Leios sveto leto. Omenili smo že v zadnji številki, da jc sv. Oče papcž Pij XI. proglasil to leto za sveto leto. Dan pred Božičem je imel na ikardinale na- 'jovor, v katerem je med drugim pou- daril, da leta 1933, odnosno 1934 poteee .800 let, odkar je Zveličar sveta, Sin božji trpel ter umrl za človeštvo. Na >roslavo te obletnice kliče sv.. Oče vse, a so odrešeni z dragoceno krvjo Zveli- arjevo. Ali je katera obletnica slavnej- a kakor ta? To koristno in potrebno noslavo želijo prav mnogi. Danes se iajveč ali skoro izklju.no govori o spo- ;ih in protivnostih, o varanju in neza- iipanju, o oboroževanju in razoroževa- :iju, o škodali in odškodninah, o dol- ¦,rovih in izplačevanju, o izgubah in pla- •ilnih nesposobnostih, o gospodarskih in finančnih interesih, o bedi posamez- likov in družbe. Naj torej svct sliši kaj drugega! Naj sliši o stvareh globoke duhovnosti, o stvareh, ki kličejo v spo- min življenje in interese duš, o poslan- stvu Cerkve in clove.anstva, o visokih mislih in navdihib, ki se porajajo povo- dom vzvišenega dogodka trpljenja in smrti Zveličarjeve, ki ga bomo prosla- vili. Da bi ta proslava ne ostala nezapa- žena, marveč da bi koristila vsem du- šain, zlasti tistim, ki so raztrcsene in zaposlene, da bi vsi imeli časa ler našli priliko, da porabijo to obletnico v svo- jo korist, zato sv. Oče odreja, da ta pro- slava traja celo lcto. Proglaša jubilejno sveto leto, iki bo trajalo od 2. aprila 1933 do 2. aprila 1934. To je tretje sveto leto, ki ga je proglasil sedanji papež. Prvo je bilo 1. 1925, drugo 1. 1929 povodom mašniškega jubileja sv. Očeta, tretje pa jc sedanje. Vsa podrobna navodila za proslavo velevažne obletnice Zveličarjevega trpljenja in smrti bodo pravočasno izdana. Dve važni obletnici v tem ietu. V letošnjem letu, ki je sveto leto kot spominsko leto 190Čletnice Gospodovega trpljenja in smrti, se bodo obhajale še tudi druge obletnice. Med najvažnejšimi je 751etni_a prikazni Marijine v Lurdu, ki sc je prvikrat. prikazala 11. februarja 1858 ubogi mlinarjevi hčerki Bernardki Soubirous (Subiru). Lurški jubilej se bo proslavljal širom katoliške Cerkve, najbolj slovesno kajpada v Lurdu, kamor bodo pohiteli romarji iz raznih delov sveta. Meseca maja 1933 pa bo preteklo 100 let, odkrat je takratni pariški vseučiliščni študent Frid^rik Ozanam s 5 tovariši ustanovil Vincencijevo družbo. Ta družba ima namen, organizirati krščansko dobrodelnost v prid siromakom, bolnikom, zapuščenim in zanemarjenim. Razširjena je po vs:m kulturnem svetu ter je prava dobrota za vse, A trpijo pomaiijkanje. iNjen pomen je narastel v sedanji dobi brezposelaosti in bede. Socialisti proti usmiljenkam. V Buenos-Airesu, glavneni meslu Argentino — v južni Ameriki — so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali socialisti. Pred volitvami so jim vsa usta bila polna obljub, kako bodo delali za Ijudski blagor, ko dobijo mestno občino v svoje roke. Ko se jim je to posrečilo, pa so naenkrat pokazali svoje protiljudske rogove. Ako bi bilo med mestnim prebivalstvom ljudsko glasovanje o tem, kar je socialistična veči-na v občinskem svetu sklenila, bi ljudstvo tak predlog z ogorčenjem odklonilo. Socialisti so namreč sklenili, da morajo usmiljene sestre zapustiti vse bolnišnice ter se morajo vpeljati svetne bolničarke. Svoj sklep je rdečkasta gospoda utemeljila s tem, češ, da so svetne bolničarke bolj poceni kakor pa usmiljene sestre. To je kajpada neresnica, ki je zrasla na socialističnem zelniku. Usmiljenih sester je po bolnišnicah 180 ter prejema vsaka mesečno po 25 pesos, torej na leto skupaj 54.000 pesos. Bolničarkam pa bo treba na mesec plačati vsaki po 165 pesos, torej na leto skupno 356.000 pe-* sos. Svetne bolničarke pa ne bodo stale mesto samo 302.000 pesos več, marveč ker bodo hotele imeti več svobodnili drr.vov, bo ,jih treba dvakrat več ko usmiljenih sester, torcj _->do stala ob.ino 600.000 pesos vec. Tako znajo socialisti gospodariti in štediti. Predlogu socialistov so se upiii vsi zdravniki v bolnišnicah, vsi bolniki, vsa poštena jav-i nost in tudi predsednik republike general Justo. Socialisti pa se v svoji pro-< tiverski in protikrščanski strasti no.e-' jo spametovati. Ukrep socialistov bode hudo zadel tudi slovenske in hrvatske delavce, ki v svoji bolezni in onemoglosti iščejo zavetja po bolnišnicah. Kako dobro stori takemu zapuščenemu delavskemu siromaku, ako sliši v bolnišnici tolažilne besede v svojem materinem jeziku. Dosedaj so take besed. slišali. V Buenos-Airesu je namre. v. bolnišnicah 12 slovenskih usmiljenih' sester, ki bodo vsled socialističnega sklepa morale zapustiti bolnišnice. Ta* ki prijatelji delavcev so socialisti! Eatoliška kmečka ženska društva V Belgiji. Zveza katoliških kmečkih ženskih društev v Belgiji je obhajala 251et* nico svojega obstoja. fsTajvečja prireditev ob tej priliki je bilo veliko zborova-' nje v glavnem mestu Bruxellu. Na zborovanju je bila navzoča zastopnica belgijske kraljice, govoril pa je med dru-« gimi tudi kardinal nadškof Roey. Zveza šteje 1200 ženskih društev, fci se na^ hajajo v 2500 ikmečkih občinah. Namen te organizacije je izobrazba kmetskega ženstva v strokovnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Da je kme.ka žena v Belgiji danes na tako visoki stop<nji izobrazbe, je v veliki meri zasluga, te Itrščanske izobraževalne organiza-* cije. 80 let v samostanu. Meseca decembra' preteklega leta je sestra Marija Holfenbein iz reda ličera božje ljubezni obha-' jala v Leon di Nikaragua (v srednji Ameriki) stoletnico rojstva. Sestra Marija je kljub sv.oji vis.ki starosti vedno še zdrava iti krepka. Rojena je bila 17.: decembra 1832 v Lyonu na Francoskem. Z dvajsetim letom je stopila v sai mostan. Živi že torej 80 let v samostanu in sicer po raznih samostanih Amcrike. Sestra Marija je storila veliko _do-< brega za ljudstvo, osobito za mladino. 0 priliki njenega stoletnega jubileja ji je prebivalstvo skazalo svoje veliko spoštovanje in svojo bvaležnost. Papež Pij XI. ji je s pismom svojega drž. tajnika sporočil svoje čestitke ter poslal svoj blagoslov.