peter Gec. Vsi odlikovana so že nad 11 let zvesto v službi Rdečega križa. ; zato jim ie gespa podpredsednica čestitala s topilo pohvalo. Soglasno je bil izvoljen novi odbor, v katerem pa so v j glavnem desedanri preizkušeni gospod e j in dame s predsednikom dr. Otonom Fet-tichom na čelu. S tem ie dano najboMše poroštvo, da bo Rdeči križ še nadalje imel lepe uspehe.
Trije nevarni tatovi obsojeni
Zaradi razbojnIStva je zasedal veliki senat
Ljubljana. 28. februarja
Danes je ve® dopoldan zasedal veliki kazenski senat, v katerem so pod predsedstvom s. o. s Ivana Kralja jodelovali gg. s. o. s. Brelih. Lederhas. dr. Fellaher ln Zci ko. Sodniki so imeli pred seboj tuji Imovini nevarno trohico že v»'krat kazno-verih obtožencev. Bili so ta z-ani specialist za tatvine koles 21,f>n< mehanik Leopold Omejc s Toškega čela, 261etni kovaški pomočnik Ivan Hrome iz Podgorice ln SCIetn- soboslikar Viktor Zaje.
C htožnica, ki jo je zasto m1 državni to-žilcc T ndovšek ua*.ij-.la celo rajdo ta' v:n. •. i ir.ov in eno razbit >o. s :n;eni'j y pripadala obtožen si tatvino 11 koles. Hromcu je obtožnica očitala predvsem 3 vlome, in sicer pri Antonu Ježku, pri Zornu Martinu, ki ga je opravil skupno z že pokojnim Valentinom So-jerjem in spet sam pri Gregorju Koširju. Vsi ti vlomi so bili izvršeni v Hromčevem domačem kraju, kjer so mu bile razmere pri vaščanih prav dobro znane. Kakor sta glavna obtoženca Omejc in Hrome vsak na svojo pest kradla ln vlamljala, tako sta včasih tudi skupaj delala: obtožnica je navajala štiri vlome, enega izmed teh pri Ivani in Mariji Bregar v Brinju sta opravila na prav razbojniški način. Omejc je Marijo davil za vrat in ji tiščal usta, da ni mogla kričati, drugi je pa pobral denar. Toda nasilna fanta to pot nista imela prida sreče kakor sicer, ker je bilo denarja le za silo pri hiši ln se jima niti
ni izplačalo, kar sta tvegala. Hrome pa je imel na vesti še en vlom, kj ga je opravil skupno s tretjim obtožencem Viktorjem Zajcem pri Jakobu Jancu v Brdnjah. Končno je obtožnica dolžila že Omejca, da je v nekem kazenskem postopanju proti Hromcu pred leti v sporazumu s slednjim lažno pričal, a Hrom ca je dolžila da je Omejca k temu nagovoril.
V razlogih je obtožnica navajala, da se je Omejc s tem. da se je specializiral na tatvine koles, hotel kot mehanik osamosvojiti. Z malimi Izjemami so vsi obtoženci skoro glede vseh točk obtožbe priznali krivdo. Kakor je bila razprava precej dolga, tako se je tudi posvetovanje sodnikov spričo Številnih točk obtožbe, pri katerih je bilo treba presoditi mero krivde in mero povračila v obliki kazni, precej zavfeklo.
Obsojeni so bili vsi trije, ta sicer Leopold Omejc na 4 leta robije in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic, Ivan Hrome na 5 let robije in Kletno izgubo častnih državljanskih pravic. Viktor Zaje pa na 6 mescev strogega zapora in lletno izgubo častnih državljanskih pravic. Medtem, ko si je Omejc pridržal zakoniti rok ea premislek, ali bo kazen sprejel ali ne, m je Zaje prijavil le priztv zaradi previsoke odmere kazni, pa je Hrome, ki sta ga zagovarjala odvetnika dr. Maček ta dr. Bruskovič, takoj prijavil revizijo postopanja zaradi Izreka o krivdi in prizlv glede previsoke odmere kazni.
Primitivni človek v luči francoske znanosti
Zanimivo predavanje bibliotekarja Mirka Honerleina
Ljubljana, 28. februarja
V okviru Ljudsike univerze je predaval bibliotekar Francoskega instituta g. Mirko Honerlein o življenju primitivnega človeka v luči sodobne francoske znanosti. Predavanje je bilo dopolnjeno s> številnimi skioptičnimi slikami, ki so nazorno pokazale življenje primitivnega človeka.
Med primitivne narode štejemo one, ki so na najnižji stopnji civilizacije. Nova francoska enciklopedija navaja kot primitivne narode Avstralce, Vedde, Dravide, Ajnuje in Bušmane. V praksi lahko k primitivnim narodom prištevamo tudi še nekatera druga plemena, ki ne stoje dosti više od že imenovanih, v gotovih oži ni h pa celo niže. To so Pigmejci, prebivalci Ognjene zemlje, nekatera indijanska plemena. Botokudi in razna plemena iz arktičnih pokrajin. Nastane torej vprašanje, kaj je bil vzrok, da so ti narodi ostali na tako nizki stopnji kulture.
Po najbolj verjetm hipotezi je bila Azija zibelka človeštva. Ko pa so ledeniki pokrili himalajsko, altajsko in iransko gorovje. so ti izgubili zvezo z ostalim svetom. Ta gorovja so napravila tri sitene za katerimi s« je začelo človeštvo razlik, in nastale so tri glavne rase: bole, rumena in črna. Predniki primitivnega človeka so bili med prvimi izseljenci, ki sc se po vseh znanstvenih ugotovitvah sodeč naselili v Avstraliji in jih je pozneje morje ločilo od ostalega siveta. To je bi! glavni vzrok, da so se ohraniti v arhaični obliki. Taka in podobna je bitla usoda vseh primitivnih narodov.
Kar se tiče prehrane, je najbmlj enostaven način nabiranje raznih rasfiin, majhnih živali, divjega medu in podobnega. To opravilo pa navadno vrše ženske, medtem ko se mo"ki bavijo z lovom na velike živali. Pravi mojstri v lovu 90 Avstralci, ki jifede divjačini po njenih sledovih. Poleg toka, kopja in frače uporabljajo na lovu še dve vrsti orožja. Pihalno cev, ki je do 3 m dolga, iz katere pihajo majhne kroglice ali puščice, in pa bumerang, ki ima to lastnost, da se povrne naraj k strelcu, ako je svoj cilj zgrešil. Prebivalci Polinezijskih otokov pa so prav spretni ribolovci in lo-
vijo ribe plavajoči pod vodo kar z golimi rokami. Vendar pa je to pleme še tako zaostalo, da je menda edino na svetu, ki ne ume delati ognja pač pa zna dobro vzdrževati slučajno nastali cgenj.
Obleka je za primitivnega človeka manjšega pomena. Saj je dcsfci primerov tudi med pol civiliziranimi plemeni, kjer vsaj moški hodijo popolnoma gcli Obuvala večina plemen niti ne pozna. Plemena, ki žive v izredno mrzlem ali vročem podnebju, pa nosijo preproste sandale iz raznih vlaken, plutovine ali Ustja dreves, nekateri pa nosijo tudi škornje iz kožuhevine. Pokrival in pričesk ne poznajo. Samo Avstralci si delajo radi vozle v lase. da ▼ njih potem prenašajo razne predmete. Da-s»i je okolica tega človeka prežeta z neštetimi nevarnostmi in vremenskimi nepri-likami in čeprav se mora bati vsak trenutek sovražnega napada, biva tako rekoč na prostem.
O kaki znanosti primitivnega človeka ne more biti niti govora Nekoliko bližja pa mu je umetnost. Kakor jamski človek, se tudi ta odlikuje s svojimi risarskimi zmožnostmi. Podobe slikajo na stkale. Te slike predstavljajo razne lovske prizore ali pa dogodke iz njihovih vojn. Posebno čudovite so stenske silike Avstralcev, ki so izdelane v več barvah. Poezija primitivnega človeka je bolj skromna. V glavnem sestoji iz bajk in pesmi religiozne ali magične vsebine. Sorodstvo je pri njih bolj socialno kakor krvno. Ozka solidarnost vseh članov rodu ima za posledico, da velja vsaka krivica, storjena poedinemu članu, za zločin proti skupnosti in je dolžnost vseh članov, da se za to krivico maščujejo. Ženska ima v glavnem iste pravice in dolžnosti kot moški. Zakonolom se najstrožje kaznuje. O religiji v polnem smii-silu besede sploh ne moremo govoriti, temveč le o nekakih religioznih pojmih, ki so pri različnih plemenih različni. Kot nekako prasnov religije pri primitivnih narodih, smatrajo nekateri učenjaki tako zva-no »mano«. Ta je poznana o Oceaniji, Aziji in Ameriki pod različnimi imeni. Totemizem je najzanimivejši pojav primitivnega verstva. Totem predstavlja celo
vrsto živali ali rastlin. To je neke rodbinsko ime aH grb. Ob svečanih prilikah ali vojnah si nataknejo maske, ki naj predstavljajo totem, katerega včasih tudi naslikajo na svoja teiesa. Totem uživa kot rodbinsko ime ali grb predmet češče-nja in je jasno, da je deležna tega češče-nja tudi snov, ki jo totem simbolizira.
Na kaj čuden način si primitiven človek predstavlja posmrtno življenje. Zanj je smrt nekaj nenaravnega. Mrtvec velja cb času neposredne smrti za nečisto bitje in izvor nesreče. Človek je ali sam kriv svoje smrti, če se je pregrešil iz neprevidnosti ali iz hudobije zoper kako prepoved, »tabu« imenovano, ali pa povzroči njegovo smrt scvražnik, ki ga je začaral Zato se ostali izogibljejo vsemu, kar je bilo v ožji zvezi s sorodnikom. Primitivni človek je prepričan, da je duša pokojnika v prav tako bednem stanju, kakor njegovo telo, ki segnije Ta groza pred mrtvecem pa traja le toliko časa da truplo popolnoma segnije in ostanejo same kosti. Njegovo truplo je šele potem deležno končnega pogreba, njegova duša pa se po mnenju ostalih poda v deželo mrtvih, kjer se pridruži dušam prednikov.
Poseben sloves uživajo med primitivnimi ljudmi čarovniki in se to dostojanstvo ne da podedovati, čarovnik postane lahko vsak, ki čuti v sebi dovoli zmožnosti za ta poklic. Pod vreč' p« se mora najtež-njim izkušnjam, da napravi za to primeren izpit. Preprosti narod rad naseda njihovim goljufijam in se mirno pokorava čarovnikovim besedam. Tudi sanje so za primitivnega človeka velikega pomena, ker mu odkrivajo nadnaravni svet. zato jim je tudfi vedno pokoren.
Br. Tone Gorfanc — zgled sakolske požrtvovalnosti
V skromnem požrtvmmlnem sokolskem delu praznuje br. Tone Gorfanc v nedeljo 2. t. m. menda edinstven jubilej v ju-goslovenskem sokolstvu Udejstvuje se že 20 let nepretrgoma kot vodnik mladinskih oddelkov Sokola I. na Taboru. Ob priliki njegovega 20-letnega jubileja priredi Sokol l. jutri ob 16. uri v veliki dvorani na Taboru mladinsko akademijo z zelo lepim sporedom, med katerim so tudi nove sestave našega jubilanta. Poselimo akademijo, da izrazimo priznanje požrtvovalnemu neumornemu vodniku mladinskih oddelkov Sokola L
Br. Tone Corjanc telovadi nepretrgoma pri Sokolu I že 31 let. Je že nad 10 let predsednik mladinskega odseka. Deluje že 20 let v vaditeljskem zboru. Opravljal je že skoraj vse funkcije v društvu. Koder je bilo treba prijeti za delo, se ni branil nikoli prevzeti nobenega dela. Tudi tedaj,, ko je zapustila telovadnico večina voditeljev, je krepko prijel v roke načelništvo in z veliko požrtvovalnostjo in pridnostjo zopet oživel telovadbo vseh ! moških oddelkov. Vedno skromen ni ni-i koli hotel prevzemati vidnih mest m tak j je Se danes. Zato zasluži, da se ga ob tej ; priliki javno spomnimo.
GHEHClCfl
REC S. 69. 22365 od 16 - ix 19^0 t.
Kulturni pregled
Vrata svobode
Tretji del Stevana J. Jakovljeviča »kronike Srbije v svetovni vojni«, epopeje »Srbska trilogija«, s katerim je založba Modra ptica, v Ljubljani pravkar zaključila slovensko izdajo tega velikega spisa, ne zaostaja po kvalitetah za prvima dvema deloma. Mogli bi reči. da ju marsikje celo prekaša. Neka veličastna dinamika daje tem podobam iz vojnega življenja globino in višino, dur in mol, kakor v simfonizi, kjer se fortissimo včasi kar na-gloma izliva v piano božajočih melodij in prijetnega oddiha po trenutkih napetosti in silovitega vzpona k močnim vifkom glasbenega doživljanja. Po mogočnih opisih žilave in trdovratne borbe male Srbije proti premoči avstro-ogrskepa napadalca v prvem delu; po živih, v nezasllišno osebno in narodno tragiko ke stopnjujočih podobah izza umika srbske vtjske čez Albanijo v drugem delu, prehajamo v »Vratih svobode« na solunsko fronto. Tu so se znova zbrale oslabljene moči juna"ke srbske vojske in združene z vojsko svojih zaveznikov nadaljevale danes skoraj že legendarne boje za največje in najsvetejše, kar ima slehern narod, velik ali majhen: za svobodo svoje domovine.
V tretiem delu »Srbske trilogije« je Ste-van 1 Jakovljevič trdno povezal v epično celotc množico drobnorisb iz vsakdanjega iivijenia vojakov in častnkov, pa velike, na široko zajete freske spopadov vn bitk; jezširil in poglobil je kroniko bojev, ki so
osredotočeni okrog slovečega Kajmakčala-na, v številne orise človeških usod, vrženih v viharje odločilne vojne za svobodo ali suženjstvo svojega naroda Prav zaradi tega, ker Jakovljeviča »Srpska trilogija« kot uspeli poizkus romana množestve-ne usode nima prave centralne osebnosti, je zlasti njen tretji del »Vrata svobode« dejanski samostojna knjiga. Čitateij, ki morda ne pozna prvega in drugega dela, bo lahko prebral »Vrata svobode« kot epopejo bojev na solunski fronti, ne da bi ga kaj motila časovna in snovna povezanost trilogije. Tudi s te strani kaže Jakovljevi-devo delo roko spretnega oblikovalca.
Pri spisu, ki je tako poln vsebine in tolika j razgiban v stopnjevanju in padanju svoje napetosti, pač ni mogoče v okviru kratkega poročila navaiati vsebine. Bolj kakor premnoge knjige, ki izpričujejo samo fantazijsko tvornost svoiih avtorjev, je ta vseskoz doživljeni spis vreden čita-nja zlasti v teh dneh, ko so se znova razvnela usodna nasprotja in zgodovinski boe-ji za moč v tistem svetu, ki bi bolj kakor kdaj v zgodovini potreboval konstruktivnih sil in mirnega razvoja. Jakovljevič kaže tudi v tretjem delu svoje trilogije, da množice srbskih vojakov in častnikov, ki so se borile za svobodo svojega naroda in za bodočnost njegove države, niso vodila nikaka velika gesla, za katere bi bil potreben Iz-umetični pates, kakor se ga dandanes poslužujejo razne propagande. Ljudje so osta-
li tudi v vojni ljudje z vsemi vrlinami in slabostmi. Junaštvo teh srbskih bojevnikov pa ni izviralo same. iz rasnih odlik, ki so dane dinarskemu človeku, marveč tudi iz preprostega jasnega in čistega prepričanja, da v voini za svobodo naroda ostaja posamezniku samo ena do'žno«.t: tvegati vse in žrtvovati vse. kar ima. za pravično in sveto obrambo tega, česar ni mogoče nadomestit5 z nobenim, še tako »logičnim« — novim redom Jakovijevičeva »Srpska trilogija« znova potrjuje, da je dinarski človek — novtelj te velike epopeje — prvenstveno bojevniški človek, ki mu je dejanje več kakor beseda Prav zaradi tega nastaja iz njega vojaški, ne pa trgovski ali po!itično-špekulativn; tip naroda. Za psihoflrvgijo dinarskega č V veka in za njegovo antično povezanost 7 narodnimi tli rma Jakovijevičeva epopeja veliko dokumentarno vrednost.
Založbi »Modra ptica« v Ljubljani m prevajalcu T. Potokarju je treba znova izreči priznanje za slovensko izdaje Jakov-ljevičevega dela. Tet/retično simo že nekajkrat razglabljali vprašanje, ali naj se Slovenci, Hrvati in Srbi vzajemno prevajamo ali ne. Praktično je to vpražanje rešeno s prevodom del, ki so vredna, da prodrejo čim širše in tako razširijo poslanstvo medsebojnega spoznavanja in moralne pene-traeije svojskih vrlin. V tem pogledu je prav Jakovljevičeva »Srbska trilogija« no-siteljica velike naloge med Slovenci: Medtem ko žive pri nas zadnji ostanki tradicij vojske, ki je služila tuj* nadvladi in je zaradi tega ostala tudi še kakšna sled švej-kovstva in podobnega destruktivizma, je Jakovljevič nepozabno živo in s toplo 3o-vefko prepričevalnostjo pokazal mali narod v njegovem nujnem boju za svobodni
obstoj. Pokazal je, da v takih spopadih ni mosta za meglene vsečloveške ideje in tudi ne za oportunistične račune; gre za nekaj osnovnega in neogibnega, kar šele za-i gotovi posamezniku njegovo vrednost rn pomen, zakaj brez narodne svobode ni mogoča ne socialna pravičnost in ne višja ob-čečloveška kultura.
Vsekako sodi Jakovi jevičeva »Srpska trilogija« v Potokarjevem skrbnem, dobrem prevodu med najprimernejše in najbolj moške čtivo v tem vzburkanem času, čigar valovi trdo butajo na — vrata svobode.
Razgovori o »Zvonu«
S. Tone Slfrer.
Med sodelavci »Ljubljanskega Zvona« je vzbudil v zadnjih letih posebno pozornost pripovednik Tone S i t r e r. Ta mladi pisatelj je gimnazijski profesor in je bil pred dnevi premeščen iz Ptuja v Mursko Soboto. Tam so ga zatekla nate vprašanja in od tam smo prejeli njegov odgovor.
O pomenu in o nalogah »Zvona« izjavlja g. Sifrer tole:
— V Šestdesetih letih svojega življenja je kazal »Ljubljanski Zvon« prav za prav vedno resnični kulturni obraz slovenskega naroda. Skrb za lepo slovensko besedo je bila njegova velika naloga. Vzvifien nad gesli političnega delavnika je razodeval tesno povezanost a sodobnimi življenjskimi vprašanji. Nemara je dosegel častitljiva ; leta prav zato. ker ni Ml nikdar poseben prijatelj neizMžčenih literarnih te drugih manifestov, a katerimi se kultura ne i ustvarja, temveč le nakazuje. Tvorna moč
posameznih struj pa je našla v tej reviji vedno svoje mesto. Kadar koli pregledujem stare letnike, vidim, kako neverjetno živi in zanimivi so še vedno. Izobražencu nekaj manjka, če z »Ljubljanskim Zvonom« ni v kontaktu. Jasno je, da za tako revije ni srednje poti: ali prinaša kvalitetne stvari ali pa nič.
—	Naloga ^Ljubljanskega Zvona« je, da slej ko prej živi s časom, v vseh pogledih razsvetljuje domače in tuje duhovno življenje in straži vse vrednote, kar jfh imamo. Posebej bi bilo treba skrbeti za razgledano kritiko.
O svojih prispevkih za novi letnik »Ljub ljanskega Zvona« nam je iejavil g. prof. šifrer naslednje:
—	Za letošnji letnik pripravljam vsaj dve noveli. Eno sem že napisal in obravnava umor v kmečkem kolektivu, o drugi bom pa kar molčal. V zadnjem letu me je višja sila trikrat odtrgala od dela, zelo me obremenjuje poklicno delo in tako je res težko kaj več določnega povedati.
Nova metoda poučevanja
Ljubljanski lektorat Nemške akademija začenja s 1. marcem serijo novih tečajev o nemškem jeziku in nemški kulturi. Poleg prvega, drugega in tretjega jezikovnega tečaia prireja poseben tečaj z literarnim lcrožkom. dalje tečaje za učitelje nemščine, za tehniko govora, za umetnost predavanja in za nemško konverzacijo.
Najzanimivejša novost novega semestra Je Doseben tečaj z naslovom: > Nemški jezik——nemška pesem«. Ta tečai namerni v pouSevanju jezikov tako novotarlio. da je vreden posebne omembe. Namen tečaja
»JUTRO« št. 51.
4
Sobota, 1. HL 194L
Opozorilo spoštovanim naročnikom
V današnji številki lista najdejo naročniki položnice, ki naj jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaljnje naročnine in sicer zaradi poslovnega reda pri upravi takoj prve dni marca. Kdor bi imel še zaostanek iz prejšnjih mescev, naj ga z marčno naročnino poravna, da ne zgubi pravice do » Jutrovega« nezgod-noetnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. Točno plačevanje naročnine je glavni pogoj zavarovanja.
Naročniki, ki imajo naročnino za marec že plačano, a najdejo kljub temu položnico v listu, naj je ne smatrajo za opomin, marveč naj jo shranijo za naslednje plačilo ali jo odstopijo znancu, ki se namerava na naš list naročiti.
Uprava „Jiitra"
DomaČe vesti
Marec — brstnik
Ta mesec bo zime konec in vsakdo se počuti nekako zadovoljneje in gibčneje. KmetskI očanec ve povedati, da ima marec zakrivljen rep. če ne otepa z rilcem, pa z ropom. Ali pa: če marec z glavo ne zmaje, pa z repom svojim rad vije. Ponekod razlagajo: Suščev prah in kup zlata —■ približno iste vrednosti oba. Zelo znan je tudi izrek: Marec znese jajce na dolu, skali vodo, spravi zrnje v prah in napaja ovco z mladiko. Po stoletni pratiki je marec najbolj ugoden, če je mrzel in v tem mesecu ne začne zeleneti. Zaradi ozimne setve mora biti obenem suh, najbolje brez snega. Toplemu marcu navadno sledi mrzel april. Pesnik Valentin Vodnik je pel: Kos prepeva, gnezdo znaša, mrzli marec gori gre. Na kmetih kaj radi modrujejo: če marec prah okrog pometa, dobro nam letino obeta. Pogosto čujemo: če marca že zeleno, redko leto bo plameno. Ali pa; Kar marca zeleni, to se rado posuši. Tudi obratna razlaga ni redka: če marca grmi, lakota beži; ali pa: če v marcu kmet more orati, v aprilu bo moral počivati. Pastirji vedo za naslednjo: če marec ovčice vabi na paše zelene, april jih spet v hleve nažene.
Vsekako najznačilnejši je dan 40 muče-nikov (10): 40 mučenikov stalno drži svoj ngled, namreč, da se vreme tega dne vleče skozi vso pomlad. Sv. Jožef (19.) lep in jajčen, dobre letine prerok prijazen. Sv. Jožefa smatrajo za zidarskega patrona, saj takrat že oživi stavbna delavnost, če v marcu že igrajo se mušice, v aprilu dobre še ti bodo rokavice. Levstik nekje pravi: če tudi ptic ne oženita Jedrt (17.) in sv. Gregorij (11.), vendar je dva dni pred sv. Marjeto sv. Gregorij. Pomladna Marija (25.) lastovke v deželo pripelja, jesenski hlad pa jih odpelja.
Povejmo še katero o snegu: če dolgo v marcu sneg leži, ozimna setev se mori, in 6e Gabriela dan (24.) zmrzuje, potem slana več ne škoduje. Ali pa: marčev sneg smodi, aprilov pa gnoji. Levstik je tudi zapisal: Zajkla, katera sušca že mladiče daje, ostane živa, dokler je kaj ne umori.
Dne 21. marca je začetek pomladi, takrat sta noč in dan enako dolga. Dan je 1. marca dolg 11 ur, 31. marca pa 12 ur 42 minut.
Vsaka očala
po mero
lato dobrasedečo in
iasenpogied pri
reč nafii OiZčivijam v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja Za rentnike, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavarovanja, pa velja naslednje: Od 1. januarja 1941 se bodo vse rente in pokojni' ne preračunale na novo. Dokler se ne ugotove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem. Uredba z dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim zelo koristne ugodnosti, zaradi tega naj se jih poslužijo takoj, da ne bodo pozneje trpeli škode.
*	Za novega državnega nadodvetnika v Zagrebu je bil imenovan g. dr. Hugon Schubert. Preživel je pri državnem odvetništvu in nadodvetništvu že pojbih 28 let in je strokovnjak v vseh zadevnih vprašanjih. Je na glasu odličnega pravnika in je kot tak znan tudi med Slovenci. Rodil se je 1885 v Virovitici, gimnazijo je dovršil v Zagrebu, pravne nauke pa v Zagrebu in v Pragi.
*	Skrivnostna smrt bivšega narodnega poslanca. Iz čakovca poročajo: V vasi Podturnu so našli mrtvega za mizo v lastni hiši 521etnega premožnega kmetovalca Jakoba Hrupiča. Pokojnik je bil od 1919 do 1925 narodni poslanec čakovskega okraja, izvoljen na listi Štefana Radiča. Zavoljo modre lise na glavi sklepajo o možnosti nasilne smrti in so se take govorice tudi brž razširile po vasi. Sodna komisija je pokojnega raztelesila, a v interesu preiskave, ki se nadaljuje, ni dala za javnost nobenega pojasnila.
» Za rudarje važna uredba. Dne 19. oktobra 1940 je izdala Nemčija uredbo " izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno. § 14 dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. decembra 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alzaško-loren-skega rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po § 15 iste uredbe se pa računajo leta, za katera so plačani prispevki ru-tiarskim zavarovalnicam v Alzaciji-Loreni, ko da so plačani po nemškem zakonu o i-udarskem zavarovanju. Ta uredba je zelo važna za naše radarje, ki so zaposleni v Alzaciji in Loreni. V smislu čl. 1 pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 5. avgusta 1929 — v veljavo" je stopila 3. oktobra 1929 — so nam-
Pri opeklinah In ranah,
ki se težko zaraščajo, kakor tudi pri vseh poškodbah namažite APIODEBMIN mast »Brusketini«. Lahko jo uporabite brez nevarnosti. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 3270/41 dr. Stevanovič in Pik, Beograd.
*	Po predavanju v vojašnici umrl. Upokojeni upravnik splošne državne bolnice v Beogradu dr. Peter Ilič je predaval v neki beograjski vojašnici. Ko je končal se je zgrudil zadet od kapi. Njegova smrt je vzbudila globoko obžalovanje. Pokojnik je študiral medicino v Rusiji, nato se je kot zdravnik hrabro izkazal na umiku čez Albanijo in na solunski fronti. Imel je številna odlikovanja. Po vojni je služil kot upravnik bolnišnice v Beogradu, Kovinu, na Cetinju in v Kragujevcu. V pokoju je pridno deloval v mnogih socialnih in dobrodelnih društvih.
*	Uspeh slovenskih narodnih noš v Borovem. Sokolsko društvo v Borovem, kjer ima tvrdka Bata svojo veliko tvornico, je preteklo soboto priredilo svoj vsakoletni v?cs'o' raiski ples, na ka.erega je bila ^•> vabljena tudi skupina slovenskih narodnih noš iz vrst ljubljanskih Sokolov. Pod vodstvom direktorja g. Maiksimoviča je prireditev potekala v najlepšem razpoloženju. Posebno pozornost je vzbujala naša skupina štirih parov s harmonikarjem na čelu. V defileju, v katerem je sodelovalo okoli 300 narodnih noš iz vseh krajev države, je biia slovenska skupina postavljena na čelo sprevoda. Na programu so bile pesmi, plesi ter prikazi običajev iz raznih krajev. Slovenska skupina je z največjim uspehom izvajala nekaj narodnih pesmi iin stiliziranih plesov. Ko je na koncu dodala še ples z blazino, so se ji pridružili številni udeleženci z direktorjem Ma-ksimovičem na čelu in smeha in zabave ni bilo ne konca ne kraja. Sijajen uspeh je žela baletna skupina beogTajske opere, ki je nastopila pod vodstvom baletnega mojstra žukovskega in primabalerine Vasi-ljeve in v kateri so delovali tudi slovenski plesalci Jezerškova, Eržen in Suhi. Rusi v krasnih nošah so izvajali starinske ru-
ske igre, Slovaki iz Banata pa več slovaških pesmi z živahnimi plesi. Krasno uspelemu programu je sledila animirana zabava v dveh velikih dvoranah, v nagradnem tekmovanju je žirija podelila 3. nagrado ge. Idi Marvinovi iz Ljubljane. Na vsej prireditvi je vladala prisrčna povezanost delavstva s svojim predstojni-štvom in bratska ljubezen med narodom iz vseh delov države.

t*
0\N
6"1
tTovo^l^veoA TUVIMJ^ D b^TB I
rUUBLJAMA
MARiaoa
*	Koča pri Triglavskih jezerih je oskrbovana od danes dalje. V zimski sezoni so na razpolago kurljive sobe z dvema ali eno posteljo ter toplo kurjeno skupno ležišče za 15 oseb. Ta postojanka je v zimskem času primerna za daljše bivanje. Okrog prijazne planinske koče je veličasten smučarski raj, ki nudi krasne zložne sprehode, ugodna vežbališča in mnoge raznovrstne izlete. 2e tik pred kočo je majhen prostor za vežbanje za manj izurjene smučarje, lep in precej obsežen smučarski svet na severozapadni strani v bregu z redkimi macesni. Dostop je ali mimo Zlatoroga in čez Komno ali od Sv. Janeza skozi Suho in čez Ovčariio. Krasni so izleti iz te postojanke: k Zelenemu jezeru pod Hribaricami, od koder je imenitna smuka nazaj grede, ali čez štabce na Ovčarijo, Dedno polje in tja preko na Vogar. Na praaiik sv. Jožefa 18. t. m. bo tudi že oskrbovana Staničeva koča pod Triglavom in bo takrat že mogoč prehod s smučmi preko Hrlbarlc, tako da morejo turisti fe doline Triglavskih jezer pre smučati prostrana visokogorska smučišča v Triglavskem pogorju. Ako želite informacije o bivanju v dolini Triglavskih jezer, se obrnite na društveno pisarno J3PD
v	Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. (—)
*	O zaščiti otrok v vojnem času bo dre-
vi	od 18.40 do 19. predavala v radiu gdč. Marija Pokornova, referentka za zaščito otrok v ljubljanskem mestnem zaščitnem uradu, na kar opozarjamo zlasti matere in prijatelje otrok.
*	Naše čitatelje ponovno opozarjamo, da poleg uslug in pomoči v najrazličnejših vprašaniih izvršuje »SERVIS-BIRO« vsa pisarniška dela, predvsem prepisuje, prevaja, razmnožuje in korigira. Sestavlja pisma, vloge in prošnje v raznih jezikih. Daje pomoč pri selitvah, iskanju stanovanj, lokalov in podobno. »SERVIS BIRO« preskrbi naslove zasebnikov, uradov, trgovin, raznih društev itd. Izvršuje vse posle in pota, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrbi tudi vse listine doma in v tujini. Nasvetuje in pomaga v najrazličnejših vprašanjih. »SERVIS BIRO« sprejema sploh vsa naročila in nudi usluge v vseh vprašanjih, da strankam v mestu in na deželi prihrani čas in neprijetnosti. Vse to vrši zanesljivo, solidno in diskretno. Zahtevajte informacije in obračajte se osebno, pismeno ali telefonično na postrežno pisarno »SERVIS BIRO« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27-1. telefon 2109. (—)
*	Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično 3. marca. Pri jate sprejema »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strojepis-nica — 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago!
*	štiri žrtve hudournika. Pri vasi Pira-nah. koder vodi glavna cesta iz Prizrena v Peč je hudourna Topluva pred kakimi desetimi dnevi porušila most. Ker pa je bil v Orahovcu sejem, so se kmetje vendar podali po tej cesti in so bredli vodo. kjer ni bilo mosta. Tako je šel skozi hudournik tudi trgovec Dušan Grkovič iz vasi Zrza. Ker ni vedel, kje je najboli plitko, je zašel v globino in besno valovje ga je potegnilo s seboj. Kot dober plavalec se je rešil iz strašnega objema valov. Toda kmalu nato so se pripeljali štirje sejmarji na vozu. Hudournik je izpodnesel konje in voz. Izginili so vsi štirje sejmarji in jih doslej še niso našli.
*	Nenavadna mladinska žaloigra se je odigrala preteklo sredo zvečer sredi Subo-tice. 151etni četrtošolec Zvonimir Kralj se
ie namreč, da razširi znanie nemščine na lemeliu besedila pesmi. Kakor znano, je melodiia izredno dragocen pripomoček, da si zapomnimo tudi besedilo pesmi. Prav zaradi tega se laže naučimo pesem, kakor pa prozo ali epično pesnitev. Moderna psihologiia nas uči. da ie učenje ieziks dojemanie njegove celote. Sestavljanje posameznih besed v stavke na podlag' slovničnih pravil s pomočjo razuma ie mnogo pretežavno. da bi mogli brez posebnega truda obvladati neki jezik. Govor mora biti tak. da znamo že podzavestno pravilno unorabliati člene, glagole, samostalnike, pridevnike itd Njihovih funkcii in naravnega vrstnega reda v stavku se mora človek priučiti tako. da jih zna pravilno uporabljati in razporejati kakor pravimo, tudi »v spanju«. Tako zvana Laoperi eva »p?ioča metoda« temelji na tej osnovi. Učenje na pamet in njegovo cesto ponavlianie je v splošnem dolgočasno. čeprav ie za priučitev jezika neobhodno potrebno; zaradi tega tudi ni priljubljeno
Drugače ie Pri pesmi. Tu pravilno ponavljanje — repetitio mater studi orum, kakor so pravili že stari — nikoli ne učinku ie utrudljivo ali dolgočasno. Poleg tega še melodiia podpira spomin, prinaša v učenju jezika prijeten ritem ter učencu in učitelju olaišuje delo. To ie posebno važno za tiste, ki opravliaio po dnevi naporno delo v uradih itd. in moralo izkoristiti večerne ure. da si razširijo jezikovno znanie. Po tei poti izgubi učenie jezika krčevito napetost in postane razvedrilo. Jasno ie. da zaradi tega ni treba biti pevski posebno nadarjen. Glede na uspeh, ki so ga dosegli drugod, se ie Lek-tsorat Nemške akademije odločil za prireditev tečaja »Nemški jezik — nemška pesem« tudi v Ljubljani. Obravnavle ne bodo preproste nemške liud=ke pesini. Te-fial bo trajal štiri mesce, dvakrat tedensko zvečer sporazumno z interesenti. Tečajni prispevek za semester znaša 120 dinarjev. (za ostale tečaje 100 din). Prijave
sprejema Lektorat Nemške akademije Beethovnova 14/1., tel. 32-93.
ZAPISKI
DRUŽINSKE VEČERNICE
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je izdala v redakciji Vinka Zwitterja 136 strani obsegajočo, okusno opremljeno knjigo »Družinske večerrtice« Ta ljudska čitanka koroških Slovencev je namenjena obnovi in učvrstitvi njihove narodne zavesta in samozavesti V uvodu poudarja urednik pomen in medsebojno povezanost ohranitve družine in naroda — naroda, ki raste iz družine, iz vaškega in občinskega občestva. Pod vtisom današnjega prelomnega dogajanja so napisane besede: »Države sie porajajo in zopet izginejo, narodi pa ostanejo; tako je bilo in tako je tudi danes. To dejstvo bodo morali upoštevati v polni meri graditelji nove Evrope m novega sveta, če naj bo ureditev trajna in zdrava in ne samo izrez te ali druge sile. Tem evropskim narodom mora biti dana možnost srvojelastnega dihanja in življenja, ki je od naroda do naroda prav različno. Iz tega svojstvenega narodno kult-turnega življenja šele more rasti razumevanje med narodi in iz tega razumevanja na duševnem in duhovnem polju bo zraslo gospodarsko in politično sodelovanje, kar mora biti cilj nove Evrope.«
Knjiga je razdeljena v štiri dele. Prvega z naslovom »Družina« začenja Pregljeva hvalnica matere »Naše najvišje«, nakar se vrsti več sestavkov o materi, družini, o otroku, Gregorčičeva »Kmečki hiši«, Finžgarjeva črtica »Na pragu«. V drugem delu »Kmet in zemlja« je na uvodnem mestu Prešernov sonet »Vrbi« s podobo Prešerna in njegove rojstne hiše, dalje več poučnih člankov, pesmi in črtic iz kmečkega življenja s Cankarjevo »Nedeljo« ob koncu. Naslednji del z naslovom »Narod« vsebuje vrsto bodrilnih m n&vduševalnih član-
kov, Župančičeva »Vprašanja« in »Naša besedo« s pesnikovo sliko, Aškerčevega »Ja-ničarja« takisto s pesnikovo sliko, dalje Meškovo pismo koroški mladini, odlomke iz »Miklove Zale« in zadnjo črtico iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Del »Bog« prinaša izbrane verske motive s pesmimi Silv. Sardenke, Franceta in Antona Vodnika in Primoža Trubarja.
Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami, med katerim zavzemajo dobršen del koroški krajinski motivi, ki so okusno izbrani po posnetkih domačih amaterjev. Želimo ji, da bi uspešno izvrševala svoje plemenito poslanstvo.
Prvi koncert na dveh klavirjih. K poročilu našega glasbenega poročevalca o koncertu na dveh klavirjih, ki sta ga ondan priredili pianistki ge. Osterčeva in Hra-šovčeva, nam pošilja ga. Elvira Sittlg-Dolinar naslednje glasbeno - zgodovinsko zanimivo pojasnilo: V oktobru leta 1888. so priredili slovenski učitelji koncert v počastitev Stiridesetletnice vladanja cesarja. Koncert je vodil prof. Anton Nedved. Spričo pomanjkanja sodelujočih učiteljic je pritegnil k sodelovanju tudi četrtolet-nice učiteljišča. Med drugimi točkami je bil tudi Handlov koncert za dva klavirja. Prvi klavir je igrala Irma Farber, drugega Elvira Sittig. Bil je to prvi in kolikor mi je znano tudi edini primer, da so v Ljubljani igrali v koncertni dvorani na dva klavirja. Sedanji koncert dveh pianistk utegne torej biti drugi te vrste.
Gabriele d'Annunzio v hrvatskem prevoda. Zagrebška Binoza je izdala v prevodu dr. Torbarhne senzacionalno knjigo pokojnega italijanskega književnika »So-lus ad Šolam«. Rokopis tega svojega dnevnika o ljubezni do neke dame te visoke italijanske družbe je d'Annunzio izročil neki prijateljici z naročilom, da ga sme objaviti Šele po njegovi smrti. Tako Je ta knjiga izšla posthumno in je vzbudila eno največjih senzacij, kar jih Je bilo zadnja leta v svetovni literaturi.
je zagledal v neko lSletao dijakinjo. Ko jo Je zvečer videl v spremstvu nekega drugega gimnazijca, Je tega napadel s pištolo. Napadeni 141etnik je v obrambo potegnil nož in udaril Kralja v levo prsno stran. Po nekaj korakih se je Kralj zgrudil nezavesten. V bolnišnici je izdihnil zaradi prevelike izgube krvi. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da je Kralj streljal iz navadne otroške pištole. žaloigra, kakršne v Subotici ne pomnijo. Je vizJbudila globoko obžalovanje.
*	žalostna smrt strastnega kadilca. Iz Kraljeva poročajo: Fran jo Rogar, doma iz Slovenije, zaposlen v tovarni avio-nov v Kraljevu, je bil strasten kadilec. Nedavni večer M je prižgal cigareto ter legel v posteljo. Kmalu je zadremal in tleča cigareta je zažgala odejo. Nastal je ogenj z močnim dimom. Rogar se ni več zbudil. Ko so prihiteli bližnji stanovalci, ki so videli dim uhajati skozi špranje, so našli Rogarja mrtvega.
*	Afera Vzajemne dobrodelne zadruge v Beogradu. Beograjska policija je dokončala preiskavo o zadevi Vzajemne humanitarne zavarovalne zadruge z omejenim jamstvom v Beogradu. Aretirani so bili upravnik zadruge Josip Erman. predsednik upravnega odbora šimen Pisker in knjigovodja Milan Vičič. Doslej je bilo vloženih sedem prijav, ki pravijo, da so bili posamezni zavarovanci razočarani v svojem upanju, da bodo zavarovani za starost. Olajševalno pa je, da so bili vsi za-drugarji. ki so vložili prijave, obveščeni o stanju blagajne in jim je bilo obljubljeno, da bo denar vrnjen, če bodo izterjani vsi dolgovi.
*	50 kmetov obsojenih zaradi rudnika. Pred okrajnim sodiščem v čakovcu se je v četrtek zagovarjalo 50 kmetov iz okolice Murskega Središča in Peklenice. Prijavila jih je uprava medjimurskega rudnika, ker so brez dovoljenja kopali premog na njenih rudarskih predelih. Medmurski kmetje že desetletja kopljejo premog na lastni zemlji za svojo potrebo in ne morejo razumeti, da kršijo pravice rudniške uprave. Zato so bili močno iiznenadeni. ko so čuli sodbo. Zagrebški listi pripominjajo, da je ta zadeva važnega socialnega pomena za Medjimurje in naj bi lastniki rudokopov odprli nove jame, da bi siromašno prebivalstvo prišlo do novih zaslužkov.
*	Na krajo zimskih sukenj iiz ordinacij zobnih zdravnikov se je v Beogradu specializiral mladi Miloš Pirec, doma iz Maribora. Pobral je celo vrsto sukenj in ko je dosegel že neverjetno spretnost, je bil kljub svoji naglici prijet. Pravkar je prodajal neko ukradeno suknjo. Miloševa prva skrb je bila, da novica o aretaciji ne bi prišla v liste, ker bodo sicer dekleta preveč razočarana.
*	Na »odiščn je abil očeta. Razume se, da je žalostnega dogodka, ki se je primeril na zemljiškoknjižnem oddelku sodišča v Bosanski Dubici, kriva razprtija zaradi zemlje in dediščine. Stari Stojan Zlo-jutro iz vasi Gornjeselcev je prišel na sodišče, da prepiše svoje zemljišče na mlajšega sina. Starejšemu sinu Milanu ni hotel nič dati, češ da že ima dovolj zemlje. Pa je prišel tudi Mile na sodišče in je terjal svoj delež. Nastal je prepir. V nagli jezi je Mile zadal očetu pet smrtonosnih udarcev in je krvaveči oče kmalu izdihnil. Uradniki so osupli pobegnili pred divjakom in poklicali orožnike, ki so spravili pobesnelega sina v zapor.
17
u— Navodila za delo in ponašanje prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadi. Vse tiste hišne posestnike, ki teh navodil še nimajo, spet vabimo, naj pridejo ponje v mestni zaščitni urad, Mestni trg št. 2 ali pa v zaščitno šolo v Mestnem domu, kjer jih dobe za 1 din. Spet pozivamo vse hišne posestnike, naj v lastnem interesu pritrdijo navodila na vidnem prostoru po vežah, da se bo z njih vsebino lahko seznanil vsak stanovalec hiše. Mestno poglavarstvo bo po nalogu kr. banske uprave pregledalo vse hiše, ali so se hišni posestniki odzvali temu pozivu.
u— Porolta. V nedeljo sta se poročila docent Aleksandrove univerze g. prof. dr. Anton Peleriin in gdč. dipl. phil. Oli Le-skovic- Za priči sta bila gg. Fran Remec iz Radovljice in skladatelj Bogomir Le-skovic. Čestitamo!
u— Nov grob. Umrla je upokojenka tobačne tovarne ga. Terezija Ravniharjeva. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Meslno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra št- 7/1. telefon št. 41-52.
Za umetniško razstavo slikarjev Franceta G°dea, Franceta Kralja in Vla-dimirja La«Oviča v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti vlada med najširšo javnostjo veliko zanimanje, kakršno takšna kvalitetna umetniška prireditev tudi v polni meri zasluži. Preko 70 zrelih, dovršenih del, slikovitih temper risb, kipov in fresk, nudi obiskovalcu nedeljen užitek ob raznolikosti vseh treh razstav-ljalcev, ki se v globini in prepričljivi iskrenosti umetniškega ustvarjanja lepo izpopolnjujejo. Razstava bo odprta do 9. marca. Opozarjamo kulturno javnost, da stori z obilnim posetom svojo dolžnost ter se s primernim nakupom umetnikom oddolži.
u— Kondorjeva razstava "»rtkatar bo
odprta še danes in jutri v Batovi palači. Priporočamo vsem. da si jo ogledajo.
a— Poslednji večerni uprizoritvi »Visoke pesmi«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bosta v šentjakobskem gledališču dre-vi in jutri zvečer ob 20.15. Igra, pri kateri sodeluje preko 40 oseb, je imela tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane- Jutri v nedeljo popoldne ob 15.15 pa bo poslednja uprizoritev zabavne Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Preskrbi te si vstopnice že v naprej od danes dalje.
o— Gledališče mladih bo danes in jutri ob 8. uprizorilo v frančiškanski dvorani zabavno komedijo iz angleškega življenja »Gospodar teme«. Komedija je delo Švicarja Pierrea Carrauxa in je bila v letošnji sezoni v Zlirichu navdušeno sprejeta. Tuši Rajnerjeva, Id je komedijo prevedla na slovenski jezik, bo igrala glavno žensko vlogo. Moške vloge bodo podali ostali igralci, Id so si že pri prejšnjih predstavah pridobili pohvalo kritike. K sodelovanju so pritegnjeni novi talenti, med katerimi domi-nira Hugo Florjančič, ki bo pokazal, da ima velike Igralske zmožnosti. Režija Sin-tlč. Predprodaja vstopnic danes in Jutri od 10. do 13. in od 15- do 18. v frančiškanski posažL
Pevsko društvo »Sava«, kt ptkreOL
svoj tradicionalni koncert v nedeljo 9. t. m., Je izbralo za Izvajanje dela skladateljev Hajdriha, dr. Ipaivca, Mirka, dr.
Schvaba, Vrečerja, Vremšaika, Vogriča, Venturinija in žirovnika. Imena jamčijo za skrbno izbran program, zbor Save, ki ga že par let vodi F. Venturini, pa za brezhibno izvajanje. Ljubljanska javnost, ki od nekdaj ceni orače naše pevske kulture, se bo vabilu gotovo polnoštevilno odzvala.
o— Iz uprave mestnega preskrbovainega urada. Naše ženske in gospodinjske orga-niaacije zastopajo v upravi mestnega preskrbovainega urada ga. Ina Strojan-škova in ga. Anica Kropivnikova, naše delavstvo g. Ernest Vrhovec, konzumna društva in zadruge javnih nameščencev pa g. Alojzij Kocmur in g. Emil Klebl, industrijo tajnik Zveze industrijcev g. Danilo Gor j up, trgovce na drobno predsednik sekcije detajlisbov g. Anton Verbič z g. Fr. Kamenčkom in g Ivanom Pezdirjem, ve-letrgovce pa gg. Avgust Volk in Zdenko Knez. Na zadnji se£ uprave se je predsednik v prvi vrsti zahvalil vsem trgovcem, ki so prevzeli razdelitev kruSnlh kart in to delo z velikim trudom in izgubo časa tudi odlično opravili. Marsikateri so morali zaradi te prostovoljno prevzete naloge povečati število svojega osebja ali svoje osebje zaposlevati daleč čez uro in tucfi ponoči. S tem so ljubljanski trgovci Izkazali veSiko pomoč preskrbovalnemu uradu in napravili veliko uslugo vsemu mestnemu prebivalstvu. živilskih nakaznic Je bilo prvotno izdanih okrog 100.000, vendar se je pa število znižalo na 77.530 krušnih kart, ker jih je prebivalstvo mnogo vrnilo in s tem pokazalo mnogo moralnega čuta.
o— Ali smo še v mesHi? Pišejo nam: že nekajkrat smo stanovalci Hradeckega ceste prosili mestno občino, da vsaj za silo oskrbuje pot, ki nas veže s Karlovško cesto. Sedaj, ko so drugod ceste že suhe, imamo pri nas morje blata kakor v kakšni hribovski vasi. če že tako prometne ceste ni mogoče tlakovati, naj jo vsaj redno posipajo z gramozom in napravijo za pešce primerne hoJnike.
u— Starešinska Organij^cJja »Prepor°-daa poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pokojne dolgoletne pokroviteljice društva, ge. Marije Fet-tichove, ki bo danes ob 15. iz Žal. Zbiramo se četrt ure pred pogrebom oto kapelici sv. Nikolaja.
o— ženska sekcija jadranske straže prosi svoje članice da spremijo k večnemu počitku svojo zvesto sodelavko gospo Marijo Fettichovo daines Ob 15 uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
a— Izložbeni aranž©rji so zborovali. V sejni dvorani Trgovskega doma so izložbeni aranžerji v četrtek zvečer polagali letni obračun- Predsednik g. Zvonko Čulk je po-adravil člane in zastopnike orgazaclj. Delovni program je bil najobširnejši, vendar pa v celoti izvršen. Ker je odbor želel nuditi članom čimveč strokovnega znanja, je bil prirejen ciklus predavanj, na katerih so člani dobili primerno podlago v aranžerski stroki. Izvedena so bila štiri predavanja s skioptičnimi slikami, šestte-denski praktični aranžerski tečaj, ki ga je klub priredil v svojih prostorih, je bil prav dobro obiskan in se je zaključil z lepo uspelo aranžersko razstavo. Poleg tega sta bila izvedena še dva tečaja; vodil jih je g. Deršek, ki je imel tuci vsa strokovna aran-žerska predavanja, risanje in pisavo pa sta poučevala gg. Trpin Jože in Zevnik Slavko. Klubovi prejemki znašajo 27.608 din in je bilo skoraj prav toliko izdatkov, vrednost inventarja pa je naraslo od 3000 na 11.500 din. Med častne člane so bili izvoljeni na občnem zboru gg. Lojze šmuc, tajnik gremija trgovcev, Anton Verbič, Marinko Jože, Vidmayer Milan in Cul k Zvonko. Med ustanovne člane pa je bil sprejet Jože Krušič, trgovski zastopnik iz Ljubljane. Tudi novo upravo vodi g. čulk. V imenu gremija trgovcev Je tajnik šmuc pohvalil delo kluba in pa okusno aranžirane izložbe, ki vzbujajo zanimanja in priznanje. Naj klub vztraja v idealizmu!
u— »Barve v gorah« je naslov predavanju Slavka Smoleja, ki bo prikazoval 5. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani smotrno urejeno in povezano zbirko 210 barvnih slik o lepoti in veličastvu naših Alp. Predavanje, pri katerem bo spregovoril uvodno besedo prof. Janko Ravnik, bo priredil Alpinistični klub Skala v proslavo svoje 201etnice. Nabavite si vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Uniona.
u— Eksperimentalno predavanje o hipnozi in telepatiji. V torek 4. t. m. ob 20. uri bo predaval v frančiškan-ki dvoran: g. Bogdan Zupan o hipnozi in teleoatijL G. Zupan, ki ie že znan eksperimentator, bo demonstriral vse eksperimente. Iti iih izvajajo poklicni hipnotizerji. Pojasnil bo bistvo hipnoze in telepatii«. razkril trike in opozoril na razne kvarne posledice laične hipnoze. Cisti dobiček ie namenjen za nabavo opreme siromašnih tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljane. Predprodaja vstopnic v trswini Goreč. Tvr-ševa cesta in Kolb & Predalič. Kongresni trg.
n_ Zv«za šoferjev dravske banovine v
Ljubljani bo imela svoj redni letni občini zbor 2. t. m. ob 9. tiri v salonu restavracije »Pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. (—)
o— Udruženje re^rvnih oficirjev, pododbor Ljubljana, sklicuje 18. redni zbor na soboto 15. t. m. ob pol 20. uri v predavalnici Društva inženjerjev v Zvezdi, n. nadstropje. Uprava pododbora
n— V ča«u, ko moramo omejiti življenjske potrebščine z raznimi kartami, vas bo zanimala temeljita Uratnikova knjiga »Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije«. Tam boste našli odčarano skrivnost naših tesnih gospodarskih pa tudi poslovnih in socialnih razmer. Knjiga se dobi v Tiskovni zad:ngi v Ljubljani, šelenburgova ui. 3. Cena ji je din 32. (—)
Objave
Nam©sto cvetja na grob nepozabne gospe Mici Fettichove darujeta ravnatelj Mirko Gruden in soproga 100 din za Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Namesto venca na grob go®pe dr. Fettichove je dr. Ivo Murko poklonil 250 din podpornemu skladu akad. starešinskega društva »Jadran«, direktor dr. Breznik pa 200 din dijaški kuhinji »Domovini«.
V počaščen je sp°mina blagopokojne gospe Mici Fettichove so za dijaški dom društva »Kneginja Zorka« v Ljubljani darovale članice upravnega odbora 200 dim. Plemenito pokojnico, dolgoletno, požrtvovalno članico društva bodo gojenci doma vpisali v častno knjigo dobrotnikov, da tako ohranijo njen spomin.
Iz Cella
e— Dodeljevanje petroleja. Mestni prehranjevalni urad v Celju odslej ne bo več izdajali petrolejskih nakaznic onim družinam (gospodinjstvom). ki imajo v hiši električno napeljavo, četudi kateri prosfor ne bi bil opremljen z eletrično razsvetljavo. Za potrebo v obrti ali industriji bo dcdeljeval petrolej za pomožno delovno sredstvo le v najnujnejših primerih, nikakor pa ne za razsvetljavo. Gostilne, krojači, čevljarji itd. si naj nabavijo aceti-lensko razsvetljavo, ker je karbida dovolj na razpolago. Upravičeni interesenti, ki jim je petrolej nujno potreben kot pomožno delovno sredstvo, naj zaprosijo upravo državnih monopolov preko pristojne obrtne ali industrijske zbornice, da jim izda dovoljenje za nakup petroleja.
e— Nedopustno postopanje pri prodaji moke V Celju so se dogodili primeri, da so dobSle stranke v trgovinah manj moke nego bi jim pripadalo po krušn. karti. Tako so bile stranke oškodovane Ker je tako ravnanje seveda nedopustno, opozarjamo prizadete prodajalce, da morajo dati strankam točno toliko moke odnosno moč-natih izdelkov, kolikor je na kartah označeno. Stranke naj odločno vztrajajo na tem. da ne bodo imele nepotrebne škode.
e—Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce bo <mel jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici.
o— Mesnice in stojnice v Celju bodo od 1. marca do 31. oktobra obratovale tudi ob nedeljah dopoldne.
e— Oddaja občinskih zemljišč. Mestna občina celjska bo v četrtek 6 t m. oddajala v najem zemljišča (njive in travnike) in sicer: ob 8. pri okr liškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču <vb 14. na bivšem Rajerjevcm posestvu in ob 16. na Sp. Lanovžu.
e— Legija K°roških borcev, krajevna organizacija v Celju, vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 2. t. m. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Evropi«. (—) e— Predavanje o Komatih, ki ga priredi Jadranska straža v Celju dre vi ob 20. v risalnici meščanske šole, bo pojasnjevalo' 180 izbranih fotoposnetkov v naravnih barvah. Predaval bo g. Vekoslav Šmid iz Tržiča, ki je imeil doslej s tem predavanjem v Ljubljani in drugod velik uspeh. Opozarjamo vse ljubitelje našega morja in vse fotoamaterje, da obiščejo to zanimivo predavanje.
e— Umrla je v četrtek na Sp. Hudinji pri Celju v starosti 80 'et ga Emilija Un-gerjeva, roj. Jugova, vdova po obratnem ravnatelju bivše topilnice v Litiji in tašča g Ludvika Gajška, uradnika javne bolnišnice v Celju. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem neše iskreno sožailje!
e— Za zimsko pomoč v Celju so še darovali: Celjsko društvo 150 din, Nabav-Ijalna zadruga drž uslužbencev v Cd ju 200 din. Društvo mestnih uslužbencev v Celju pa 831 d-n. ki jih je nabralo med svojim članstvom.
e— Dijaški kuhinji v Celju je darovalo Narodno gledališče v Mariboru 100 din namesto cvetja na krsto ge. Karoline Ko šičeve v Celju, matere režiserja g. Milana Košiča v Mariboru.
e— Šolsko kuhinjo v Jurkloštru je pred dnevi nadzoroval sreski načelnik g. Andrej Bizjak iz Laškega v spremstvu sre-skega šolskega nadzoTnika g. Ernesta Vranca in ve!efrrgovca g. Ferda Pinterja iz Maribora. Sreski načelnik se je o delovanju šolske kuhinje izrazili zelo pohvalno. Ob tej priliki je g. Pinter poklonil šol-
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14,
javlja izid žrebanja z dne 28. februarja, V. razreda, 41. kola. DIN 100.000.— št. 94385 DIN 80.000.— št. 11561 48632 DIN 24.000.— št. 28752 DIN 20.000.— št. 14426 DIN 16.000.— št. 18774 41918 61343 77468 96043
DIN 12.000*— št. 7688 36728 59651 DIN 10.000.— št. 25385 48930 66886
PO DIN 8.000.— 20026 6559 9174 13936 47037 83459 88637 89428 94227
PO DIN 6.000.— 7160 13058 25446 40630 51730 54006 63276 72091 78322 87273 91691 93666 PO DIN 5.000.— 446 1070 9819 24057 42699 43521 53531 89225
PO DIN 4.000.— 6776 6976 7849 11059 13718 14203 17949 19706 21382 24837 25410 26227 27230 31339 37628 40773 59736 63657 77233 79265 86889 88912 90898 92222 98343
Nadalje ]e oilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1 000.—
Ker so oill dobitki javljeni telefonično, evpntuelna pomora ni Izključena
Prihodnje žrebanje bo v soboto 1. marca. Vsi oni. ki ao zadeli v kolekturi »Vrelec 6reče. naj srečkp takoj predložijo v Izplačilo
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
sJci kuhinji 600 din in tako pokazal sivoje razumevanje za siromake.
e— Šolska kuhinja v Laškem, ki jo vodi odbor za zimsko pomoč, nudi vsak dan 135 otrokom in 3 starčkom toplo hrano. Na obeh šolah v Laškem je 581 šoloobveznih otrok. S hrano iz šolske kuhinje je torej preskrbljenih 23% otrok.
Iz Maribora
a— Razdelitev krušnih nakaznic na P<>-brežju. Zelene krušne karte za marec se bodo razdeljevale za oodročie oobrcške občine v ponedeljek 3. marca cd 7. do 12. in 14. do 20. in sicer v oredsrb: dvorane kina za vso Aleksandrovo cesto. V šolski konferenčni oobi za vse vilice levo od Aleksandrove ceste, za Tezno uri Marinu na Ptujski cesti 34. za Brezje Dogcše in Zrkovce v brezianski šoli. Trgovci se opozarjajo. da oddajo na občini do Donedelj-ka 3. marca odrezke krušnih kart. a— Aprovizacijske zadeve. Ob priliki
razdeljevanja živilskih nakaznic za marec. se ie Dokazalo, da je orecei strank dobilo moko v nekaterih trgovinah na račun naknadne izroč;tve nakaznic, ki so iih oa stranke Dotrošile ootem ori n^ku-du kruha Zaradi tega so sedaj nek te-re orcdajalne odklonile dobavo moke strankam brez takojšnie oredložitve nakaznic.
a— V mestni gradbeni odbor sta bila " smislu skleoa na Dredsnočnji nroračunski seji mestnega sveta imenovana tudi ;nž. Strgaršek ter m. s. Lambert Alian^ič
a— Posestna izprememba. Josipina Ver-čko ie kuDila od g. Josipa Nek*-eoa hišo v Nekrepovi ulici 8 za 350.000 din
a— Ljudska univerza v Maribora Koncert na kitaro bo izvajal v korist zmske pomoči v dvorani Ljudske univerze 3. t. m. g. Rudolf Kovač
a—Poročilo o kuharski razstavi pri »Orlu« dopolnjujemo z dostavkom. da je mesne sperialitete prioravil kuhinjski šef g. Franc Poeačar z Bleda s oomoči^ hčerke lastnice hotela »Orel« gdč Lee Zemliiče-ve in nečakinie Grete. Pecivne in slašči-
čarske specdalitote pa so proizvod spretnosti slaščičarja g- J- Wolfcetla iz Maribora.
a— Iz Vinarske in sadjarske šole. Dne 5. in 6. marca bo na tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli dvodnevni tečaj za sajenje in precepljanie sadnega drevia Tečaj je brezDlačen in traia od 8. do 12. in 14 do 18. Dne 12. marca pa bo tečai za zatiranje škodljivcev ter bolezni in škropljenje sadnega drevja. Tudi ta toča, bo brezplačen. Za prehrano oz. prenočišč«? skrbijo tečajniki sami.
a— Knaus-Oginova razkritja. O tej temi in oa o sodobnem materinstvu bo nre-daval v torek 4. t. m. v okviru mater n-skega tečai a Ženskega društva zdravnik g. dr. Vilko Marin.
a— Šahovske novice. Pri šahovski si-multanki znanega mariborskega šahista g. A. Mišure proti 11 šahistom grafikom je g. Mišura dobil 9 partij, dve pa 1c izgubil. in ricer proti E. Papežu in V Glaviču. V nedeljo 2. t. m. igra g Mišura v Mežici sdmultanko proti tamošnjim -aj-boljšdm šahistom in sicer na 20 deskah.
a— Iz gledališke pisarne. D revi druga ponovitev Parmove operete »Carične Ama-conke«. Jutri popoldan ob znižanih cenah in zadnjič melodiozna ooereta »Cigan baron«. jutri zvečer pa ob znižanih cenah »Dva tucata rdečih rož«.
a— Zasačeni tihotapci. Na cesti iz Lim buša proti Mariboru so zasačili >rožniki skupino tihotapcev ki so nosili sumljive nahrbtnike. Zajeli so glavnega med njimi nekega Franca Kraiška. pri katerem so našli v skrbno slrriti vre*i 8 k" saharina. vrednega okoli 5000 din Ostalim članom tihotapske druščine so tudi že na sledu.
a— Triki z belo moko. Pri 28 strankah se je pojavil slikarski pomočnik Karel Raišp. ki je izkoristil sedanie prilike na svoi način. Strankam ie namreč oonuial belo moko po 6 din za k?. Stranke so bile seveda zadovoljne z nizko ceno in so mu poleg gotovine na račun izročile tudi s e-če. Nazadnje ni bilo ne vreč in ne moke Policija ie Karla Raišoa aretirala.
Gospodarstvo
Pred novimi dalekosežnimi
gospodarskimi ukrepi
Pred leti ao naši mesarji sprožili predlog, da bi »i po zgledu agilnih gostilničarjev, ki so osnovali lastno pivovarno, postavili lastno usnjarno, kamor bi pošiljali surove kože ln bi ves dobiček ostal v rokah mesarjev. Ta zamisel pa se ni dala izvesti, ker naši mesarji nimajo kapitala za tako podjetje, saj Jim pogosto manjka celo denar za nakup živine. Mnogim mesarjem so morali doslej usnjarski obrati v naprej plačati kože, ko je bilo govedo še pri kmetu v hlevu, sicer mesar goveda ne bi mogel kmetu plačati.
Vse navedeno kaže, da so mesarji, zlasti podeželski, potrebni oblastvene zaščite in da je treba vprašanje prometa s surovimi kožami urediti pravično tudi za mesarje. Sedanja naredba o razdelitvi surovih kož pa ščiti samo usnjarske obrate in trgovce z usnjem, ki jim je sedaj brez rizika zajamčen velik zaslužek od znatno povečanega prometa. Docela zapostavljeni pa so interesi mesarjev, in to celo pri proviziji, kajti mesar, ki proda kože neposredno trgovcu, nima pravice do provizije, ki jo sicer trgovec plača nakupovalcu; ta pn> vizija je priznana samo tedaj, če mesarji prodajo svoje kože trgovcu preko mesarske zadruge.
Po informacijah iz Beograda je pričakovati, da bodo v kratkem objavljene nove gospodarske uredbe, ki jih je pripravil minister za oskrbo in prehrano dr. Pro-tie. Prva uredba se nanaša na organizacijo samega ministrstva za oskrbo in prehrano. Prvotno je bilo zamišljeno, da se organizacija službe izvrši po direkcijah, in sicer za oskrbo, za kontrolo cen ter za notranjo trgovino in industrijo. Po predlogu uredbe bo novo ministrstvo organizirano po oddelkih.
Druga uredba se tiče razširjenja kontrole cen. Sedanja praksa je pokazala, da je uspešna kontrola mogoča le na terenu. Zato predvideva nova uredba poleg poostritve sankcij tudi uvedbo kontrolorjev cen, in sicer tako, da se v vsakem večjem mestu in v vsakem okraju postavijo posebni organi, ki bodo vršili nadzorstvo nad cenami in bodo pristojni tudi za evidenco zalog in za kontrolo proizvodnje.
Tretji predlog uredbe predstavlja najbolj dalekosežni poseg države v gospodarsko življenje. Ta uredba se tiče reguliranja proizvodnje in prometa, kakor tudi oskrbe s surovinami. Načrt te uredbe je že lani pripravilo trgovinsko ministrstvo predvsem z namenom, da se izdajo potrebni ukrepi za racionalno izkoriščanje surovin, uvoženih in domačih, ki jih je treba pravično razdeliti, upoštevajoč kapaciteto posameznih podjetij in naročila za državo. V trenotku, ko imamo na razpolago le omejeno količino surovin, nam tudi ne more biti vseeno, kaj se lz teh surovin proizvaja. Zato predvideva uredba, da se lahko za predelovanje surovin predpiše vrsta, kakovost in količina posameznih izdelkov. Na merodajnih mestih so mnenja, da se bo dala tudi kontrola cen za izdelke uspešnejše vršiti, če bo urejeno vprašanje razdelitve surovin, zlasti pa, če se bodo surovine nabavljale skupno.
Uredba o ureditvi proizvodnje in prometa ter o oskrbi gospodarstva s surovinami bo izdana v sporazumu z banom banovi-
ne Hrvatske in bo predstavljala okvir za izvajanje dirigiranega gospodarstva, zlasti v proizvodnji. Na podlagi pooblastil, ki jih vsebuje uredba, bi se potem izdale posamezne uredbe z zakonsko močjo, ki bodo urejevale proizvodnjo, zbiranje in promet posameznih surovin, razdelitev teh surovin, predpisovale za posamezne panoge, kakšne surovine se morajo ali smejo nabavljati in kakšni proizvodi se lahko izdelujejo in kakšni proizvodi se ne smejo izdelovati. Nadalje je predvideno, da se bo s temi uredbami uredil način razdelitve blaga da se bo predpisalo obvezno držanje zaiog ali se bo predpdsal prisilni odkup posameznih surovin in izdelkov. Predvidena je tudi možnost za popolno ali delno ustavitev obratovanja v posameznih obratih. Končno naj bi se s temi uredbami todali ukrepi za kontrolo izvajanja posameznih predpisov z možnostjo postavitve komisarjev v obratih ter predpisali rajoni, v katerih se lahko postavijo določena industrijska podjetja.
Zaradi pravilnega izvajanja izvršilnih uredb je zaradi sodelovanja interesentov ustanovitve prisilnih organizacij prizadetih potrošnikov določenih vrst surovin ali ustanovitve poslovnih central.
S to okvirno uredbo bo država posegla v zelo delikatno področje gospodarskega življenja, kjer obstoja velika nevarnost birokratizacije in ustvarjanja nepotrebnih ovir. Zato je nujno potrebno, da se predvidi čim širše sodelovanje oblastva z gospodarstveniki, zlasti z obstoječimi gospodarskimi organizacijami in ustanovami, ki naj v primeru potrebe same urejujejo vsa vprašanja, ki jih je treba urejevati glede na sedanje razmere, seveda pod popolno kontrolo države. Izogniti se je treba tudi nevarnosti, da bi država posegala v posamezna področja brez resnične potrebe. V tem pogledu se nam zdi nevarno zlasti pooblastilo, da se smejo določati rejoni, v katerih se lahko postavijo določena industrijska pdjetja v določenem številu.
Prepoved povišanja cen kontroliranemu blagu
V zvezi z objavo novega seznama blaga, ki spada pod kontrolo cen in je bil objavljen v »Službenih novtaah« od 20. t. m., je sedaj urad za kontrolo cen v Beogradu na osnovi čl. 10 uredbe o kontroli cen izdal naslednjo odredbo:
Za vse blago, ki je pod kontrolo cen po gori omenjenemu seznamu Je prepovedano povišanje cen brez predhodnega odobre-nja, Id ga bodo izdajala pristojna oblastva le v izjemnih in opravičljivih primerih. Z blagom, ki je prvikrat stavljeno pod kontrolo 20. februarja t. 1. se postopa takole:
1)	Proizvajalci (predelovalci), uvozniki in veletrgovci z blagom, ki je bilo prvikrat stavljeno pod kontrolo 20. februarja 1941, morajo v 14 dneh po objavi tega odloka (do 13. marca) predložiti pristojnim obla-stvom prošnje za odobritev one prodajne cene, ki je veljala za dotično blago 20. februarja 1941.;
2)	Prošnji se mora predložiti kalkulacija, iz katere mora biti med drugim razvidno: a) po kakšni ceni je predlagatelj prošnje prodajal dotično blago dne 14. februarja 1940., ko je stopila v veljavo uredba o kontroli cen; b) kakšna je bila cena na dan 20. februarja 1941., ko je stopila v veljavo kontrola cen za dotično blago; c) če je bila cena v času od 14. februarja 1940. do 20. februarja 1941. povišana, Je treba prošnji predložiti listine, ki opravičujejo to povišanje cene;
3)	Dokler ne dobe odločbe, da se jim odobrava prodajna cena, zatečena na dan 20. februarja 1941., smejo vsi proizvajalci, uvozniki in veletrgovci prodajati dotično kontrolirano blago po teh cenah, vendar jih ne smejo v nobenem primeru dvigniti.
Proizvajalci (predelovalci), uvozniki in veletrgovci predlagajo gornje prošnje teritorialno pristojnim banskim upravam. Urad za kontrolo cen bo še naknadno izdal navodila za izvajanje gornje odredbe, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 27. t. m_
Gospodarske vesti
= Občni zbor Narodne banke. Za 16.
marc je sklican 21. redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Glede na spremembo zakona o Narodni banki ta občni zbor ne bo več sklepal o odobritvi bilance in računa zgube in dobička, ker odobrava sedaj te račune finančni minister. Občnemu zboru bo predloženo le sporočilo o odobritvi teh računov in o razrešnici članov uprave in nadzorstva za leto 1940. Pač pa j bo občni zbor sklepal o razdelitvi čistega i dobička. Kakor smo že poročali bo dividen-! da za preteklo leto ostala nespremenjena po 400 din za delnico (bruto). V bodoče pa bo smela znašati po zakonu največ 8%, to je 240 din.
= Zaposlenost ▼ JugosJavijL
urad za zavarovanje delavcev prkia&a • precejšnjo zakasnitvijo svojo mesečno
statistiko o gibanju članstva, m sicer za november. V tem mesecu je bilo pri vseh krajevnih organih Suzorja zavarovanih. 756.333 delavcev in nameščencev, to je za 29.179 manj nego v oktobru in za 21.386 več nego v novembru prejšnjega leta. Od skupnega Števila zavarovancev odpade na dravsko banovino 119.965 za-rovancev (OUZD 108.378, TBPD 10.610, Merkur 977), na banovino. Hrvatsko 244.197 in na ostale banovine 392.171. Od oktobra do novembra je število zavarovancev nazadovalo v dravski banovini za 2.3 odstotka, v banovini Hrvatski za 1.0 odstotka in v ostalih banovinah za 5.7 odstotka. Celotni zavarovani zaslužek je znaSal v novembru 633.4 milijona čfin (v prej. novembru 454.4), od tega v Sloveniji 108.9 milijona din, v Hrvatski 214.6 milijona din in v ostali državi 310.0 milijona din.
Borze
28. februarja
Na jugoslovenskih borzah ie bilo danes povpraševanje za grške bone po 37.50. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo Dri prijazni tendenci pc ^-praševanje do 479 (v Beogradu po 479.50). Promet je bil samo v delnicah
Trboveljske po 390. _
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London
174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1028 64. Tečaji na ®vo-bodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 37.50 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 7.45 London 16.80. New York 431. Bruselj 69. M^an 21.70. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockhclm 102.60. Oslo 93.50. K5-benhavn 83.50. Sofija 4.25. Lisabona 17.26, Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750
Bukarešta 2.1250._
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 390 — 392 (390), 4°/o agrarne 56 den., 4% sev. agrarne 56.50 den.. 6B/o begluške 86.50 den.. 6°/o dalm. agrarne 82 bi. •>%> šumske 81 bi.. 7°/o invest. 100.50 den.. 7°/« stablliz. 98 den. 7% Seligman 105 den.. 79/« Blair 104 den. 8% Blair 107 den. de^i-e: Narodna banka 7000 den.. PAB 208 ^en., Trboveljska 390 — 392 (390), Sečerana Veliki Bečkerek 700 den.
Beograd. Vojna škoda 475.50 den. 4®/o agrarne 56.50 — 57.50. 4°'« sev agrarne 56 den.. 6% begluške 86—86.50. 6n/0 da1 m. agrarne 81.25 — 81.50 (81.25). 6°'» šumske 81 den.. 7% stabiliz. 99.50 den. (100). 7°/o invest. 101 — 101.50. 75/-> Sel gman 107 den.. 7°/» Blair 105 — 106 (105 — 105 50), 8°/« Blair 110 — 111. Narcdna banka 6830 — 7000. PAB 214 den.. (214 — aJ5).
Mesarji In promet s surovimi kožami
V	zadnjem času smo na tem mestu ponovno poročali o pomanjkanju surovih kož in o težkočah naše usnjarske industrije ter o predlogih za ureditev prometa s surovimi kožami. Prejšnji teden pa smo objavili naredbo o razdelitvi surovih kož, ki določa, da mesarji ne smejo kož prodati nikomur drugemu kakor zbiralcem kož ali trgovcem, ti pa tvora icam in usnjarskim obrtnikom, toda le na podlagi posebnega dovoljenja. V zvezi z gornjo naredbo o prometu s surovimi kožami smo prejeli več dopisov od prizadetih mesarjev, ki pojasnjujejo stališče mesarjev k reorganizaciji prodaje kož. Iz teh dopisov posnemamo v glavnem naslednje:
V	poslednjem času se močno opaža pomanjkanje govejih kož, kar je na zahtevo usnjarske industrije dalo uradu za kontrolo cen povod, da je določil maksimalne cene za surove kože, zlasti za goveje kože. Pri tem pa so bile maksimalne cene določene mnogo nižje, kakor so bile v veljavi pred njihovo uvedbo. Pred maksimiranjem so usnjarska podjetja kupovala goveje kože po 30 do 32 din za kilogram, sedaj pa je določena prodajna cena na 23 din za kilogram. Navzlic znižanju cene kožam pa se usnje ni pocenilo. Pred sedanjo vojno je znašala cena govejim kožam 15 do 17 din za kilogram, medtem ko se je cena usnju za podplate gibala med 40 do 45 din. Sedaj je določena maksimalna cena za surove kože na 23 din, usnje pa se prodaja po 120 do 150 din za kilogram. Mesarji se sprašujejo, zakaj morajo oni pri prodaji surovih kož utrpeti škodo, če se usnje zaradi tega ne poceni. Mesar, zlasti podeželski, je že prizadet zaradi tega, ker kolje manj živine, deloma zaradi uvedbe brezmesnih dni, deloma pa zaradi poslabšanja gospodarskega stanja konzumetov. Sedaj mora utrpeti še drug udarec z znižanjem cene za surove kože.
Najnovejša naredba o razdelitvi surovih
kož ima baje namen, preprečiti, da bi me-
sarji surove kože pod roko prodajali usnjarskim obratom po višji ceni, nego je maksimalna cena. Zato sedaj mesar po omenjeni naredbi ne sme surovih kož prodati nikomur drugemu, kakor zbiralcu ali trgovcu, poslednji pa sme nakupljene kože prodati le po določenem razporedu usnjarskim obratom. Potreba za tako prepoved bi gotovo odpadla, če bi obstojalo pravilno razmerje med maksimalno ceno za surove kože ta maksimalno ceno za usnje. Ce ne bi bila za usnje določena tako visoka maksimalna prodajna cena, ne bi imeli usnjarski obrati možnosti nuditi za surove kože pod roko višjih cen, kakor so maksimalne cene, odpadla bi prodaja pod roko in s tem tudi potreba, da se prepove mesarjem prodajati surove kože neposredno usnjarskim obratom.
Mesarji se ne morejo ubraniti vtisa, da ima naredba o razdelitvi surovih kož namen, ščititi zaslužek usnjarskih obratov. če obstoja namera, da se sedanje cene usnju ustalijo, potem naj se cene surovim govejim kožam zvišajo ta določijo na pravični višini. Da pa obstoja možnost povišanja cene za surove kože, potrjuje ravno okolnost, da posamezni usnjarski obrati lahko plačajo pod roko za kože več, kakor je predpisano, če to lahko store eni, lahko to store tudi drugi. Seveda pa bi bilo treba ob določitvi novih maksimalnih cen določiti za posamezne kakovosti različne cene, kajti vsaka koža ni enako vredna.
Mesarji tudi ne uvidijo, zakaj bi morale iti vse kože preko vmesne trgovine s kožami. Vsak mesar najraje proda kožo naravnost iz klavnice usnjarju ln bi moral dobiti v tem primeru za kožo toliko višjo ceno, kolikor znaša vmesni zaslužek trgovca, če pa je potrebna ureditev prometa s kožami zaradi pravične razdelitve surovih kož med posamezna usnjarska podjetja, potem se da to izvesti tudi s kontrolo direktne prodaje surovih kož usnjarjem, kar se da Izvajati brez težkoč zlasti v klavni- . culi.	I
Blagovna tržišča
MTO
+ Chicago, 28. febr- Začetni tečaji: pš» niča: za maj 83, za julij 78 75 za sept. 78.625: komza: za maj 60.50. za julij 60.50.
4. Winnlpeg, 28. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 77.625. za Julij 79.25-
+ Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena Oves: baški, sremski in slavonski 435 — 440. <Jeemen: bašld in sremski 580 — 590. Koruza: času primerno suha z 22% vlaee franko vagon ali šlep 216 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din) umetno sušena koruza s 14"/« vlage 250 din Moka (franko vaeon ali šlep v dunavsk- banovini): pšenična »Ogg« in »Og« 723 70% presejana pšenična moka 358 85®/» enotna pšenična moka 382.25. nepreseiana pšenična moka 351 - presejana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14'/» vlage 321 presejana koruzna moka lz času Drimerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šlen dunav-ska banovina): pšemčni 200 koruzni 8 kalmi 150. brez kali 70. Fiiol: baški in sremski 640 — 645.
Tožil je turškega nasilnika
Umrl je stoletnik, Id se ni ustrašil maščevanja
Beograd. 23. februarja
Med Srbi polagoma izumirajo predstavniki tistega starega pokolenja. ki je moralo pod turško oblastjo pretrpeti mnogo hudega. Ob veliki udeležbi prebivalstva so te dni Dokopali v Tetovu daleč naokoli znanega stoletnika Kcsta Antiča-Siričanca. ki je pred 70 leti pokaral nenavaden pogum. Prvi se je upal iavno obtožiti pri paši Afizu v Skopi ju zloglasnega tetovskega nasilnika Jusufa bega Redžepa-Pašiča.
Koče Antič se je rodil v vasi Siričinu leta 1840. Nedavno, tik pred smrtjo, je praznoval stoprvi rojstni dan. Njegovo življenje ie bilo bučno, vendar zelo zanimivo. Ko mu ie bilo 16 let. ga je njegov oče oženil z neko Sultani jo. ki je bila prav zala. vendar 8 leta starejša od nie-ga in jo ie moral odkupiti za 10.000 gro-šev. Zaroka in poroka ie morala biti opravljena v enem samem dnevu, ker ie na nevesto že prežal nekdo drugI ki to je hotel ugrabiti. Koče Antič ie kmalu po poroki odšel po svetu, kakor mnogi njegovi rojaki. Ko mu ie bilo 30 let. je v Tetovu in okolici strahovito gospodaril zloglasni Jusuf-beg. Koče Antič. ki ie na-
bral po svetu že precej izkušeni, se ie toliko opogumil, da je nastooH v obrambo zatirane in izsiljevane raje. Pedal se je v Skorplje k turškemu višjemu sodniku naši Afizu. Imel je poseben vzrok za to. Ko je bil namreč Koče Antič prišel v domačo vas. ga je srečal Jusuf-beg. ki je prav takrat obiskoval vasi. nad katerimi je i med oblast. Izsiljeval ie denar in pretepal ugledne srbske može kar na cesti. Tako je napadel tudi Antiča vpričo vse vasi. Koče ni mogel preboleti sramote. Da-siprav so ga rojaki rotili, nai ne poide v Skodje. ker da bo potem še hujše, ie vendarle na lastno pest krenil tja. Rekel je turškemu višjemu sodniku: »Ce ne omejiš ali ne vzameš Jusuf-begu oblasti, mu bom sam sodil in ga ubil!« Turški višji sodnik ie dal takoj nato P'<ki:"a±i zloglasnega nasilnika k sebi. siln- ga je ozmerjal in mu omejil oblast. Srbsko prebivalstvo je bilo kar iznenadeno in zadovoljstvo ie bilo vedno večie. ker se osramočeni nasilnik Jusuf-beg ni več ur*al uganjati svoje hudobije. Zato bo še dolgo ohranjen spomin na starčka Ant-ča. ki mu je kljub turškim nasiljem uspelo uca-kati nad 100 let.
Plačilo po osmih letih
Ljubljana, 25. februarja Sele sedaj je moral mladi pekovski pomočnik Janez dajati odgovor za greh, ki ga je napravil pred osmimi leti. Pred malim kazenskim senatom je bil Janez tožen. da je tistega leta ukradel svoji sta-nodajalki Ani K. 1.115 din, do katerih je prišel s ključem, ki ga je našel v kuhinji. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Gosiar, je navajala, da so bile Janezu razmere v stanovanju Ane K. dobro znane zaradi tega, ker je pri njej stanoval. Stanoval pa je celo brezplačno, kei se ji je predstavil za revnega študenta, ki je brez sredstev ln ki nima niti toliko, da bi si stanovanje plačal. Na lepem pa je Janez nekoč izginil in kakor je Ana K. naknadno ugotovila, je z njim izginila tudi vsa njena gotovina. Sum, da je hkrati z Janezom izginil tudi denar, je potrdila tudi pripoved druge Anine stanovalke, da je nekoč v sumljivih okoliščinah našla Janeza pod posteljo, pa se je tedaj Izgovoril, da jo je hotel le strašiti. A Janez Je Izginil to za njim Asa dolgo ot našla
efledu. Končno je sedaj stal pred sodniki | šc za svoj stati greh, potem ko je medtem opravil dokaj pestro pot. Izkazalo se je, da je fant že za mladoletnosti kazal nekaj nagnjenja k tatvinam. Baje je povsod, kjer je bil zaposlen, nekaj izmaknil in je bil že preden je prišel na stanovanje k Ani, oddan v zavod za poboljševanje. Ko so ga končno letos v januarju prijeli še za tatvino Aninega denarja, je fant v kleščah policije priznal, da ji je ukradel denar, trdil pa je, da je bil že s sodbo leta 1931 v Mariboru mimo drugega tudi zaradi te tavine obsojen. Janez je seveda mislil, da mu bodo kar tako verjeli. Ko t>a se je pozneje izkazalo, da ta primer tatvine Aninega denarja v mariborski sodbi ni bil obravnavan, je začel kratkomalo zanikati, kar je prej priznal. Pri aretaciji pa so prt njem našli tudi povsem nov odpirač, celo vrsto raznih ključev in kos že-leza, predmete, s katerimi bi se s pridom dalo tudi vlamljati, če bd bilo treba.
Mladega Janeza, ki je že zgodaj krenil na kriva pota. so sodniki obsodili za to* t vino Aninega denarja na 2 meseca ln 7 dni etrogega zapora.
Naselbina sred! prazne stepe — Zgodovinski dogodki so povzdignili
Angoro v glavno mesto sodobne Turčije
>JUTRO« St. 51.
Sobota, 1. JU. 1941. .........
Ankara, prestolnica Turčije
2eleznl£ka nesreča ▼ Španiji
z najmodernejšimi načrti,
z najmodernejšo izvedbo in arhitektoniko. To je mesto s sodobnimi in najsodobnejšimi hišami, ki so deloma imenitno zadete, druge pa malo manj, toda v svoji celoti predstavljajo podobo tega, kar lahko doseže človeška volja in žilavoet-
Dober poznavalec moderne Turčije Je ugotovil, da so v tej novotur&ki prestolnici v sedemnajstih letih njene zgodovine gradili in postavljaj! več nego prej v
Sest sto letih turške zgodovine
V Ankari se mudita te dni angleški zunanji minister Anthony Eden ter šef generalnega štaba britske kopne vojske John Dill. Njuna posvetovanja veljajo vprašanjem Sredozemskega morja In Bližnjega vzhoda.
mesta se odraža jasno, kakšen simbolni po* men naj bi imelo novo mesto: simbol za turški preobrat od islamskega kulturnega kroga in za preusmeritev k evropski kulturi. Tako je nastalo mesto
v vsej AnatoHji. Davki največjih in najbogatejših mest v deželi so se spreminjali v Ankari v ceste, upravna poslopja, dolinske pregrade, vodovode, plinarne in elektrarne, v vseučiliška poslopja, v razstavne prostore, šole in stanovanjske četrti. Mošej pa je v novi Ankari prav malo. Namesto tega so širni vrtovi, parki in gozdovi akacij v okolici, ki jih je bilo treba ustvariti z velikanskimi napori. Vsako drevo zase je blo treba tu dan za dnevom,
Petdeset km južno od Saragose se je iztiril brzi vlak. Nesreča je zahtevala 50 mrtvih
in mnogo ranjenih
Panorama razdejanja
Opustošeni Coventry
Preden je britska vojska vkorakala v Bardijo, so se bili vroči boji za ondotne
postojanke
leto za letom zalivati,
Edvard Jot), posebni dopisnik »United Pressa«, poroča svoji ameriški agenciji, da je angle&o pristaniško mesto Swan&ea po treh zaporednih nemških bombnih napadih podobno panorami razvalin razdejanih cerkva, šcri in drugih poslopij. Okensuca krila prazno bullijo v svet. To je rezultat tiso-čev nemških zažiga Imb in eksplozivnih bomb Poleg drugih zgradb je bil hudo poškodovan tudi nek' kinematograf, več restavracij pa je docela izbrisanih s površja zemlje. Vendar pa je treba priznati, da število človeških žrtev v primeri s silovitostjo napadov ni bilo velika
Ljudem, ki so jim bita razdejana bivališča, so začasno dodelili prazna stanovanja,
Ce še ne veš. ***** izv«^
da je francoski maršal Petain prispeval 15.000 pezet za žrtve ognja v španskem Santandru;
da so v Ameriki preizkusili nov vojaški aeroplan »zračna kobra«, ki je dosegel brzino 620 milj na uro;
da se trgovina z diamanti seli iz Londona v Južno Afriko;
da je v severni Finski zgorel velik mlin v kraju Loini;
da je po nekaterih vesteh odpotovala iz Anglije v Ameriko tudi angleška kraljica-mati z vnukinjami.
50-letnica ruskega strokovnjaka za aerodinamiko
Ruski učenjak Sergej Capljigin slavi zdaj petdesetletnico rojstva. Jubilant je upoštevan strokovnjak za mehaniko, aerodinamiko in hidrodinamiko ter je znan tudi izven domačih meja. čapljiginova šola je na glasu posebno glede teorije o konstrukciji letal- Jubilant je napisal približno petdeset razprav iz svoje strcke, njegovi učenci, ki jih je danes že več tisoč, pa so vsi znani sotrudniki v aeronavtični industriji Sovjetske zveze.
Borbe v
V Moskvi imajo zabavni park, v katerem se ljudje vozijo na velikem kolesu
Vročina v Sirili
in Libanonu
Vlada v Siriji je objavila vest, da so izgledi za letožnjo žetev dobri ter da se Siriji in Libanonu ni bati lakote. V vseh džamijah pa molijo za dež, kajti v deželi je nastopil za sedanjo dobo neobičajno hud vročinski val, ki bi utegnil škodovati letini.
»Gospod, dovolite pripombo, da ste za vnovčenje računa izbrali jako neugoden dan .. .«
»Kako to, saj je vendar prvi...«
»To je res. ampak jaz dobim plačo šele zadnjega v mescu ...«
(»Extr^ blatU)
Ankara — spomenik Kemalu Atatiirku
Ankaro so zgradili v resnici sredi prazne stepe. Mesto se vleče vzdolž ene same, velikopotezno zgrajene ceste. Včasih so le posamezne hiše, včasih celi majhni mestni predeli, ki stoje levo in desno od te ceste. Po utemeljitelju nove Turčije so ji dali ime
Angora na treh gričih,
okrog svojega gradu in s svojimi starimi seldžmškimi zidovi ni mogla preliti z novo Ankaro, ki je rasla v stepo. Na to pa tudi nihče ni mislil, kajti na ozadju starega
da so korenine končno segle dovolj globoko v kraška tla in do naravne vlage. Najbolje se kaže razvoj Ankare pač v razvoju števila njenih prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli skoraj 160.000 prebivalcev. V času, ko je Ankara pred sedemnajstimi leti postala prestolnica, je živelo tam komaj kakšnih 40.000 ljuči.
mnogi pa so tudi odšli iz mesta. Bolnišnica je poslala bolnike na deželo po določenem načrtu še preden se je začet prvi napad. Takoj po prvem napadu so prispele v Swan seo »leteče ambulance«. med katerimi je bil tudi en amenški voz, ter so razdelile med najpotrebnejše 3<KX) obrokov tople hrane. Ko so zjutraj po napadu prispeli trgovc1 pred svoje trgovine, so bili že vsi požari pogašeni.
Nobena nova moda
To, kar ti dve ženski nosita na glavi niso klobuki, ampak košare z oranžami. Slika je iz južne Francije
Bardfji
Ataturkov bulvar.
Za hišami in mestnimi predeli se širi sama stepa, ki sega cio ograj malih vrtov okrog hiš.
Nova Ankara šteje sedemnajst let. Ob ustanovitvi nove turške republike je postala naselbina v sre:nji Anatoliji prestolnica. Bila so sicer druga, boljša in prijaznejša mesta, ki bi zaslužila prej to čast nego stara Angora, ki se je gnetla na treh gričih, dvigajočih se iz
mrzlično okužene ravnine.
Bila so celo boljša in strateško bolj zavarovana mesto nego stari, mednarodni, ne-turški Carigrad. Toda v Ankari je turška revolucija doživela junaško dobo. Proslavila se je kot sedež njenega glavnega stana, kot strateško središče, kot sedež velikega revolucionarja, in ti zgodovinski dogodki so jo napravili za glavno mesto.
Mesto je moralo vzrasti tako rekoč iz niča.
Ničesar ni bilo tu,
kar bi ga določalo kot sedež vlade. Vsako upravno poslopje, vsako ministrstvo, vsako banko, trgovino, stanovanje so si morali priboriti v stepi, kajti stara Angora je ležala in še leži stran od novega mesta, kot nekaj popolnoma drugega. V sedemnajstih letih nove turške zgodovine se ta stara
Kako si ▼ Moskvi krajšajo čas
Dadekanesko otočje
Otok Castello rizo, o katerem pišejo, da se je te dni na njem izkrcalo nekaj britanskih vojakov, je eden izmed dvanajstih otokov Dodekaneza. Leži na južni strani Male Azije, šteje 12.000 prebivalcev, večinoma grške narodnosti ter ima glavno naselbino Castalrosso. Grki imenujejo otok z imenom Meis.
Dodeka pomeni po grško dvanajst in naziv se točno prilega dejanskemu številu otokov na jugozapadni strani Male Azije. Največji med njimi je Rod, na katerem se tudi nahaja sedež upravnih oblasti. Italija je zasedla dodekaneško otočje 1. 1911, za časa libijske vojne. Z mirovno pogodbo v Ouchyju je Turčija odstopila dodekaneške otoke Italiji, v Lausanni pa je bilo 1. 1923. to stanje potrjeno.
Alfonz XHL
Velika tatvina v Niči
V Niči so okradli 861etno vdovo nekega bivšega konservatorja muzeja v Kairu. Odnesli so ji dragocenosti in delnice v vrednosti več nego 2 milijona frankov. Med ukradenimi dragocenostmi je izredno drag nakit, med njim darila siamskega kralja in carja Nikolaja II., ki ju je vdova prejela od obeh vladarjev. Doslej niso našli za storilci nobenega sledu-
Sleparski graditelji
V petek minulega tedna se je v Bukarešti začela obravnava proti arhitektoma Cantacuzin in Achimi, k» sta zgradila znani hotel »Carfton«, kateri se je sesul ob potresni katastrofi in pokopal pod seboj ogromno človeških žrtev. Vzporedno z arhitektoma sta obtožena tudi gradbena podjetnika Karel in Leop. Cchindel, ki sta soodgovorna za zrušen je 12nadstropne zgradbe.
Obtožnica dolži navedene, da so zakrivili smrt 140 oseb Pri obravnavi je zastopanih 144 zasebnih tožlteljev. Državni to>-žilec. ki zastopa obtožnico, zahteva, da se pozovejo kot soodgovorni škodljivci tudi člani gradbenega odseka pri mestni občini v Bukarešti, ki je dala dovoljenje za gradnjo stavbe 9 tako problematičnim materialom. Glavna razprava bo traiaffa več dni in vsa rumunska javnost pričakuje z napetostjo, kako se bo iztekla.
bivši španski kralj je včeraj v Rimu umrl
(NSERIRAJTE V „JUTRUU!
ANEKDOTA
Edmond <?e Goncourt je bil tako v skrbeh za svojo posmrtno slavo, da si je delal težke misli, kaj bo z njo, če bo zemlja nekoč propadla.
»Kaj je vredna slava« i je imel navado reči, »če jo že v deset ali sto tisoč letih uniči lahko propad sveta!«
VSAK DAN ENA
H. Adams:	12
2)aisg iti (šJlnsemartj
Roman
Ples je bil končan in Daisyji se je zdelo primernejše, da se vrne k ostali družbi. Začela je bila drzno igro, toda preveč se ji ni smela zaplesti. Bili je bil ljubezniv človek, ona pa — nu, ona ni bila Rosemary in se je zavedala, da bo teh š'M-najst dni kmalu pri kraju. Tuja gospa je bila prišla, ki je živahno kramljala z gospo Carterievo.
»Rosemary,« je rekla teta Amv, »radi bi te predstavila gospe Warralyjevi. Gospa Warralyjeva mi ie pravkar pripovedovala o svojem posestvu v Puddletownu.«
Daisv se je vljudno priklonila in z nasmeškom vprašala:
»Kje pa v resnici stanuiete?«
»Res stanujem v Puddletownu,« je odg^vorTa gospa Warralyjeva. »Tragično kaj? Zamislite si hišo v krasnem kraju — in k temu ta nemogoč^ naslov! Rada bi jo dala opravljeno v najem, a nihče si je ne mara niti ogledati, če hoče kdo daleč od vsega vrvenja v miru živeti nekai časa, je moja hiša idealna zanj To je središče Hardy-jevega ,Wessexa' Saj se spominjate, ali ns?«
Daisy je menila, da bi se morala spominjati, a v resnici se ji ni niti sanjalo, kaj naj bi to bilo. Angleške grofije je po imenih sicer vse poznala, njih literatura pa ji je bila deveta vas. Gospa
Warralyjeva je bila s svojimi temnimi lasmi in dobrotljivimi očmi tako prijazna na pogled, da ji je Daisy odgovorila najprej s smehl.ajem, pot?m šele z besedo.
»Ali nam ne bi hoteli še kai rovedati o nu0«
»Moj mož trdi, da je Dorset. najleoši ko<= Ancrlijs — brezprimeren tako v ookraunskem ka^o v zgodovinskem oziru. Naša hiša ie stara k menita škatla z običajno tajno *obo. v kateri se ie skrival Karel II. r>o bitki pri W^rces+ru D li 'm? pa->r°-viti kot>alnice in nar>elia+i elokt-ičn^ lu" 4a'-o da ie živi i en je pri nas zel o priietn^ m u^ob"»o. A zgodovina sega še dali nazaj. Blizu o-i nn* so v starih časih umorili nok^ga anglosaškega kralj-;, in tudi Danci so prišli od ondod...«
Dokai časa ie gosao Warralvi^va ra^avpln dr*'-^bo s svMirn ■p'rir,*ovor?nv!3rri'vr" <"> ^ors^+u ^ nrvih dni britske zgodovine do Hardyjevih romanov. Modri naravoslovci trdijo, da rasto volik-nsk: hrasti iz majcenih želodov; prav tako se ute^njo iz slučajnih razgovorov razviti dogodki največ ega pomena. Ne le Daisy, ampak tudi skoraj v~i na-vzočni so se kasneje do konca svodih dni spominjali ljubeznivega čebljanja gospe Warralyjeve.
7.
Dnevi so hitro minevali Dvatedenski rok ki ga ie bila Daisv določila za svoio ve^e1" o-Vit iško pustolovščino se je nagibal h koncu Izk"'niavn da bi navrgla še neka? ^n* b^s sko*-** ne n^s na. Cas je bil minil vse drugače, kot ie pričakovala mnogo srečneje, nego se je upala nadejati. \ to se ni moglo kar tako nadaljevati Dve misli Dai-
syji nista dali miru: morala je odpotovati in morala se je odločiti, kaj na stori.
Vedela je, da odhod ne bo lahka stvar Carterjevi niso bili ti^ti težki na splcšno pa ravne du ni in neprivlačni bogatini, ki si jih je bila zamisila. Ljubeče so jo bili sprejeli, niena navzočnost jih je očitno radostila. in pr čakovali so, da ostane še dolgo pri njih — morda kar ves čas njihovega bivanja v Evropi.
To je bilo nomo:»oče Nevarnosti, ki bi se iim s tem izpostavMa. si ie bila Daisv povsem v sve-sti Prei ali slei bi vf>nda-l"> srečala koffa. ki bi poznal bodi si n-'o samo. bodsi p^avo Rosrma-ry. V Dinardu je bfa sezona na vrhuncu, in rae-s+o je bilo nrenarv^ivpno. a Carterievi so ž:v®li zasp in niso marali, da bi iib omenjali v kooali-SVih listih tako da ni bilo na^b'-že v vs®m mestu TvVorrar. ki bi b?l sorav^al nronrost^'« gosooda Cart^ria v rv®zn 1 i^deiov-lcom »Pik^nt®« in mri^f^k^ptjvrn	Daisvin ki s® i® v
Billovem SDremstvu udeleževala sko^a? vseb zabav. je poznala vpč'na samo kot nečakinio go*-po-da Carterja Toda sreča ni mogla traiaM v^k^mai Morala je najti veljaven izgovor za odhod in trdno se ie bila namenila da Cart°ri®vim taknj nato odkrito prizna, kai ie storila Da jim hkratu vrne bogata darila s katprimi so io o*»«"M. ie bro samoumevno Vendar al? i? bodo Ca te-^vi in 'ud' Rosemarv kdaj odpusili veliko p evaro. ki si io je dovolila?
Gaster in njegova žena bosta seveda govorila o nji še slabše ko slabo, in Bili jo bo zaničeval! To-
da ali ne bi bilo še mnogo huje, če bi ji po drugi poti prišel na sled? A kaj naj stori, ko bo te pravljice konec? Denar je sicer imela — več, nego se je kdaj drznila upati. Z njenimi lastnimi drobnimi prihranki vred je bilo Rosemaryj nega denarja in dobitka izza tiste prečudne noči v kazinu za več ko tisoč funtov Igrala ni bila potem nikoli več. čeprav ji je Bili pogosto prigovarjal. Zdaj ii ni bilo več sile. da bi se vrnila v Lyon v penzi-onat. Ob varčnem živlienju bi izhajala s svo'im denarjem precej časa. Morda bi se tudi lahko kje česa lotila ...
BiH — misli so se ji spet in spet vračale k Bil-lu. Ali se bo kdaj zavedel, da jo je baš negov prvi poljub nepovratno pahnil v to pu t~>!ovrčino? Takrat se prav za prav še ni bila odlcč:la. ali n^j stopi pred Carterjeve kot Rcsemarv ali mo-da vendarle samo kot Da^sv. Ali io bo Bili povabil? Ali bo vesel, da je odšla, preden sta se utegnila še bolj zbližati? Na vsa ta vprašanja ni na?la odgovora. Samo nekai je vedela: odpotovati m-'-a, nrej ko mogoče. In kako iih je b'la vse vzljubila... kako hudo ji bo po malem Dorieiu, ki ii ie bil tolikanj prirastel k srcu! Kaj bi dala, da bi bila v resnici nečakinja teh dobrih ljudi!
Nazadnje se je odločila za skriven odhod, ki naj bi mu takoj sledilo priznanje njene krivde Samo še en sam dan. poln radosti in solnca — po*em le trpba storit? konec Tn kak« i® u¥iv-l'> t' 'J-m! Zjutraj ie igrala z Billom golf zgodai ponoldne se je hotela peljati z njim na morje A tedai se je zgodilo nekaj, kar je prevrnilo vse njene načrte.
»JUTRO« št. 51.
7
BELE Ž KE
Duh solidarnosti
»Sokolski glasnik« razpravlja v uvodniku zadnje številke o potrebi narodne solidarnosti. Pravi, da bo iz sedanje težke preizkušnje izšlo človeštvo prenovljeno in prerojeno. Med drugim piše:
»Srečni smo, da smo dc sedaj ohranili mir in da so nevarnosti, ki jih vidimo pred seboj, okre>p'le v našem narodu duha solidarnosti in misel konsolidacije. Vendar je to stvar, ki je ne smerne prepustiti slučaju, temveč jo moramo čvftto vzeti v reke, da se razvije odporna sila narc^da do najvišje možne mere To je potrebno tudi zato, da bomo v bedoči mir stopili strnjeni in sposobni za detle • in da ne bomo izgubljali najbolj dragocenega časa s tem, da bi si šele takrat skušali prilagoditi prilikam.
Ničesar nam ne more v izgrajevanju odporne sile koristiti toliko kakor duh solidarnosti. Iniciativa moTa prit' -«d nacionalnih organizacij, cd mteligence in od premožnejših slojev. Štrot' i m narodnim množicam ni treba pridigah solidarnosti, ker so one vedno pripravljene k njej. V odrekanju in žrtvah v medseboini pomoči, v reševanju vsakega, tudi najrevnejšega člana narodne družine se mora pokazati duh solidarnosti s strani premožnih slojev. Tega ne narekuje samo sedanja trenutna stiska, temveč je to potrebno tudi zaradi našega napredka in naše bodočnosti.
Morda so še danes posamezniki, ki se ne zavedajo resnosti časa. Take mora opozoriti javnost, jih pozvati h redu, k spoštovanju narodne solidarnosti in morale. Pozvati jih mora tudi država, ki mora preprečiti vsako izkoriščanje današnjih življenjskih težkoč, vsako izzivajočo lahkomiselnost in tudi ves nepotrebni luksus. Sokolstvo kot organizac-ja zgledne solidarnosti in bratstva mora prednjačiti tudi v tem pogledu, ne samo v društvenem, temveč tudi v privatnem življenju svojih članov.
Seja vodstva SDS
v Beogradu
V	Beogradu se mudita predsednik in tajnik izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke Vilder in Kosanovič. Kakor poroča »Vreme«, bo ob tej priliki v Beogradu seja strankinega vodstva, ki ji bo prisostvoval tudi strankin predsednik minister Budisavljevič.
„Srbobran" še ne bo začel izhajati
Zabeležili smo nedavno vesti, da bo s 1. marcem začel v Zagrebu izhajati nov dnevnik »Srbobran«, ki naj bi ga izdajala skupina okoli »Srbskega ognjišča«, urejal pa bivši narodni poslanec Dušan Bogunovič. Sedaj je objavilo uredništvo »Srpskega ognjišča«, da »Srbobran« še ne bo začel izhajati, ker je tozadevna akcija v zvezi z akcijo enotnega organiziranja Srbov v banovini Hrvatski.
Zdravnik na vasi
O tem perečem problemu razpravlja v zvezi z glavno skupščino hrvatskega zdravniškega društva, ki je bila v nedeljo v Zagrebu, »Jutarnji list« ter navaja celo vrsto zanimivih podatkov. V Nemčiji pride en zdravnik na 1344 prebivalcev, v Rusiji, ako so uradne številke točne, celo že na 1250, v Jugoslaviji pa šele na 2750 prebivalcev.
V	Jugoslaviji je okrog 5500 zdravnikov. Od tega jih dobra četrtina (1370) živi v Beogradu in Zagrebu. Ker so tudi ostala večja mesta v državi z zdravniki zelo dobro preskrbljena, računajo, da posluje na deželi komaj 800 do 900 zdravnikov, torej niti ne toliko kakor v samem Beogradu, kjer jih je bilo lani okrog 900. V kmečkih krajih, izven mest, je prišel v dunav-s-ki banovini leta 1938 en zdravnik na 5700 prebivalcev, v savski banovini na 16.000,, v primorski na 48.000, v moravski na 62.000, v vrbaski na 65.000 in vardar-ski na 92.000 prebivalcev. V zetski banovini ni posloval noben zdravnik na podeželju, za dravsko banovino pa manjkajo v pregledu podatki. Od 700 zdravnikov v banovini Hrvatski jih je lani poslovalo izven Zagreba le nekaj nad 200.
Kutuk pri poplavah
»Službene novine« objavljajo pravilnik o obvezni uporabi ljudske delovne sile za izvedbo obrambnih nasipov ln za regulacijo rek in potokov v primeru, da je to iz razlogov javne varnosti, kakor ob poplavah in podobnih primerih, neobhodno potrebno. Tozadevni odlok izda pristojna banska uprava. Obvezniki se lahko tudri odkupijo enako, kakor se je to prakticiralo pri ku'.u-ku.
Obnova monarhije v Španiji?
Bemski »Der Bund« poroča: »Neki lizbonski list je nedavno objavil vest, ca je bivši španski kralj Alfonz XIII. pred mescem dni podpisal v Rimu listino, s katero se odreka španskemu prestolu v korist svojega tretjega sina don Juana. Za zopetno uvedbo monarhije se zavzemajo zlasti cerkveni krogi, ki jih podpirajo domoljubi, zaskibljeni zaradi bodeče usode Španije. Uvodoma omenjena listina, ki je bila podpisana v Rimu, kaže, cia je pri celi zadevi sodelovala sv. stolica, objavljena pa je bila na dan, 'ko je španski diktator zapustil Bordighero in krenil proti domu.«
švicarski "list nacalje piše, da biva don Juan v Italiji in da je Franco lahko govoril ž njim. Poset generala Franca pri Mussoliniju je bila nemara samo pretveza, pod katero sta se lahko sestala prestolonaslednik in španski diktator. Dejstvo da se je ta sestanek vršil v Italiji, oznacuTfejo nekateri kot dokaz, da je tudi uradna Ita-- lija sporazumna z obnovo monarhije v Španiji.
Prestolonaslednik infant don Juan se je rodil 1913. leta v Madridu. Splošno ga smatrajo za zelo nadarjenega in za zelo razumnega mladega moža. Po proglasitvi republike je živel v Angliji, kjer je bil tudi deležen odlične vojaške vzgoje. Ko je izbruhnila vojna, se je preselil k svojemu očetu v Rim.
Po 80 letih izplačan državni dolg
Iz Washingtona poročajo, da je senator
Nead vložil v senatu zakonski predlog, naj zvezna vlada izplača mestni občini New
Y©rk 764.200 dolarjev. Gre za povračilo stroškov, ki jih je imelo mesto v državljanski vojni 1. 1862 - 1865 ko je po
nalogu zvezne vlade na lastne stroške organiziralo, opremilo in vzdrževalo večji vojaški oddelek za severne države. Finančno ministrstvo je že dalo svoj pristanek na predlog in bo tako Ne\v York dobil skoro po 80 letih izplačan svoj dolg.
Emigrantska delovna taborišča v Švici
V	Švici živi okrog 7000 političnih beguncev iz Nemčije in drugih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav. Po večini gre za Žide. Skoro vsi emigranti so bili prvotno namenjeni bivati v Švici le kratek čas, dokler se ne bi mogli izseliti v Ameriko. Sedaj pa je potovanje skoraj povsem onemogočeno in je treba računati s tem, da bodo emigranti ostali v Švici do konca vojne. Švicarska v'ada se ie zaradi tega odločilla ustanoviti za begunce posebna delovna taborišča v katerih bodo postopno nameščeni vsi begunci, ki se ne morejo preživljati iz lastnih sredstev.
Objava ratifikacije v »Službenih No vin ah"
Beograd, 28. febr. p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz kraljevih namestnikov, s katerim se na osnovi člena 66. ""tave ratificira pogodba o večnem prijateljstvu z Madžarsko. Istočasno objavljajo »Službene Novine« uradno poročilo o Izmerjavi ratifikacijskih listin v Budimpešti.
Nove avtomatične
telefonske centrale
Beograd, 28. februarja. A A. V nedeljo 2. marca zjutraj pride v promet nova avtomatska centrala v Osijeku Slovesni otvoritvi bo prisostvoval minister za pošte, dr. Josip Tcrbar. Nova centrala je prirejena za 1400 telefonskih naročnikov in za 25 medkrajevnih prog
V	kratkem bodo začeli postavljati avtomatske centrale za Vinkovce, Borovo Vukovar in vse druge kraje okoili Osijeka v premeru 70 km.
Osješko centralo so zgradilli iz posojila 115 milijonov din za investicijska dela.
I
Iz Julijske krajine j
Prilike v industriji in trgovini
Na poslednjih zborovanjih lndustrijcev in obrtnikov ter trgovcev iz tržaške pokrajine, ki so jih priredili v okviru velike kampanje za utrditev tako zvane notranje fronte, je bilo podanih, kakor so obširno poročali vsi listi, nekaj zanimivih izjav o gospodarskih prilikah v deželi. V tem pogledu je omeniti predvsem govora obeh predsednikov pokrajinske industrijske ln trgovske zveze Cosullcha ln Petrina.
Kakor je beležil »Piccolo«, je prvi uvodno omenil, kako se je v preteklem letu omejil dotok surovin in sta se zato skrčili produkcija in izvoz. Kljub temu pa je dustrijcem uspelo ohraniti svoje obrate skoraj na isti višini in se tudi število v posameznih podjetjih zaposlenih nameščencev in delavcev ni bistveno zmanjšalo, i službenih statističnih podatkih je bilo v decembru 1939 včlanjenih v zvezi industrii-cev 1033 industrijskih podjetij z 41.027 delavci in nameščenci, v poslednjem decembru pa 1021 odnosno 39.133. Brezposelnost v industriji, je poudaril Cosulich, ni zavzela onega obsega kakor na drugih gosp«" darskih področjih. Poleg industrijcev je bilo lani prisilno organiziranih v zvezi tudi 7100 obrtnikov.
Na zborovanju trgovcev je predsednik njihove zveze obeležil razvoj trgovine od prl-četka vojne dalje. Govoril je posebej o oskrbi prebivalstva z življenjskimi in drugimi potrebščinami, o kontingentiranju blaga in racioniranju živil ter končno o sistemu živilskih nakaznic. Poudaril pa je, da kljub nastalemu položaju tudi trgovci nisc zmanjšali svojih obratov ne odpuščali svojih nameščencev in se tudi ne otresali svojih davčnih obveznosti.
Tako sta ti dve kakor mnogo drugih zborovanj po deželi, ki so se jih vselej udeležili prefekti in fašistični tajniki posameznih pokrajin, pokazali, da se gospodarski položaj v deželi stvarno v vojnem času v primerjavi s prilikami pred vojno očitno ni mnogo spremenil. Tak je bil njihov namen in ta namen je bil v polni meri dosežen.
Sokolstvo
Tekme na vsesokolskem zletu v Beogradu
Na vsesokolskem zletu v Beogradu bo cela vrsta najrazličnejših tekem. Poleg občih tekem članov, članic in obeh naraščajev bomo imeli priliko, da vidimo tudi mnoge posebne tekme, kakor n. pr. v lahki atletiki, plavanju, streljanju itd. Savezno načelništvo je že odredilo prijavne roke za različne tekme, da bo potem lahko določilo njihov razpored z ozirom na število tekmovalcev, V. splošnem bodo tekme obsegale dve skupini', občo in posebno. Med obče tekme spadajo predpisane prostovoljne vaje na orodju, proste vaje in odrejene panoge iz lahke aletike; delimo jih pa po težko-čah navadno v tri odidelke: višjega, srednjega in nižjega. Skupina posebnih tekem pa obsega tekme iz lahke atletike, ki jih je lahko do deset vrst (desetoboj), bojne, plavalne, strelske in kolesarske tekme, merjenje znanja in okretnosti v raznih skupinskih igrah, n. pr. košarki, odbojki itd. Na-raščajske zvezne tekme bodo v drugi polovici junija pred naraščajskim zletom na Vidov dan, članske pa ob glavnih zletnih dneh v septembru. Dolžnost sleherne župe je, da izvede izbirne tekme doma in nato prijavi vse. ki so dosegli predpisano število točk, k saveznim tekmam.
¥
Sokol Ljubljana II. javlja, da je preminula dolgoletna članica s. Marija Fetticho-va, soproga našega častnega staroste br. dr. Otona Fetticha. Spremimo jo na poslednjem potu danes ob 15. z žal, kjer se zberemo četrt ure prej v civilu z znakom. Blagi sestri ohranimo časten spomin-Uprava.
Dva n<>va sok°lska d°ma v župi Mostar.
Osrednje društvo mostarske župe do danes še nima svojega doma. Toda skoraj bo dokončalo in se preselilo vanj. Zavezalo se je, da si ga postavi v Petrovi petletki, in ie svojo zaobljubo izvršilo. Tudi župa bo imela v domu svoje prostore in poseben oddelek za kmetijstvo, ki mu posveča sokolstvo v Hercegovini tako veliko skrb. Novi dom bo ena največjih in najlepših zgradb v mestu. — Tudi Trebinjci so pričeli z zidanjem doma in so ga dogradili že do krova- Letos hočejo dogotoviti vse in dom odpreti sokolskemu delu. Nosil bo ime znanega književnika in sedanjega jugosloven-skega poslanika v Madridu br. Jovana Dučioa.
Delavnost splitskega Sokola je vsestranska. Društvo izdaja dva lista: za članstvo in naraščaj, članov ima 1192 ( 934 moških
in 268 ženskih) ter preko 500 pripadnikov v mladinskih oddelkih. Preteklo leto je pristopilo v društvo 183 novih čalnov, odšlo pa jih je drugam 115. Društvena imovina
Bivši starosta bolgarskih Junakov Dimitrije Lazov je prevzel v zveznem vodstvu poročevalstvo za prosvetno delo med Junaki in je Istočasno tudi urednik zveznega glasila »Ztiravje in sila«. V »Glavatar-ju«, listu za vadite!jstvo zveze Junakov je Lazov napisal uvodni članek, v katerem se z vso vnemo zavzema za povečanje števila vaditeljev med Junaki. Ob tej priliki naglasa,, kako brezplodno je večno razpravljanje Junakov o nalogah njihove organizacije, ki traja že toliko časa, dočim bi se medtem z dobro vzgojenimi vaditelji lahko ustanovilo že veliko število novih društev in bi se tudi stara okrepila, kar bi dalo organizaciji kot taki v Bolgariji vse drugačen pomen, kakor ga ima danes. Saj je bil lajnsko leto vsega samo en samcat vaditeljski tečaj v Perniku, ki se ga je udeležilo samo 37 Članov in 32 članic, je vredna 2 milijona dinarjev.
Dvajsetletnica nakupa Tyrševega doma. Tam, kjer stoji canes v Pragi cel kompleks stavb pod skupnim imenom Tyršev dom, so bile pred 20 leti stare podrtije, ostanki bivše palače in ostalih poslopij bogataša Mihne z Vacinova, ki so služile že dokaj let le delno v vojaške svrhe. Zato je narod nazival bivšo Mihnovo palačo »Stara zbroj-nice«, kar znači po naše stara orožarna. Dne 22. februarja 1921 je COS kupila vse zemljišče in poslopja od mestne občine praške in pričela potem, ko je izdelal arhitekt br. Krasny vse potrebne načrte, z gradnjo sedanjega Tyrševega doma z veliko telovadnico, vsemi potrebnimi šolskimi in in-ternatskimi prostori za vaditeljske šole, uracinimi in drugimi prostori za ČOS in dvoranami za sokolski muzej. Iz podrtij so nastale sodobne hiše, ki so danes v ponos Pragi in češkemu sokolstvu. Poleg Tyrševe-ga doma je še velika sokolska gostilna »Stara zbrojnice«, nad njo pa nad vse udoben, prijeten hotel »Sokolski dom«, dobro znan tudi mnogim jugoslovenskim sokolom.
Zadovoljivo naraščanje števila članstva beleži vse lansko leto češko sokolstvo-Osrednje glasilo »Sokolski vestnik«, ki izhaja tedensko v Pragi, poroča, da znaša porast v lanskem letu 19.642 članov in 11.102 članici, dočim je v istem razdobju izstopilo 6.953 članov in 3727 članic. Cisti prirastek je torej 20.064 oseb, t. j. 12.689 moških in 7375 žensk. Konec leta 1940. je imelo češko sokolstvo 359.416 odraslega članstva in nad 400.000 sokolske mladine.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Ogromna udeležba pri pogrebu
viš. sod. oficiala S. Metoda Šorogeria ie Dokazala, kako priljubljen ie bil imenovani. Pevsko društvo »Lina« mu ie „ar>elo žalostinke na domu in ob grobu, več tovornikov Da se ie ocslovilc v vznesenih besedah od rajnkega. — Namesto venca umrlemu tovarišu Šprogeriu so darovali za šolske potrebščine revnim učencem: gosp. Hudric Orcslav 100 din. Ferenčik Franjo 50 din. Meško Blaž 50 din. Rataj Ivan 50 din in Čebul Anton 20 d n. za kar iim izreka šol. upraviteljstvo najlepšo zahvalo.
sb— Zimska pomoč za revne šolarje ie bila to leto zelo izdatna, sai je bilo r-ad 450 otrok obeh ljudskih šol obdarovano z obutjem. obleko in perilom, za kar se ie izdalo nad 40.000 din. Poleg tega pa je še tovarna Gruber iz Gor. Bistrice še sama bogato obdarila nad 150 otrok z obleko in obutjem. — 200 šol. otrok pa dnevno dobiva v šoli toplo mleko in kruh. ~~ Za vse te dobrine se imamo v prvi vrsti zahvaliti agilnemu socialnemu odseku za zimsko pomoč, kateri s požrtvovalno marljivostjo deluje za olajšanje bede tukaiš-nih revežev.
sb— Pevsko društvo Lipa nas ie Drav prijetno presenetilo na pustno nedeljo in sobebo s tridejansko komedijo »Pričarani ženin«. Igra ie bila podana prav dovršeno. vsa vloge so bile v najboljših rokah.
Salve smeha in bučni aplavzi občinstva, ki ie dvorano do zadnjega kotička obakrat napolnilo, ie bilo pač najboljše priznanje. da so jih igralci vsestransko zadovoljili. — Tudi pevske točke, ki so iih podali med odmorom in po igri. so zelo ugajale.
Iz Krškega
kr— Učiteljsko zborovanje. Te dni so
imeli učitelji krškega sreza v šoli zborovanje, katerega se je udeležilo lepo število. Otvoritvenim besedam predsednika g. Janka Vaniča in poročilom društvenih funkcionarjem je sledilo predavanje kmet. svetnika inž. Cirila Jagliča iz Ljubljane o pospeševanje zelenjadarstva. Predavatelj je podal načrt o obdelavi šolskih vrtov, gojitvi zelenjadi in delovanju učitelj-stva za napredek naših vrtov in njiv z ze-lenjadjo. Pojasnil je tudi važnost toplih gred za vzgojo sadik. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da je predavatelj posegel v vse ono, kar naše učiteljstvo najbolj zanima. Zborovanje je bilo zaključeno s situacijskim poročilom.
družnica rejcev malih živali prezrta pri | razdeljevanju podpor od banske uprave. Društvo ie iz svojih skromnih dohodkov, razdelilo med svoie člane v svrho propagande nekaj kuncev plemen.iakov sivih ovnjačev in srebrecev. golobov — rimi i a-nov. petelinov in jarčk rodejlandk. Pri volitvah so bili izvoljeni, predsednik g. Kifner. tajnik e. Ivan Dovžan. blagainik g. Karel Kovačič. eesoodar g. Ivan Gril, njim ob strani oa ie več odbornikov in namestnikov, ter nadzorni odbor. Odslej se bo litijsko društvo rejcev malih živali nazivalo »Mali gospodar v Litiji« in Po član ljubljanske zveze Število članov je poskočilo na 120. društveno glasilo pa prejema 50 članov.
Iz Kamnika
ka— Občni zbor invalidske organizacije. Sreski odbor udruženja vojnih invalidov v Kamniku je imej v nedeljo svoj redni letni občni zbor Težko stanje, v katerem &e nahajajo naši vojni invalidi, se je še poslabšalo ob nastopu draginje in izredno slabih časov Zato bi bilo prav. da bi se jih država spomnila in jim draginji primerno zvišala že itak skromno invalidnino. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava s predsednikom g. Valentinom Balantičem in tajnikom g Francem Bremša-kom Organizaciji želimo pri njenem bodočem delu m v borbi za svoje pravice mnogo uspeha.
Iz Tržiča
Iz Litije
i— Delo litijskih rejcev malih živali.
Da se članstvo spozna s sodobnim gospodarstvom pri malih živalih, ie Drišel predavat g. Cerne. Po predavanju se ie vršil občni zbor. ki ea ie vodil marljivi predsednik g. Ignacij Kifner. Opozoril je na neljubo dejstva da ie bila litijska po-
Iz Novega mesta
H— Občni zbor Francoskega w«Jto se
bo vršil z običajnim dnevnim redom v ponedeljek 3. t. m- ob poi 18. uri v društveni sobi Sokolskega doma. (—)
Iz Morske Sobote
mS— Narodno gledališče iz Marib0!* spet v Murski Soboti, v soboto, L t. Hibo drugo gostovanje mariborskega gledališča v Murski Soboti. To pot bodo mariborski igralci vprizorili zelo zabavno duhovito in vseskozi napeto komedijo »Dva tucata rdečih rože.
Slepa učiteljica glasbe gdč Milica Pretnarjeva deluje med nami že drugo leto. Število njenih učencev narašča Da pokaže letošnie uspehe svojih gojencev priredi gdč. Milica danes ob 20. uri in iutri >b 16. uri dva koncerta v dvorani meščan-šole z izbranim sporedom ki bo zadovoljil pač vsakogar, ki se zanima za nladinsko glasbo Cisti dobiček obeh ken-er'ov ie namen i en za podporo šolskima kuhinjama na osnovni in meščanski šoli in zato bodo Tržičani obe priredita §e boli podprli Vstorvnina od 10 do 3 din.
Iz Trbovelf
t— Krajevna legija koroških borcev priredi danes ob 19 30 občni zbor v posebni sobi gostilne Volker na Vodah Dnevni red običajen. Skupščine se bo udeležil tudi zastopnik oblastnega odbora Vab'ieni so tudi zastopniki vseh tukajšnjih narodno obrambnih organizacij.
t— podružnica čebelarskega društva ie kupila 115 drevesc prvovrstnih črešeni hrustavk in 10 češpeli v treh vrstah Oddajala iih bo po polovični ceni vsem. ki imajo zemlio na področju občin Trbovlje in Hrastnik. Naročila sprejema za Trbovlje učitelj g. Dušan Lunder. za Hrastnik in Dol oa g. Metod Jenko, uradn k TPD Drevesca ie treba plačati pri naročilu
t— Čistite potoke in hudournike. Spomladanske poplave povzročajo vedno veliko škodo. V izogib kvarnim posledicam se pozivajo vsi posestniki ob strugah potokov in hudournikov, da odpravijo ne-dostatke v vodotokih, zlasti da očistijo struge in posekajo ob hudournikih vse drevie. staro debelo grmovie in štorovie Očiščevalna dela ie treba izvršiti do 10 t. m.
t— Na zabavi oklan ie bil zadnjo nedeljo Vladislav Zuhk. 31-letni rudar Iz Sv Katarine nad Trbovljami V neki gostilni pri Sv. Katarini ie bila domača zabava Vino ie nekaterim stooilo v glavo in eden od gostov ie začel razsajati. 2unk ie skušal vročekrvneža pomiriti in odoeljati iz gostilne Le ta oa ie potegnil nož ter dvakrat zamahnil oo Zunku Zunk je dobil hude vbodljaje v desno trebušno stran Kljub temu oa ni takoi oraziL da ie ranjen. Sele na poti d^mov je začutil bolečine. Odpeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. kier ie zdravnik usotovil. da ie ranjen mehur in črevesje in odredil Prevoz v Ljubljansko b^bvšnico radi opera -cije. Po izjavi zdravnika so bile poškodbe nevarne. Storilca so prijeli orožniki Izpovarial se je. da je v vinjenosti mislil napasti nekoga drugega.
Iz Zagorfa
z— Pevski koncert v Sokoiskem domu.
V nedeljo 2. t. m. ob pol 20. priredi oktet Delavskega pevskega društva »Zvon« iz Zagorja v Sokoiskem domu pevski koncert. Na sporedu je 15 umetnih in narodnih pesmi raznih naših domačih skladateljev.
z— Smrt starega rudarskega upokojenca. V torek zjutraj je zatisnil trudne oči 841etni Jernej Simončič, rud. upokojenec in posestnik iz Kotredeža. Bil je delaven mož in skrben gospodar svoje družine. Knapovski naduhi je tudi on v hudih mukah podlegel. V četrtek popoldne so ga spremili do njegovega zadnjega bivališča na zagorsko pokopališče. Rudarska godba mu je igrala žalne poslovilne koračnice. Naj mu bo lahka domača gruda!
z— Vrsta vajnlh javnih zadev se izvrši v prvih dveh mescih vsakega leta. Tako smo tudi letos imeli v zagorskem okolišu številne občne zbore raznih društev, katerih uspehi za naš kraj prav razveseljivi. Zaposlenost je dobra, zaslužek je zadovoljiv, zato je tudi javno življenje bolj razgibamo, številne prireditve so bile dobro obiskane, zlasti mladina je prišla na svoj račun. Kdo bi zameril, če so v veselem razpoloženju pozabili nekateri celo na karte za moko. V zimskih mescih je prišlo pod nož okrog 7 vagonov špeharjev, ki so jih pokupili zasebniki. Zdaj pa so ugotovili na nekem uradu, da morajo vsi, ki so kupili prašiče od prekupca, plačati gotov znesek za prenos lastnine. Doslej so se taki prenosi izvajali samo med obrtniki. Ker je več zaposlitve, je bilo sklenjenih tudi več zakonskih zvez. Vendar pa so fantje postali izbirčni in previdni. Na pustno nedeljo in na sam torek je bilo močno veselo po gostilnah. Toliko lepih in dostojnih maškar že precej let ni bilo videti-Razpoloženje je bilo tem boljše, ker občinstvo na pustni večer ni poslušalo radijskih poročil, pa tudi časopisje ga ni prehudo vznemirjalo. Na pepelnico so nekateri spo-korno šli v cerkev, drugi pa na delo. Za-gorjani že od nekdaj pokopavajo na pepelnico pusta, seveda pa ne več s takimi ceremonijami kakor nekdanje čase, ko so tod še bivali steklarji. Na letošnjo pepelnico je bil pokopan dopoldne v Toplicah, popoldne pa so pusta pokopali Ločani. Zdaj teče življenje spet mirno svojo pot.
Z Jesenic
V nedeljo 2. marca ob 20. uri bo v Sokoiskem domu na Jesenicah krstna predstava Gregorjeve operete: »LJUBEZEN NAJ ŽIVI«. — Rezervirajte vstopnice.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 1. marca: Protekcija. Red A. Nedelja, 2. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 3.: zaprto.
Drevi bodo imeli abonenti reda A predstavo Nušičeve petdejanske veseloigre »Protekcija«. Igrali bodo Peček, Nablocka. Simčičeva, Cesar, Rakarjeva, Gale, Levar-jeva. Potokar. Slavčeva, Drenovec, Daneš, Presetnik, Plut in Milčinski. Režiser prof! šest.
Mladinsko igro »Mali lord«, ki jo je napisala Burnetova, bodo uprizorili v nedeljo ob 15. pri znižanih cenah od 20 din navzdol. Prisrčno dejanje, v katerem omehča deček z visoko srčno kulturo svojega trdosrčnega deda, je vzgojno in hkrati zelo prikupno. Ne samo mladina, temveč tudi odrasli gledajo z zadovoljstvom to lepo predstavo.
Gog°ljevega »Revizorja« bodo igrali v nedeljo zvečer. Odlični satirik je podal ▼ svojem delu razmere v ruski provinci ter razkrinkal korupcijo, strahopetnost in preračunljivost uradništva, ki ga spozna lažni revizor. Veljale bodo znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA
Sobota, 1. marca: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in de-but sopranistke Manje Mlejnik-Sibino-vičeve.
Nedelja, 2. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Tri 3tare škatle. Izven. Ponedeljek, 3.: zaprto.
Zanimiva predstava Blzetove ope*e »Carmen«. V naslovni partiji bomo slišali Elzo Karlovčevo, ki je bila medtem na dunajski Državni operi, kjer Je prejela zelo laskavo ponudbo za gostovanje. Njene pevske in igralske kvalitete so zbudile že ponovno v inozemstvu največjo pozornost in na spomlad bo odšla na gostovanje v Berlin in na Dunaj- Vse pozornosti vreden dogodek na tej predstavi pa bo debut Ljubljančanke ge. Manje Mlejnik-Sibinovi-čeve, absolventke našega državnega kon-servatorija, v partiji Micaele. Gospa je bila učenka prof. Foedranspergove ter je na produkcijah nastopala z velikim uspehom. Njen nastop kot Micaela bo njen gledališki debut.
»Angel z avtom« je naslov ljubke zgodbice za naše malčke, v kateri popeljeta li-bretist Maks Simončič in komponist Lojze Mav mladino v nebeško kraljestvo pred grajska vrata, kjer se na oblakih igrajo angelčki. Poleg glavnega angela Jožka, ki ga bo igral desetletni Joško Bajde, je glavna oseba sv. Peter (Janko) ki osvaja s svojo dobrodušnostjo in šeguvostjo srca gledalcev. Zanimiva oseba je tudi inž. štrukelj (Anžlovar). Glavni deikliški vlogi bosta igrah Jelica Siardova in Jelica Be-sednikova, od opernih solistov pa bo nastopila Barbičeva. Dirigent R. Summiti, režiserka Maša Slavčeva, koreograf B. Pi-lato. — Otroke, ki sodelujejo pri mladinski opereti >Angel z avtom«, opozarjamo, da bodo imeli danes popolne ob 15. obvezno skušnjo v »peri, ki se je morajo udeležiti vsi razen tistih, ki imajo ob tem času šolski pouk.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 1. marca ob 20.15: Visoka pesem-Nedelja, 2. ob 15.15.: Gospa ministrica- Popoldanska predstava, poslednjič. Ob 20.15: Visoka pesem.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1. marca: Caričine Amaconke. Red B.
Nedelja, 2. ob 15.: Cigan baron. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20-: Dva tucata rdečih rož. Znižane cene.
Kinematografi
Bled. Zvočni kino predvaja danes in jutri »Otroci sodnika Hardyja«. V glavni vlogi Mickey Rooney. Dodatek tednik in šala.
* Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja ▼ nedeljo, ob 15. in 20. uri velefitm »Strel iz občinstva« (»Zavesa je padla«), ▼ soboto in ponedeljek ob 20. uri pa velefilm »Moja mala iz Pariza«. Med dodatki kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Robinzon z južnega morja«. (—)
Sevnica. Zvočni kino predvaja dane« ln jutri veliki film »Brezdomci«. Mickey Rooney. (—)
Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes zvečer ter jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Vest človeštva« (življenje Emila Zole). Za dodatek Fcotov zvočni tednik. (—)
Sobota, 1. marca.
Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila, objave. — 17: Otroška ura: Nastop »Pavlihovega odra«. — 17.30: Slike iz prirode (plošče).
—	17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pasivna obramba in zaščita. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Beseda k prazniku.
—	19.40: Korošci pojo (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Na straži hrvaški«. Potopisni in narodopisni večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd. 19.40: Reportaža iz Užic. — 21: Koncert orkestra. — 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreb. 20: Koncertni večer. — 21.30: Plesi. — 22.15: Komorne skladbe. — Praga. 19.15: Večer za dobro voljo. — 21.15: Orkester in solisti. 23.45: Vesela muzika. — Sofija. 20.30: Operetni večer. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin. 19.15: Zabaven večer. — 21.15: Mali orkester In solisti. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim. 21.15: Violinski koncert. — 22.10: Vesela muzika in ples,
»JUTRO« ŽL 51.
S
Sobota, 1. m. 1941.
ŠPORT
Vel t h spored na dveh krajih
V Mojstrani... In...Planici
Danes je prvi dan IV. zleta gorenjskih smučarjev, včerajšnji četrti dan treningov na veliki skakalnici pa je prinesel celo serijo poletov nad stometrsko znamko
Kljub prireditvi v Planici, tako povdar-jajo Gorenjci — in po sili dogodkov v dnevih od 25. t. m. do 2. marca, tako pišejo prireditelji iz Planice — bo spored današnje sobote in jutrišnje nedelje izveden v celoti. Zaradi tega bomo v zgodovini našega smučarstva zabeležili v teh dnevih še eno posebnost, da bosta skoraj istočasno dve prireditvi, ki pomenita v salta po svoje pomemben dogodek vsake sezone-Zdaj se ne bomo spuščali v podrobnosti kako in zakaj je prišlo do te dvojne pri-
reditve, smatramo pa slej ko prej, da je tako »delo« — po krivdi ali zaslugi kogar koli — našemu smučarstvu brez dvoma v škodo. V tej sodbi so si edini vsi, Id razmere poznajo, pa tudi oni, ki spremljajo razvoj te športne panoge samo ob strani, ker so zdaj sprevideli celo ti, da med našimi smučarskimi delavci kljub vsem lepim besedam le ni pravega duha za složno delo.
Med tem nam sporočajo o bližnjih dogodkih v Mojstrani in Planici:
F?va točka sporeda — tek na 18 km
Danes po prihodu popoldanskega vlaka ob 15. v Mojstrano bo po skupnem odhodu s postaje pred hctelom »Triglav« svečana otvoritev IV. izleta gorenjskih smučarjev. Izlet bo otvoril predsednik GZSP Cinko vic Jože. Takoj po otvoritvi bo tekmovanje v teku na 18 km. Nastopili bodo vsi naši najboljši tekači, kakor Razinger, Smo-lej, Knific, žemva, Klančnik itd. Obeta se huda borba, ker so snežne prilike odlične in proga težka kakor malokdaj.
Jutri pa bo največja in najlepša točka tekmovanje mladine na 3.5 in 8 km, saj bo nastopila prav vsa gorenjska smučarska mladež, da pokaže svoje sposobnosti. Tudi slalom za dame in mladino bo zanimiv dogodek in lahko že v naprej prorokujemo presenečenja.
Podprite požrtvovalnost in dajte priznanje idealizmu gorenjskih smučarjev s tem, da se v čim večjem številu odzovete vabilu tn danes ter jutri pohitite v Mojstrano!
ff Predsedstvo in vodstvo
Za prevzem pokroviteljstva nad tem izletom je podzveza zaprosila brigadnega generala g. Mihajla Lukiča komandanta planinske brigade in predsednika Slovenske zimskosportne zveze mr. ph. Jožeta 2ab-karja. V častno predsedstvo pa gg. Janša Viktorja, župana občine Dovje - Mojstrana, dr. Žižka Cirila, ravnatelja TPZ. Ljubljana, Cirila Majcna, predsednika gostilniškega odseka TOI, Badjura Rudolfa, kapeiana Dane Radakoviča. Budineka Voj-teha, župana občine Kranjska gora, Minco Zupan Rabičevo. dr. Lapaineta Staneta, predsednika SK Ilirije, Zupana Josipa, častnega predsednika GZSP in Božiča Al. predsednika SK Bratstva in Savinška St. predsednika FO. Predsedstvo izleta tvorijo: Jože Cinkovic, predsednik GZSP ter vsi predsedniki gorenjskih klubov društev in odsekov.
Vodstvo izleta in tehnični odbor tvorijo člani upravnega odbora podzveze in Smučarskega kluba Dovje Mojstrane
IS skokov nad 100 m, od njih dva na 106 m
Planica, 28. februarja
Danes je bil prav za prav poslednji dan vežbanja na veliki smuški skakalnici v Planici. Vreme je bilo oblačno, sneg je bil
malce ojužen in kakor pravijo skakalci zelo »hiter«. Zato pa so tudi bili doseženi izvrstni rezultati. Posebno Nemci so se zelo približali planiškemu rekordu.
Točno ob 13. je šel prvi na start Gregor Holi in je skočil 102 s padcem, drugič pa 94 m s tričetrtinskem naletom. Sledili so naslednji Nemci:
Palme 90, 100, 104 (s padcem), Klopfer 92, 99, 100, 102, 101 (s padcem), Lahr 98, 103, 101,
Krauss 98. 104 (pri tem se je samo s prsti dotaknil tal), 102, 106, 101, Gering 97, 102, 104, 106, Javornik 68 (z rahlim dotikom), 72 (s padcem),
Pribošek 73 (s padcem), Razinger 63, 69, Nedog 72 (s padcem) 76, MaJr 91 (z rahlim dotikom), 95, 100. 101 (s padcem), Schneidenbach 88, 98, 93, 101, Zalokar 69 71, Novšak 83, 90, 85, 92, Zupan 87, 85, 96 (z lahnim padcem toda, doslej najdaljši skok od naših skakalcev).
Jutri popoldne tekmovalci ne bodo trenirali, vsaj Nemci ne, ker jim je potreben odpočitek.
Akademikom ekskurzistom! Odhod zjutraj ob 5.40. Zbor ob 5.20 pred policijsko stražnico pred glavnim kolodvorom.
SK Amater za jm^digo nogometa
Trboveljski SK Ajnater je Imel v nedeljo jubilejni letni občni zbor. Letos poteče 15 let, odkar je ta odlična rudarska športna organizacija pričela s prvim skromnim nogometnim delom. Delavska mladina se je z velikim veseljem lotila tega športa, vendar so se vidni uspehi društva pokazali šele v zadnjih letih ter je zlasti pod dosedanjim vodstvom rudarski nogomet lani beležil izreden napredek. Amater je v nedavnih ligaških tekmah postal ne le trboveljski. temveč slovenski favorit, ki je bil s 3vojo spretno igro trd oreh tudi najboljšim nogometnim klubom SNZ. Rudarska enajstorica je zmagovalno nastopala malo ne na vseh slovenskih igriščih ter se poizkusila uspešno tudi z Zagrebčani. Vsa poročila na letošnjem zboru ugotavljajo napredek društva ter napovedujejo za bodočnost neumorno delo na zelenem polju. Predsednik g. Podlesnik je izrekel zahvalo vsem javnim in zasebnim podpornikom društva, zlasti občini, banovini ministrstvu za telesno vzgojo, in SNZ katerim so bili odposlani pismeni in brzojavni pozdravi. Zborovalci so izrekli soglasno željo, da se v bodoče stori vse za izgraditev športnega stadiona, ki je neobhodno potreben. Pri tej akciji naj bi sodelovala občina, ministrstvo za telesno vzgojo, pa tudi tukajšnja industrija! V jubilejnem letu bo v Trbovljah velik snortni dan. ki naj še bolj utrdi zanimanje za šport v rudarskih krogih!
Amater šteje 146 članov in 36 verificiranih igralcev. Uprava in odbor sta lani delovala zelo živahno. Materialno si je društvo zadnji čas precej opomoglo. Stari dolgovi so poravnani Presežki se bodo uporabili za popravilo igrišča. Tehnično poročilo povdarja velik napredek kluba, ki se je zlnsti pokazal pri ligaških tekmah, kjer si je Amater priboril naslov jesenskega prvaka ter je iz poznejših tekem izšel kot tretji v slovenski ligi. Prvo moštvo je odigralo 32 tekem z 19 zmagami, 8 porazi in 5 remisi. Z Zagrebčani so bile odigrane štiri tekme z enim gostovanjem v Zagrebu. V igrah sta bila oddana 102 gola, sprejetih pa 70. -Tumorji so odigrali 22 tekem.
Na skupščini je podpredsednik g. Malovrh izrekel priznanje najstarejšim članom Jordanu, Sajovicu in Merzelju ter najsta-rejšemu odborniku Rovšniku.
Pri volitvah je bil v glavnem potrjen stari odbor s predsednikom Podlesnikom Maksom, tajnikom Kolarjem in blagajnikom Nagličem na čelu.
Table-teniški turnir za dijakinje srednjih šol
Jutri bo table-teniški turnir za prvenstvo srednješolk, na katerem bodo sodelovale dijakinje klas. gimnazije, realne gimnazije s Poljan, liceja, trgovskih šol ter učiteljišča. Igrale bodo v vseh disciplinah tako: moštva (po dveh igralk, ki bosta zastopali posamezne šole), dijakinje posamezno in v dvoje. Igre bodo vsekalior zanimive, kar bomo po dolgem videli, da se tudi šibkejši spol udejstvuje s tem lepem in mirnem športu. Turnir bo v telovadnici drž. klas. gimnazije od pol 10. dalje. Prijave se sprejemajo ravno tam do pričetka turnirja. Zato le vsi jutri na I. srednješolski table-teniški turnir!
KLUB SLOVENSKIH KOLESARJEV V CELJU
je imel v četrtek zvečer 43. redni letni občni zbor, ki ga je vodil klubov dolgoletni predsednik g. Mirko Fajs. Iz poročil predsednika in ostalih funkcionarjev posnemamo, da preživlja kolesarstvo v Sloveniji težko preizkušnjo v organizaciji svojih forumov. Spor, ki je nastal po ustanovitvi narodnih zvez med temi zvezami samimi, razdvaja slovenske kolesarje, ki doslej še niso našli skupne poti, ki bi vodila do popolne likvidacije tega spora. Ta položaj čedalje hujše stiska naše kolesarske klube in kolesarski šport v Sloveniji vidno peša. Dejstvo, da je Klub slovenskih kolesarjev v Celju kot eden najstarejših naših klubov ostal iz teh razlogov lani brez sleherne prireditve, je porazno. V«i, ki so se udeležili klubovega občnega zbora, so kljub vsemu pokazali mnogo dobre volje in dali zagotovila, da bodo delali z vsemi silami na to, da se položaj izboljša. V odbor kluba so bil izvoljeni naslednji gg.: predsednik Mirko Fajs, podpredsednik Jožko Aman, tajnik Ivan Lubej, blagajnik Avgust šumer, tehnični referent Albin Zupane, odborniki Anton Bremec, Franjo Kajtner, Tone Spes in Mirko Fabjan. Za revizorja sta bila izvoljena gg. Drago Gams in Hinko Oblak.
ŽSK Hermes. Drevi ob 20. bo XXII. redni letni občni zbor v salonu kolodvorske restavracije, na katerega se najvljudneje vabijo vsi člani, kakor tudi prijatelji kluba. Ce ob določenem času občni zbor ne bi bil sklepčen, bo po klubovih pravilih pol ure pozneje nov občni zbor ob vsaki udeležbi Predsedstvo.
ŽSK Hermes (lahkoatletaka sekcija). Pozivam vse člane sekcije, da se polnofite-vilno udeleže današnjega občnega zbora kluba, ki bo ob 20. v prostorih kolodvorske restavracije. Načelnik.
STK Moste. Pozivajo se vsi aktivni igralci, da se jutri sigurno udeleže sestanka, ob 14. v gostilni »Pri Maričkl«. Igralci naj prinesejo s seboj tudi vso opremo, ker bo v lepem vremenu po sestanku prvi trening. Seja upravnega in nadzornega odbora bo v ponedeljek dne 3. t. m. ob 20. uri pri Bajcu.
SK Ljubljana. Tekma za trening dveh klubovih moštev bo jutri ob 15. na igrišču. Igralci naj bodo ob 14.30 v garderobi. Vse podrobnosti na običajnem mestu.
SK Mars. Pozivam vse aktivne igralce, da se jutri udeleže strogo obveznega treninga, ki bo na igrišču za Kolinsko tovarno. Ob 9. naj bodo vsi v garderobi. Načelnik. — V ponedeljek ob 20. bo v gostilni Urek, Poljanska c. 55 kratka in važna izredna od borova seja, radnja pred občnim zborom. Prosim vse odbornike sigurno! Tajnik.
SK Celje (nogometna sekcija). Redni treningi na Glaziji se prično jutri ob 14 Nadaljnji treningi bodo vsak torek in četrtek od 16. dalje ter ob nedeljah od 14 dalje. Sprejemajo se novi člani.
O občnem zboru Slovenske lahkoatletske zveze in o plavalnem rekorderja Branku žižku na smučeh objavljajo »Ilustrovane sportske novosti« v zadnji Številki dva članka, ki bosta najbolj zanimala slovenske čitatelja tega športnega lista. V ostalem vsebuje ta številka Se obširna poročila o ligaških tekmah zadnje nedelje in o drugih aktualnih športnih dogodkih In vprašanjih. Posamezne Številke so po 1 din.
Muzejsko društvo v Novem mestu dela
Mlado, ko-maj dva mesca .»staro Muzejsko društvo za Dolenjsko je najvažnejša kulturna pridobitev Novega mesta v teku zadnjih let. Obilica prazgodovinskega, zgodovinskega, umetnostnega, posebno 5e gradiva iz meščanske kulturne preteklosti obeta, da bo muzej, ko dobi odgovarjajoče prostore, po*vta.I v nekaj letih ne samo pomembna znanstvena ustanova, temveč v isti meri tudi tujskoprornetna privlačnost prve vrste. Novo mesto pe bo res zaslužilo naziv »metropole«, s>aj bo hranilo zgodovinske in kulturne dokumente ozemilja, ki ga obvladuje.
Na občnem zboru izvofljeni odbor se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik dr. Ivan Vasič, podpredsednik kam> nik Ivan SeSeJc, tajnik prof. dr. Alojz Turk, blagajnik trgovec Julij Kobe, odborniki pa so predsednik okrožnega sodišča Gustav Barle, s. o. s. dr. Rudolf Kyovskv, prof. Ivan Koštial, prof. Oskar Frankič, umetnostni zgodovinar Jože Gregorič, cand. phil. Jovo Vasič. Zastopnik občine je župan dr. Ivo Polensek, računska preglednika pa prof. Franc Kek in a o s. Fer-do McrSrvI. — Društvo ima doslej že sedem ustanovnih članov Po prvem marcu bo pričeflo z nabiranjem rednih členov po mestu in po deželi, kjer upa pridobiti za svoje kulturno delo predvsem duhovščino in učiteljstvo, ki že po svojem poklicu društvu lahko mnogo koristi.
Društvo je dobilo že več dopisov dolenjskih sodišč, ki ga opozarjajo na starejše, v mnogih primerih važne arhive in zapiske graščinskih gosposk. V svojem programu je sprejelo tudi prirejanje ekskurzij in v zimskih mescih predavanja. 2e za uvod v ustanovni občni zbor je preskrbelo zanimiva predavanja iz novomeške preteklosti. Dne 4. marca pa bo v okrilju društva preda\'al v Pros\>etnem domu univ. prof. dr. Milko Kos o temi »Početki ATovega mesta.« Ker bo g. predavatelj obdela!! eno najmanj znanih poglavij i z novomeške zgodovine, bo gotovo zanimalo vsakega meščana. Cisti dobiček pripade Muzejskemu društvu, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
Pred predavanjem se sprejemajo pri blagajni redni društveni člani.
Iz šoštanja
š— Zborovanje Invalidov. V nedeljo je imelo občni zbor Udruženje ivalidov. Poročila odbornikov so naštela mnogo perečih vprašanj, ki tarejo InvaTde in ki še niso zadovoljivo rešen*. Sedanji položaj invalidov je takšen, da je refoima uredb ki zadevajo pravice invalidov, vojnih vdov in sirot, nujno potrebna. Občni zbor je razpravljal tudi o rovem invalidskem zakonu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen nas,ednji odbor: predsednik Franc Voš-njak, podpredsednik Jurij Llhteneker. blagajnik Franc Razbornik, tajnik Franc Kočevar; odborniki: Jože Skorenišek, Ivan Sovič, Anton Aram iti Jože Urek Na občnem zboru ie bil izvoljen tudi pripravljalni odbor »Zdravstvene zadruge*. Predsednik odbora je Anton Aram. člana pa sta Rudolf Majcen in Jože Vovk.
Iz Ljutomera
lj— Sokolsko društvo je priredilo za zimsko DCtmoč akademijo, ki ie v vsak m pogledu orav dobro us.pe'a Nist pi! ie najprei mladinski zbor. oot m mož'-i nato pa so sledile telovadne tečke. med katerimi sta najbolj ugajali »R: že ie na vrtu plela« in »Uvrd h krstu eri Savici« V isti namen ie društvo nabr alo med članstvom denarne r*risT><?vke.
lj— V prid zimski pomoči so ljutomerski trgovski pomočniki priredili plesni ven-ček. ki je dobro uspel.
|j_ Okrajni odbor Rdečega križa ie imel občni zbor Edinica šteje 81 rednih in 93 podpornih članov in ima nad 11.000 premoženja. Izdatno je podprla krajevno socialno akcijo. Uprava je estaia v glavnem ista kc v preteklem letu. Razen okrajnega odbora obstoja v ekraju še 7 občinskih odborov in dve poverjeništvi.
Iz Hrastnika
h— Plesni turnh se je vršil preteklo nedeljo v Sokoflskem domu kot zaključek plesne Sorte. Uvodoma je plesni učitelj pojasnil pomen plesnih turnirjev in se zahvalil vsem. ki so prispevali za nagrade. Priglasilo se je 12 korajžnjih parov. I. nagrado je dobil par ga Lria Vastičeva in g. Ivan Zarkovič. II par gdč. Vikica Podpe-čanova in g Drago Urlep. III- par gdč. Hilda Koritnik tn g. Emil Kolme.
MALI OGLASI
CENE
ALI
OGLASOM
Po 50 pmr za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas u> enaratno pn stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davku ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje slovo*	znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.—
WfW
Na avtoprogi Ljubljana - Ježica
se uvede s 1. marcem t. 1. aopet nočni promet. Povratne voaovnlce ne veljajo — Avtopodjetje Magister.	4285 18
Je bilo, In je,
in gstalo bo tako. da v eoetilnl prt Panju danes veselo bo. toM se vince. vlnce sladko, zato pridi pri 1 a. tel 1 da prepozno ne bo. pripravljene so dobrote, tudi ti jih do biš. zato urnih korakov, da Jtb ne zamudiš. Zato r.asvldenje ▼ Vegovi ulici pri Panju. 4328 18
Službo dobi
Biro »Central«
KolarCeva 10-1 Beograd, telefon 28 228. 15/* kuha rlce sobarice, dekleta prodajalke ln raznovrst no žensko osebje za no tranjost Beoerrada. Na ?top vsak dan. 3592 1
GaraZni delavec
znanjem pranja ln mazanja avtomobilov v s rojstvu hišnika se spre] me. Ponudbe pod šifro »Takojšen nastop* na ogl. oii. Jutra. 4320 1
Strugarja
(tokara) specialista za izdelovanje štanc sprejme industrija v Srbiji. Obširne pismene ponudbe' na ogl. odd. jutra pod »Specialista'.
4295 1
Puškarje
izvejbane, samostojne sorejme takoj tovarna lovskih pušk Janko Mi-šič. Kranj.	4274-1
Mizarskega
pomočnika
za furnirano delo sprejme umetno mizarstvo M. Rakuša. Zg. Polskava pri Mariboru.	4276 1
Dva mizarja
dobro i »vež bana za stavbena dela. vojaščine prosta. sprejmem takoj. Prednost tae popolnoma zmožen za obdelovanje lesa na raznovTstn ih strojih. M. Gogala. strojno mizarstvo na Bledu.
4275 1
Sluiheišce
Postrežnica
lš^e zaposlenja dnevno od 11. d?JJe. Naslov: Lev stikova 21-II, levo.
4333-2
Uradnica
slovenskega. wV> hrva"kega ln nemškega jezika v besedi ln pisavi, želi spremeniti službo. Ponudbe pori <>Uradnica- za ogl. odd. Jutra.
4299 2
Natakarica
začetnica, rril&aa. simna-tlina. iš^.e službe v boljši gostilni. Nastop s 1. aprilom. Haslov v vs;h posl. Jutra.	4301-2
Dobra pisarniška
moč
Izurjena v vseh strokah pisarniških del, z najboljšimi ln zaslužnimi Izpričevali ter pripirofill i?če novo mesto. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra poa šifro »Sposobna--!'" 4332 2
Na Akra jermenu
naostrite tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v treovlnah samo znamko AKRA ProstX:kte pošlje brezplačno Schnur, Za greb, Blažekova ulica 8 4273-4
Francoščina,
nemščina, klavir
Osnovni in srednlešolski m'adini in privatistom nudim individualni pouk Cena po oogovoru. Pripravljam za razne izpite — mature. Aneta Potočnik. spec. dipl. — Gro barjeva 2; vhoci Tržia ka c. 1-1.	4273 4
Prvorazredne
korenjake
Rlparia Portalis ln Gnthe 9 po 50 par nudi Ziher PVanJo. Zamujat.!, p. Sv Marjeta Moškanjcl.
301 6
Mamice
Otroški voziček ugodno kupite, prodaste ali za menjate pri • PROMETU o nasproti Križan.' k» cerkve, telefon št. 4390.
4322 6
Konjski gnoj
za cvetličnjake ln gnojenje liaproiaj — Huč Vegova ul. 10. 4327-6
Otroški voziček
globok, mo^ern. zelo do bro ohranjen, ugodno prodam. Pot na Rakovo Jelšo 12, Trnovo (na kraju Opekarske ceste) 4359 6
INSERTRAJ V nJUTRU"!
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLPTINO
BRIL3PMTE
tHBBBCDF SGFIBM GUtIHI
• ISERE I.T.D. STDBIHSKE MINITE TER IHSTMIHE PO MRJVlSJIH CEHAH
STARM TVRCKG
Jos EBERLE
LJUBLJANA-. TYH JEVA 2 HOT^LCH
Kupim
Velik, močan
kovček
/Reisekofer) kupim. Ponudbe s navedbo cene na ogl odd. TUtra pod ^ Kovček«.	4250-7
Stanovanje
Dvosobno komfortno stanovanje
v centrumu oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	4284 21
Gospod
prikupne zu-oanjaetl. «1-tulran Lnienir, želi resnega poznanstva z elegantno, kultlvlrano aa-mo. Dopise pod šifro »Elegantna«. 4314-24
Mlajšo damo
prikupne zunanjosti želi spoznati simpatični gospod v dobrem položaju. Dama, ki nima predsodkov za ta način poznanstva. naj se Javi in pošlje po rr.ožnosti sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Brez predsodkov«.
4315 24
Sobo odda
Opremljeno sobo
odaam dvema osebama centru. Vprašati Can karjevo nabr. 7-II.
4167 23
Mirni in solidni
gospodični
oddam sobo takoj! Ce lovška cesta 137.
4336-23
Buteljke
kupuje po najvišji ceni ntedama. Ljubljana. 21 dovska vil. 6.
_3109 7
Staro lito in
kovano železo
kupuje — po najvišjih onevnih cenah Jugosla venska »Metro . toplina družba z o. z. kovino- in želeaolivarna, Tezno Maribor.	4270-7
	
0531	iir^
Avto Adler junior
nov. vožen 4000 km. pod plombo, prodam. Ogl<>d v soboto ln nedeljo slaščičarn« škrblnc. Ljub liana. Jernejeva c. 2.
4201 10
Avto
mali tovorni, okoli 2 to-Ll nosilnosti. znamke :;Chevrolet- ali »Ford«, z dobrimi gummi. ku-nim, Drasotin Krsnik. jastrebarsko. Hrvatskaa.
4096 10
Lokal
isa majhno obrt ali skla dišče v mestu oddamo Naslov v vseh posl. Jutra.	4294 19
Posojilo
dajemo našim članom tn varčevalnem Dgocni po goji Vloge obrestulemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezniačno zava rovani. Zadruga »Moj Dom« Ljubljana Dvor žakova 8. Iščemo pover lenlke	199 16
Manjšo stavbno
parcelo
500 kv. m. v bližini Dom žaJ. prodam po 12 din kr. m. Poizve se Domžale. Cerkvena ul. 9. Dii Ker'-s!an.	4304 20
Soba
se išče za takoj. Ponurt be na ogl. odri. Jutra pod <>Skoro ves aan odsotna- .	4362-23a
Izgubljeno
Rdeča otročja
rokavi čka se je Izgubila v sredo 26. febr. v Gradišču. — Prosim najditelja, da jo vrne v trsovtno Tlčar, Selenburgova 1. 42er 28
F. K.
Pismo prepozno dobila, pridite ponovno dne 2. marca ob isti url. Hotel Strukel.
4313 24
Gospodinje
šivalni stroj dobite na posodo proti mt»M odškodnini pri »Prometu« Nasproti Križ&nske cerkve. Tel. 43 90.
4344-29
Naprodaj
mizarski skobelni stroj (Abricht - masrhine) popolnoma v dobrem stanju. Istotam je naprodaj vinska se^alka, cev v premeru 1 cole ln pol. Sesalka Je z medenino oblo;"^na ln malo rabljena. Poizve se pri J. Ora-žem, Moste, LJub-lana.
4361-29
A
lHJ
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg IS.
MLINSKI
VALJAR
dvojni, šrot. 1500 250 po možnosti nemški fabrikat,
KUPIMO
Ponudbe pod šifro »Vojvodina« na ogL oddelek »Jutra«.
Iz žlvlfenja na deželi
MEDVODE. Podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah vabi delavstvo In prijatelje giHsbe na rtfa .=kc akadeir.:<> ki bo v nedeljo 2. t. m. ob 16. uri v dvorani Sokolskega doma. Nastopili bodo člani NSZ iz Ljubljane pod vodstvom zborovodje g. Ka.rme'ja Alojza. Spored akad?-mije bo obsega, poleg >evskih točk tudi koncertne komade tamlrroškega ornvjtri NSZ. Na sporedu je tudi spevoigra »Kovačev študent«.
BOROVNICA. Vsa javnost v Borovn'ci pozdravlja socialno akcijo učiteljstva. ki si leto za letom prizadeva izboljšati ttnn e šolske mladine s tem, da ob priliki božič-nic obdari najrevnejše šolske otroke z obutvijo, perilom, obleko in šolskimi potrebščinami. Kljub veliki draginji je letošnja božičnlca po vrednosti darov in številu obdarovancev presegla vse dosedanje. Obdarov3.nih je bilo 95 otrok iz 81 druž n. Razen teh so bili obdarovani tudi nešolski otroci, malčki najrevnejš:h družin s toplim perilom. Dobrotnikom najisk enejža hvala!
ŽAT.EC. S srebrno kolajno ln diplcmoje bil odlikovan od glavnega odbora Rdečega križa v Beogrsdu predsednik ebčinske-ga odbora RK v Žalcu g. dr. Kerman Martin. Zaslužnemu predsedniku k njegovemu odlikovanju prav iskreno čestitamo. — Od-prema hmelja za Rusijo je končana. Hme-ljarna je delavce za vztrajno delo d^bro nagradila in pogostila. Hmeljarji pričakujejo, da se bo doseglo aopet večje naročilo, da bi še ostali hmeljarji lahko prišli vsaj do kritja svojih velikih stroškov. — NaraSč-jski odsek Sokola se pripravlja na igro »Gospod senator«.
GRADBENI INŽENIR
ali inženir-arhitekt, dobi takoj zaposlitev. — Pogoji: prvovrsten risar in tušer, dober praktikant za projekte visokih gradenj, obvladanje gradbenih predračunov. — Starost do trideset let. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Brusilnice
v vseh velikostih in Izvedbah z ali brez elektromotorja Izdelek:
MEIER & WEICHELT, Leipzig W 34
dobavlja promptno za vsa skladišča: Spec. poslov, za industrijske potrebe
OTON WOTTOWA, ZAGREB, Bauerova ul. 1L
Mestni pogreom zavod V Občina Ljubljana	M
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
Terezija Ravnikar
vpokojenka tobačne tovarne
PogTeb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. marca t. 1. ob 3. url popoldne z 2al, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križa
Sv. maSa zaduftnlca se bo darovala v ponedeljek, dne 3. marca t. 1. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. FrančiSka v Šiški.
Ljubljana, Cleveland, dne 28. februarja 1941.
ŽaJajoči: Ivan, Franc, sinova;
Pepca por. Pravst, hčerka
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Vtrant - Za Narodne tiskamo d. 4. kot tiakarnarja Pran Jeran. - Za taaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Val v UubljanL