Kamniški (jBČAN Št. 22 Leto XXXV Kamnik, 19. decembra 1996 Kamničanke, Katnničani! Hitro je minilo leto 1996, hitro bežijo dnevi, zapolnjeni z delom in obveznostmi. Tako je za nami te drugo leto našega skupnega dela, polovico mandatnega obdobja župana, ki ste ga izvolili, svetnikov, občinskega sveta, ki ste jim zaupali, da vas predstavljajo in opredeljujejo skupni razvoj naše občine. Lahko trdim, da želimo in hočemo biti na istem bregu, saj le tako uresničimo marsikatero zastavljeno nalogo. Medsebojne delitve in nesporazumi ne morejo prispevati k našim skupnim željam, da naš Kamnik in celotna občina zastavi hitrejši korak na vseh področjih življenja in ustvarjanja. Morda je moja napaka v tem, da ne želim izpostavljati dosežkov in poudarjati rezultatov našega skupnega dela. Kljub temu ne moremo mimo nekaj pomembnejših mejnikov, ki so zaznamovali leto 1996. V prvih septembrskih dneh so učenci prestopili prag nove osnovne šole Šmartno. Celotna naložba je vredna 360 milijonov SIT. Nekaj finančnih obveznosti nas seveda čaka tudi v prihodnjem letu, toda zgraditi takšen objekt, ga ppremiti z najsodobnejšo opremo, je zalogaj, ki ga marsikatera občina uresničuje desetletje. Oktobra smo predali namenu nov vrtec v Novem trgu, zaključuje se kanalizacijsko omrežje v Podgorju, številne ceste, kanalizacije in vodovodi so razveselili prebivalce v večini krajevnih skupnosti naše občine. Prebivalci KAMNIČANI! Kljub vsem težavam, s katerimi smo se srečevali, lahko trdim, da je za Kamničani uspešno leto 1996. Naj bo tudi leto 1997leto naših skupnih naporov za dobro in lepše življenje vseh Kamničanov /«ai*» mli>rif Slnvcniif. Vesele praznike vam želi vaš župan TOME SMOLNIKAR Komende, Most in Križa zadovoljno spremljajo delavce Telekoma, ki jim bodo omogočili nove telefonske priključke, projekt»telefonije« v Tuhinju bo uresničen prihodnjo pomlad. Ni odveč omeniti tudi posodobitve regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino, skozi Kamnik, proti Vodicam. Mnogi se sprašujemo, kakšna je usoda Kino Doma. Pred prvim sneženjem smo obnovili skoraj celotno streho, tako da smo preprečili nadaljnje propadanje. Vsebinska in strokovno projektantska izhodišča za obnovo doma so v pripravi, tako da načrtujemo, da bomo v prihodnjem letu vendarle namenili nekaj denarja za začetek obnove notranjosti in s tem v prihodnjih letih omogočili boljši prostor za številne kulturne in druge aktivnosti Kamničanov. Vem, da je želja veliko, tudi sam imam vrsto idej • in hotenj, žal se moramo gibati v okviru naših možnosti. Denarje tisti, ki nas ovira pri tem, država je tista, ki nam ga namenja v precej skromnem obsegu. Bo morda prihodnje leto drugače? Tega odgovora žal nimam, a vendarle želim, da bi proračun občine Kamnik za leto 1997 imel vsaj nekaj razvojnih elementov. Naj vam ob koncu teh razmišljanj zaželim čimveč osebne sreče, vesela praznovanja, da tudi prihodnje leto skupaj ustvarimo čimveč v dobro vseh nas. Vaš župan Kamnik na sejmu Šport in rekreacija TONE SMOLNIKAR 1 Moja dežala - lepa, urejena in čista Občinske svetnice in svetniki voščimo vesele božične praznike in želimo veliko sreče m v prihajajočem letu. Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti. IGOR PODBREŽNIK Predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik Povpraševanje po kočah na planini Letošnji sejem Šport in rekreacija, ali kot se je v začetku imenoval Ski-expo, ki je potekal na Ob odprtju sejma 28. novembra je na kamniški stojnici v hali A2 zbrane novinarje in ostale obisko- Kamniku spet prvo mesto med izletniškimi kraji V začetku decembra je bila v Slovenskih Konjicah osrednja republiška prireditev ob za- ključku letošnje že tradicionalne akcije »Moja dežela - lepa, urejena in čista«. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič podeljuje priznanje Občini Kamnik Tako kot lani je tudi v letošnji akciji Kamnik osvojil 1. mesto v kategoriji izletniških krajev. Priznanje s pečatom gostoljubnosti in spominski pokal je iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije prevzel župan Kamnika, Tone Smolnikar. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Turističnega društva Kamnik, ki so prispevali svoj delež k osvojitvi tega priznanja. Na slovesnosti sta, poleg predsednika Turistične zveze Slovenije, o pomenu akcije in nalogah naše države na področju turističnega razvoja spregovorila tudi »še aktualna ministra«, Metod Dragonja in dr. Pavle Gantar. M. K. valce pozdravil župan Tone Smolnikar in jim na kratko predstavil Kamnik in njegove glavne znamenitosti. V okviru programa predstavitve so ves čas sejma predvajali propagandni film o Veliki planini in videokasete o 25. Dnevih narodnih noš v Kamniku ter o Arboretumu Volčji Potok. Nadaljevanje na 2. strani Tudi z novimi turističnimi informativnimi letaki so obiskovalce opozarjali na kamniške znamenitosti Prva številka Kamniškega občana v prihodnjem letu bo izšla v četrtek, 16. januarja. Članke sprejemamo do srede, 8. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 14. januarja. ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 28. novembra do 4. decembra, je bil zelo dobro obiskan. Zato so bili lahko zadovoljni vsi, ki so v teh dneh na njem ponudili svoje izdelke in turistične storitve. Podobno kot lanskega se je tudi letošnjega sejma, čeprav po prostoru v nekoliko skromnejšem obsegu, udeležila tudi naša občina. Občina Kamnik je s sodelovanjem Turistično informativnega centra in družbe Velika planina zaklad narave predstavila širšo turistično ponudbo s poudarkom na zimskem turizmu Velike planine in doline Kamniške Bistrice. Božično novoletni čas & stran Veronika, kđo bo tebe ljubil? 9. stran Še enkrat o enotni vozovnici HO. stran MIha Kač v ljubljanski operi m stan Humaiju najvišje svetovno alpinistično priznanje 13. stran obiščite novi SEAT CENTER TRZIN Porsche Ljubljana C O R D O B A TOLEDO I N CA UGODNO - NOVE NIŽJE CENE! Ljubljanska 3a, Trzin tel. 716-262 skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 jfi>o 9{aj vam bo božič v veselje, v prihajajočem letu pa vam želimo veliko sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov. Voščilo uredniškega odbora in izdajatelja Kamniškega občana Ob izteku leta in prihajajočem božiču vsem občanom, bralcem, dopisnikom in raznašalcem Kamniškega občana želimo vse lepo, zdravja, osebnega zadovoljstva in vneto prebiranje našega in vaSega glasila »Kamniški občan«. Tudi v prihodnjem letu bomo skrbeli, da bo glasilo vedno prinašalo raznovrstne informacije, ki bralce zanimajo, da bo vsebina glasila vedno bolj pestra in bogata. Naš trud za kvaliteten časopis potrjuje tudi ta, praznična, obsežnejša in barvno olepšana številka. Takole smo se pred objektiv postavili soustvarjalci našega tn vašega časopisa na svojt zadnji seji v letošnjem letu v prostorih uredništva. Fotografiral je Stane Simšič, zato ga na sliki ni. 2 19. decembra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Z včerajšnje seje občinskega sveta Prispevek tudi od stavbnega zemljišča na Veliki planini Dnevni red 21. oz. zadnje letošnje seje občinskega sveta, ki jo je za 18. december sklical predsednik sveta Igor Podbrežnik je bil nekoliko krajši od običajnih dnevnih redov, saj je vseboval le 9 zadev. Poleg poročila komisije za plinifikacijo, so svetniki pretresali osnutke odlokov o ureditvi koncesij na področju javne razsvetljave in o pokopališkem redu. Obravnavali so tudi osnutek sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim naj bi uvedli plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za lastnike počitniških hiš v Veliki planini, dve točki pa sta se nanašali na prodajo in nakup nepremičnin. Na predlog predsednika občinskega sveta pa so obravnavali in sprejeli osnutek okvirnega programa dela občinskega sveta za prihodnje leto. Zadnja točka pa je bila tokrat namenjena pobudam in vprašanjem svetnikov. Svetniki so jih županu in občinski upravi postavili kar petnajst. Iz poročila komisije za plinifikacijo Najugodnejši Adriaplin Komisija za plinifikacijo občine Kamnik, ki jo je imenoval župan, je ugotovila, da so se na javni razpis za oddajo koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina prijavili štirje ponudniki in sicer: Pe-trol r. o Ljubljana, Adriaplin d. o. o. Ljubljana, Evroplin d. o. o. in Slovenski plinovodi d. o. o. Ljubljana. Na podlagi ponudb in razgovora s predstavniki ponudnikov je komisija ugotovila, da vsi izpolnjujejo formalne pogoje razpisa. Na podlagi meril za izbor najugodnejšega ponudnika sta v ožji izbor prišla Evroplin d. o. o. in Adriaplin d. o. o., ki sta finančno sposobna izvesti projekt plinifikacije v bistveno krajšem času kot ostala dva ponudnika. S stališča referenc s področja projektiranja, izgradnje in upravljanja plinovodnega omrežja so reference tujih družbenikov nesporne, dobre domače reference ima le Evroplin, med tem ko Adriaplin v Sloveniji ni pridobil še nobene koncesije. Plinifikacija Kamnika bi bila za Adriaplin izziv in vzorčni projekt v Sloveniji. Oba ponudnika dajeta jamstvo z garancijo bank SKB ali NLB s tem, da Adriaplin daje garancijo v višini 85% vrednosti investicije v osnovno plinovodno Minister za znanost in tehnologijo dr. prof. Andrej Umek na obisku v ZUIM Računalnik za pomoč gojencem Za gojence in zaposlene v Zavodu je bil obisk ministra s sodelavci pomemben dogodek tudi zato, ker je minister ob tem obisku v imenu Ministrstva za znanost in tehnologijo izročil v dar Zavodu za usposabljanje invalidne mladine izpopolnjen računalnik v vrednosti skoraj 500.000 tolarjev. Za to računalniško pridobitev je značilno prepoznavanje govora, to je komuniciranje med računalnikom in uporabnikom, pomembna pa je zlasti za tiste gojence, ki ne morejo uporabljati rok. To pomeni, da bodo takšni gojenci lahko uporabljali računalnik le z glasovnim komuniciranjem. Računalnik bo zaznal glas in bo po njem tudi reagiral. Neznan glas tega računalnika ne bo mogel uporabljati. Po besedah direktorja Zavoda Davorja Dominkuša je to zanje izredna pridobitev ter se bodo tudi v prihodnje zavzemali za še Gojenci zavoda so v jedilnici pripravili zanimiv in pester kulturni program z glasbo, petjem in priložnostno lutkovno igrico »Izgubljeni zobek« oziroma tekmovanje. Prisotni na tem srečanju so s posebno pozornostjo spremljali celotni program in izvajalce toplo nagradili z navdušenim ploskanjem. Po končanem programu so vodstvo Zavoda, minister ter gojenci Zavoda praktično preizkusili novo računalniško pridobitev v prostorih, kjer so tudi ostali računalniki. Svetovalec ministrstva za tehnologijo Vladimir Vajda nam je v krajšem pogovoru zatrdil, da bodo pristojni organi še naprej delali zlasti na izpopolnjevanju, da bi omogočili vključevanje v računalniško znanost tudi telesno prizadetim. Pripravljeni so nuditi tudi potrebno strokovno pomoč. Praktično preizkušanje nove računalniške opreme dodatne nabave. Računalnik je izredno izpopolnjen in sodi v sam vrh računalniške tehnike. Dogodka ob podaritvi računalniške opreme Zavodu so se udeležili tudi gojenci in osebje Zavoda. Novo pridobitev bo Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku znal dobro uporabljati v korist zlasti tistih gojencev, ki jim do sedaj računalništvo sftoraj ni bilo dosegljivo. STANE SIMŠIČ Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Sasa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektor Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. omrežje. Cena priključka pa je pri Adriaplinu daleč najugodnejša med vsemi ponudniki. Med tem ko Evroplin ponuja enotno ceno plina ne glede na vrsto uporabnikov in porabljeno količino, dopušča pa možnost dogovora o diferencirani ceni, ima Adriaplin posebno tarifo za majhno, srednjo in veliko porabo, ki ob predvideni strukturi porabe prinese povprečno prodajno ceno 32,5 SIT/m3. Pri Evroplinu pa znaša enotna prodajna cena 36,1 SIT/m3, h kateri je treba prišteti še stroške kala. Pri ponujenih ugodnostih občini pri Evroplinu izstopa »koncept integralne plinifikacije celotnega območja občine Kamnik« in 10% kapitalski delež občine v podjetju za plinifikacijo občine Kamnik ter posledično tudi 10% udeležba občine pri ustvarjenem dobičku. Občini pripada kot prispevek za koncesijo tudi 0,001 DEM/m3 prodanega plina. Adriaplin ponuja kot enkratni znesek občini v višini 7000 SIT na uporabnika, ki bo priključen v času izgradnje osnovnega omrežja in vsakoletni prispevek v višini 3% distribucijske marže ne glede na to, ali bo dosežen dobiček ali ne. Nadaljevanje na 3. strani Mar MKK izgublja podporo Občine? Več kot petletno prizadevanje za vrnitev nacionaliziranega premoženja Meščanski korporaciji Kamnik naj bi prihajalo v zaključno fazo. V razumno kratkem času naj bi se vsaj izvedelo, katero premoženje bi biio lahko vrnjeno brez prehudih bojev, za. katero se bo potrebno tožiti in za katero bo potrebno iztožiti odškodnino. Čeprav se zavezanci upirajo z vsemi silami, se vendar stvari le premikajo in tudi pri nekaterih od njih prevladuje glas razuma, saj bodo po zakonu še vedno vezani na MKK najmanj v tistih deležih, ki ne bodo vrnjeni in bodo tako postali zakonita last sedanjih uprav-ljaleev, s tem pa oni sami tudi člani MKK Tako so tudi stališča Gozda d. o. o., ki opravlja dela nekdanjega GG, že precej manj radikalna, saj ne bi tožarjenje in podobne zadeve vodile nikamor. Zato se bo verjetno z njimi dalo doseči primeren dogovor, ki bo upošteval obojestranske življenjske interese, pri tem pa ne okrnil pravic MKK Tudi z družbo Velika planina, zaklad narave d. o. o. so bili prvi razgovori vzpodbudni, tako da bi lahko tudi tu dosegli pameten dogovor v obojestransko korist. Verjetno bodo do podobnih spoznanj prišli tudi drugi, ker MKK je in ostaja realna stvarnost, saj bodo tako eni kot drugi prisiljeni živeti in delovati na istem prostoru. Kamniška Občina, ki ima tudi pravico biti član MKK, ker ji je bilo odvzetih 6 deležev, ki naj bi se jim tudi vrnili, če bo le dala zahtevek, se je do MKK doslej obnašala, če že ne prijateljsko pa vsaj povsem korektno. Na 20. skupni seji vseh zborov, 6. maja 1992, je takratna še občinska skupščina sprejela sklep: »Občina nudi konkretno pomoč pri denacionalizaciji (poleg z zakonom določene obveznosti), splošno strokovno pomoč pri ustanavljanju „ družbe in administrativno-tehnično pomoč, v okviru možnosti pa tudi prostore«, ki Se vedno velja, saj še ni bil preklican. In res je bila pomoč v okviru možnosti, kar MKK tudi ceni. Tako so bili lahko sestanki GO in tudi letne skupščine v občinski (pravzaprav korporacijski!) stavbi in v zadnjem času je MKK lahko v eni od sob v tej stavbi imela celo svoje papirje spravljene v omari in to brez najemnine. Sedaj pa je prišla odpoved s predlogom preselitve v prostora, v katerih je trenutno družba Velika planina d. o. o. in v katero naj bi se preselil tudi Ka-'mniški občan in morda še kdo. Vsaka sprememba stanja, odpoved, po svoje zaboli, prizadene. Ta, ki jo je Občina dala MKK pa še posebej, saj je še s strani državne uprave več razumevanja. Iz občinske, korporaciji nacionalizirane stavbe, mečejo borce, mečejo pregnance, mečejo Kamniškega občana in mečejo MKK Mečejo MKK iz stavbe, ki je bila njena last in ki ji jo je občinska uprava vsaj simbolično vrnila s tem, da ji je dala pravico uporabe dela ene sobe. Sedaj pa ji jo ponovno odvzema. To prizadene. In to še posebej zato, ker MKK prostor (eno sobo) občasno uporablja samo zvečer, ko je cela občinska stavba praktično prazna in tako nikogar ne utesnjuje, ne ovira in ne moti. Pomaga samo k racionalnejši izrabi te javne hiše. Hudo je, če te izdajo tujci, vendar stokrat huje, če to naredijo domači. In tudi v konkretnem primeru povsem nerazumljivo. MKK je kamniška stvar. In zato ji mora Občina pomagati. Že iz moralnih in etičnih razlogov, pa tudi zaradi denarja. Denar, ki se sedaj povsem odliva drugam, naj bi po denacionalizaciji ostajal predvsem v Kamniku, v kamniški občini. In prav Občina bi morala biti prva zainteresirana za to. Že zaradi svojih deležev v MKK ima povsem legalno in realno možnost, da pomaga pri prihodnjem ostajanju tega denarja v Kamniku, samo več in bolj prizadevno se mora vključiti v delo MKK B. POLLAK Predstavitev turistične ponudbe vzhodnega dela Alpskih cest Leta 1994 so takratne občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič ustanovile turistično regijsko skupnost Alpski svet Kamniško Savinjskih Alp z namenom združevanja turistične ponudbe in izdelave turističnih programov za ciljne skupine turistov. Po novi organiziranosti lokalne samouprave so se vanjo vključile še občine Črna, Gornji Grad, Jesenice, Ljubno, Luče, Lukovica, Mengeš, Mežica, Moravče, Naklo, Nazarje, Preddvor, Prevalje, Ravne, Šenčur, Vodice in Žalec. Konkretno delovanje te regijske turistične skupnosti so »Alpske ceste«. To je v bistvu neke vrste po-sredovalniška agencija, ki na eni strani zbira kvalitetne ponudbe, jih združuje v zanimive programe in nato skupaj ponuja turističnemu trgu. Gotovo je to ceneje, pametneje in bolj učinkovito, kot pa da vsaka občina, turistična kmetija ali gostišče nastopa posamezno. Tako bo v januarju na turističnemu sejmu v Utrechtu na Nizozemskem predstavljena ta ponudba v okviru celotne turistične ponudbe Slovenije. Da bi se ponudniki spoznali med seboj, spoznali ponudbo, da bi izmenjali izkušnje in se dogovorili za prihodnje sodelovanje, pa tudi, da bi postalo to znano še ostalim v Sloveniji, je bila v soboto, 30. novembra letos, organizirana predstavitev turistične ponudbe osrednjega vzhodnega dela te turistične regije. Zato so bili nanjo poleg predstavnikov občin, turističnih delavcev in drugih povabljeni tudi predstavniki sredstev obveščanja (radio, TV, tisk), da bi primerno obvestili javnost. Žal je prišla pri tem do izraza slovenska nevoščljivost in neosveščenost, osebne zamere in ozki mate-rializeni (da ne rečem bojkot nekaterih medijev), dajanje prednosti kratkoročnim interesom in tudi odsotnost poznavanja osnovnih življenjskih interesov Slovenije, zato je bila udeležba s strani povabljenih zelo slaba. Predstavitev ponudbe V vsaki občini je bila kratka in jedrnata predstavitev turistične ponudbe, deloma tudi praktično. Izbrani so bili samo posamezni deli celotne ponudbe, ki so bili predstavljeni tako, da so uporabni za individualnega ali skupinskega gosta. Na kamniškem območju je bila predstavitev v gostišču Uršič in pa v Kamniški Bistrici, kjer so bile v živo prikazane naravne znamenitosti, do katerih je enostaven dostop. Seveda pa je bila kratko predstavljena še vsa ostala ponudba - od Kamnika do Velike planine in naprej. V Gornjem Gradu so prikazali ponudbo v samem kraju: v sklopu nekdanjega gradu, v katerega je sodila tudi gornjegrajska škofijska cerkev, ki je po svojem volumnu največja v državi, sta še etnološka zbirka in zbirka starih podobic in razglednic. V Nazarju je bila predstavitev v obnovljenem oziroma na novo pozidanem gradu Vrbovec. Od te ponudbe je bil prikazan kot vreden nosti za vodne športe, lov in ribolov. Osrednja točka tega ogleda pa je bila slovesnost ob 70-letnici Turističnega društva Luče. Luče so svoje tujsko prometno in olepševalno društvo ustanovile Ze leta 1926 in se nato bolj ali manj uspešno razvijale vse do danes. Imajo zelo zanimivo turistično ponudbo: cel kup turističnih kmetij z več kot 100 leži- Povpraševanje po kočah na planini Nadaljevanje s 1. strani Udeleženci predstavitve turistične ponudbe pred vhodom v grad Vrbovec ogleda in občudovanja sam grad z vso svojo gostinsko in kulturno ponudbo in čudovito poročno dvorano, samostanska knjižnica sester kla-ris (12 jih je še notri), ki ima več tisoč knjig in v kateri je bil najden tudi izvod Dalmatinovega prevoda Biblije, pa cerkev z izjemno bogato plastiko, ki predstavlja Marijo z Jezusem. V Ljubnem niso predstavili kakšnih turistično zanimivih posebnosti razen cerkvene zakladnice v Rad-mirju in šole s starimi, domačimi inštrumenti, zato so pa opozorili na več prireditev, ki so vredne ogleda: flosarski bal, posebne butarice na cvetno nedeljo, prikaz starih običajev in navad in podobno, predvsem po prireditve od 750-letnici kraja, ki bodo leta 1997, poleg velikih mož- šči, čudovito pokrajino, znamenito Snežno jamo v Raduhi, pa Savinjo, Iglo, Presihajoči studenec in naprej še Logarsko dolino, Robanov in Matkov kot, če jih naštejemo samo nekaj. Prireditev ie bila Drav nnšiW»» takšna, kot so prebivalci teh krajev: gostoljubni, veseli, odprti, domači. Bila pa je samo ena od treh: razstave ob 70-letnici. modne revije, ki so jo pripravile domače šivilje in prave gasilske veselice. Poleg množice domačinov so se je udeležili tudi župani nekaterih sosednjih občin, predsednik Turistične zveze Slovenije, g. Marjan Rožič, ki je podelil srebrna in bronasta priznanja TZS, pa tudi sam minister za ekonomske odnose in razvoj g. Janko Deželak. Sodelovanje na področju turizma z Lučami bi bilo vsekakor zanimivo tudi za Kamnik, saj se občini stikata na turistično zelo zanimivem koncu - Kamniških oziroma kot jim pravijo v Lučah, Savinjskih Alpah. To sodelovanje se ob vzajemni volji za to lahko še posebej okrepi, ko bo odprt nov meddržavni mejni prehod na Pavličevem sedlu, za kar si bo novoizvoljeni poslanec, ki je sočasno tudi župan Luč, g. Zamer-nik, močno prizadeval. Po odprtju tega prehoda bo namreč postala zelo aktualna tudi cestna povezava med Kamnikom in Lučami čez Vo-lovljek. Kamničani bi morali modernizirati samo 4 km ceste od odcepa pod Črnivcem do Volovljeka, Lu-čani pa skoraj trikrat toliko, vendar bi morala priskočiti na pomoč država že zaradi obljub ob poplavah leta 1990. Sama prireditev in druge aktivnosti so se potegnile tako dolgo, da so se udeleženci predstavitve morali odpovedati obisku in prikazu ponudbe v Dobrni, na Trojanah in Mengšu. B. POLLAK Hkrati pa sta turistični vodnici, ki delata v Turistično informativnem centru, Andreja Eržen in Tina Boltar obiskovalcem obrazložili tudi ponudbo strokovno vodenega ogleda Kamnika in okolice. Obiskovalcem je bilo ob tej priložnosti na voljo tudi nekaj novega pisnega in slikovnega gradiva o zgodovinskih in turističnih znamenitostih Kamnika. Občina je založila tudi večji barvni plakat o Kamniku in programu enodnevnega ogleda Kamnika in okolice pod naslovom Dan v Kamniku. Velika planina zaklad narave d. o. o. pa je poskrbela za predprodajo smučarskih kart za žičnice na Veliki planini po znižanih cenah. Tako je bi- lo treba do 14. decembra za celodnevno smučarsko karto odšteti 2100 tolarjev namesto 2300 tolarjev, kot bo v redni prodaji, za družinsko karto pa 4200 namesto 4900 tolarjev. Za otroke do 14 let in za upokojence pa je cena celodnevne karte 1400 tolarjev. Kot nam je na sejmu povedala turistična vodnica Andreja, je bilo za kamniško predstavitev kar dosti zanimanja tudi med tujci, tako se je na naši stojnici ustavilo precej Italijanov in Nemcev. Povedala je tudi, da je zelo veliko zanimanja tudi za najem počitniških hišic na Veliki planini. Oddati bi jih bilo mogoče tudi sto, seveda če bi bile na razpolago. F. S. Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 19. decembra 1996 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Iz poročila župana o nerealiziranih sklepih občinskega sveta Prostorska stiska Glasbene šole Ker je morala kamniška Glasbena šola v letošnjem šolskem letu zavrniti 46 kandidatov za vpis, je svetnik Franc Orešnik vprašal župana, kaj namerava storiti v zvezi s prostorsko stisko te šole. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru soglaša z ugotovitvijo svetnika. Dograditev učilnic za potrebe Glasbene šole bo po prednostnem vrstnem redu prišla na vrsto za adaptacijo in dozidavo potrebnih prostorov za odpravo dvoizmenske-ga pouka v osnovni šoli Stranje, kar glede na investicijsko sposobnost občine in soinvestiranja s strani Ministrstva za šolstvo in šport pomeni zamik v leto 2000 ali pa še kakšno leto kasneje. Poudariti pa je treba, da uvedba enoizmenskega pouka na OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca vodstvu Glasbene šole omogoča, da bi proste prostore v popoldanskem času namenili tudi za pouk Glasbene šole. Čeprav za ta namen niso najustreznejši, bodo vendarle razbremenili zasedenost prostorov Glasbene šole in hkrati učencem približali pouk glasbe. Prevoz šolskih otrok z Gozda »Krajani naselja Gozd so že pred časom zaprosili za avtobusni prevoz njihovih otrok v šolo. Sprašujem občinske uslužbence in župana, kje je obtičala njihova prošnja« je vprašala svetnica Vida Romšak. Župan Tone Smolnikar pravi, da krajani Gozda niso na občino naslovili nobene prošnje v zvezi prevozi otrok, pač pa so se obrnili neposredno na ravnatelja OŠ Stranje. Ker gre za manj kot 4 km dolgo razdaljo od obračališča do šole, zahteva ne sodi v okvir zakonskega določila, ki opredeljuje obvezen brezpla- čen prevoz otrok v šolo. Če pa se upošteva obstoječa makadamska pešpot v šolo, pa je zahteva povsem neupravičena. Kljub temu pa so sklicali sestanek s krajani, na katerem so skušali najti ustrezne rešitve. Razpravljali so o sledečih možnostih: 1. otroci pridejo peš do glavne ceste, naprej pa se peljejo z rednim avtobusom, vozovnice plača občina; 2. Krajevna skupnost pridobi kombi za prevoz učencev, prevoz plača občina; 3. starši organizirajo prevoz sami, kilometrino plača občina. Če ne bo mogoča nobena varianta, učencem plača občina malico. Ostalo je pri zadnji varianti, ki pa jo bo ob novih pogojih mogoče tudi spremeniti. Novi direktor in usmeritve poslovanja družbe Velika planina zaklad narave »Podjetje Velika planina zaklad narave je dobilo novega direktorja. Po kakšnih kriterijih je bil izbran? V kakšnem stanju je žičnica in kako si novi direktor predstavlja poslovanje podjetja, je na 19. seji občinskega sveta vprašala Marjeta Hu-mar. Iz odgovora Nadzornega sveta družbe VPZN je razvidno, da se je na razpis, ki je bil objavljen v Delu 10. avgusta 1996, prijavilo pet kandidatov, s katerimi je razpisna komisija opravila razgovore. Pri ocenjevanju kandidatov je komisija upoštevala sposobnosti uvedbe sodobnih pristopov k vodenju podjetja, poznavanje turističnega gospodarstva in žičničarstva Slovenije, znanje tujih jezikov in poznavanje trendov žičničarstva in turizma v Sloveniji in v tujini ter seznanjenost z delovanjem same družbe. Pri odločanju o izbiri kandidata pa je bila odločilna možnost, da kandidat za direktorja takoj, to je 1.10.1996, prične z delom. Drugače bi bilo poslovanje podjetja lahko ogroženo, saj je prejšnjemu direktorju po sporazumu z 31. 9. 1996 prenehalo delovno razmerje. Pri končni odločitvi za sedanjo direktorico so bile pomembne tudi nekatere informacije njenega bivšega delodajalca, na podlagi katerih je nadzorni svet lahko sklepal, da bo kandidatka kljub relativni mladosti lahko uspešno vodila to družbo. Okvirni plan delovanja direktorice predstavlja poslovni plan, ki ga je skupščina družbe sprejela v začetku leta. Na osnovi začetnega dela nove direktorice nadzorni svet ocenjuje, da bo poslovni plan v večji meri dosežen oz. na področju turističnih storitev celo presežen. Novosti, ki jih namerava direktorica uvesti že za to zimsko sezono, sta prevzem gostinske dejavnosti od dosedanjega najemnika in organiziranje šole smučanja Velika planina. Nadzorni svet v svojem odgovoru tudi pravi, da pričakuje, da bo podjetje v nekaj letih postalo krovna turistična organizacija na področju Velike planine, ki bo povezovala turistično ponudbo vseh dejavnikov na tem prostoru. V primeru dobrih razvojnih programov se bo pokazala potreba po zagotovitvi dodatnih sredstev, ki pa jih lahko zagotovi le dokapitaliza-cija družbe z novim lastniškim kapitalom. Seveda pa bo treba pred tem rešiti denacionalizacijska in druga vprašanja, ki usodno odločajo o možnostih razvoja turizma na Veliki planini. (fs) Kot smo že poročali, je župan na prejšnji seji občinskega sveta predložil svetnikom poročilo o nerealiziranih sklepih občinskega sveta. Iz tega poročila smo objavili tudi pojasnili na sklepe občinskega sveta v zvezi s telefonijo v Tuhinjski dolini in adaptacijo kulturnega doma v Kamniku. Župan v svojem poročilu med drugim pravi, da je bilo nekaj sklepov že realiziranih oziroma so bili občinskemu svetu že posredovani odgovori, čeprav se pri tem niso sklicevali na določen sklep občinskega sveta. Zato so bili nekateri sklepi evidentirani kot nerealizirani, kot na pr. toplifikaci-ja, program prometne ureditve, telefonija v Tuhinjski dolini itd. Občinski upravi kljub prizadevanjem, da bi sklepe občinskega sveta uresničevali sproti, to ne uspeva. Zaradi nujnih številnih operativnih nalog žal ostane tudi marsikatero vprašanje svetnikov brez odgovora, zlasti kadar je postavljenih veliko vprašanj, kot je bilo npr. na 19. seji, ko so svetniki postavili preko 40 vprašanj. Veliko predlogov in pobud je vezanih na odgovore državnih organov, ki pa se ne odzivajo vedno ažurno. Župan v svojem poročilu še poudarja, da si bo občinska uprava prizadevala, da bo sklepe občinskega sveta uresničevala tekoče. O zakonitosti prenosa občinskega premoženja Urad župana je odstopil preverjanje odsvojitve nepremičnine Arkade - Maistrova ulica odvetniku Marjanu Fegušu iz Celja, ostale zadeve kot so Cankarjeva 3, prenos in lastninjenje Komunalnega podjetja pa Odvetniški pisarni v Mengšu. Prav tako je v preverjanje odstopil zakonitost osvojitve Kegljišča v Kamniku. Prometna ureditev mesta Kamnik Po sklepu občinskega sveta na 8. seji 11. oktobra je bilo treba pripraviti dopolnjeno projektno nalogo, iz katere bodo razvidne za končno ureditev prometa v mestu Kamniku potrebne prometno tehnične rešitve, etapnost izvedbe ter ocena potrebnih stroškov. Posebna pozornost pri načrtovanih prometnih ureditvah je bila namenjena tako imenovani zahodni obvoznici v Kamniku, ki naj bi bila regionalna cesta. Na podlagi teh sklepov je bila definirana projektna naloga, naročena izdelava projektnih tehničnih prometnih ureditev in pridobljena idejna rešitev (po predlogu 4. variante prometne študije Kamnika). Idejno rešitev je izdelal Projekt za nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana. Po tej rešitvi je potrebno zgraditi novo zahodno obvoznico, Usnjarsko cesto razširiti na dvopasovnico, peš cono na Šutni podaljšati proti jugu do križišča s Šolsko ulico in ob novi zahodni obvoznici zgraditi dodatna parkirišča. Ta prometna ureditev naj bi se izvedla v dveh etapah, v prvi etapi bi razširili Usnjarsko ulico in podaljšali peš cono, v drugi pa bi zgradili novo zahodno obvoznico s parkirišči ob njej. Za izgradnjo zahodne obvoznice sta v študiji predvideni dve varianti: po prvi varianti gre za preveritev možnosti zahodnega mestnega obvoza na relaciji od Kemijske industrije do lokalne ceste Kamnik-Podgorje (Kranjska cesta) na jugu, po drugi pa za možnost ureditve obvozne ceste po trasi sedanjega železniškega tira med potjo na Zaprice in tovorno železniško postajo Kamnik. Vendar za slednjo s strani Slovenskih železnic ni pričakovati soglasja, ker nameravajo omenjeni odsek proge ohraniti. Groba ocena stroškov za 1170 m dolgo traso po prvi varianti se giblje okrog 585 milijonov SIT. V to oceno so všteti tudi stroški za ureditev prečnih zvez. Nivojske prehode, kot so Pot na Zaprice, Streliška ulica, bo potrebno opremiti s polzapor-nicami, ki bodo upravljane s postaje, ureditev prehodov s Potjo na Poljane in Tunjiško cesto pa bo odvisna od bodoče namembnosti proge (industrijski tir). Z 21. seje občinskega sveta Prispevek tudi od stavbnega zemljišča na Veliki planini Nadaljevanje z 2. strani Komisija je ugotovila, da je upoštevajoč prednosti obeh navedenih ponudnikov ugodnejši ponudnik Adriaplin, ki poleg že navedenih ugodnosti nudi tudi tehnično pomoč za notranje instalacije in možnosti pridobivanja ugodnih kreditov za uporabnike, administrativno tehnično pomoč za pridobitev iz Ekološkega sklada RS, hkrati pa ponuja tudi možnost odprtja poslovne pisarne v Kamniku. V komisiji, ki je pripravila poročilo, so sodelovali dr. Igor Janežič, predsednik, mag. Grega Virant, podpredsednik, in člani Miha Novak, Matjaž Malovrh, Bojan Mlakar in Ivan Pristovnik. Pogoji za opravljanje službe na področju javne ~ razsvetljave V osnutku odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju javne razsvetljave je zapisano, da mora javna služba med drugim skrbeti za zamenjavo svetilk in drogov javne razsvetljave, za njihovo popravilo in vzdrževanje, za novoletne okrasitve, za izvedbo dodatnih obremenitev na napravah javne razsvetljave, dajanje soglasij v zvezi z javno razsvetljavo itd. Koncesionar, ki bo opravljal to javno službo na celotnem območju občine, mora biti registriran za to dejavnost ter imeti ustrezno opremo in strokovno usposoblje- Spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča > Osnutek odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča predvideva, da se dosedanjim štirim kakovostnim skupinam območij doda še peto skupino, ki zajema območje Velike planine od VP1 - Velika planina do VP17 - Velika planina. Namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego, namembnost in smotrno uporabo zemljišča v posameznem območju in se v skladu s tem določi tudi število točk. Med tem ko je za stanovanjske objekte v prvem, to je ožjem mestnem območju, določeno 20 točk, za počitniške hiše pa 40 točk, osnutek za območje Velike planine predvideva za stanovanjske hiše 50 točk, za počitniške hiše pa 600 točk. Predlagatelj odloka, upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik, predvideva, da bo uvedba tega nadomestila na Veliki planini pomenila za občinski proračun okrog 1 milijon SIT na leto dodatnega prihodka. Vsem občanom želim lepe in doživete božične praznike ter obilje osebnega miru, zdravja in moči za vse dni prihajajočega letal Ob dnevu samostojnosti vsem občanom iskreno čestitam! Načelnik Upravne enote Kamnik MIHA NOVAK ne delavce, voditi kataster javne službe itd. Skleniti mora tudi zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi jo lahko povzročil občini z nerednim opravljanjem te službe. Za službo pa mora voditi ločeno knjigovodstvo. Nadzor nad izvajanjem pogodbe bo opravljala občinska uprave. Koncesijska pogodba na podlagi javnega razpisa se sklene za dobo petih let. Seveda pa lahko občina v primeru hudih kršitev pogodbe koncesionarju odvzame koncesijo. V občinskem proračunu za letos je za izvajanje nalog na področju javne razsvetljave predvidenih okrog 24 milijonov SIT. Ta znesek se bo povečeval z izgradnjo nove javne razsvetljave. Pred sprejemom dnevnega reda so svetniki najprej na predlog statutarno pravne komisije odločili, da ne bodo razpravljali o osnutku odloka o določitvi pogojev za podeljevanje koncesije za urejanje in vzdrževanje pokopališč in opravljanje pogrebnih storitev. Na predlog svetnikov LDS pa so umaknili tudi dopolnitev pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje malega gospodarstva in kmetijstva z obrazložitvijo, da bo po prvem januarju 1997 to področje urejal ustrezen zakon. Odločili pa so se za razširitev dnevnega reda z volitvami in imenovanji. Kljub predlogu tajnika občine za umik pa so svetniki obdržali na dnevnem redu problematiko nakupa stanovanj in sklenili, naj občinska uprava v Uradnem listu RS in v naslednji številki Kamniškega občana ponovno objavi razpis za nakup prostih stanovanj, ki se ga lahko udeležijo tako pravne kot fizične osebe. Več o poteku včerajšnje seje v naslednji številki. FRANC SVETELJ ^■PUBLICUS ODPADKI IN PREDELAVA OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi božičnih In novoletnih praznikov razpored odvoza komunalnih odpadkov spremenjen, In sicer: - KS KOMENDA: namesto v četrtek, 26. 12. 96, bo odvoz v petek, 27. 12 96, in namesto v četrtek, 2. januarja 97, bo odvoz v soboto, 4. januarja 97. - KS KAMNIŠKA BISTRICA, KS KAMNIK CENTER, KS NEVLJE, KS MEKINJE: odvoz bo dan pozneje kot običajno. - KS PODGORJE, KS ŠMARCA: namesto v četrtek, 26. 12. 96, bo odvoz v soboto, 2& 12. 96, in namesto v četrtek, 2. januarja 97, bo odvoz v soboto, 4 januarja - KS ŠPITALIČ, KS MOTNIK, KS SIDOL, KS ZG. TUHINJ: namesto v četrtek, 26. 12. 96, bo odvoz že v torek, 24 12. 96. - KS SREDNJA VAS, KS SELA, KS NEVLJE, KS ZAPRICE: namesto v sredo, 25.12.96, bo odvoz že v torek, 24.12 96, in namesto v sredo, 1. 1. 97, bo odvoz v torek, 31 12 96. - KS VRANJA PEČ, KS ŠMARTNO, KS PŠAJNOVICA IN ČEŠNJICE V TUHINJU: namesto v četrtek, 2.1. 97, bo odvoz v petek, a t 97. Odvoz bloodpadkov v Mostah, Suhadolah in Žejah bo namesto v petek, 3. 1. 97, v soboto, 4. 1. 97. Med prazniki je prekladalna postaja Suhadole zaprta. Frančiškanska cerkev v snegu. Foto Dušan Lipovec DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI KAMNIK ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU 1997 PA OBILO ZDRAVJA, MIRU, SREČE IN ZADOVOLJSTVA ODBOR DRUŠTVA Gasilsko društvo Šmartno odda v novem gasilskem domu v najem 50 m2 prostora, primernega za stanovanje ali poslovno dejavnost, ter 150 m2 podstrešja, primernega za poslovno dejavnost ali skladišče. Pisne vloge sprejemamo do 10. januarja 1997 na naslov GD Šmartno, 1219 Laze. Informacije po tel.: 847-151, 847-023. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Želimo lepe božične in novoletne praznike, v letu '97 pa zdravja, sreče in veliko uspehov. 00 LDS Kamnik 19. decembra 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Stari grad - skriti zaklad? Veliko Kamničanov se ne zaveda, kakšne zanimivosti ima to mestece in njegova neposredna okolica. Od samega mestnega jedra, kjer uspešno uničujejo njegovo nekdanjo podobo, do katere jo je pripeljal večstoletni razvoj, in ga spreminjajo v za turiste zelo zanimivo, vendar psevdo-zgodovin-sko podobo, pa do Malega gradu, Frančiškanske knjižnice in drugih zgodovinskih, kulturnih znamenitosti, da naravnih posebnosti niti ne omenjam. Zato je vsako osve-ščanje in izobraževanje samih Kamničanov in okoličanov o zgodovinski, kulturni in naravni dediščini, s katero se vsak dan srečujejo, zelo pomembno ne samo za turizem, za to, da lahko tujcem pokažejo, kaj imajo, ampak predvsem za njih same, za okrepitev njihove samozavesti za prihodnje življenje in razvoj mesta ter okolice ne samo na turističnem področju. V ta okvir sodi tudi delovanje Turističnega društva Kamnik, ki nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Tako je v petek, 29. novembra letos, pripravilo zanimivo predavanje o Starem gradu. Kljub temu, da je bila prireditev izven mesta in da tudi vozne oziroma razmere za hojo niso bile ravno idealne (nov sneg, tema), je bila udeležba relativno zelo velika - več kot 50 ljudi, od katerih jih je precej prišlo na Stari grad tudi peš. Med poslušalci so bili tudi kamniški župan g Tone Smolnikar, predsednik Občinskega sveta g. Igor Podbrež-nik, podžupan, g. Tone Štele in drugi. Uvodno besedo je imel g. Primož Hieng, predsednik turističnega društva Kamnik, nato pa je začel s svojim predavanjem dr. Niko Sadnikar. V skoraj uro in pol dolgi pripovedi in prikazovanju barvnih diapozitivov je povedal veliko dejstev in zanimivosti iz zgodovine Starega gradu, pa tudi samega mesta Kamnik. Najprej je podal kratko zgodovino gradu, na katerem je bivalo kar 19 plemiških družin, začenši z VVeimarjem Orlamindom, pa vse do zadnjega, Ahaca Turna. Posebej zanimivo je opisal ta nekdaj mogočni grad pa tudi dejstvo, da so bili v srednjem veku gradovi centri vse uprave, sodne in vojaške moči, medtem ko so bila mesta pravzaprav samo nekakšni »priveski«, saj je npr. v samem mestu bivalo okoli 150 meščanov, na gradu pa okoli 50 »grajskih«. V Kamniku takrat ni bilo sodišča, bilo pa je na Starem gradu, tudi s pravico smrtnih obsodb. In ko so se gra-ščaki zaradi stroškov obnove in davkov preselili na Križ, je z njimi šlo tudi sodišče. In takrat se je začel tudi nezadržni propad samega gradu. Pri tem je g. Sadnikar povedal tudi veliko zanimivih podrobnosti kot npr. to, da je bilo v Kamniku eno morišče na mestu, kjer je sedaj kmetijska zadruga, drugo pa na začetku Podgorja, kjer bli- Dr. Niko Sadnikar med predavanjem zu križišča železnice s cesto stoji krvavo znamenje. Turki so trikrat oblegali Kamnik, a ga niso zavzeli. Grad je imel okoli 22 sob in kar pet kuhinj in tudi svojo kapelo, katere ostanki so vidni še danes. Imel je tudi veliko cisterno za vodo, vendar njenih sledi do sedaj še niso našli. Na Stari grad sta vodili samo dve poti - ena čez Kratilo in druga za Špico po dolinici Suhega potoka do pod Skalce. Po slednji so vozili umrle na Starem gradu na pokopališče oziroma kripto v neveljski cerkvi, dokler jih niso začeli pokopavati v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Sedaj zelo popularno pot od pokopališča na vrh je dal zgraditi Alojz Prašnikar, velik industrialec, doma iz Izlak, ki je bil tudi velik Nem-čur, saj ni prispeval ničesar za Narodno čitalnico v Kamniku, sicer pa je bil eden od najbolj zaslužnih za izgradnjo železnice do Kamnika itd. G. Sadnikar je iz svoje bogate zakladnice znanja in poznavanja natresel še cel kup raznih drugih podrobnosti iz kamniške zgodovine: o Železnem mostu, kamniški cementarni, jezeru med Ne-vljami in Kamnikom, Malem gradu, nekaterih starih hišah v mestu, Kurhausu in drugih, od katerih bi skoraj prav vsaka zaslužila posebno obdelavo in predstavitev. Poleg tega je g. Sadnikar nakazal tudi pogled v prihodnost. Stari grad je lahko tako s svojo zgodovino kot tudi s sedanjostjo eden od temeljnih kamnov kamniškega turizma. Novi najemnik nekdanje planinske postojanke, sedanjega gostišča, g. Jože Jeras se že močno trudi, da bi Stari grad postal vsaj delček tega, kar je že bil, vendar bo potrebna tudi širša akcija in pomoč. Zanimiva je ideja o ponovni zidavi obrambnega stolpa na zahodni rami, s katerega bi bil čudovit pogled ne samo širom po Sloveniji, ampak tudi na staro kamniško mestno jedro. Vendar je potrebno čim prej sanirati preostale zidove, da ne bodo še naprej nezadržno propadali. Leta 1922 je bilo na gradu ohranjenih še nekaj obokov in vrat, danes pa je samo šc nekaj zidov in če ne bo prišlo do skorajšnje sanacije, bodo še ti zgrmeli v dolino. Je to predavanje mogoče začetek svetlejših dni Starega gradu in celotnega kamniškega turizma ali pa se bo nadaljevala dosedanja kamniška praksa, da se veliko reči začne ali napove, za nadaljevanje oziroma izvedbo pa zmanjka moči, volje ali pa kaj drugega. B. POLLAK V Šmarci položeni prvi metri kanalizacijskih cevi Z veseljem lahko ugotavljamo, da je večina krajanov Šmarce pristopila k izgradnji sekundarnega kanalizacijskega omrežja. V obdobju dveh let bomo zbrali potrebna sredstva, tako da bomo lahko skladno z napredovanjem izgradnje sofinancirali 30% delež. Z večino krajanov je bila sklenjena individualna pogodba in prvi obrok je tudi že poravnan. Tiste posameznike, ki so pozabili na pogodbeno obveznost in prvega obroka še niso poravnali, prosimo, da to storijo čimprej. V nadaljevanju nas čaka ponovno obravnava posameznikov, ki še niso pristopili k izgradnji. Ponovno bomo pregledali razloge za njihovo odklonilno mnenje o projektu, ki bo rešil kar nekaj problemov, ki nastajajo ob deževju (jezero na Grintovški, Gornjem logu in centru Šmarce). Vse- kakor želimo, da je kanalizacija projekt vseh krajanov, zato bomo skušali prisluhniti vsakemu posamezniku in ga pritegniti v skupino tistih, ki se zavedamo, da smo dolžni zagotoviti prihodnjim rodovom čisto in zdravo okolje. Vse, ki še niso pristopili k izgradnji, želimo obvestiti, da je v Občini Kamnik v veljavi ODLOK o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije, ki v Božični mir in veselje in srečno v novem letu 1997 Vam želimo SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI na Kamniškem Zlati poroki Cigličevih Zadnjo soboto v novembru je bil kar za dva para zlatoporočencev Alojzija in Pavlo Ciglič iz Kamnika ter Alojzom sestro Slavko in Franca Kljuna neponovljiv dan. Se posebno praznično vzdušje je narekovalo dejstvo, da sta brat in sestra Ciglič z zakoncema dočakala pet desetletij skupnega zakonskega življenja. Alojz Ciglič, rojen IX. 6. 1920 v Kamniku, in Pavla, rojena Jurjavčič 7. /. 1920, sta sklenila zakonsko zvezo v Kamniku 14. decembra 1946. Lojze se je rodil v Kamniku očetu delavcu in materi gospodinji. la hči Metka. Kmalu po porodu je morala Pavla ostati doma. Ker je stari dom, kije bil res skromen, postal pretesen, sta se odločila, da bosta poleg stare hiše zgradila svoj novi dom. Vsak dan je bil zanju delovni dan. Ko je'bila hiša na pol gotova, se jima je leta 1955 rodil sin Boris. Zato je bilo treba z dokončanjem hiše še bolj pohiteti. Lojze seje posvetil delu, Pavla pa je skrbela za ostarele starše, živahne otroke in vrt. Otroka sta končala šolo in se zaposlila, vendar sta jima starša še vedno stala ob strani in jima pomagala do osamosvojitve. Kljub svojim letom in težke in življenje skromno. Ker nista imela lastnega stanovanja, sta nekaj časa stanovala pri Slavkinih starših. Prišel je čas informbiroja in Franc, častnik JLA, zadolžen za jinance, je bil premeščen v Srbijo. Dobila sta stanovanje najprej v Požarevcu, kasneje pa v Novem Sadu. Čeprav so ju razmere večkrat ločile, med njima nikoli ni manjkalo medsebojne ljubezni in spoštovanja, Franca je soproga vedno pričakala z nasmehom na obrazu. Leta 1948 se jima je rodil sin Vladimir. Franc je v službi napredoval in mala družina je kmalu Zlatoporočenca Ciglič iz Kamnika s sorodniki in prijatelji ter zlatoporočnima pričama zakoncev Kljun, ki sta bila tega dne hkrati tudi zlatoporočenca. Izučil se je za kamnoseka in v tej stroki tudi napredoval v mojstra. Vse do upokojitve je delal v podjetju Marmor v Ljubljani. Kot mlad fant seje zagledal v Pavlo Jurjavčič, doma iz Idrije na Primorskem, hčer čevljarja in matere gospodinje. Z 12-timi ledje Pavla izgubila komaj 46- letno mater, ki je zapustila bolehne- ga očeta, kije zdravje izgubil kot vojak v I. svetovni vojni, dve hčeri, rojeni pred vojno, in tri osnovnošolčke. 7. materino smrtjo je prišla v hišo revščina, zato je morala Pavla na delo v Kamnik. Tam je spoznala Lojzeta. Vendar njuno druženje ni trajalo dolgo, ker seje morala Pavla ob pričetku 2. svetovne vojne vrniti domov. Redno sta si dopisovala. Doma se je Pavla izučila za šiviljo. Po končani vojni se je zaposlila kot matičarka na občini v Idriji. Tja jo je Ijojze prišel zasnubit in jo odpeljal v Kamnik, kjer sta se decembra 1946 poročila. Kmalu je dobila službo na občini, on pa pri podjetju Marmor. Stanovala sta pri njegovih starših in leta 1950 se jima je rodi- bolezni Lojze še vedno z nasveti pomaga sinu, kije prevzel kamnoseštvo, Pavla pa je prav prijetna babica in posveča svojo'skrb vnukom in bolnemu možu, čeprav tudi njo že tarejo tegobe, ki so jih prinesla leta. Kljub težkemu življenju nista izgubila poštenosti in vedrine, kar sta privzgojita tudi svojim otrokom, zato .se lahko ponosna ozreta nazaj. Prav delo v njunem življenju je bilo tisto, kar jima še danes vliva toliko volje, da z optimizmom gledata v prihodnost. Zlatoporočenca Franc in Slavka Kljun sta tudi tega dne praznovala pet desetletij skupnega zakonskega življenja. Franc Kljun, rojen S. 5. 1921, je prišel iz velikega mesta ob morju, Trsta, in vojna vihra ga je zanesla v Kamnik, kjer seje s Slavko prvič srečal na volitvah po koncu vojne. Bil je 11. november 1945. S Slavko, rojeno Ciglič, 10. 9. 1923, stase 30. novembra 1946 odločila za skupno življenjsko pot. V življenju jima ni bilo vedno z rožicami postlano, saj so bile takratne razmere bolje zaživela, saj sta se oba trudila omogočiti otroku čim lepše življenje. Ko je edini sin končal gimnazijo in se vpisal na univerzo v Ljubljani, sta tudi Franc in Slavka že močno pogrešala domovino. Želja po vrnitvi je bila vsak dan večja, čeprav sta imela v Novem Sadu veliko dobrih prijateljev In sta tam doživela veliko le- ■ plh trenutkov, Leta 1969 sejc Franc zaradi bolezni upokojil, to pa je tudi omogočilo njuno dolgo pričakovano vrnitev v Slovenijo, kjer je v Ljubljani že študiral sin. Preselila sta se v Kranj, kjer so si vsi trije skupaj zgradili hišo. Ko je bila hiša dokončana, se je njun sil oženil, Franc in Slavka pa sta dobila krasno snaho in dve vnukinji, danes stari že 19 in 16 let. Tako sta jubilanta te dni dočakala tudi petdesetletnico njune poroke, skupaj sta preživela petdeset srečnih let, obogatenih s srčno kulturo in ljubeznijo. Zlatoporočencem iskreno čestita tudi uredništvo Kamniškega občana. SAŠA MEJAČ 12. členu nedvoumno govori, da se morajo lastniki zgradb priključiti na javno kanalizacijo v času izgradnje oziroma najkasneje v šestih mesecih po končani izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja. Ponovno apeliramo na vse, ki še niso pristopili, da se eventualno tudi sami oglasijo v krajevni pisarni v kulturnem domu vsak ponedeljek od 18 do 19. ure, ko smo vam na razpolago. Nekateri krajani prav gotovo že vedo, vse ostale pa želimo obvestiti, da so prvi metri kanalizacijskih cevi že položeni in da se bodo dela nadaljevala, dokler bodo vremenske razmere to dopuščale. Ob koncu leta, ki se v teh dneh ravno izteka, želimo svetniki KS Šmarca vsem krajanom vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. RUDI VERŠNIK Blagoslovitev konj na Križu Na god sv. Štefana 26. decembra bo na Križu blagoslovitev konj. Ob 10. uri bo v podružni cerkvi sv. Pavla slovesna maša, potem pa pred cerkvijo blagoslovitev konj. Vabimo vse lastnike konj i/, bližnje in daljne okolice, da se ob II. uri zberejo pred Lovskim hramom, od koder bo ob 11.15 sprevod do cerkve in po vasi. Konjenike bomo pogostili, prejeli bodo tudi spominska darila. Pripravljalni odbor V Tip-Topu Miklavževa izložba najlepša Kot obljubljeno, so v sekciji za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik ocenili aranžirane »Miklavževe« izložbe na Kamniškem. Za najlepše so ovrednotili izložbeno okno trgovine Tip-Top na Glavnem trgu trgovskega podjetja Kočna. Drugo mesto so prisodili stilno najlepši Miklavževi izložbi v trgovini »Mojca« z Medvedove ulice. Tretje mesto pa je tesno pred izložbo Kava ba- ra »Lili« (Glavni trg) zasedla lepo aranžirana izložba cvetličarne »Mira« na Stahovici (na sliki). Trgovine teh prvih treh uvrščenih izložb prejmejo lepe knjižne nagrade. V sekciji se zahvaljujejo vsem trgovcem oz. podjetnikom in njihovim uranžerjem-kam za to lepo sodelovanje! MILAN VVINDSCHNURER Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 19. decembra 1996 Duhovnik Maksimilijan Ocepek -osemdesetletnik »V nobenem drugem poklicu ne bi mogel narediti toliko dobrega!« Med duhovniki ljubljanske nadškofije, ki so v letošnjem letu dopolnili osemdeseto leto življenja, je tudi Maksimilijan Ocepek. Po razgibani in uspešni, marsikdaj pa tudi s trnjem posuti življenjski in duhovniški poti, je 12. avgusta leta 1993 našel svoj »tihi pristan« pri zagrebških sestrah usmiljenkah na Šutni v Kamniku. Čas, ko je začel »premišljati dni, ki so bili«. Iz tega premišljanja, predvsem pa iz skrbnega zapisovanja ter zbiranja podatkov in dobrega spomina, je nastala knjiga Dni premišlja, ki so bili. Leta 1995 je izšla pri založbi Družina, avtor pa je v njej zbral številne za župnije, kjer je deloval, zelo dragocene zapise, tem pa dodal še svoja življenjska doživetja in spomine. Knjiga je pri bralcih naletela na zelo ugoden odmev, s posebnim veseljem pa so jo sprejeli na župnijah, ki jim je Maksimilijan podarjal svoje lepe talente. Eno njenih sporočil je, da mora biti človek tudi na starost, čeprav je v življenju marsikaj pretrpel, dobre volje, veselega obraza in vedrega razpoloženja, predvsem pa dejaven. To tudi najlepše potrjuje sam, ko kot dušni pastir pomaga v bližnji župnijski cerkvi na Šutni pa tudi v samostanu zagrebških usmi-Ijenk, ki so vesele čilega, duhovno zdravega in pastoralno razgledanega duhovnika. Takšen je tudi med stanovskimi sobrati, ki se kar čudijo njegovi pronicljivi misli, mladostnosti in zanimanju za pereča cerkvena in druga vprašanja. Življenjska pot Maksimilijana Ocepka sc je začela nič kaj obetajoče, vsaj kar zadeva svetno kariero, lo.oktobra 1916 na Ko- jo in po maturi leta 1936 vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je dokončal študij dobro leto po začetku druge svetovne vojne. Zaradi vojnih razmer ni mogel imeti nove maše v domači, ko-mendski župniji. V duhovnika je bil posvečen 5. julija, novo mašo pa je pel 12. julija 1942 v ljubljanski stolnici. Duhovniško službo je začel opravljati v tržaški škofiji, saj je tedanji ljubljanski škof Gregorij Rozman ponudi! tržaškemu škofu svoje novomašnike, da so šli delovat med Slovence v Trst in v Istro. Novomašnik Maksimilijan je eno leto pomagal župniku v Ospu, potem pa dve leti kaplanoval na g Plavju, zraven pa du-šnopastirsko še oskrboval škofije in Sv. Barba- '-mf' ro pri Trstu. Povojno obdobje duhovniškega delovanja je začel septembra 1945 kot vikar-namest-nik v Šmartnem pri Litiji, hkrati pa so se s tem začele tudi njegove grenke izkušnje s tedanjo komunistično oblastjo. Najprej je moral tri tedne čakali na pristanek ministrstva za notranje zadeve, da jc lahko nastopil službo v Šmartnem pri Litiji, nato pa so sledila večkratna »srečanja« s predstavniki tedanje politične oblasti in sodnikom za prekrške. Preden je vernikom pri deseti maši začel brati znano pismo jugoslovanskih škofov, je po sredi cerkve prikorakal divizijski komisar z revolverjem za pa- cestnim blokadam izognil tako, da jc prišel drugod, kot so ga pričakovali. Bila je lepa slovesnost, škof pa je po njej dejal: »Bolj je pokalo, laže sem govoril!« Ni se zastonj pisal Vovk. Maksimilijan je nato na škofovo željo kot župnik od leta 1955 deloval v sosednji župniji Polšnik, kjer je pred stoletnico Marijinega prikazovanja v Lur-du obnovil župnijsko cerkev Ilirske Matere božje in uredil duhovnikovo bivališče. 19. novembra 1959 je sprejel mesto župnika v Železnikih in soupravitelja župnij Dražgoše in Zali log. Tu je najprej duhovno komendski župniji - ko že nove maše ni mogel imeti! Mladim z besedo papeža Janeza Pavla II. svetuje: »Odprite vrata Kristusu! Kristus res zahteva plemenitost, odpoved in žrtve, pa zato tudi pomaga in osrečuje. Zato ne iščite sreče v veseljačenju, pijači, mamilih. V tem je le trenutna omama, prava, trajna sreča, je le s Kristusom.« Sodbo o minulih duhovniških letih prepušča Bogu. Za vse, kar mu je naklonil, se mu iskreno zahvaljuje. In pa dobrim ljudem. JOŽE PAVLIC Rojstna hiša na Komendski Dobravi. Naslikal svak Ludvik Juhant-DobravskL Duhovnik Maksimilijan Ocepek. mendski Dobravi v komendski župniji. Tam so namreč imeli njegovi starši le leseno hišico in malo zemlje, zato jc bilo osmim otrokom bolj trdo postlano. Božja previdnost, ki ji je vdano sledil, pa je hotela, da" je naredil pomembnejšo, duhovno kariero. Že kot otrok si je želel v šole, vendar mu je dvanajstletnemu, ko mu je umrla mama, slabo kazalo. Pa so se zanj zavzele sestre in poskrbele, da je šel v šole. Stanoval je v lazaristov-skem dijaškem domu v Ljubljani, obiskoval klasično gimnazi- som in cigareto v ustih, sedel v klop nasproti prižnice, poslušal, si zapisoval, maši pa jc sledilo zaslišanje. Iz tedanjih časov se spominja, kako so ob 100. obletnici posvetitve cerkve sv. Martina pripravljali vse potrebno za slovesno mašo in birmovanje škofa Antona Vovka. Oblast je hotela preprečiti slovesnost. Dekana so v četrtek zaprli, za nedeljo pa napovedali okrajni zbor gasilcev in predvojaške vaje. Zaradi »nevarnosti« teh vaj so zaprli vse dohode v Šmartno. Škof se je SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Vsem občanom čestitamo ob prazniku državnosti in voščimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 1997. KAMNIŠKI SOCIALDEMOKRATI skrbel za zaupane vernike, pa tudi požrtvovalno obnavljal božje domove in gradil nove. Glede tega meni: »Vedno je imela prednost skrb za duhovo življenje. Gospodarske zadeve, ki jih je Dllo zelo veliko, niso smele nikoli ovirati ali zmanjšati du-šnopastirskega dela.« Od gradbenih del zasluži prav posebno pozornost nova cerkev sv. Lucije v Dražgošah, kjer sta bili vas in nekdanja lepa župnijska cerkev med drugo svetovno vojno porušeni in požgani. Ob njihovem prihodu je bila služba božja v dotrajani baraki. Župlja-ni so si želeli novo cerkev, oblast pa ne. Zelo ležko jc bilo dobiti gradbeno dovoljenje. Predstavniki oblasti so prepričevali farane, na opustijo misel na novo cerkev, jih zasliševali, da bi odkrili kakšno nepravilnost pri zbiranju denarnih darov. Tudi župnik Ocepek je bil večkrat zaslišan, eno od zaslišanj je trajalo kar pet ur. Vse se je srečno končalo in po mnogih naporih je bila zgrajena nova cerkev 1 ob sodelovanju arhitekta Bitcnča in slikarja Kregarja, predvsem pa župljanov. Župnik Ocepek je poleg tega dal obnoviti notanjščino župnijske cerkve sv. Antona Puščav-nika v Železnikih, preurediti prezbiterij z novim daritvenim oltarjem, nabaviti nove zvonove. Obnovljena je bila tudi po-družna cerkev sv. Frančiška Ksa-verija v Železnikih, župnišče in v nepojasnjenih okoliščinah zažgana župnijska cerkev Marije Vnebovzete v Zalem logu ter p\xlružna romarska cerkev lo-retske Matere božje v Suši. Župnik Maksimilijan je tudi okusil zapor, ker se je v časih še ostrih komunističnih sap v Železnikih potegoval, da bi šel pri cerkvenem pogrebu na čelu križ. To je bil povod za napad nanj v javnih občilih in kazenski postopek, nazadnje pa dvakrat po nekaj manj kot tri mesece zaporne kazni. Uresničilo se je tisto, kar mu je ob koncu zadnjega zaslišanja glede gradnje nove dražgoške cerkve zagrozil član notranje uprave: »To nam boste še plačali!« Doživel pa je tudi veliko lepih in srečnih trenutkov. Eden od teh jc bila ponovitev zlate maše 23. avgusta 1992 v rojstni S temi besedami je na kratko označil projekt Monike Tratnik njen aranžer, producent, tonski mojster in lastnik sludia NAPOLEON v Kamniku Dušan Zore. Monika Tratnik je namreč v petek, 22. novembra, v Repanškovi galeriji v Rudniku predstavila svojo prvo samostojno kaseto. Na kaseti je zbranih deset njenih pesmi, katerih besedila so lahkotna, igriva, nekatera pa tudi bolj resna. Monika se s petjem ukvarja, odkar pomni. Že kot majhna deklica je sanjala o tem, da bo postala pevka, z gostovanjem na »Skrato-vanju« z otroško karavano pa je s pesmijo »Danes jc moj rojstni dan« zmagala, kar je bil začetek poli njene glasbene kariere. Petnajstletna Monika ima čisto svoj stil petja, nikogar ne posnema, nihče ni njen veliki vzornik, Monika je ona sama, ustvarja si svojo podobo in svoj stil nastopanja. Njena samostojna kaseta je nastajala skoraj dve leti, ker se je Moniki v tem času spreminjal glas in jc morala s snemanjem kasete počakati. Kaseta jc bila izdana v založbi Obzorja, posneta pa, kot že omenjeno, v studio NAPOLEON v Kamniku. Predstavitev kasete v galeriji Rcpanšek v Rudniku je spremljalo mnogo gostov, ki so imeli kaj videti. Monika je s svojim glasom navdušila prav vse in poskrbela za prijetno razpoloženje. Prireditev je vodil Franc Pcstotnik, v programu pa je sodelovala tudi skupina 12. nasprotje in učenca plesne šole VVOLFI, kjer, mimogrede rečeno, Moniki pripravljajo tudi koreografijo. Monika je predstavila šest svojih pesmi z nove kasete, večer je pričela s »Pesmijo o sreči«, zaključjla pa s poskočno, veselo pesmico »Čudežna moč«. Dušan Zore je o svoji, če lahko tako rečem varovanki dejal, da je njen projekt najbolj perspektiven med tistimi, ki so prišli iz njegovega studia. Moniko je ocenil, da je kot pevka rojena zvezda z vsemi potrebnimi kvalitetami. Takšen uspeh, kot ga je dosegla s svojim projektom, je prav gotovo uspeh tudi zanj, je pa to posledica sodelovanja studijske ekipe in pa izvajalca nasploh. Dostikrat sc namreč zgodi, da studijska ekipa opravi svoje delo z večjo oceno, kot pa jo akter predstavi na odru. Za nastanek takšnega projekta, kot je iz- Društvo Sožitje Mengeš - 30 let Že kar 30 let jc minilo, odkar so starši, strokovni sodelavci in prijatelji duševno prizadetih skupaj z njimi združeni v društvu Sožitje Mengeš. To društvo skrbi za duševno prizadete iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Lukovica in Moravče. Obletnico skupnega druženja prirejanja dobrodelnih, kulturnih in športnih prireditev, letovanj, zabav in še česa je društvo proslavilo 28. novembra zvečer v kulturnem domu Mengeš. Že ob vstopu v avlo kulturnega doma so nas prijetno presenetili izdelki učencev in varovancev delavnic pod posebnimi pogoji [NCE Mengeš, OŠ Roje in OŠ 27. julij Kamnik. Kljub prizadetosti in posebnim potrebam so nam mladi iz omenjenih ustanov dokazali, da so sposobni marsikaj doseči in da trud staršev, vzgojiteljev, učiteljev in defektologov, ki delajo z njimi in krepijo njihove močne strani, ni zaman. Ne le z izdelki, tudi s pesmijo, plesom in skeči so nam osebe z motnjo v duševnem razvoju dokazale, da so se sposobne česa lepega naučiti in sc svojih uspehov veseliti. Tako so otroci iz OŠ Roje zapeli pesmici o škratu in o rožicah, ki so jih spremljali z ritmičnimi instrumenti. Otroci, ki obiskujejo OŠ 27. julij Kamnik, so zapeli pesmico o kopitljačku, s plesnim vlakom so odpotovali v dežele valčka, polke, kazačoka in rock&rolla in se nazadnje v plesu spremenili v robotke. Valček so zaplesali ludi varovanci INCE Mengeš oziroma člani kulturne skupine Metulj. Ti so nam povedali recitacijo o tem, kako si srečen in nas nasmejali s svojimi skeči. Otroci in mladostniki so bili zadovoljni in zadovoljni smo bili tudi mi, ki te osebe poznamo, z njimi delamo in smo njihovi prijatelji. Lepo jc videli, da veliko ljudi uživa življenje z njimi in se z njimi veseli. Tudi gospa Štefka Kučan, ki je imela slavnostni govor, je z vsemi pristonimi čutila toplino v dvorani, ves čas pa so domačnost med gledalce sejali Kamniški koledniki s svojim petjem in igranjem na citre. Predsednica društva Sožitje Mengeš, gospa Juhant, je nato podelila priznanja najzaslužnejšim članom (med njimi so bili tudi Kamni-čani), organizacijam in občinam. Tedaj nas je zabolelo. Domžalska županja, mengeški župan, moravski župan in predstavnik občine Lukovica so prišli po priznanje, le predstavnika kamniške občine ni bilo. Bilo mi je tesno in kar nekaj nas je bilo, ki smo upali, tla bo morda le vstal iz množice predstavnik naše občine. A zaman. Ni ga bilo! Tudi otroci z motnjo v duševnem razvoju imajo pravico, da so sprejeti in deležni pozornosti. Videli smo, da so zmožni nekaj pokazati. Verjemite, da za ta »majhen podvig« porabijo veliko časa in volje. Otroci, ki obiskujejo redne šole, se nam predstavijo s svojimi dosežki, ki jih imamo za uspešne. Tudi otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju se trudijo, le mi moramo biti pripravljeni njihov uspeh sprejeli. Otroci niso opazili našega razočaranja. Veselili so se z nami in mi z njimi. Poželi so aplavz in lo jim je bilo v zadovoljstvo. V zadovoljstvo jc bilo tudi njihovim staršem. Samo malo pozornosti je treba, da so srečni in lepo bi bilo, da bi sc tega zavedali tudi mi in VI. NATAŠA HRIBAR defektologinja na OŠ 27. julij je rojena daja kasete, jc potrebno tudi do 200 ur dela in več, če pa izvajalec izdaja kasete vsako leto, pa to traja 14 dni do enega meseca. Izbor pesmi Za kaseto sva opravila skupaj z Moniko in s sodelovanjem studijske ekipe, ki jo sestavljajo Scndi, Viki, Andreja in Olivcr kol spremljevalni vokali, kitarist Marino Mrčela, asistent zvoka Blaž Maselj in pa seveda producent, aranžer in Ionski mojster Dušan Zore. Pisci besedil nje--nih pesmi so predvsem: J. Hvale, Viki, Scndi, M. Vengust,« jc še povedal Dušan Zore. O predstavitvi kasete in nastopu pa sem povprašala tudi Moniko samo, ki ima seveda največ zaslug za izdajo kasete, saj je prispevala svoj glas. »Kakšni so tvoji prvi občutki po predstavitvi kasete, tvojega prvega lastnega projekta?« »Občutki so prijetni. Vesala sem, da mi je uspelo izdati svojo kaseto. Čeprav je trajalo nekaj časa, da mi je to uspelo, je super!« »Katera od pesmi, ki si jih predstavila, ti je najljubša?« »Ne vem, vse pesmi so mi všeč in ne morem se odločiti, mogoče bi rekla, da mi jih je najbolj všeč pet in pa tri balade, tudi te rada prepevam, čeprav se mi zdi, da mi poskočne, vesele in razigrane pesmi bolj ležijo. Kar nekako razži-vijo me, »spravijo pokonci«, kot bi temu rekla. Ja, vse moje pesmi so mi všeč, saj so vendar moje, mar ne?!« »Kaj pa trema? Kako dolgo si se pripravljala na predstavitev svoje kasete?« »No ja, v začetku že imam malo treme, ko pa pridem na oder, ko pred seboj zagledam res super občinstvo, trema mine. Sploh je ni več, izgine, jaz pa se posvetim samo petju in občinstvu seveda. Na predstavitev te kasete sem se pripravljala kar nekaj časa, potrebno je bilo pripraviti koreografijo, ki mi jo je pripravila plesna šola WOLFI, sploh je bilo toliko priprav, da se me je trema komajda dotaknila in tudi tako, kot je prišla, tudi izginila, mimogrede.« »Kako uskladiš svoje petje z obveznostmi v šoli, imaš kaj težav?« »Težav nimam. Kdor je priden in delaven, zmore vse, ha, ha. No ja, v šoli mi pomagajo s tem, da lahko opravljam izpite za posamezne predmete, saj zaradi obveznosti, ki jih imam s petjem, ne morem biti prisotna pri vseh urah pouka. Sicer mi pa šola gotovo ne bo ušla, bo počakala.« »Kaj bi še želela povedati za zaključek najinega pogovora?« »Ja, sedaj me čaka kar nekaj obveznosti, nastopi in gostovanja, kamor sem povabljena, v načrtu imam videospot in še več novih pesmi, da se bom lahko začela pripravljali na izdajo naslednje kasete. Moram pa povedali tudi to, da imajo največ zaslug za moj uspeh moji starši, ki mi ves čas stojijo ob strani in mi pomagajo, moj producent Dušan Zore in sploh vsi, ki mi želijo dobro!« MAJA KOROŠEC 6 19. decembra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Srečanje ŽPS v Kamniku V nedeljo, 1. decembra popoldne, se je v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku zbralo nekaj deset članic in članov župnijskih pastoralnih svetov iz kamniške, komendske, mekinjske in neveljske župnije; poleg njih pa tudi župniki iz omenjenih župnij. Najprej je bila molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vodil jo je kamniški župnik Franc Šuštar. Srečanje se je nadaljevalo v bližnji veroučni učilnici. Članicam in članom župnijskih pastoralnih svetov je govoril župnik France Dular, predsednik odbora za župnijske pastoralne svete v ljubljanski nadškofiji. Prav posebno pozornost je posvetil dobri pripravi na birmo in ustanovitvi župnijskih pastoralnih svetov po župnijah v kamniški dekaniji, kjer jih še nimajo. Takšnih je večina. Poudaril je, da morajo pri pripravi na birmo sodelovati župnijsko občestvo, starši in birmanci. Duhovnik sam, naj si še tako prizadeva, ne more dosti narediti. Vreden prejem zakramenta svete birme je zelo pomemben dogodek v kristjanovem življenju, saj je njegova potrditev in utrditev v veri. Pomenila naj bi stopničko navzgor v duhovnem in zakramentalnem življenju, ne pa bila, kot se dogaja, za mladega kristjana počasno slovo od obiskovanja verouka, nedeljske maše in dejavnega verskega življenja. Župnijski pastoralni svet je zelo pomemben župnikov svetovalni organ pri uspešnejšem vodenju župnije. Po nekaterih župnijah kamniške dekanije so kar dobro zaživeli, ponekod razmišljajo o ustanovitvi, drugje si njegovi župniki pomagajo brez njega, ker imajo utečene druge oblike sodelovanja z laiki in izmenjave potrebnih pastoralnih izkušenj in napotil. Načrtovalci pastorale v Cerkvi na Slovenskem si prizadevajo, da bi do leta 2000, ko bomo verni ljudje praznovali 2000-letnico krščanstva in ob tem jubileju obhajali »sveto leto«, župnijski pastoralni sveti zaživeli po vseh slovenskih župnijah. Zelo kakovostnemu predavanju, v katerem so udeleženci slišali še marsikaj drugega koristnega, je sledil pogovor. V njem so članice in člani župnijskih pastoralnih svetov pohvalili izrečene misli, predvsem pa si zaželeli, da bi od besed prešli k dejanjem. Pri dobri pripravi birmancev na prejem zakramenta svete birme naj v prihodnosti dejavneje sodeluje vse župnijsko občestvo, prav posebej pa starši. Morebitna napačna razumeva- Udeletenci srečanja Župnijskih pastoralnih svetov kamniške dekanije nja (botrstvo, obdarovanje birmancev, sodelovanje staršev pri pripravi na birmo, birmančeva obleka...) je treba pravočasno razčistiti, da ne bo prihajalo do nesporazumov in zamere. Birma naj bo zares dogodek, ki bo strnil župnijsko občestvo, iz katerega prihaja birmanec in se vanj vrača, okrepljen z darovi Svetega Duha za nove vzvišenejše naloge in sodelovanje. Župnijski pastoralni svet naj bo za župnika »barometer« preverjanja duhovne moči, sposobnosti in dejavnosti župnije. Po obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in triletni duhovni pripravi na praznovanje svetega leta 2000, ki jo je sveti oče slovesno začel 30. novembra na god apostola Andreja (tudi začetek novega bogoslužnega leta), se namreč vsak duhovnik v naši dekaniji in drugod po Sloveniji, srečuje s tolikimi nalogami in dolžnostmi, da jim bo kos le ob dejavni pomoči in zavzetosti vernih laikov. Ti ga nikakor ne smejo »pustiti na cedilu«, duhovnik pa si brez sodelovanja laikov tudi ne more misliti sodobne pastorale. Kaj ta obsega, nam je že povedal papež Janez Pavel II.: novo evangelizacijo sveta. Torej tudi kamniške dekanije. Pri njej je poglobljena priprava na prejem zakramenta svete birme le eden od »vogelnih kamnov«. Če hočejo, da bomo verni ljudje duhovno zreli in močni pričakali »veliki jubilej«, moramo najprej začeti z duhovno prenovo po družinah, »celicah družbe«, pa tudi Cerkve. Predavatelja in udeležence srečanja je na koncu pozdravil kamniški dekan Nikolaj Pavlic. Zaželel je, da bi bogastvo misli iz izmenjanih izkušenj obrodilo lepe duhovne sadove. JOŽE PAVLIC Rezbarji navdušili Kamničane Burna jesen za kamniške prostovoljne gasilce Začelo se je s požarom v Mekinjah, ko je 17.9. ob 22. uri zagorel kozolec. V akciji je sodelovalo devet gasilcev z dvema avtocisternama. 26.9. so ob 19. uri s PP sporočili, da bo treba vlomiti v stanovanje na Klav-čičevi, ker pogrešajo zakonski par. Na kraju samem so gasilci ugotovili, da ne bo treba vlomiti vrat, ampak da bodo lahko prišli v stanovanje skozi priprta balkonska vrata. V stanovanju so našli oba pogrešana še živa, vendar precej slabotna zaradi zaužitih tablet. V akciji je sodelovalo pet gasilcev z intervencijskim vozilom. Od 26. 9. do 8 10. je sedem gasilcev pomagalo švicarski filmski ekipi pri snemanju filma v Kamniški Bistrici, za kar so porabili vsak po 5S ur. 28. in 29.9. se je na stadionu v Mekinjah odvijalo občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih, mladinskih in članskih enot. Ekipe GD Kamnik so pokazale zadovoljivo pripravljenost. 5.10. so se trije gasilci našega društva udeležili mednarodne vaje reševanja ob potresu, ki je potekala v Ljubljani pod okriljem CZ in obrambnega ministrstva. 6.10. so s PP sporočili, naj gasilci Medobčinska vaja Lenart 1996 Dan se je prevesil v noč in narahlo je pričelo deževati. Gasilci v Cerkljah dobijo ob 18. uri telefonski poziv, da je na visokogorski kmetiji pri Kocjanu na Lenartu v opuščenem hlevu prišlo do večjega požara in da pogrešajo dva otroka. Dežurni takoj alarmira društvo Cerklje, Zg. Brnik in Šenturška Gora. Za pomoč zaprosijo tudi v gasilsko društvo Kamnik. Na klic sirene iz Šenturške Gore pa gredo v akcijo še Tunji-ce in Kamniška Bistrica. Prvi so prišli domači gasilci iz Šenturške Gore z orodnim vozilom IMV. Požar je že prebil streho in je začel ogrožati strojno lopo ter novo stanovanjsko hišo. Gasiti so pričeli iz hidranta na sredi vasi, v notranjost pa niso mogli, ker ne razpolagajo z dihalnimi aparati. Kot drugi so prišli gasilci iz Cerkelj s komandnim vozilom. Dva gasilca sta se takoj opremila z izolirnima dihalnima aparatoma ter se lotila iskanja otrok v hlevu. Prvega sta našla skritega v jaslih, ga prenesla v hišo ter se vrnila po drugega. Z iskanjem drugega je bilo več dela, saj se je skril za velik kup pese. K sreči v hlevu ni bilo veliko plina, tako da se je skrivanje za otroka končalo srečno. Medtem je skupaj s kombiniranim vozilom iz Cerkelj prišlo še kombinirano vozilo iz Zg Brnika in orodni avto iz Cerkelj. Oba sta pričela gasiti z visokim tlakom, Cerkljani pa so postavili tudi žaromet. Gasilci iz Šenturške Gore so poskrbeli za napajanje obeh cistern. V pomoč so še prišli gasilci iz Tunjic. Pri sosedu Snožešniku so poiskali kapnico ter začeli črpati iz nje ter braniti Habanovo stanovanjsko hišo ter kaščo. Čas je neusmiljeno tekel, plameni pa se niso in niso hoteli ukrotiti. V pomoč je prišlo še kombinirano vozilo in orodni avto z moštvom iz Kamniške Bistrice. Gašenje so začeli na vzhodni strani in branili novo stanovanjsko hišo. Postavili so tudi osvetlitev. Glede na oddaljenost pa so prišli kot šesto društvo še gasilci iz Kamnika s komandnim vozilom, orodnim vozilom in kombiniranim vozilom. Gasiti so pričeli z jugovzhodne strani. Na poslopje so postavili lestve in se z dvema napadoma povzpeli na streho. Požarišče so osvetlili z žarometi s kombiniranega vozila in prenosnim agregatom, ki so ga postavili na ravni strehi bližnje garaže. Rdeči petelin se je končno le ukrotil in poveljujoči je dal znak za konec vaje. Ker je bila to medobčinska vaja, ki sta jo vodila in si jo tudi zamislila poveljnik občinskega poveljstva Cerklje Janez Žnidar in poveljnik sektorja Kamnik Janez Repanšek, smo si že v navzočnosti obeh županov Franca Čebulja in Toneta Smolnikarja, poveljnika CZ Kamnik La-dota Šerbelja in občinskega tajnika Iva Pristovnika ter predsednika občinskega sveta Kamnik Igorja Podbrežnika ogledali celotno vajo in opremo. Splošno mnenje je bilo izredno dobro, pomanjkljivost se je pokazala le pri osebni opremi gasilcev društev Kamniške Bistrice in Tunjic, saj vsi niso opremljeni z dežnimi plašči, za katere na gasilski zvezi že kar predolgo prosijo. Vajo je v celoti posnela kamniška televizija IMPULZ da bo lahko služila kot učno gradivo in tudi kot arhiv delovanja društev. Po vaji smo se zadržali v društvenih prostorih novega gasilskega doma na Šenturški Gori, kjer je stekel živahen pogovor z vodilnimi možmi občine in tudi med gasilci, Domačinom se lepo zahvaljujemo za pomoč in dovoljenje za vajo na njihovih objektih. JANEZ REPANŠEK V.G.Č.I. GZ KAMNIK vdrejo vrata v hiši na Žalah. Ko so to storili, so tam našli že več dni mrtvega lastnika. V akciji so sodelovali štirje gasilci. Še isti dan je eden izmed naših gasilcev opazil, da je pred Rok barom parkiran avto, iz katerega izteka bencin. Trije gasilci so nato eno uro pazili, da ni prišlo do nesreče. 17.10. je šest gasilcev izvedlo predstavitveno vajo v šoli 27. julija. Akcija je bila opravljena v okviru meseca požarne varnosti. 22.10. je zagorelo v jedilnici podjetja Menina. Sedemnajst gasilcev je s pomočjo štirih vozil gasilo dve uri. Vzrok požara - vnelo se je olje na štedilniku. 24.10. je bilo javljeno, da gori v kleti hiše na Kužni 13a. Povzročitelj požara je bil kalorifer. Trinajst gasilcev je gasilo eno uro. 29.10. je bila opravljena medobičn-ska gasilska vaja na Lenartu. Udeležilo se jo je 13 gasilcev iz GD Kamnik. 13.11. so na obisk prišli otroci iz OŠ Duplica. Ogledali so si gasilski dom, vozila in opremo ter dva filma z gasilsko tematiko. To so bile nekatere aktivnosti od septembra do decembra, vmes pa je bilo opravljenih še več manjših intervencij, kot so: prevozi vode, odpira-je stanovanj, čiščenje cest in kanalizacije. Veliko delovnih ur je bilo vloženih v pripravo mladine na tekmovanje ter za izobraževanje gasilskega kadra. V oktobru je potekal v okviru GD Kamnik tečaj za gasilske pripravnike, ki so ga vodili domači predavatelji. Za tečajnike so pripravili (poleg izpitov) kot piko na i še sodelovanje na gasilski vaji v Kalcitu. V novembru smo tečajniki nadaljevali tečaj za gasilce v okviru OGZ Kamnik, ki so ga vodili predavatelji iz GD Kamnik ter iz OGZ. Večina tečajnikov je vse izpite uspešno opravila. 16.11. se je vodstvo GD Kamnik izkazalo kot dober organizator strokovne ekskurzije z družabnim zaključkom. Avtobus je prizadevne člane odpeljal najprej do Novega mesta, kjer smo si ogledali poklicno gasilsko brigado. Ta s 35 zaposlenimi in 24 avtomobili skrbi za požarno varnost v Novem mestu in okolici. Pot nas je vodila v Pleterje, kjer smo si ogledali film o življenju v kartuziji. Po kosilu smo odšli v metliški muzej zgodovine gasilstva v Sloveniji in v muzej belokranjske zgodovine in umetnosti. Ekskurzijo smo zaključili z večerjo in s pokušanjem mladega vina v priznani gostilni. Večer je popestril gasilec in harmonikar Matej. Po vrnitvi v jutranjih urah smo odšli nabirat moči za nove gasilske akcije, ki naj jih bo čim manj Vesel božič ter srečno novo leto vam želimo gasilci GD Kamnik DARJA PIRŠ Na TV ekranih pogosto slišimo slogan: »LES JE LEP«. Les je lep, ker je topel. Les na različne načine ustvarja toploto, ki ohranja življenje. V tem pomenu in povezavi je les lahko simbol za topel dom in družino. Morda je prav to eden od razlogov, zakaj je les postal zelo primerno sredstvo za upodabljanje jaslic. V prenekateri družini je postavljanje jaslic element združevanja in povezovanja družinskih članov. V zavesti otrok ostajajo jaslice kot simbol srečnega družinskega življenja ali pa vzbudijo hrepenenje po takem vzdušju in življenju. S temi besedami so mladi iz župnije Kamnik pozdravili vse, ki so se 27.11. zbrali na otvoritvi razstave »JASLICE V DELIH REZBARJEV SAMOUKOV«. Letošnjo razstavo so pripravili prav oni pod vodstvom prof. Danijela Bezka. Lepo so pripravili tudi kulturni program, ki je ustvaril primerno razpoloženje ob otvoritvi razstave jaslic. Težko je dati oceno, ali razstava jaslic v Kamniku postaja tradicionalna. Nekaj pa je gotovo res. Zanimanje za razstavo iz leta v leto narašča. V veliko veselje organizatorju in razstavljalcem je dejstvo, da razstavo obišče veliko organiziranih skupin otrok. Razstava tako prispeva svoj del k predprazničnemu razpoloženju in primerno bogati tovrstno ponudbo mesta Kamnik. Seveda pa ne smemo pozabiti na mojstre rezbarje, ki so letos pokazali svoje stvaritve kamniški javnosti. Najstarejši je g. Janez Vovk, doma iz Police pri Naklem. Rezbari Rezbarja Franjo Srnel (levo) In Milan Kosec (desno) z Danijelom Bezkom, ki je vodil projekt razstave jaslic že pol stoletja in jaslice so samo en del njegove bogate rezbarske ustvarjalnosti. Ko se pogovarjaš z njim, kar malo potoži, da mu ne zmanjka naročil in tako ostajajo njegove osebne zamisli še vedno samo zamisli brez prave možnosti za uresničitev. G. Milan Kosec živi v Mengšu. Z rezbarstvom se resneje ukvarja šele po svojem odhodu v pokoj. Rezbarstvo ga je privlačilo že kot otroka. Veliko tega je videl pri svojem stricu Jakobu Sitarju - znanem mengeškem rezbarju. Poznal pa je tudi druge mengeške rezbarje. Naklonjenost, ki jo je kot otrok doživel sam, razdaja dalje. Tako bo v teh dneh skupini kamniških otrok pokazal, kako nastanejo jaslice - od zamisli do prvih rezov, končne obdelave in podobne. G. Franjo Srnel je veselje do re-zbarjenja imel že kot otrok, izdelovanja jaslic pa se je lotil pred tremi leti, ko je v Kmečkem glasu prebral povabilo za sodelovanje pri razstavi družinskih jaslic. Za svoje stvaritve je prejel že dve nagradi, kar ga spodbuja k nadaljnjemu delu. Živi in dela na Vojskem ali bolj točno na Gmajnici pri Skaručni. KamniOani se seveda vsem trem rezbarjem zahvaljujemo za njihovo naklonjenost, s katero so mnogim polepšali čas pred božičem in novim letom. BENJAMIN BEZEK Lepa ročna dela Kar prehitro smo se znašli v zadnjem mesecu letošnjega leta. Že v prvem tednu decembra so se dogodili zanimivi dogodki. Šesti decemer, Miklavžev dan, je bil za mnogo kamniških upokojencev prijetno vesel in zelo zanimiv dan. To je bilo tisto veselo mesečno petkovo popoldne »Pri Marjanci«, ki pa se je vseeno zelo iz Kamnika. Kdor si je ogledal to izredno pestro in lepo razstavo, je lahko ugotovil, da je ta moja pisna predstavitev skromna, saj črke na papirju še zdaleč ne morejo predstaviti vsega, kar je v izdelkih vgrajenega; to so znanje, pridnost, ljubezen do »svojih« izdelkov, ki so včasih okras našega Lepo vidna pridnost delavnih rok razlikovalo od ostalih mesečnih srečanj. Še posebej bogat je bil začetni kulturni program, v katerem so nastopile pevke in pevci DU Kamnik. Izredno prijetna je bila tudi »noviteta« v programu, ko so se plesalci novoustanovljene Folklorne skupine DU Kamnik pod vodstvom g. Poljanska, prvič javno predstavili in zaplesali nekaj plesov. Tudi ga. Marija in g. Ciril sta program obogatila s pripovedjo o ljudskih običajih tega meseca. Nista pa pozabila v program vključiti dveh velikih pesnikov, to je SIMONA GREGORČIČA in FRANCETA PREŠERNA. Piko na i pa so pripravile upokojenke Ženske sekcije pri DU Kamnik, ki so organizarale RAZSTAVO ROČIH DEL Kot mi je povedala sedanja vodja ženske sekcije ga. Marjana Repolusk, je to že enajsta razstava. Da je bila razstava res bogata, pa pove tudi podatek, da je na njej sodelovalo 80 razstavljal-cev s skoraj 300 razstavnimi eksponati. Razstavljeni predmeti niso bili samo delo ženskih rok, ampak smo videli tudi lepe izdelke moških kolegov. Ne smem pozabiti omeniti, da so s pokazani-mi izdelki že tradiconalno razstavo obogatili tudi člani iz DU Komenda in DU Motnik-Špitalič ter oskrbovanci Doma upokojencev (Foto: Stane Simšič) stanovanja ali pa še kako uporabni v vsakdanjem življenju. Trenutni mrzli zimski dnevi bodo postali toplejši vsem tistim, ki bodo deležni toplih pletenih puloverjev, J9pic, šalov, rokavic, nogavic... Lepi so bili vezeni prti in prtički, kvačkani uporabni in okrasni predmeti, vključno z lepoto, nam bolj odmaknjenega, kle-kljanja. Občudovanja vredna je tudi potrpežljivost in natančnost pri delu gobelinov, ki jih ni bilo malo. Gorenjska je znana po svoji lepi narodni noši in tudi to smo lahko videli na tej razstavi. Uporabila bom slogan »les je lep« in res so bili tudi lepi leseni izdelki, kakor tudi ostali, ki so bili izdelani iz raznih mehkejših kovin, 7. barvanjem na cteklo iti še in še... Tudi če se še tako trudim, ne uspem pričarati tistega, kar je bi-loi vidno na razstavi. Zato naj tistim, ki niso uspeli priti pogledat ponudimo v sliki pogled v samo en kotiček teh lepot. Kaj naj na koncu napišem drugega kot to, da želimo, da Ženska sekcija pri DU Kamnik še naprej tako »bogato« deluje, da naj nam po dveh letih ponovno pripravijo bogato pašo za oči, vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem teh lepot pa obilo nadaljnje pridnosti, vztrajnosti in zadovoljstva ob vsakem dokončanem izdelku. Še malo, pa bomo »zaplesali« ali »pridrsali« v novo leto 1997. V imenu Ženske sekcije DU, vseh vodstev društev upokojencev občine Kamnik in v svojem imenu želimo vsem upokojencem, kakor tudi ostalim, v prihajajočem NOVEM LETU obilo trdnega zdravja, optimizma, strpnosti, dobre volje, sreče in vsega lepega, kar nam lahko življenje nudi. MARINKA HRIBOVŠEK fSLS Shivnska ljudska stranka Slovenska Ljudska stranka vošči vsem občanom na Kamniškem lepo doživet božič in veliko sreče v novem letu 1997. NEGA BOLNIKA Nego, oskrbo in varstvo bolnikov, starostnikov In Invalidnih oseb nudimo na vašem domu. Lajšamo bolečine v nogah In hrbtenici. Nudimo pedikuro In ročno ter vodno masažo. Telefon 813-604, po 19. uri. Srečo najdemo povsod -le poiskati jo moramo Praznovanja so namenjena vsem - predvsem pa se jih veselijo otroci. Nihče nima pravice odvzeti otrokom in tudi nam, odraslim, teh praznovanj. December je'mesec topline, mesec velikih in majhnih pričakovanj, mesec upanja in tudi mesec praznovanj. Je bleščeč pečat, ki ga pritisneš na srečno leto. Pustimo otrokom njihova majhna praznovanja in drobne želje, ki se jim vsako leto porajajo ob tem času. Prav vseeno je, v kaj verjame naš otrok, v dedka Mraza, Božička ali Miklavža. To je v lepoti pričakovanja najmanj pomembno. Otrokom je potrebno pustiti vero v lepoto, in ponuditi možnost srečnega in uresničenega pričakovanja, otrok mora zaupati lepoti trenutka, ki prihaja. Kaj vse se lahko zgodi brez pričakovanj - to je tako kot otroštvo brez pravljic, ali si predstavljate otroštvo brez pravljic?! Lepota trenutka je pomembna, daje nam drobne iskrice, ki nas spremljajo skozi življenje. 'Zato je december lep mesec. Otroci iz vrtca MOJCA v Kamniku smo se skrbno pripravili na naša mala praznovanja. Kot vsi otroci smo bili tudi mi polni pričakovanj in naše skrite želje so bile majhne in velike. Želeli in hoteli smo več in bolje. To je naša pravica. Igralnice smo si okrasili s toplimi rumenimi barvami, da je bilo naše sonce še bolj toplo. Vedno je lepo prihajati v topel in prijeten prostor. Skupaj s SašoZabret, ki vodi našo plesno skupino smo se pripravljali na naše skupno praznovanje. Prihod dedka Mraza v skupino jc vsakega decembra pomemben dogodek. Napisali smo mu VELIKO PISMO, ga poslikali z našimi željami in našemu dedku Mrazu zaželeli vso srečo. Ker pa smo majhni, smo za pomoč pri pisanju našega pisma poprosili tudi velike. Tiste, ki imajo veliko srce za nas in nas imajo najraje. V teh srcih je prostora za velike in majhne stvari. To smo dobro vedeli tudi mi, zato smo jih poprosili za pomoč. Ker vemo, da na svetu živijo dobri in srečni ljudje, smo srečni, ker so nam pomagali. Najprej so nam pomoč ponudili naši starši, ki nas imajo najraje. To vemo vsi in tudi ljubeče občutimo. Naše drobne prošnje so velikodušno sprejeli. Dedek Mraz je v skupino Mojca prišel otovorjen s celim košem in ne morete si predstavljati bolj srečnih obrazov, kot so bili naši. Naša upanja so se iz- Kajje sreča, kaj veselje je za Vas? To Vaša je skrivnost. Da preteklost, prijetno sedanjost bo dala, Vam želimo zdravja in moči, da bi nabrane spomine in življenjske izkušnje spremenili v spoznanja -v bisere in jih znižali v venec veselja in sreče ter ponesli na pot v leto 1997. Namesto božično-novoletnih čestitk smo sredstva namenili didaktičnemu materialu za učence. Kolektiv OŠ 27. JULIJ KAMNIK polnila in vsaka izpolnitev želja pomeni srečo. In srečni smo, ker smo tukaj in zdaj, ker imamo možnost doživljati tako lepe trenutke in občutja. Novoletna darila so razveselila naš popoldan in so bogato popestrila našo igro. Odrasli smo se prepustili otroškemu smehu in veselju, bili smo srečni, ker so bili srečni naši otroci. In srečni so tudi ljudje dobre volje in velikih src, ki so nam pomagali. Zato se zahvaljujemo MARTINU GABERCU in njegovemu podjetju K&G d. o. o. iz Tržiča, ga. BIBIJANI HORVAT IZ MINI BARA, g. STOJANU CERARJU, s. p. iz Kamnika, MARKP.TU MATEJA - ga. Mateji in g. Darku - iz Kamnika, ga. DUŠANKI PEČE-ČNIK in njenemu podjetju FIGURA d. o. o. iz Kamnika, g. STANETU ŠINKOVCU iz TRGOVINE KAŠČA iz Kamnika g. IVANU DEBEVCU in BUTIKU DEBE-VEC iz Mengša ter tovarni LEK iz Ljubljane. Vsi skupaj so prijetno obogatili in bogato popestrili naš vrtčevski vsakdan. Veseli smo, da imamo možnost sodelovati z njimi. Zahvaljujemo se vsem našim staršem, ki nas imajo radi, ki imajo radi naš vrtec, ki so tisti pravi starši, ki si jih želi in zasluži prav vsak otrok. Zahvaljujemo se sebi samim, ker znamo biti srečni, sproščeni, zadovoljni, radovedni, igrivi, ustvarjalni - ker ZNAMO BITI OTROCI. Ob koncu naj v imenu vseh zapišem misel Jamesa Bosvvella: »Ne moremo natanko napovedati trenutka, ko se oblikuje prijateljstvo. Kot je pri polnjenju posode. Po kapljicah nazadnje kapljica, zaradi katere steče tekočina čez rob; tako je v prijaznosti nazadnje ena. ob kateri prekipi sr- ALENKA JEVŠNIK FUJAN Upanje za boljši svet Televizija jc svojevrstno okno v svet. Lahko rečemo, da je podaljšek naših oči. Seveda poleg lepih stvari in dogodkov prinaša tudi posnetke dogodkov, ki človeka presunejo in napolnijo srce z žalostjo. V zadnjih tednih dan za dnem gledamo npr. agonijo ruandskih beguncev. Vendar Oči ptrvošolčka Bernarda z upanjem gledajo v prihodnost Malo se že zaveda, da je resničnost tega upanja odvisna tudi od njega. je to samo eno od bolečih žarišč sveta. In kaj lahko posameznik naredi, da bi bilo takoga in podobnega nasilja manj? Vsaka sprememba na bolje se začne v srcu in zavesti posameznika. Temu cilju je namenjena tudi akcija OTROCI OTROKOM. Ze več let jo v mesecu decembru pripravlja za slovenske otroke Misijonsko središče Slovenije. Lepo izdelan adventni koledar vodi in opozarja otroka na stvari, ki kvarijo pristnost medsebojnih odnosov, hkrati pa tudi kaže na dejanja in ljudi, ki v konkretnih okoljih sveta to podobo popravljajo. Svoj simbolni dar bodo otroci izročili organizatorju akcije na praznik Sv. treh kraljev. BENJAMIN BEZEK Prvo srečanje z gledališčem Smo skupina »metuljčkov« iz vrtca Antona Medveda, enota MEHURČKI, iz Komende, stari nekaj več kot dve leti. Vsi pa imamo zelo radi lutke in z lutkami vred tudi pravljice. Že v najmlajši skupini smo skoraj dnevno prebirali knjige s pravljično vsebino iz življenja živali in tako nadaljujemo tudi letos. Zato sva sc s pomočnico Heleno Tičar odločili, da bi otrokom omogočili prvi stik s pravim lutkovnim gledališčem, s skupno pomočjo staršev. Odločila sem se za vedno dobro sprejeto pravljico Svetlane Makarovič - Sapramiška. Že v vrtcu, v skupini smo to pravljico oziroma nastopajoče živali dobro spoznali. Najprej preko mojega posredovanja, kasneje s pomočjo radia in kasete. Tako so nam drobna Sapramiška pa prebrisana veverica, »dobričina« žaba, prijazni zobozdravnik Detel in nenazadnje tu- di Strahec (mi se ga seveda nismo nič bali) kar zlezli pod kožo. Čim bolj nazorno sem jim želela prikazati prostor in seveda vzdušje v gledališču. Ze ob mojem pripovedovanju (občasno sem se posluževala tudi ročnih lutk) in hkrati poslušanju izjemno prijetnih glasbenih točk (najbolj se nam je priljubila pesmica o belih zvokih) so sc jim iskrile drobne očke. Te so mi dale še več volje, da sem jim to prijetno doživetje res izpolnila. Tudi pesmico znamo! Preberite: Sredi travnika je hiška, majhna hiška iz lesa, v njej stanuje Sapramiška, miška hrabrega srca. Sapramiška zgodaj vstane, zajtrka se veseli, saj jo čakajo na mizi trije krasni lešniki. Kako smo ki pari i i Jesenski in zimski dnevi so lahko huda nadloga. Mraz, megla in slabo vreme so tisti, ki krojijo podobo lakih dni. Enega takih dni v začetku decembra nam je polepšal kipar Miha Kač. Dobili smo se v Razstavišču Veronika in tri zanimive ure preživeli v kiparjenju in oblikovanju gline. Seveda, brez potrebnih navodil in bogatih izkušenj g. Kača delo ne bi šlo tako dobro od prstov in rok. Izdelki se trenutno še sušijo in če bodo uspešno prestali tudi test vroče peči, jih bo mogoče na pomlad videti v predstavitvenem delu projekta, ki ga s svojim razrednikom pripravljajo učenci 7. A razreda iz Osnovne šole Frana Albrehta. Za naklonjenost in razumevanje se g. Kaču oboji lepo zahvaljujemo. DANIJEL BEZEK Kipar MIha Kač pri ustvarjalnem delu z mladimi »kiparji« Miška lešnik v tačke vzame, gobček na stežaj odpre, vtakne vanj največji lešnik -Sapramiška, zdaj pa le! Pa se glasen - au! zasliši, miška bridko zaihti, zobček sije nalomila -ti uboga miška, ti! V ta projekt sem potem začela postopno pridobivati še starše, ki so bili v večini res navdušeni in pripravljeni sodelovati. Da bi naš obisk v Lutkovnem gledališču Ljubljanskem potekal umirjeno in neobremenjeno za vse, sem se odločila za sobotno, popoldansko predstavo. In tako jc prišla težko pričakovana novembrska sobota. S starši smo se že prej domenili, da se dobimo pred gledališčem, saj so si prevoz organiziran' sami, vstopnice pa so nas čakale pri blagajni LGL Pred predstavo smo si imeli priložnost ogledatu lutke iz različnih pravljic, poigrali smo se lahko tudi na »malem sobnem igrišču«. Čeprav so otroci vajeni velikih skupin, pa je bila velika množica majhnih in velikih obiskovalcev zanje kljub vsemu nekaj novega. Vendar pa jih to ni nič plašilo, saj so imeli ob sebi svoje starše, nekateri kar družino, ki so jim da- jali velik občutek varnosti. No, in končno so se odprla vrata, ki so nas ločevala od težko pričakovane Sapramiške. Naši metuljčki so bili res izjemni. Vsi so z zanimanjem spremljali in podo-življali predstavo, nobenih solzic ni bilo zaslediti, razen ob koncu od razočaranja, ker je Sapramiška zaspala in nam ni hotela več igrati in peti. Malo nas je skrbelo, da bo predstava za naše nadobu-dneže dolga, pa se je izkazalo, da bi otroci še kar uživali ob gledanju radoživih lutk. Mislim, da je bilo tudi staršem tako toplo pri srcu kot nama s Heleno, saj so bili otroci dokaz, kako malo je potrebno, da jih razveselimo. Seveda pa sva hvaležni staršem, da so nama pomagali pri izvedbi lega projekta. Verjetno ni bilo nikomur žal, da si je vzel čas, ki ga je včasih tako težko najti in izkoristili za take priložnosti. Večina staršev je zagotovila, da se bodo tudi sami sedaj odločili za obiske takih in podobnih kulturnih prireditev. To je najboljša priložnost za uvajanje naših malčkov k prvim stikom s kulturo, ki jo v sedanjem življenjskem tempu tako radi zapostavljamo. ŠPELA ŽNIDAR vzgojiteljica VVE Mehurčki Komenda ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 20. decembra, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave: FOTO GORENJSKE '96 Tradicionalno srečanje in razstava fotografij in barvnih diapozitivov. Odprtje razstave bo spremljala projekcija izbranih diapozitivov in glasbeni program. Razstava bo odprta do 5. januarja 1997. ' Petek, 20. decembra, ob 18. uri Avla OŠ Stranje NOVOLETNI ŽIV ŽAV pevcev, igralcev in instrumentalistov OŠ Stranje Mentorice: Karla Urh, Mira Papež, Brigita Ozimek Nedelja, 22. decembra, ob 17. uri Razstavišče VERONIKA, Kamnik Gledališka predstava Molere: NAMIŠLJENI BOLNIK Uprizoritev: Frančiškanska gledališka skupina Ljubljana Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sreda, 25. decembra, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik SOZVOČJA: BOŽIČNI KONCERT MePZ CANTEMUS Dirigentka: Nada Kos Orgle: Sašo Frelih Petek, 27. decembra, ob 20.30 Razstavišče VERONIKA, Kamnik Klasična grška tragedija: MEDEJA Izvedba: GILŠ KODUM Ljubljana Soorganizacija: KD Priden možic Režija: Boštjan Štorman Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota, 28. decembra, ob 20.00 Srednja šola R. Maistra, Kamnik Tradicionalni 26. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Solisti: Nace Junkar, tenor Nena Vrhovec, primabalerina Andrevv John Stevens, baletnik Branka Bečaj, violina Dirigent: Aleksander Spasič Vstopnina: 1000 SIT Predprodaja vstopnic: ZKO Kamnik in Turistična agencija Golfturist Domžale. Ponedeljek, 6. januarja 1997, ob 19.00 Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik SOZVOČJA: BOŽIČNI VEČER Koncert MePZ TITAN Kamnik in MoPZ LUBNIK Kranj Umetniško vodstvo: Ana Štele in Tomaž Tozon Petek, 10. januarja 1997, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik MODROST SKOZI BESEDE Velike besede velikih mož Literarni večer dijakov Srednje šole R. Maistra Kamnik Mentorica: Prof. Marja Kodra Vstop prost! Petek, 17. januarja 1997, ob 19. uri Razstaviše Veronika, Kamnik Odprtje razstave TERME SNOVIK -urbanistični in arhitekturni načrti v postavitvi Fakultete za arhitekturo Ljubljana Razstava bo odprta do 31. januarja 1997. Sobota, 18. januarja 1997, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik SOZVOČJA: BOŽIČNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »SIRENE« KD JOŽE GOSTIČ iz Homca Zborovodkinja: Petra Grkman Vstop s prostovoljnimi prispevki! Želimo Vam prijetnih doživetij v času božičnih in novoletnih praznikov, v prihodnjem letu pa čim več priložnosti za duhovno bogatitev. Dodatne informacije glede programa: ZKO Kamnik, tel. 831-612 in 817-556 8 19. decembra 1996 BOŽIČNO NOVOLETNI ČAS Kamniški OBČAN mPolnočnica v hribih Božič so tudi spomini iz mladosti. Topli, prisrčni, včasih žalostni, predvsem pa veseli in lepi. Letos se je v meni zbudil nenavadno močan spomin na božične praznike, kakršne sem doživljal v otroštvu v rojstnem domu. Predvsem sem si želel, da bi znova okusil tiste nepo- vrednotah, po tistem, kar je lahkomiselno zapravil. Del tega sem imel priložnost doživeti tudi lanski sveti večer - vračanje v svet skrite lepote, miru in čistega veselja. Kar dvainosemdeset iskalcev Lepega in Skrivnostnega se nas je podalo na pot spominjanja, na romanje v Betlehem. Naš cilj Sr Sveti večer (Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih). pisne lepe trenutke, ko smo vaški otroci, zaviti v skromna oblačila, hiteli v globokem snegu k polnočnici v oddaljeno župnijsko cerkev. Mrzlo je bilo, da je kar škripalo pod čevlji in smo roke globoko potiskali Jwv žepe ter komaj spregovorili ^\ kakšno besedo. Kljub temu je bilo nenavadno lepo. Še danes mi postane toplo pri srcu, kadar se spomnim 1 svetega večera v naši stari • kmečki hiši, katere največje jj\ bogastvo so bili prostorna kru-šna peč, svete podobe, stare nabožne knjige in nenadomes-*Vtljiv občutek svetosti ter du-t^hovne zbranosti, ki ga tako primanjkuje v sodobnih domovih. Nič čudnega, da je človek sedanjega časa tako izpraznjen, ' saj je iz svojega doma odstra-'nil najsvetejše, iz katerega so iy živeli rodovi, namesto njega pa . je vanj vtaknil predmete za 1 svoj ceneni, lažni užitek. Zato j^»tudi tako hrepeni po pristnih »K temu letu novemu« (iz Motnika.) Od tega leta noviga. Od tega rojstva božiga Kaj čem za novo leto dali? Možem rudečo gartrožo Če Marija dati. Od tega leta noviga, Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Ženam belo gartrožo Če Marija dati. Od tega leta noviga, Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Fantam zelen rožmarin Če Marija dati. hf- Od tega leta noviga, ^ Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Dekletom krancel zlat Če Marija dati. Marija ga je spletala, Otročičkam ga je šenkala „Za to belo lilijo nedolžno. pa ni bilo sveto mesto, kjer je Marija v samotni pastirski votlini povila Odrešenika sveta, marveč slovenski Betlehem. Kje drugje kot v naših ljubih hribih! Naš Betlehem jc bila že drugo leto zapored cerkev sv. Urha na Šenturški Gori. Predlanskim v idiličnem zimskem okolju, ko so se smreke šibile pod težo novozapadlega snega ter snežinke v soju bakel poplesavale krog nas svoj vrtinčasti ples; lani pa v pravi odjugi. Nismo si utirjali svežih stopinj v sneg, prav tako se nam niso za vrat usipali snežni kristali in veter je komaj zavel čez planjavo tik nad Skalco, namesto da bi nas prepihal do kosti, ko smo prisopli pod vas. Noge so se nam ponekod vdirale v blato, sem in tja je komu zdrsnilo na razmočeni steni, izvil se je krik strahu, vendar smo srečno prišli na cilj. Pot nam je minila zelo hitro v petju božičnih pesmi, pogovoru, spominjanju, kako smo nekdaj praznovali božič, in veselem razpoloženju, da nam je dano ta sveti večer uživali v miru, svobodi in zdravju. Pod nami je šumel Dobič, ki, začuda kljub izdatnemu dežju v zadnjih dneh ni bil hudourniško besneč, marveč urno in dokaj pohlevno hiteč proti Pša-ti. Ob poti so se iz teme bolj ali manj opazno risala debla dreves, visoko gori pod temne krošnje. Med njimi zaradi oblačnega neba ni bilo videti zvezd, niti lune, da bi razsvetljevala pot. Zato smo si pomagali z gorečimi baklami in prižganimi baterijami. Med drevesi so nam migljale naproti luči iz podkrvavških naselij, globoko pod nami pa pravi spekter iz bližnjih vasi in mest do Ljubljane, Kranja, Kamnika, Škofje Loke. Za njimi in med njimi si komaj razpoznaval obrise gričev, hribov in gora, medlo osvetljenih od tisočerih svetlobnih izvirov. Sveta noč, blažena noč.... Kako radosten občutek tu, na poti spominov, vračanja v mladost. V tišini, ko ni treba besed, saj srce, če se le malce odpre božjemu, kar plava v nedopovedljivi svetosti spomina: Dete nam je rojeno, Sin nam je dan, Zve-ličar sveta. Rodil se je, da bi nas otel duhovne teme, rešil suženjstva greha in nas povedel na pot odrešenja. Hvala ti, dobri Bog, da si se milostno ozrl na nas, nevredne sinove in hčere, ki smo te tolikokrat žalili. Tisočkrat ti hvala, da si nas presve-tlil s tolikšno ljubeznijo, čeprav si nismo z ničemer zaslužili tvoje posebne pozornosti in milosti. Daj nam moči in spoznanja, da bi vsaj malce začutili pomen daru življenja in živeli iz njega. Prešini nas to noč z žarki večne ljubezni, prežari z veličino tvojega prihoda med nas! Sveta noč, blažena noč, doni pesem s kora. Ubrano jo poje domači mešani pevski zbor. Nehote se ji pridružijo naši glasovi, oči pa pogledujejo k jaslicam na levi strani cerkve, se ustavljajo v velikem oltarju, v katerem kraljuje kip zavetnika cerkve sv. Urha. Kako prijetna cerkev! Majhna, postavljena na robu vasi, lepo obnovljena in osvetljena. Sredi lin že od daleč vabi k njej velik svetleči križ, zunanje stene obliva mehka svetloba, ravno dovolj, da jo je videti kot pravi svetilnik, v katerega varno zavetje je nocoj pri-bežalo toliko topline in miline, ki jo izžareva novorojeno Dete, željnih ljudi. Stisnjeni drug ob drugem, otroci spredaj ob jaslicah, odrasli v klopeh in sredi cerkve, pripevamo: Vse že spi, je polnoč... Ni še polnoč, ampak deseta ura zvečer. Za nas pa je polnoč, saj mora imeti mladi župnik, ki nas pozdravlja z glasom in darom božjega poslanca, nocoj še eno mašo opolnoči v Tunjicah. [zbrane besede prihajajo iz njegovih ust, iz srca. Čutimo, da nam hoče dobro, doživljamo njegovo neposrednost. Tako obziren je. Nikogar noče raniti ta sveti večer. Ena sama spravlji-vost veje iz njega, veselje, da se nas je toliko zbralo v svetišču, ki čutimo eno z njim, zlasti pa podoživljamo eno največjih skrivnosti naše vere: Bog nam je iz neizrekljive in nikdar dojemljive ljubezni podaril svojega Sina, da bi nas pritegnil k sebi. Bog nas resnično dosega ta večer po tem mlademu dušnem pastirju, se nas dotika v globini Božični žig bakovniške pošte Filatelistično društvo »Ivan Vavpotič« iz Kamnika je pripravilo priložnostni poštni žig v nadaljevanju: žig), ki bo v uporabi 24. decembra na pošti 1241 Kamnik (Bakovnik). - Posvečen je božiču, ki je praznik topline, radosti in veselja. To je prvi priložnostni žig SVETI VEČER (zapisal Gašper Križnik) 24.12.1996 1241 KAMNIK na tej pošti kljub temu, da je odprta že devet let. Problem ni v tem, da bi se ji izogibali, ampak večina žigov je posvečena raznim obletnicam, torej zgodovinskim zadevam. V takšnih primerih je edina prava pošta v centru mesta ali drugače imenovana 1240 Kamnik. Priložnostni poštni žig je naslednji: - v zgornji polovici je napis »SVETI VEČER«, - v sredini je ilustracija: angel, - na sprodnjem delu datum »24. 12.1996« in ime pošte »1241 KAMNIK« Vinko Plevel srca. Ko si drug drugemu seže-mo v roke, se še tesneje sklene ta božji krog iz nebes do nas in med nami samimi. Sporočilo svete noči, ki so ga na betlehemskih poljanih oznanjali angeli, doni tudi s šenturško-gorskih višin: Živimo v miru, spoštujmo drug drugega, delajmo dobro, izogibajmo se hudega... Vračamo se, pomirjeni, z neizmerno srečo v srcih, radostnih oči. Vrnitev je zaradi spolzke poti še težja kot vzpon, vendar komu to mar. Nosimo prižgane bakle in baterije, naš korak je varen, saj nas poleg nevarnih strmin vodi za roko angel varuh. Vračamo se v svoja bivališča, do roba napolnjeni z darom svete noči. Darom, iz katerega bomo živeli do prihodnje svete noči. Nad nami se v lahnem vetriču pozibavajo drevesne krošnje, iz doline nam naproti migota tisoče luči. Ena od njih je tudi iz našega doma, kjer smo postavili jaslice in pripravili vse potrebno za sprejem božjega Deteta. Najlepše pa smo ga v svoja srca sprejeli ta večer, pri sveti maši. Spet se oglasi svetonočna pesem, se staplja z gozdno tišino in žuborenjem potočkov pod nami. Angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele... Gozdne živali, ki jih ne vidimo, gotovo z začudenjem iz varne razdalje pogledujejo to nenavadno procesijo, to radostno druščino. Marsikdo, ki je skozi okno opazil migetajoče plamene in lučke, si mogoče pri sebi misli: Kaj je s temi ljudmi! Včasih so hribovci hodili v dolino, sedaj pa dolinci rinejo v hribe. Čas se je resnično spremenil in z njim ljudje. Kljub toliki poplitvelosti življenja jih je še veliko, ki sledijo notranjemu glasu in si želijo vrnitve ter zajemanja iz korenin. Zato tudi romajo na goro spominov, očiščevanja in duhovnega napajanja Tokrat je bila to Šenturška Gora, jutri Ambrož, pojutrišnjem... Srečni, ki so doživeli to pot. Še tisočkrat srečnejši pa tisti, ki so jo prehodili in se vrnili s stiskom ročice božjega Deteta, z njegovim nasmehom in blagoslovom v srcu. Naj jim bogati vse dni novega leta! JOŽE PAVLIC Luka Svetec Podgorski Sveti večer Bil je sveti večer. Z mrakom se tihota širi čez ledino, kjer Volčji potok leži, le šum Bistrice se razlega po krajini. Zdaj Avemarijo zazvoni. Soseska doslej mirna in spokojna spet oživi, - bilo je čas kaditi. Tudi županovi se pripravljajo in ko zapoje zvon domače cerkve, oče župan s ponvico žerjavice iz veže stopijo, Micka njih zala hčerka jim stoji na strani, kadilo na ponev sipajoč, nje brat Jurij pa zadej posodo posvečene vode nese. Vsi so bili razoglavi, pobožnost se jim sveti na obrazih, iz sere pa gorka molitev za srečo in blagor prihajajočiga leta v nebo puhti. Križaje trikrat pokade prag in veže vrata, trikrat jih Jurij po-kropi, potem pa obhodijo vsa poslopja, okoli vseh ka-divši molijo svete molitve in skerbno se vsaki vogel poškropi, potem obhodijo vsa poslopja. Poslednjič ko jih pot nazaj v vežo popelje, pokade še enkrat vrata in duri, hram in hišo, ter postavijo ponev na ognjišče, kajenje s tim končajo. Ravno ta čas, ko županovi, je tudi sosed Tine z očetom svojim kadil, in Mici-ka mu berž ko more, pomiga, da naj zvečer gotovo v vas pride, de so stari Aleš povableni zraven pošep-ta, in da nje oče dans niso kar nič hudi. Z veseljem mu obljubi... (Božična povest - odlomek Slovenija 1848) Kmečke jaslice Preljubi sveti Božič ti, Tebe se veselimo mi, In jaslice napravljamo, Za tebe čedno posteljico. Sam Bog je Tebe nam poslal Pa tudi orehov dosti dal; Njih hočemo lepo pozlatit, In z njimi Tebe počastit. Dekleta, izrezlajte le Iz bele gobe brezove Golobce, naj se majejo, krog jaslic lepo letajo... Božična pesem (Iz Tunjic) Petelinčki lepo pojo, Ker se bel'ga dneva vesele. Sveti se, sveti, beli dan, Skoraj bo prišel Jezus k nam S svojo presveto materjo, Rožo Marijo cartano. Tičice poluft' letajo, Na v'soke drevca sedajo. Rib'ce po morju plavajo, Na suho glavce pokladajo. Angeljc po nebes'špancerajo, Rožo Marijo cerajo, Cera je sam Bog, Bog oče, Sin in sv. Duh! (Drobtinice, 1846) (zapisal France Francotov F. Stolo) Vodnikovo novoletno voščilo Se noviga leta Vsak veseli: Si več tet obeta, Vesel naj živi. (V. Vodnik, Lublanske novice, 1799) Deb zlomil si glavo Kaj voščit nevem; Lan' tlačil sim travo, Še letos jo grem. (V. Vodnik, Lublanske novice, 1798) Večerni zvon Ko se nagiba dan v zaton, se oglasi večerni zvon, pozdravlja hribe in doline, te lepe, male domovine. Nad obzorjem se žari, »Ave Marija«, zvon zadoni, raznaša želje vsepovsod, varuj ti slovenski rod! V večernem siju zažare planinske steze in gore, se zvon večerni oglasi, k počitku vabi vse ljudi. Večerni zvonček s Planine odnaša tihi spev v doline, »Mariji Snežni« v čast zvoni, ko beli dan se v noč zgubi. Cerkvica na vrhu gore vabi nas v naročje svoje, na Primožu že zvon zvoni, pozdravlja Kamnik, vse ljudi. Noč in dan oglaša se skovir, si tudi on želi samotni mir? Ko zvon večerni se glasi, v skalovje svoje odleti. V naročju mamice zaspi njeno dete brez skrbi, te sanjaj zlate sanje svoje, večerni zvon uspavanko ti poje. Večerni zvon, ti zvon iz line, obujaj v srcu nam spomine, da vse na svetu enkrat mine, sreča, mir in bolečine! Anica Verdnik Dvorca Zduša pri Kamniku niso razglasili za spomenik V Delu smo lahko 26. novembra 1996 prebrali poročilo g. Janeza Pet-kovška, da namerava renesančni dvorec ZduSo s pripadajočimi objekti občina Kamnik z odlokom razglasiti za kulturni spomenik. Na ta način bi preprečili propad spomenika in omogočili njegovo obnovo in revitalizacijo. Za sanacijo graščine naj bi v prihodnjem letu prispevali: ministrstvo za kulturo, občina Kamnik rs. pografiji. Sama graščina je v zelo slabem stanju in bi jo lahko rešili le čimprejšnji sanacijski posegi. Poleg tega naj bi bili z odlokom varovani še ostanki baročno oblikovanega grajskega parka, ostanki gospodarskih poslopij in grajski ribnik. Po vseh predvidevanjih in zagotovilih se je dalo sklepati, da bo osnutek odloka o razglasitvi dvorca za kulturni spomenik na seji občinske- videz gradu popravili, da se Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine premalo zanima za usodo graščine, da z lastnikom nikoli niso potekali resni pogovori in druge »strokovne« utemeljitve. Ne poznam ozadja takšnega početja omenjenih svetnikov, ki so blokirali sprejetje odloka. Verjetno gre za takšne in drugačne pritlehne osebne in lokalne zamere in zdra- ....... _j©. Valvasorjev bakrorez dvorca /.duše - Topographia Ducatus Camioliae Modemae, 1679. Na grafiki je lepo vidna deloma zidana, v nadstropju pa lesena zgradba na skrajni levi strani, ki obstaja Se danes. he. Vendar človek skoraj ne more verjeti, da predstavniki Zelenih, ki naj bi bili najbolj poklicani, da se borijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, že v kali zavirajo in rušijo že z muko in težavami pri-borjene osnutke odloka. Kakšno li-cemerstvo! Reboljeva graščina, dvorec Zduša nad Mekinjami pri Kamniku, z delno ohranjenim grajskim parkom, na enkratni lokaciji, ki še ni stihijsko Dozidana, je torej z zasluRO ZELENIH KAMNIKA (!!) zapisana propadu. Sama graščinska stavba je v zelo slabem stanju, vendar bi se jo z novim ostrešjem še dalo rešiti. Po objavljenih podatkih je les za ostrešje pripravljen prispevati sedanji lastnik posestva. Jutri, ko bo na tem mestu le še kup ruševin, bomo lahko samo še ugotovili, da smo na Kamniškem, zaradi človeške neumnosti, izgubili še en kvaliteten spomenik in neizkoriščeno turistično atrakcijo, graščino in park, o katerih je dokaj obširno in pohvalno pisal že Valvasor v davnem 17. stoletju. V kulturnejših deželah bi si za takšen spomenik obliznili vseh pet prstov. V samostojni Sloveniji pa ga puščamo propadu. V tem pogledu je kulturna Evropa še daleč! Graščina Zduša nad Mekinjami Z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik naj bi preprečili žalostno propadanje nekoč znamenitega dvorca. Namero za razglasitev za spomenik so, žal, preprečili Zeleni Kamnika! in lastnik zgradbe. Ves kompleks spomenika, ki ga je upodobil že Valvasor v svoji Slavi in Topografiji, obsega graščino - renesančno nadstropno stavbo iz 16. stoletja, v kateri je menda še vedno precej kakovostne starinske opreme, baročno kapelo iz leta 1736 z baročno opremo in nekakšno grajsko pristavo, deloma zidanOi v nadstropju pa leseno stanovanjsko zgradbo, ki je skoraj v takšnem stanju kot danes lepo vidna na bakrorezu v Valvasorjevi To- ga sveta sprejet brez težav, vendar se to ni zgodilo. Verjeli ali ne: predlog je padel v vodo na pobudo svetnikov iz vrst Zelenih Kamnika! Še več! Zeleni so to točko kot »neresno« celo umaknili z dnevnega reda 20. seje kamniškega občinskega sveta. V obrazložitvi predloga za umik predloga odloka z dnevnega reda seje so zeleni navedli dokaj »čudne« argumente. Med drugim so ugotovili, da je po tridesetih letih propadanja kaj malo verjetno, da bi DUŠAN LIPOVEC Veronika, kdo bo tebe ljubil Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi! Tako so rekli stari Latinci in spremenili so se Rim, svet in ljudje Spremenil se je tudi Kamnik, njegova podoba, meščanska korporacija in tudi kamniški grb. 0 tem mnogo beremo in pišemo v Kamniškem občanu. Le zakaj ne bi še jaz pokazal, kako sem pameten... Za začetek bom na pomoč poklical dr. Franceta Steleta, kije že leta 1929 v svoji knjigi Politični okraj Kamnik na strani 106 zapisal, da je stari kamniški grb »obstoječ iz stolpa s cinami, v če-gar odprtini se kaže doprsna devica s sklenjenimi rokami - sv. Marjeta, stolp stoji na skalah, pod njim pa sta dva zmaja, katerih telesi se prepletata; obrnjena sta drug od drugega, glave z dolgimi zobčastimi kljuni obrnjene navzgor, nad njima pa v stolpu na desni zvezda, na levi pa lunin srp. Zmaja sta enake oblike kot na hiši št. 23 (Trg). (Dr. Slele misli na podokenske reliefe na hiši poleg občinske stavbe. Op. J. M.) - Grb mesta Kamnika, ki dokazuje, da je prvotno vseboval sv. Marjeto, ki se je šele kasneje spremenila v Veroniko pod vtisom pravljice o Veroniki na Malem gradu, katero skuša V. Steska (Viktor Steska, 1868-1946, slovenski pisec o likovni umetnosti in zgodovini. Op. J. M.) spraviti v zvezo z legendarno usodo Veronike Deseniške V sedanjem grbu se nahaja namreč pod stolpom Veronika, žena do pasu, od tam pa s kačjim repom. Če je podmena o Veroniki Deseniški pravilna, potem so se v pravljici in Veromkmi podobi združile po mojem pač tri predstave: usoda v stolpu umirajoče Veronike DesenSke; tradicionalni kamniški grb s sv. Marjeto in zmaji ter bajeslovna ljudska predstava o ribi Faroniki, katere prednji del je deklica, zadnji pa ribji rep.« (Koncec citata). Tako je zapisal dr. France Slele, ko je opisoval in razlagal stari kamniški grb v nekdanji kamniški šoli na Glavnem trgu. O Veroniki na Malem gradu so pisali številni avtorji, posebej je treba omeniti dr. Emilijana Cevca, kije temeljito obdelal deset variant zgodbe o zakleti Veroniki, analogne pripovedke u ukletih dekletih, o ribi Faroniki, o kamniškem grbu in tudi o sv. Marjeti, pre-magalki peklenskega zmaja. To tehtno razpravo, ki jo je v Kamniškem zborniku (1968) objavil akademik in kamniški častni meščan dr. Emilijan Cevc, je vredno prebrati. Mene (pisca teh vrstic) je spremljala zgodba o Veroniki na Malem gradu od tistega davnega leta 1939, ko jo je z žarom gledališkega igralca Kamniške čitalnice nam, »prvčkom«, interpretiral učitelj Ivan Golob. Pri zbiranju gradiva za poglavje »Pod andeškim žezlom« (Kamnik na križpotjih; foto-monografija »KAMNIK«, Lubadarji, 1991) sem bil vedno bolj pozoren na vlogo žena »plemenite« krvi, ki so igrale pomembne (celo odločilne) vloge pri vzponu in zatonu fevdalne dinastije grofov Andeških. Skoraj dve stoletji je bil Kamnik eno od evropskih političnih središč, dokler ni sredi 13. stoletja s patriarhom Bertoldom ugasnila moška črta Andeških; pred tem pa so andeške žene rojevale prestolonaslednike vladarskim hišam, ki so preživele še mnoga stoletja. Veljavo, moč in ugled grofov Andeških lahko primerjamo z mnogo bolj znanimi celjskimi grofi, ki so podobno usodo doživeli dve stoletji kasneje. O Agnezi ali Neži Andeški-Kamniški sem v foto-monografiji »KAMNIK« napisal naslednje: »Poosebljala je močno ženo svojega časa. V letu 1229, ko so Kamničani že izpričani kot mehčani, se dedinja velikega dela andđke in višnjegorske dediščine poroči s Friderikom II. Babenberškim. Avstrijski in štajerski vojvoda orjaške postave in velikih telesnih moči, ki so mu dali vzdevek »Bojeviti«, je imel v Kamniku središče središče babenberških posestev s svojo deželno sodnijo. Z Nežo pa ni imel sreče, ostala sta brez otrok in s Friderikom je ugasnila dinastija Babenberža-nov. Naslednji Nežin zakon je bil spet politične narave, vendar je tudi njen drugi mož Vlrik Spanhajmski ostal brez naslednikov. Tako je zaradi Neže Andeške izumrla Se tretja vladarska hiša na slovenskih tleh: Spanhajmi, ki so bili vojvode na Koroškem, so imeli na Kranjskem mesto Ljubljano in druge posesti. Neža Andeška je našla svoj grob pri belih menihih v Stični. Spomin na mogočno in oblastno gospo se povezuje z začetkom konca andeškega Kamnika. V Nežini življenjski poti pa lahko najdemo izročilo, ki se z usodo Andeških vred povezuje v legendo in izročilo zaklete Veronike. Njeno prekletstvo spremlja kamniško mesto v potresih, požarih in drugih ujmah. Pol-žena in pol-kača še vedno čuva svoje zlato in srebro v kadeh pod Malim gradom in čaka odrešitelja. Med tem pa njena podoba vztrajno in vsem strogim zakonom heraldike navkljub izpodriva sv. Marjeto, kije iz stolpa na grajskem hribu obvladovala svoja dva zmaja.« (Konec citata) Prepričan sem, da je Neža Andeška najbolj verjetna prapodo-ba zaklete Veronike na Malem gradu. Bolj kot blišč in bedo grajskega življenja grofov Andeških in njihovih ministerialov, sije slovenska »raja« zapomnila tlako in druga bremena; na svojih plečih pa je boleče občutila tudi Nežino trdoO) vladarsko roko. Menim, da je ljudsko izročilo prav Neži izreklo obsodbo za vse hudo pod andeško oblastjo in kasneje v bojih za andeško dediščino. Vse to pa se odraža v zgodbi o mogočni in hudobni grajski gospe Veroniki - Neži ter o njenem prekletstvu in kazni. Menim, da je taka razlaga vsaj toliko utemeljena kot tista z Veroniko Deseniško, kije svojo »publiciteta« dobila kasneje in to predvsem v literaturi. Morda ni odveč primerjava z ogrskim kraljem Matijo Korvinom in drugimi Matjaži, ki naj bi botrovali podobi dobrega in pravičnega kralja Matjaža, ki s svojo Alenčico in vojščaki spi nekje pod goro Peco. Neža Andeška sije s svojo življenjsko zgodbo vsekakor »zaslužila« svoje preživetje v podobi zaklete Veronike na Malem gradu! S to novo podmeno o zgodovinski osnovi pripovedke o Kamniški Veroniki sem že hotel skleniti svoje razmišljanje o tej problematiki. Pa je prišel »vmes« dr. Niko Sadnikar s svojo zgodbo o kamniškem grbu in Marjeti Ogrski. V polsnu pa se mije prikazal še sv. Jurij ob Jezeru (v Nevljah), ki pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi mu namesto njegove viteške tavanske sv. Marjete Anliohijske, ki je svoje svelnišlvo izpričala z mučeniško smrtjo v času cesarja Dioklecijana (od leta 284 do 305), »podtaknili« ogrsko svetnico iz 13. stoletja. Toliko za šalo, zdaj bom pa zares (prosto po Dušanu Lipovcu) skušal dopolniti zgodovinsko podobo sv. Marjete Ogrske Margareta Ogrska se je rodila leta 1242 in njen oče, ogrski kralj Bela IV., jo je res zaobljubil in poslal v dominikanski samostan, kije bil na otoku reke Donave blizu Budimpešte. Tam se je posvetila molitvi in negi najtežjih bolnikov. Kmalu po njeni smrti (1270) so se začeli postopki za priznanje svetništva, ki pa niso bili dokončani, ker so se zadevni spisi v Avignonu izgubili. Na Ogrskem so jo kljub temu častili kol svetnico. Po šestih stoletjih je bil leta 1923 postopek za bealiflkacijo obnovljen in leta 1943 je bila Marjeta Ogrska proglašena za svetnico. Povezovanje sv. Marjete Ogrske s kamniškim grbom nima osnove tudi zaradi tega, ker je oglejski patriarh Bertold, zadnji moški potomec Andeških, umri že leta 125 lin svoje 9-letne praneča-kinje ni mogel postaviti v kamniški grb. Kot zanimivost dodajmo, da se je spomin na sv. Marjeta Ogrsko ohranil v imenu Margare-tin otok, tam je bil pred sedmimi stoletji njen »klošter«, danes je ves otok znano zdravilišče in v njem še vedno vre iz zemlje zdravilni Margaretin vrelec. Zgodba dr. Nika Sadnikarja pa je zanimiva, ker na svoj način govori o politični klimi v Kamniku na koncu prejšnjega stoletja, ko so kamniški župani »začeli misliti slovensko« in so tudi svojo liberalno naprednost pokazali s tem, da so sv. Marjeto vrgli iz kamniškega grba, še prej pa so Jo spremenili v sv. Marjeto Ogrsko. Nato so v grajski stolp postavili Veroniko, pri tem pa so pozabili na dejstvo, da kače in ribe le nimajo enakih »spodnjih« delov. Grbo-slovci bodo najbrž ugotovili, da je šlo le za romantično željo po bolj atraktivnem grbu. Se pripomba o pisanju imena Andeških. Slovenski zgodovinarji že precej časa pišejo o grofih ANDEŠKIH, ki so prišli z bavarskega gradu ANDECIIS, zato je prav, da si nehamo izmišljevati različne ANDEKSE in ANDEXE! Za konec pa Se izvleček iz predloga, ki sem ga odposlal Komisiji za izbiro datuma občinskega praznika, ker sem pač podpiral izbiro rojstnega dneva slovenskega pesnika in generala Rudolfa Maistra. Moj predlog tudi ni najbolj resno utemeljen in bi v smislu izkušenj s preteklih volitev in referendumov samo škodoval boljšim predlogom. (Citiram) Kamnik je dolga stoletja praznoval god mestne zavet-nice sv. Marjete, tiste prave, stare, z zmaji (ne Ogrske!), ki ima po naši pratiki god 20. julija. Na ta dan so imeli vrli Kamničani (meščani!) velike ceremonije, ko so volili člane mestnega zbora (zunanji svet, notranji svet) in še kaj. Navsezgodaj zjutraj je od 6. do 7. ure zvonil zvon v Rotovžu (le kdaj bomo obnovili nekdanji Kamniški dom na Glavnem trgu?). Ker so morali mestnega sodnika potrditi v Ljubljani, so kamniški meščani svojega mestnega sodnika umestili šele na god sv. Ane (po našem koledarju 26. julija). Po slovesnosti v mestni hiši in farni cerkvi je bila gostija na sodnikovem domu in na njegove stroške (Joj, to bi dandanašnji župan »gor« plačali). Potem se mije »zavozlalo«, ko sem raziskoval godove in štetje dni v srednjem veku. Po takratnem poslovniku naj bi bilo od sv. Marjete do sv. Ane celih štirinajst dni, jaz pa sem jih naštel samo šest! ? Kasneje sem pri dr. Niku Kmetu prebral, da ima vrag svoje prste zraven in zato za pravi god sv. Marjete nihče ne ve Odnehal sem, čeprav bi bila svetnica, »ki kače pase pa ljudi pred njimi varuje«, zelo primerna za kamniške zdrahe! Kadarkoli sem pri Sv. Primožu, vedno v cerkvi občudujem stari kamniški grb v klesani (sklepnik na oboku) in naslikani varianti. Zlasti drugi mije všeč, ker ima letnico 1632, ko so kamniški meščani sliko poklonili šentprimoški cerkvi. Res bi bilo škoda starega grba, da bi ga mrcvarili na kakšnih referendumih. Pravzaprav sem pa osebno kar zadovoljen z Veroniko, kije zgoraj lepa pol-žena s prijetnimi oblinami; tista pol-kača pa se je po določilih 8. člena občinskega statuta samo zamaskirala v pol-ri-bo... Pa brez zamere in srečo v novem letu vam teli • Kamniški kolednik JANEZ MAJCENOVIČ Iz Občanove kronike '96 PISATEUl V KAMNIKU -junija so Kamnik obiskali udeleženci mednarodnega srečanja PEN na Bledu, med njimi je bil tudi pisatelj Franček Rudolf, ki sije z zanimanjem ogledal bogastvo samostanske knjižnice. TONE CERER ČASTNI OBČAN - ob letošnjem prvem novem občinskem prazniku marca je občinski svet podelil naziv častnega občana uspešnemu Športniku - plavalcu Tonetu Cererju. PODOBA IN ORIGINAL - letošnje poletje je slikar Dušan Sterle na Šutni predstavil več kot petdeset portretov znanih Kamnlčanov, med njimi je bil tudi »kolednik« Janez Majce-novič. (fs) PRED LETOŠNJO PAŠNO SEZONO NA VEUKI PLANINI - sredi junija so pastirji in bajtarji na planini pripravili pravi pastirski praznik. Še enkrat »Enotna vozovnica - korak nazaj?« (Kam. občan 17.10. 1996) Enotna vozovnica ni korak nazaj, ampak korak naprej k izgradnji sodobnega primestnega javnega potniškega prometa. S tem korakom, ki je terjal v povezovanju dveh različnih nosilcev prevoza tudi poenotenje sistema, smo nekaterim potnikom (železniškim) morali spremeniti nakupne navade in poslabšati finančni položaj. Enotna vozovnica žal ni finančno podprta od družbeno političnih skupnosti (države, občin), kot je to primer v razvitem delu sveta, zato sva prevoznika cene uskladila tako, da bomo lahko preživeli, v upanju, da se bo kmalu pristopilo k načrtovanju evropskega sistema urejanja javnega potniškega prometa, kjer država, regije oz. pokrajine in občine sklenejo sporazum o financiranju javnega prevoza. Kot naročniki prevoza določijo tudi cene (zelo nizke), razliko med ekonomsko in tržno ceno pa pokrijejo iz proračuna. Cilj enotne vozovnice, podprte s strani MPZ in občin, jc bil omogočiti potnikom pravočasen prihod na delo in v šolo, z možnostjo prestopanja iz avtobusa na vlak in obratno, kar je bilo in bo šc posebej pomembno v času izgradnje avtocestnega omrežja na območju veljavnosti enotne vozovnice. Enotna vozovnica pomeni prosto izbiro prevoznika glede na sprotne potrebe, hkrati pa mu trenutno zagotavlja več in pogostejše zveze na relaciji Ljublja-na-Domžale-Kamnik, pozneje pa tudi v zaledju vseh petih občin. Zaradi usklajevanja cen je enotna vozovnica dražja od dosedanje železniške vozovnice (v povprečju 32%) in cenejša od dosedanje cene avtobusne vozovnice KAM-BUS-a (v povprečju 10%). Je pa cena bistveno nižja od ostalih avtobusnih prevoznikov (od 18 do 36% za eno potovanje, odvisno od relacije, pri mesečnih šolskih kar za polovico) Primerjava cen enotne vozovnice le z železniškimi cenami je tendenciozna, res pa je, da so se železniške cene različno povečale odvisno od relacije. Najbolj so se povečale na relaciji Ljubljana-Jarše (vo- zovnica za eno potovanje od 110 na 190 SIT ali za 73%), kar je posledica dosedanjega conskega sistema na kamniški progi. V kolikor bi bil enak conski sistem, kot ga imajo SŽ na ostalih progah, bi bile v preteklosti cene na tej progi višje (Ljub-Ijana-Jarše kar za 23%). Torej so bili potniki na tej progi v preteklosti v prvilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi železniškimi potniki.. Cena abonentskih vozovnic (tedenskih, mesečnih, letnih) so formirane tako, kot se to počne v tujini, letna vozovnica znaša 10 mesečnih vozovnic (dodatna ugodnost je plačilo v 3 obrokih). Študentje/dijaki lahko kupijo letno vozovnico, ki velja 12 mesecev (cena 10-ih mesečnih vozovnic) in 10 mesecev (cena 8,5 mesečne vozovnice). V kolikor pa tega ne želijo, pa lahko še vedno kupujejo mesečne vozovnice (po ceni 10 povratnih potovanj oz. 20 potovanj), ali pa tedenske vozovnice (po ceni 5 potovanj). Paleta ponudb je dosti široka, bistveno večja kot so je bili deležni do-sedaj. Govoriti o monopolnem položaju prevoznikov je stvar nepoznavalcev pojma monopola. Le 1/3 vseh dnevnih migrantov iz tega območja uporablja javni prevoz, kamor so všteti tudi ostali avtobusni prevozniki. Potniki se lahko na tem območju prevažajo tudi z ostalimi avtobusnimi prevozniki in to po precej višjih cenah oz. cenejše z osebnimi avtomobili (kar jim trenutno šc dopušča zelo nizka cena goriva in brezplačno parkiranje). Torej SŽ in KAM-BUS nista in ne moreta biti monopolista. Glede velikega razočaranja železniških potnikov, ker na kamniški progi nimamo dveh cenovnih sistemov (starega in enotno vozovnico), moramo povedati, da je Vlada Republike Slovenije dne 04. 04.1996 soglašala, da se iz sistema tarif v železniškem potniškem prometu izvzame kamniško progo, s čimer je bila omogočena uvedba enotne vozovnice za razrešitev prometnih zastojev v severnem delu ljubljanske regije. Torej dveh sistemov na kamniški progi železnica ne more vzdrže- vati, pa tudi nesmiselno bi bilo za prevoznika (smo premajhni), da vzdržuje dva sistema. Avtobus ne prevzema železnice in tudi obratno ne, je pa sistem enotne vozovnice skupen in zato so tudi skupna prodajna mesta. Gre za varčevalne ukrepe, ko je nesmiselno v enem kraju vzdrževati dve ločeni prodajni mesti, zato načrtujemo v Domžalah skupno prodajno mesto na železniški postaji, v Kamniku pa je na avtobusni postaji lo že uveljavljeno. Pogodbena prodajna mesta, prav tako skupna za oba prevoznika, so locirana v samih naseljih, čim bližje stanovanjsko-poslovnih prostorov (torej čim bližje potnikom). Le njP hov obratovalni čas v jutranjih urah najbolj ne ustreza potovalnim navadam vseh potnikov, zato smo organizirali predprodajo vozovnic, ki veljajo za eno potovanje na določen dan. Potnikov železnica zagotovo ne odganja na avtobus in obratno tudi ne, kajti'Vsak prevoznik ima določene prednosti pred drugim (kom-fort, varnost, čas potovanja možnost nakupa vozovnice na vozilu, mesto postanka, itd.) in potniki se z isto vozovnico lahko prosto odločijo za tistega prevoznika, ki jim ustreza glede na njihove trenutne želje. Vračanje denarja ni samo reklamni trik, ampak dejstvo, ki ga lahko izrabijo v takem obsegu le potniki na tem območju. Neuporabljena ali delno uporabljena enotna vozovnica se lahko vrne s celotnim ali delnim izplačilom njene vrednosti, odvisno od tega, zakaj potnik ni potoval (po krivdi prevoznikov ali po lastni presoji). Seveda pa ne moremo vračati denarja za vozovnico, ki je že bila uporabljena oz. izrabljena in vrnjena na prodajno mesto (kako naj bi se vozovnica za eno potovanje uporabila določenega dne zjutraj in popoldan vrnila?) Prodaje na vlaku ne opravljamo iz naslednjih razlogov: - Kratke relacije in pogosti postanki na tej progi (25 km proge s 15 postajališči, v povprečju pride na vsak km in pol postanek vlaka), dolge garniture vlakov s precejšnjim številom izstopnih/vstopnih mest (ob konicah vozijo 3 garniture z 12 vstopnimi mesti), kar onemogoča sprevodnikom (1 do 2 sprevodnika na vlaku), da bi med postajališči obšli cel vlak in poleg varnostne funkcije ter pregleda vozovnic opravljali šc prodajo (ocenjujemo, da bi se od 8 do 15% potnikov vozilo zastonj). - Tedenca je (tudi v tujini), da se v primestnem in mestnem prometu opravlja nakup vozovnic pred vstopom v prevozno sredstvo in se sprevodniki v vozilu ukinjajo. V tej smeri načrtujejo svoje aktivnosti tudi SŽ, saj ko bodo vlaki opremljeni s tehniko za varen vstop in izstop potnikov (za kar sedaj skrbijo sprevodniki), bomo ukinili dosedanjo zasedbo na vlaku. Seveda pa se zavedamo, da sistem prodaje vozovnic še zdaleč ni takšen, ki si ga sami želimo in bi hkrati bil kar najbolje sprejet pri potnikih. V svetu je poznan in uveljavljen sistem takoimenovanih čip in magnetnih kartic, ki jih potnik uporablja ne samo za prevozne storitve, ampak tudi za ostale nakupe. V tej smeri načrtujemo tudi mi razvoj, to pa zahteva svoj čas in finančna sredstva Na koncu želimo povedati vsem našim sedanjim in potencialnim potnikom naslednje: SŽ in KAM-BUS sta v obdobju načrtovanja enotne vozovnice vložila velike napore v to, da bi potnikom ponudila takšen prevoz, ki ga poznajo v tujini - urejen, z modernimi prevoznimi sredstvi in to po nizki ceni. Seveda pa uresničitev tega ni bila odvisna samo od prevo-. znikov, ampak tudi od političnih dejavnikov. Zato apeliramo na pomike, da preko svojih bodočih poslancev v državnem zboru dajo svoj prispevek k taki ureditvi in financiranju javnega potniškega prometa, kot ga pozna tujina, tudi Evropa. Do takrat pa bosta prevoznika si-,stem enotne vozovnice dopolnjevala in odpravila vse eventualne pomanjkljivosti, ki so se pojavile zaradi omenenega časa za uvedbo enotne vozovnice. Slovenske železnice Direktor: Marjan Rekar KAM-BUS d. d. Kamnik Direktor: Anton Zlatnar Narod in njegova problematika i. Glede na to, da je narodnostna sestava prebivalstva izredno kompleksna (včasih posledično celo občutljiva) zadeva, menim, da jc prav, da po nadaljevanju prispevka v prejšnjem Občanu, št. 21. »Narodove in narodnostne spremembe na Komcndskcm« in pred podobnimi članki drugih regionalnih področij v občini Kamnik obravnavamo omenjeno vprašanje širše, bolj poglobljeno in problemsko tudi izven slovenskega prostora. Pri tem mi bo v oporo pogovor z akademikom Antonom Trstenjakom, s katerim sem se v zvezi s to tematiko sestal v lanskem novembru (1995). II. Pojem naroda sc jc v premenah stoletij močno spremenil. V visokem srednjem veku je sovpadal s pojmom države. Takrat so se študentje na univerzah zbirali v skupinah po narodnosti. Narodnosti so bile iste kakor države ali z drugo besedo: narod je bil identičen z državo. Primer: v Parizu so imeli na univerzi v 13. stoletju francosko, normansko, pikardsko in angleško nacijo (združenje). V poznejših stoletjih vidimo, da se pojem naroda oddaljuje od države. Čedalje bolj stopa v ospredje človekova zavest kot odločilni dejavnik narodne zavesti. Torej, pripadnost k narodu je stvar narodne zavesti, ne pa države, v kateri živi. Kolikokrat sc kdo čuti identičnega ali osebno povezanega s kulturo, zgodovino in življenjem ljudstva, s katerim se identificira, se ima za člana tega naroda. Za Slovenca je odločilni dejavnik jezik. Kolikor kdo govori slovensko vse od mladih nog, toliko se čuti Slovenca. Jezik mu pomeni povezovalno vez za skupno slovensko narodno zavest. Za vsak narod pa to ne velja. Švicarji se čutijo kot eden narod, čeprav govorijo eni francosko, drugi nemško in tretji italijansko. In obratno: čeprav nekateri Švicarji govore od doma »francosko«, se ne čutijo Francoze, podobno velja za nemško in italijansko govoreče, da se ne čutijo Nemce oz. Italijane. Naprej: nizozem- ski jezik govore na Nizozemskem in v Belgiji, vendar se slednji imajo za Planice, prvi pa za Holandce. Skratka: narodnost, da se nekdo identificira s kakim narodom, ni odvisna niti od pripadnosti k državi niti k jezikovni skupini, ampak le od osebne narodne zavesti. Povsem drugačen razvoj narodov in narodnosti kaže Severna Amerika. Tam evropskih narodnostnih sporov in vojska ne poznajo. Je pač novi svet, kamor so sc selili Evropejci in niso vlekli s seboj evropske miselnosti. Združene države Amerike dopuščajo vsakemu narodu, ki se naseljuje po svojih članih, da se razvija, kakor želi, popolno svobodno in brez zatiranja manjšin kakor v Evropi. Zakaj ne? Zelo preprosto, ker vedo, da sc tam vsaka narodnost slej ko prej zlije v celoto Amerike. Vsi postanejo Američani, v kar jih ni treba siliti. To je naravni razvoj; v orjaškem taboru angleško govoreče enotne Sever- ne Amerike slej ko prej celo vsakdo hoče postati Američan - enak med enakimi. Saj je tam v ospredju samo ekonomski dvig življenjskega standarda, zaradi katerega so se ljudje pač sploh tja preselili. Kot jc že rečeno, za Slovenca pomeni zavest narodne skupnosti jezikovna skupnost, ne glede na državo. Zato se imajo za Slovenca tudi Argentinci, ki so potomci Slovencev in so tam rojeni, a vzgojeni v slovenščini ter govorijo slovensko. Podobno velja za primorske Slovence v Italiji in za koroške Slovence v Avstriji. Za Slovence je bil celo odpadnik, nem-čur, če je bil vzgojen v domači hiši v slovenščini, a se je pozneje slovenščine sramoval in je govoril nemško. III. Pri majhnih narodih pa sc vprašanje narodnosti zaplete, če gre za narodne manjšine, za več narodnosti v isti državi, kakor na primer v Bosni. Sicer pa je v tem pogledu Balkan sploh vprašanje zase. Po mnenju Trstenjaka utegne imeti Še o rebalansu občinskega proračuna Po mnenju kar nekaj Občanov občinski svet ne bi smel sprejeti letošnjega županovega predlogi) rebalansa proračuna. Res je, ta rebalans pomeni nekaj posebnega, žal nerazveseljivega. V novejši zgodovini sprejemanja rebalansov se menda v Kamniku še ni zgodilo to, da bi rebalans proračun realno spreminjal navzdol in še to za zajetnih 93 milijonov tolarjev. Glede na to, da se odhodki v tekočem delu proračuna po tem rebalansu znižujejo samo za dobrih 5%, se je seveda moral močno, kar za 12%, zmanjšati investicijski, tj. razvojni del proračuna. Žal tudi v tem investicijskem delu ni bilo predvideno za vse približno enako znižanje. Dobra tretjina svetnikov sc nas je zavzela za popravo te rebalansne nepravičnosti. Zal nismo uspeli, izgleda po zaslugi glasov tistih, ki so bili od občinske uprave bolj »gor vzeti« in so dobili 100% ali še celo več, kot jc bilo po prvotnem proračunu izglasovano. Poglavje zase so v tem rebalansu izdatki za komunalno dejavnost, to je za investicijsko vzdrževanje in za izgradnjo komunalnih objektov po občinskem programu ter seveda za storitve organizacijam s področja komunale. Ne samo, da se vsi ti izdatki v skladu s splošnim zmanjšanjem sredstev niso nič znižali, še več, celo povečali so se. Prenekatcri vidijo v tem močan vpliv podžupana g. Skodlarja oz. hkrati direktorja Komunalnega podjetja, torej izvajalca in koristni-ka občinskih sredstev za skoraj vse prej omenjene komunalne dejavnosti. Skrajni čas je, da pride tu do hitrih sprememb oz. do vzpo-stave absolutnih nemožnosti takih povezav in do učinkovite vključitve izvajalske konkurence. Z enakim odstotkom bo potrebno varčevati tudi na tem področju. Za zimske akcije bi bilo morda smiselno dogovorti se za pavšalni znesek in določiti odtegljaje za primere nepravočasnih in nekvalitetnih tovrstnih akcij. Tako »uravnoteženemu« rebalansu, še posebej ob dokaj upravič-nei bojazni, da tudi ta ne bo »zdržal«, saj priedvideva pri prihodkih v zadnjih 45 dneh leta poplačilo okrog 60 milijonov izostalih taks za vodovod, kanalizacijo in približno 35 milijonov ncpoplača-nih taks od odvoza odpadkov ali skupaj približno 65% taks celega leta, je bilo seveda pri mnogih svetnikih (tu mislim predvsem na večino sveta, na svetnike strank slovenske pomladi) mnenje o tem rebalansu nadvse odklonilno. Občinski proračun za leto 1997 bo v najboljšem primeru možno sprejeti šele v maju 1997, kar pa pomeni, da se bo financiranje porabe iz proračuna do takrat izvajalo na podlagi proračuna za leto 1996. Financiranje po dvanajstinah letošnjega proračuna bi ob neupoštevanju 93 milijonskega proračuna in 37 milijonske zadolžitve občinskega proračuna povzročilo v petih mesecih leta 1997 dodatni primanjkljaj v višini 50 milijonov SIT. Šele ob upoštevanju navedenega dejstva smo svetniki, čeprav mnogi neradi, z manjšimi popravki podprli rebalans proračuna za leto 1996. Več kot očitno je namreč žalostno dejstvo, da bo sredstev v občinskem proračunu prihodnje leto še manj kot letos. Treba bo namreč vrniti 37 milijonov posojila od letos, pokriti letošnje zmanjšanje v višini 93 milijonov in nadomestiti morebitni izpad pri taksah, obvestilo o višini zadolžitve preko Svilanita za letos zgrajeni toplovod do OŠ Frana Albrehta pa verjetno še pride. MILAN WINDSCHNURER večinski narod do manjšine tri različne odnose: - Lahko jc do manjšine sovražen, čeprav samo na videz, z namenom, da jo čim prej vsrka vase in si jo prilagodi in uniči. Takemu večinskemu narodu je manjšina samo nadležen tujek, ki se ga hoče čim prej znebiti. - Lahko ima do manjšine strpno držo, ko je skuša »nenasilno« asimilirati, pač po naravnem razvoju, kjer manjšina polagoma tone v morju večine. Tu velja za manjšino, da se lahko uveljavlja in preživi samo kot elita v družbi velikega naroda. Tekmovati z njim v količinski smeri ne more: mišljena je kulturna ustvarjalnost v znanosti, umetnosti in tehniki. Znano jc, da se Judje uveljavljajo in ohranjajo v vsakem narodu kot vrhunski ustvarjalci. Zato ne preseneča, da so nobelovi nagrajenci zvečine Judje. - Tretja možnost pa je v tem, da večinski narod manjšino podpira, da gotovo preživi, ker vidi v njej obogatitev svojega državnega življenja. To je idealen primer; ni pa znano, kje ga kdo uresničuje. Slovenci imamo svojo narodno manjšino v Italiji in v Avstriji. IV. V Sloveniji imamo samo dve tuji narodni manjšini: to so Madžari v Prekmurju in Italijani na Primorskem. Nemci ne pridejo več v poštev, odkar so se kot Kočcvarji leta 1941 oz. 1945 prostovoljno izselili; ko so se dali zapeljati, so zapustili svojo zemljo in šli v Posavje na domove izseljenih Slovencev, ki pa so se leta 1945 vrnili, s čimer Kočcvarji pač niso računali, zaverovani v zmago nemškega nacizma. Medtem ko prebivalci narodnih manjšin živijo predvsem na prej omenjenih dveh območjih, bivajo prebivalci drugih narodnosti (tu so v ospredju Hrvatje, Srbi in Muslimani, pa tudi tisti, ki so se še ob popisu prebivalstva 1991 opredelili za Jugoslovane, je veliko) v Sloveniji disperzno, vendar bolj koncentrirano v vitalnej-ših gospodarskih središčih: na Jesenicah, v Velenju, v Ljubljani... in v kamniški občini: v Črni pri Kamniku, na Duplici in v Kamniku; precej pa jih živi tudi na Podstudencu, v Komendi, v Stahovici, v Mekinjah, v Mostah in na Križu. (se nadaljuje) Dr. MARKO ŽEROVNIK Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi -Pisma, mnenja Preusmeritev prometa skozi Tuhinjsko dolino V odgovoru na vprašanje o preusmeritvi prometa skozi Tuhinjsko dolino v času gradnje avtoceste Lukovica-Vran-sko gospod župan preusmeritev sprejema kot gotovo dejstvo. Očitno so vodilni v občini sprejeli diktat Ministrstva za promet in zveze in DARS-a. To, kar je gospod župan v dolgotrajnih pogajanjih z DARS-om dosegel, je bilo nujno potrebno že za ureditev zdajšnjega prometa. Ni res, da je potihem že prišlo do preusmeritve. Velika večina voznikov še vedno uporablja cesto Lukovica-Vransko. Kaj nas čaka ob preusmeritvi, seje pokazalo ob nekaj nesrečah na cesti preko Trojan, ko je bil promet preusmerjen samo za nekaj ur, nastala pa je nekaj-kilometrska, bolj stoječa kot premikajoča se kolona od Kamnika do Soteske in še dlje. Tudi ni res, da je preusmeritev nujno potrebna. Če bodo lahko ob posameznih gradbiščih zgradili obvoze za tovorni promet, jih lahko tudi za osebnega. Očitno bi DARS rad prihranil nekaj denarja pri gradnji avtoceste, to pa na račun izgubljenih ur, kijih bomo Kamničani in tudi drugi vozniki zaradi tega preživeli na cesti in morda tudi za ceno žrtev med udeleženci v prometu. Ali se bo ponovila zgodba s ceste Celje-Maribor, kjer država pred leti ni bila sposobna zbrati dovolj denarja za dva pasova avtoceste, polovična pa je, do letošnje dograditve drugega pasu, zahtevala več kot sto življenj. Občinski veljaki so že sedaj radi pohvalijo z nekaj obnovljenimi cestnimi odseki, novimi pločniki in semaforji, ki smo jih in jih še bomo v občini dobili. Za morebitne žrtve, poškodovane in materialno škodo, v preko vseh meja povečanem prometu, bomo pa seveda krivi udeleženci v prometu, neprimerna hitrost, neupoštevanje prometnih oznak, neprevidnost... Mislim, da je treba odgovornim na Ministrstvu za promet in zveze ter na DARS-u jasno povedati, da cesta skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik tako povečanega prometa ne prenese. In to takoj, kajti ko se bodo dela na trasi bodoče avtoceste začela, bo prepozno. Če ne verjamejo, naj za dan ali dva poskusno zaprejo cesto Vransko-Lukovica in se sami peljejo po obvozu. Verjetno jim bo v veselje saj si bodo med Vranskim in Kamnikom prislužili celo dnevnico. Matjaž Reisner, Vrhpolje Zahvala kriminalistom in policiji Lansko poletje nas je zelo prizadela novica, da so tatovi ukradli dvanajst slik k riževega pota iz cerkve pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Slike predstavljajo pomemben kulturno-zgodovinski spomenik iz 18. stol. in z njihovim izginotjem je ostala cerkev, na katero smif Kamničani zelo ponosni, močno osiromašena. Se zlasti smo bili pretreseni ob dejstvu, da je tovrstnih kraj čedalje več in da se odkrije sorazmerno malo storilcev. Upanje pa nam je kljub vsemu vlival zelo zavzet pristop delavcev policijske postaje iz Kamnika in kriminalistične službe iz Ljubljane. Po dobrem letu prizadevnega iskanja so nam sporočili, da so tatove odkrili. Slike, močno poškodovane, bodo po restavrlranju spet visele na stenah prezbiterija pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Ob tej priložnosti se delavcem policijske postaje iz Kamnika in kriminalistični službi iz Ljubljane, zlasti gospodu Darku Stefanoviču, najlepše zahvaljujemo za njihov trud. Župnijski urad Kamnik Ugovor na članek novinarja M. B. »Vspomin ribiškemu organizatorju«, objavljen, 6.11.1996 Avtor članka piše, da je Anton Ber-dnlk imel neprecenljive zasluge pri postavitvi brunarice na Križu in da sta bila ribnik in koča njegov drugi dom, kjer je pustil veliko življenja in dela. Navedbe so neresnične. Leta 1976 sem na lastno iniciativo in ob podpori ter z delom gospoda Franca Plešca, takratnega predsednika Ribiške družine Domžale-Kamnik, začel z organizacijskimi in obnovitvenimi deli ribnika Križ ter gradnjo brunarice. Ogromno so pomagali tudi naslednji člani: RD: Andrej Čolnar, Cvetko česen, Albin Jevšnik, Anton Plevel, Tone To- plak, Jože Zika In drugi. Obnova ribnika in gradnja brunarice je trajala dve leti in pol. Za opravljena dela obstaja dokumentacija, iz katere je tudi razvidno, da je gospod Anton Berdnik opravil štiri ure dela. Pričakujem, da bo novinar Matjaž Brojan v prihodnje poskrbel za objavo preverjenih informacij. Franc Klemene Mengeška ulica 9, Kamnik Agrarna skupnost, ne grobarji Menlne (Kamniški občan SI 21)-2 V članku Agrarna skupnost, ne grobarji Menlne me podpisani g. Marjan Križnik, predsednik Agrarne skupnosti, neupravičeno obtožuje, da sem v svojem prispevku Grobarji Menine, prav tako obtjavljenem v Kamniškem občanu, navedel neresnice in grobe žalitve. O teh neresničnih in nesmiselnih obtožbah ne želim In ne mislim polemizi- rati z nekim g. Križnikom, ki ga sploh ne poznam, nikdar nisem slišal zanj in ga nikoli nisem omenjal v svojih prispevkih. Tudi za Agrarno skupnost (ki bi se, mimogrede, lahko lepo slovensko imenovala kmetijska!), katere predsednik naj bi bil omenjeni g. Križnik, še nikoli nisem slišal, kaj šele omenjal s svojem članku. Torej so obtožbe o grobih žalitvah povsem neutemeljne in nesmiselne, plod bujne fantazije ali še česa hujšega. Vse podatke o Odboru za zaščito Menine pred radarji pri občinskem svetu Gornji Grad in njihovi zahtevi, da jim vlada Republike Slovenije, ministrstva za okolje in prostor, za obrambo in za promet in zveze, odgovorijo o sporni zadevi, sem dobit v dnevnem časopisju, predvsem v dnevniku DEW. Torej so bili vsi ključni podatki, kijih navajam v svojem članku, že obelodanjeni v javnih občilih. Vsekakor pa podpiram vse posameznike in organizacije, ki se borijo proti postavitvi radarjev na Menini in proti vsakršnim norostim. Dušan Lipovec Nikomur ne sme biti vseeno, v kakšnem okolju in prostoru živimo Zeleni Kamnika smo brez dvoma stranka, ki si na Kamniškem najbolj prizadeva za ohranjanje prijaznega in zdravega okolja. To je temeljno poslanstvo stranke, zato tudi neprestano opozarjamo na ekološko problematične posege in že obstojeCe, naravi neprijazne onesnaževalce. A ne le naravi, tudi ljudem! Ker smo pod sedanjo občinsko vlado ostali brez ekologa, je vzrokov za zaskrbljenost še veC. Ne zaznamo nobenih ukrepov za izboljšanje okoljevarstvene problematike, nobenih ukrepov za sanacijo divjih odlagališč, ki jih je v naši obćini (po podatkih OIKOS Domžale) že preko 700, ekoloških sredstev pa preprosto ni! Prav to so razlogi, da Zeleni Kamnika neprestano opozarjamo občinsko vlado na več razumevanja za ekološke probleme občine, na veC sodelovanja v korist občine in občanov. Na podlagi lastnih ugotovitev ter prošenj in prijav posame- Dobro je vedeti: NA KOGA SE OBRNETT, ČE OPAZIMO, DA SE Z NEUSTREZNIMI MATERIALI ZASIPAJO ZEMLJIŠČA BREGOVI REK IN POTOKOV? Za to so pristojne kmetijska oz. vodarska inspekcija, če pa gre za poseg v prostor, pa urbanistična inšpekcija. znih občanov smo v letu 1996 naslovili tudi na republiške inšpekcijske službe kar veliko pismenih prijav, pritožb in prošenj za ustrezno strokovno posredovanje in reševanje pri dvomljivih okoljevarstvenih in ekoloških posegih. Vsa naša prizadevanja so bila deležna spoštljive pozornosti glavnega republiškega inšpektorja g. Veko-slava RAJHA, ki nas je z najbolj odgovornimi in pristojnimi sodelavci za reševanje okoljevarstvene in prostorske problematike obiskal na sedežu Zelenih Kamnika v sre- 'lo A decembra 1996. Delovneea razgovora, ki je trajal tri ure, so se udeležili še: ga. Saša Bačnik in g. Bojan Štravs - inšpektorja za okolje, g. Srečko Valič - IRSOP -prostor, ga. Milica Štern, svetovalka vlade RS, ga. Marija Urankar, svetovalka glavnega inšpektorja, g. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, ga. Mojca Logar, svetovalka za ekologijo pri UE Kamnik, g. Pavel Ocepek, občinski svetnik, ter predstavniki Zelenih Kamnika g. dr. Stane Uhan, ga. Marija Reba, ga. Ivana Skamen in g. Dragan Reba. Konkreten pogovor je dragocenejši od papirnate »vojske« Ledina pogovora je bila prebita s »sozvočjem« vseh prisotnih, da bo temeljit in konkreten delovni pogovor bistveno več pripomogel k razčiščevanju posameznih problemov, na katere smo zeleni Kamnika opozarjali inšpekcijske službe v obliki pisnih prošenj, prijav... Vsa papirnata »vojska« je probleme le obelodanjala, ne pa tudi reševala. Pohvalna je prizadevnost in ten-kočutnost Zelenih Kamnika, sta poudarila g. Rajh in ga. Bačnik, saj vse to kaže na veliko osveščenost in voljo pri reševanju škodljivih posledic v prostor in okolje. Čeprav se Zelene Kamnika skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku ne more obravnavati kot stranko v postopku, ki je zahtevo uvedla ali zoper katero teče postopek, pa so poti komuniciranja (sicer manj zavezujoče po 51. členu istega zakona) vendar dobrodošle in zaželene. Glavni republiški inšpektor je poudaril, da inšpekcijske službe niso toge in so za vsako sodelovanje in informiranje, posredovanje ocen in drugih podatkov, kar tudi zgovorno dokazuje volja za današnje delovno srečanje v Kamniku. Seveda je odzivni čas inšpektorjev zelo pomemben, saj so posledice širše, če inšpekcija zamuja. A tudi inšpektorat ne drži v rokah tistih vzvodov, ki bi pospešili sprejemanje zakonskih, predvsem pa podzakonskih aktov. Nekateirh stvari se ta hip še vedno ne da urediti. Jasno pa je, da smo okolje dolgo uničevali, čas saniranja pa bo zagotovo še daljši. Vendar pa se stvari na tem področju izboljšuje- jo, saj se podzakonski akti z zamudo, a le sprejemajo. Inšpektorat tare tudi kadrovska stiska, saj je število inšpektorjev praktično prepolovljeno. Vse to pa seveda ne pomeni, da se delo inšpektorata ne bi opravljalo z vso resnostjo in odgovornostjo, seveda v skladu s predpisi in postopki, ki pa so včasih dolgi, kar vse se pri tako občutljivem področju, kot je varstvo okolja in prostora, pozna! Strah nas je! Pomagajte nam! To so bile zaključne besede dr. Staneta Uhana, potem ko smo se dotaknili prvega konkretnega problema - to je okoljevarstvene problematike Kemijske industrije Kamnik. Omenil je probleme v zvezi s pridobivanjem podatkov, s katerimi bi preverili - potrdili ali ovrgli - številne argumente in navedbe v zvezi z onesnaževanjem KIK Ni mogoče dobiti nikakršnih podatkov: Zdravstveni dom Kamnik zavrača kakršnokoli posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih in okoliških krajanov, inšpekcijska služba zavrača posredovanje kakršnihkoli analiz, ki bi nas prepričale v (neškodljivost proizvodnje KIK, iz zajetne korespondence s Kemijsko industrijo Kamnik pa je tudi razvidno, da podjetje ne odgovori na nobeno argumentirano vprašanje. Čeprav smo po delovnem srečanju Zelenih in vodstva KIK spomladi tega leta pričakovali, da bodo pogovori in ukrepi stekli v pravo smer, se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Nasprotno, vodstvo nas skuša prepričati, da je naše gradivo polno neresnic, strokovnih napak in skrajno neprijazno do podjetja, da želimo le škoditi tovarni, da želimo ljudi spraviti ob kruh itd., itd... Čeprav je podjetje KIK to v času, ki ga določi naročnik. Kemijska industrija Kamnik lahko sežiga samo kasirane alu-folije, ni pa registrirana za sežiganje odpadkov, ki bi prišli od drugod. Poseben problem, ki ga je izpostavil g. Mlakar, pa v KIK-u predstavlja zazidalni načrt, ki predvideva odstranitev zunanjih varnostnih pasov na mejo »ZIDU« do leta 2012. Nujno bo potrebno sodelovanje o prestrukturiranju proizvodnje, ki bo odpravila varnostni pas, ki v izmeri 150 ha zemljiških površin predstavlja posebno obremenitev za Kamnik. Ob zaključku razgovora o KIK-u, se je glavni inšpektor g. Rajh zavezal, da bodo inšpekcijske službe izvajale načrtovane aktivnosti v KIK-u, prav tako pa bo seznanil s problemom kolege iz drugih inšpekcijskih služb, da bi s skupnimi močmi le zadevo pripeljali do takšnega zaključka, ki bo sprejemljiva za vse strani! Da bo podjetje obratovalo v skladu z okoljevar-stvenimi predpisi, okoliški prebivalci in Kamničani pa živeli brez strahu, da obstoja kakršnakoli nevarnost za njihovo zdravje in bivanje. Graditelj ne povzroča le neznosen hrup in prah! Le kaj se vse skriva v njihovi gramoznici! ? O neuspelih poskusih, da bi Graditelj v Stranjah kaj storil, da ne bi pri obratovanju pozvročal tako neznosen hrup in prah, smo seznanili tudi inšpekcijske službe. Kaj bistvenega se na tem področju ni premaknilo. Delna protiprašna zaščita je narejena, ni pa zadostna, ničesar pa ni storjenega za protihrupno zaščito, skratka, obveznosti iz dokumentov se ne izvajajo. Nič manj problematična ni gramoznica, ki je odlagališče odpadkov. Kdo lahko zahteva izvedbo predpisov? Dobro je vedeti:--- Citat iz 15. člena Zakona o varstvu okolja (načelo varstva pravic) 1) Vsakdo mora pri odločanju o posegu v okolje in med njegovim trajanjem ukrepati, kot je predpisano, in izvesti vse predpisane in druge razumne ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravice drugih do zdravega in čistega življenjskega okolja, ne da bi za to zahteval kakršno koli nadomestilo. 2) Za uresničevanje pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja lahko državljani kot posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije s tožbo zahtevajo od sodišča, da nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, če bi poseg povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za okolje, kritično obremenitev ali poškodbo okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma mu prepove pričetek izvajanja posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. 3) ... nekajkrat izrazilo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, je ostalo le pri tem, saj je bilo kar nekaj srečanj s strani vodstva KIK-a odpovedanih. Zeleni Kamnika se bomo še poskušali dogovoriti z vodstvom za produktiven dialog, a očitno je, da brez avtoritete države - pristojnih ministrstev ne bo šlo! Na problem KIK-a se je odzval inšpektor g. Štravs. Povedal je, da je bilo dosedaj izdanih že nekaj odločb v KIK, rezultati pa so vezani na daljše obdobje. Tudi na pobudo zelenih Kamnika je bilo opravljenih že več inšpekcijskih pregledov. KIK-u je bila naložena tudi izvedba meritev, ki so bile v letu 1996 opravljene. Iz njih je razvidno, da so razmere v mejah nor-male, razen male kurilnice. Večji problem je dekaširnica. Meritve kažejo, da presega dovoljene meje -prireditveni rok je do konca 1996. KIK je zamenjal peč, izdelati pa je potrebno terminski plan in tehnološke rešitve. Seveda pa je prehodni rok potreben, da se lahko prilagodijo na nove predpise. Ob tem je dr. Uhan poudaril, da je dobro, da ni dvomov v zunanje meritve, res pa je, da so največje emisije v KIK-u med 4. in 5. uro zjutraj, zaskrbljujoča pa je tudi informacija, da v jaške, ki ponikuje-jo v podtalnico, spuščajo strupene snovi. Ga. Bačnikova je pri tem poudarila, da stranka (v tem primeru Zeleni) v primeru, da dvomi v meritve, lahko jiaroči dodatne meritve na svoje stroške. Če novi podatki oziroma rezutlati meritev pokažejo preseganje dovoljenih mej, plača stroške meritev podjetje. Meritve se lahko opravijo tudi na peči in Inšpektorja g Rajh in g Valič sta odgovorila, da so pristojnosti za nadzor nad izvajanjem lahko različne, odvisne od primera do primera. V konkretnem primeru pa je rudarska inšpekcija tista, ki je kot izdajatelj soglasja dolžna preverjati in ukrepati v zvezi z izvajanjem izkopa, kot tudi s sanacijo terena - gramoznice! Črno odlagališče v Komendski Dobravi Od meseca maja tega leta potekajo različne aktivnosti v zvezi s poizvedbo Zelenih o odlagališču odpadnega materiala v Komendski Dobravi. Poleg gradbenega materiala se tam odlagajo še drugi odpadki: dotrajani gospodinjski stroji, razni pločevinasti sodi in drugo. Opravljen je bil tudi inšpekcijski ogled, izdana tudi odločba, ki pa je v pritožbi. Skratka, problem se rešuje, ni pa lahek, ker so količine odpadnega materiala ogromne. Še o »črnih« posegih v prostor in okolje Inšpektorji so seznanjeni s prijavo »črnega odjema« mivke v Tunji-ški Mlaki in tudi že ukrepali - izdana je ustrezna odločba lastniku zemljišča, ker odjemalec mivke ni znan! Preverjeno bo tudi, zakaj na »črno« postavljena ograja pri gostišču »Murka« v Mekinjah še kar stoji, čeprav je bila o odstranitvi ograje že izdana odločba. Tudi s problemom Ignaca Zupana iz Kamnika so Zeleni seznanili inšpektorat. Omenjeni se ne strinja z dozidavo svečarske delavnice To- neta Steleta. Pojasnjeno je bilo, da ima imenovani v postopku pravico, da se pritoži na upravno enoto, ki izdaja dovoljenje, če pa bo investitor gradil brez dovoljenja pa se mora prizadeti obrniti na inšpektorja Hostnika. Dobro znan in dolgotrajen je postopek pritožbe g. Kavčiča iz Žej zaradi premajhnega odmika sosednje hiše. Zadeva je v postopku in se rešuje. Preverjena bo tudi gradnja 80 metrov dolgega betonskega zidu in preko 2 m na Perovem. Ta geto-izira naselja blokov na Livarski ulici s kmetijskim zemljiščem. Po pre-verbi bo tudi ustrezno ukrepano s strani inšpekcije. Glede zahteve stanovalcev Na produ, ki zahtevajo protihrupno zaščitno ograjo zaradi vse večjega prometa na obvoznici, je g Mlakar pojasnil, da je DARS obljubil, da bo postavil protihrupno ograjo. Glede na pogosta opozorila občanov, da se z dimnika podjetja STOL vali gost črn dim, ki onesnažuje okolico, je bilo s strani inšpektorja Štravsa pojasnjeno: STOL je dobil soglasje, da lahko sežiga oziroma kuri lepljene lesene odpadke. Nimajo kontroliranega doziranja in zato prihaja do občasnega močnejšega dima. Tudi na problem Rondo je bilo opozorjeno. Gostinski paviljon na Glavnem trgu, ki je last Janeza Re-panška, je bil postavljen brez vseh soglasij in obratuje, čeprav nima ne lokacijskega ne obratovalnega dovoljenja. Zadeva se bo ponovno preverila na inšpektoratu! Ob zaključku pogovora so se Zeleni Kamnika glavnemu inšpektorju in sodelavcem zahvalili za izjemno prijazno gesto, da so se odzvali našemu vabilu oziroma prošnji. Osveščenost občanov je vedno večja in na Zelene Kamnika se obračajo v želji, da bi ustrezno posredovali pri za to odgovornih institucijah. Prav to delovno srečanje nam je pokazalo prave poti, po katerih moramo pri reševanju problemov. Predvsem pa je pomembno, da so tudi inšpekcijske službe seznanjene s problemi, ki nas in občane Kamnika tarejo. Še bolj poglobljeno sodelovanje pa obeta obljuba ob zaključku srečanja, da se po novem letu, že meseca januarja ponovno sestanemo in ocenimo dosedanje ukrepanje. Kajti takšno sodelovanje je v interesu inšpekcijskih služb, občanov občine Kamnik in Zelenih Kamnika. Kajti konec koncev smo vsi samo ljudje, ki živimo v okolju in prostoru, za katerega nam ni vse- Poziv podjetjem kamniške občine Na predlog KS Pšajnovica so krajevne skupnosti Tuhinjske doline zaradi slabo založene knjižnice na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju pričele z akcijo zbiranja denarja in knjig za knjižnico. Iz svojih skromnih sredstev je vsaka KS že odobrila nekaj denarja za nakup zares prepotrebnih novih knjig in denar že nakazala ali pa še bodo nakazale na OŠ Šmartno v Tuhinju. Ker s temi sredstvi ne bo mogoče zapolniti praznino knjižnih polic, pozivamo podjetja v občini Kamnik, da pomagate dopolniti te police z nakupom vsaj petih knjig, ali nakazilom denarja v protivrednosti petih knjig. S tem dejanjem boste dokazali, da vam je do »dobre« naložbe v mlade upe, ki bodo jutri s svojim delom v vaših podjetjih povrnili to vašo »naložbo«. V imenu vseh KS Tuhinjske doline, OŠ Šmartno v Tuhinju in seveda vseh današnjih in bodočih učencev te šole se vam zahvaljujemo za darovane knjige oz. denar, ki jih boste, upamo, darovali in vam želimo v novem 1997. letu obilo poslovnih in osebnih uspehov. Seznam vseh darovalcev bomo objavili naknadno. Svet KS Pšajnovica Občanom KS Pšajnovica in občine Kamnik Svet KS Pšajnovica se ob iztekajočem letu zahvaljuje svojim občanom za zaupanje, ki so jim ga kljub mladosti in neizkušenosti izrekli s tem, da so jih izvolili za svoje predstavnike. Želimo vam, da bi v miru in ljubezni preživeli božične praznike in zdravi ter zadovoljni vstopili v novo 1997. leto. Z enakimi željami pospremljamo v novo 1997 tudi vse občane ostalih KS v občini KAMNIK SVET KS PŠAJNOVICA Pohod na Kostavsko planino Organizacija častnikov Tuhinj, organizacija borcev in udeležencev NOV ter športno društvo Tuhinj tudi v letošnjem letu organizirajo tradicionalni pohod, tek ter svečanost na Kostavski planini. Začetek pohoda je ob 8. uri izpred Kulturnega doma na Lazah v nedeljo, 22. decembra. Tek se prične ob 9. uri s prijavo tekmovalcev do 8. ure v go- stilni »Pri Lovcu«. Zainteresirani za prevoz iz Kamnika naj se javijo na sedež občinske organizacije ZZB in udeležencev NOB ali to sporočijo na isti naslov telefonično. Ob 10. uri bo svečanost ob spomeniku na Slevcu. Vse zainteresirane borce, častnike, ljubitelje hoje, športnike, domačine in goste vljudno vabimo na srečanje. eno, kakšen je. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ORGANIZACIJA KAMNIK VSEM ČLANOM ZSČ, POKROVITEUEM, PRIPADNIKOM SV TER DRUGIM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN POMOČ TER VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV, VESELJA V LETU 1997 OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE januar-junij 1997 ;PONEDEUEK 'torek" * ŠMARTNO- LAZE-, P" «as. domu ' ■ češnjiĆe"." pr,n £,i,skem d°™ '5.15. do 1615 * • SPITA! tr P- trS°v'ni i —— "P" sedežu kraievnpX 1630 do 1730'i MOTVrt "P" ^''skem domu Jg* 27- Januar 7£?T? '7AS d° ™" T^Z'^'^^ 110. m 24. februar *' 21 aPri *• ii ■ i*- Januar 8 in ?? 10. in 24 rn"™ar 5- >" 19. mai • . fn 25. februar ? 35 22 aPnl "•JS.do Risi t4Ldo lS- 301 6.00 do 17.001 "■30 do I8.30i marec maj 2, 16. in 30. junij, H- in 25. marec 6- P 20. maj * i" '7. junij 16. jn 3n . m š°h 13. in in' Januar trt ~>~? " **" 13. in £lebruar '../;• marec 10. m 24. 22. m 19. &0dd° Kl5 april °°' ^aj 17. 14. ,2* teb««,,. marec Sasilsh ■junij em domu «. U) 25. 1S.15 16.30 17.15 • "i 23 >n 20. april maj Junij ° do 19.oo Za kulturo jezika Cemu rondo, saj imamo krožišče! Kamnik je boljši in prijetnejši od Ljubljane kljub nekaterim nergačem, ki (tudi v Kamniškem občanu) kar naprej stresajo svojo nejevoljo: na župana (ki so si ga sami izvolili, pa ni tak...), na občinski svet (ki so si ga sami izvolili, pa sploh ni tak...), na promet (ki jc tak, da...), na kulturne prireditve (ki jih je menda za nekatere premalo, za druge pa preveč, sploh so pa...), na gostilnico sredi mesta (ki je preveč okrogla in) in še in še. Radi bi bili meščani, če se da s starimi pravicami meščanov, hkrati pa bi Živeli ob mirnem potočku in zeleni travici podeželja. Kar pa ne gre. V novem ietu pa bo marsikaj drugače: Kamnik bo močno prekosil Ljubljano. Prestolno mesto ima namreč dve krožni križišči, ki ju lepo po tuje (tam so vendar najvišje znanstvene ustanove, vladni odbor za jezik) imenuje rondo: ker sta križišči dve, sta to rondoja. Kamnik en rondo že ima (pa ne križišče, ampak sc tako imenuje okrogla stavba na Glavnem trgu). V novem letu bosta zgrajene šc dva druge vrste, za katera upamo, da ne bosta povzročala toliko vrtoglavic kot tisti sredi (sicer praznega) mestnega jedra. Ker mislim, da bi bilo vse ron- doje prav, poimenovati po slovensko, če že bodo na Slovenskem, kar za Podgorje in Moste vsekakor lahko rečemo, sem začela pregledovati, kaj je bilo o tej besedi doslej zapisanega. Podoba je zelo zanimiva. Pregledala sem najmanj dvajset različnih tujih in domačih slovarjev. Niti v enem od njih ni bilo zapisano, da je rondo križišče v obliki krožne ceste z izvozi v različne smeri. Rondo ni domača beseda. Izvira iz latinskega pridevnika, ki pomeni okrogel. Vendar te besede nismo prevzeli naravnost iz latinščine, pač pa od Italijanov ali Francozov: italijanska beseda je rondo, francoska pa se sicer zapiše rondeau, izgovori pa rondo. Rondo jc mednarodno uporabljana tujka in v glavnem povsod-pomeni isto oziroma se nanaša na nekaj okroglega. Po Verbin-čevem Slovarju tujk je to: I. okrogla cvetna gredica, 2. sprva plesna pesem, pozneje sonetu sorodna pesniška oblika, pri kateri se začetne besede prvega verza ponavljajo kot pripet, ali pa jc to 3. vesela skladba, pri kateri se glavna tema ponavlja. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika jc rondp opisan kot I. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pol, 2. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskim in 3. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza. Podobno razlagajo to besedo tuji slovarji. Tam včasih pomeni tudi okroglo zgradbo, navadno trndjavo, Rusi poimenujejo z besedo rondo tudi pero s topim, okroglim koncem, okrogle rokopisne črke, Italijani obrat ladje za 180 stopinj po približno krožni poli ter tig okrogle oblike -o kakem posebnem križišču pa ne duha ne sluha. Tudi v slovenskem Urbanističnem slovarju rondo ni prikazan kot križišče. Zanimivo! V gradivu za slovar knjižnega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani je bila beseda izpisana okoli štiridesetkrat pa le enkrat pomeni krožno križišče. Časopis Slovenec je namreč 8. decembra 1995 zapisal: Medtem pa so že vidni tudi podporni stebri dveh od skupno treh prihodnjih nadvozov rondoja. Vse to kaže, da je ta pomen besede rondo nov, pa nc samo za Slovence. Čemu torej za nekaj čisto običajnega sprejeti in uporabljati tujo besedo? Posebej nesmiselno bi bilo to zato, ker za takšno krožno križišče že imamo slovensko ime: krožišče. Če se na začetku odločimo, da kaj poimenujemo po domače, torej slovensko, se bo tako ime uveljavilo. Križišču, stičišču, dotikališču, zabavišču, zdravilišču naj se pridruži tvorbeno enaka in pomensko razumljiva beseda. Zgradimo torej krožišči v Podgorju in Mostah in upajmo, da nc bosta za-letavališči, kot je tisto pri Torria-čevem v Ljubljani. Pa srečno novo leto vsem, ki se trudite za lepo pisano in govorjeno besedo! MARJETA HUMAR Pregled likovne in razstavne dejavnosti ob iztekajočem letu Matična knjižnica Kamnik Knjige za bike, dvojčke, ovne... in še za vse ostale! Naj vam v današnjem članku malo za šalo in malo zares napaberkujemo naslove resnično dobrih knjig - za posamezna astrološka znamenja. V naši knjižnici smo opazili, da se bralci zelo zanimajo za horoskope. Zakaj ne bi našletli nekaj knjig, ki smo jih izbrali za vsa nebesna znamenja? Seveda pa lahko dvojčki preberejo tudi knjige, ki smo jih priporočili devicam ali ribam ali kozorogom, kajti na našem priporočilnem seznamu, SO tokrat zares same dobre knjige. Bikom, ki imajo radi udobje, užitek Ob dobri hrani, lepi obleki, priporočamo posebno knjigo receptov - Maxa dc Rncha Ljubezenski prigrizki (Domus, 1995). To jc knjiga z magičnimi in skrivnostnimi recepti za pripravo ljubezenskih jedi in afrodiziakov. za bike, ki pa so v hrani čezmerno uživali, je priporočljiva knjiga Barbare Vizjak 1200 kcal (samozal., 1995) - za hujšanjc namreč. Ker uživajo v smehu, jim bo všeč knjiga Branka Gradišnika: Strogo zaupno na Irskem, potopis, ki je zelo duhovit. New-ageovski biki. ki pa imajo kljub . vsemu izostren občutek za stvarnost, bodo radi prebrali Celestinsko prerokbo .1. Redfielda, (Ouatro. as). Dvojčki -dve duši v enem telesu, nemirneži, polni domišliije, nagnjeni h komuniciranju in iskanju novega - naj preberejo knjigo Marjetke Jeršek Svet čarovnije besed (Qualro, 95.) Knjiga je bolj priporočljiva za nevv-ageovske dvojčke, saj je komunikacija obravnavana kot umetnost stika, s katerim sc lahko med sogovorniki pretakajo lepe in mavrične energije. Sicer pa je Cankarjeva založbai izdala Solo kreativnega pisanja (1996, urednik Andrej Blatnik), ki pa se te zadeve drugače loteva. Ker so dvojčki radovedni, posegajo po vseh zvrsteh leposlovnega čtiva - tako jim bo všeč npr. G. M. Marquez in najnovejši prevod O ljubezni in drugih demonih (M k. 1996) ali pa M. Bulgakova Mojster in Margareta (CZ, 1987). Občutljivim in družinskim rakom priporočamo družinske knjige: za novodobne rake D. Fontane Rasti z otrokom (Ganeš, 1995), ki se dotika tudi globljih duhovnih razsežnosti vzgoje, za bolj realne pa M. Košička Zakon na razpotju (M K 1993). V leposlovju je zanje na kupe primernih knjig. Naj za primer navedemo samo dve: za posesivne rakice, ki preveč ljubijo svoje sinove D. H. Lavrrencea Sinovi in ljubimci (Pomurska zal.. 1993), patriarhalni rakci pa naj preberejo Turgenjcva Očetje in sinovi (CZ, 1987, zbirka Sto romanov). Kraljevski levi, ki so temperamentni, gospodovalni in praktični ter radi delajo, bodo radi prebrali naslednje: l). G. McGiugan Habsburžani privatno CZ 1980), ki je seveda nadvse kraljevska knjigi, ali pa Sattler-VVistinghausen Kmetovanje po biološko dinamični metodi (Vrždenec, 1995). ki je pimerna za ekološko osveščene leve, ki se nagibajo k naravnemu pridelovanju hrane in radi delajo. Med leposlovnimi knjigami je zanje dobra (in sploh je za vse dobra) Zupanova knjiga Levitan ali Rite Mae Brovvn Granatno jabolko (SKUC, 1994) . ker so v svoji drugačnosti že literarni junaki neustrašni. Device so praktične, zemeljske, (pre)natančne, kritične. Kaj je boljšega zanjo kot Naredimo sami popravimo, po-lepšajmo, vzdržujmo (McGovvan, MK, 199-1) ali kaj v zvezi z vrtnarjenjem, npr. Bivalni vrt: sedežni kotički, terase, dvorišča, zelene bivalnice (H. Jantra. DZS, 1996). Pri leposlovju zelo cenijo bolj realistična dela, brez pretirane čustvenosti, najrajši potopise, npr. Iztoka Tomazi-na Pustolovščina v Tibetu (CZ 1994) -o smučanju z. osemtisočaka, ali pa tudi Balzacove zgubljene iluzije (CZ, 1986, Zbirka Sto romanov). Tehtnica? Ki vedno tehta, ceni uravnoteženost, veselo življenje, estetskost, eleganco. Zagotovo jim bo všeč R. Fu-ighuma Mogoče (mogoče ne) (MK, 1995) , ki je tudi sicer brana knjiga in katere naslov jc - tehtajoč! Ženske tehtnice, ki se še spominjajo let, ko pri nas ni bilo moč dobiti tamponov -dvesto procentov bodo za Slavenko Drakulič in njeno knjigo Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali (Rotiš, 1992). Sicer pa naj vesele tehtnice vzamejo v roke Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših (Ljubljana, 1994) , k čemur spada tudi pesmarica, pa da ne bomo preozki, naj bodo to kar Pesmi sveta (Breda Oblak, DZS, 1995) . Škorpijoni imajo močno voljo, so energični ljudje, ljubijo spopade in znajo strupeno pičiti. Zanje bo zelo dober krimić, ki je tudi sicer eden najboljših krimičev. Ime rože Umberta Eca (MK, 1984), za bojevite, ki sc ne ustrašijo neznanega, pa bo ustrezna Bitka za neznano Carlosa Castanede (DZS, 1986). Od strokovnih knjig škorpijonom priporočamo: Andrej Dvoršek, Preživetje v naravi (kako preživeli v naravi z najskronicnejšimi sredstvi. Kmečki glas, 1981). Uidf politično čti-vo, ki dviguje adrenalin, npr. Svet kot zarota (S. Hribar, Enotnost, 1996) ali Kučanov klan (D. Slivnik. Prornag, 1996) . Za mirnim videzom strelcev se skriva neodvisnost, ognjevitost, optimizem, pravičnost, vendar pa tudi stremuška želja po uspehu, pa še zanimanje za filozofijo in mističnost. Zaradi optimizma, domišljije in odšlekanega humorja je zanje privlačen Douglas Adam in npr. njegov Štoparski vodnik po galaksiji (Tehniška založba Slovenije, 1996), zaradi zanimanja za mistiko in filozofijo jih bo gotovo pritegnil roman Hermana Hesscja Siddarta (CZ, 1979). Med poljudnimi strokovnimi knjigami Osrednji kamniški razstavni prostor je še vedno razstavišče ZKO Kamnik Veronika, kjer smo si v preteklem letu lahko ogledali največje število likovnih, dokumentarnih in drugih predstavitev. V prazničnih dneh in še v januarju so bile na ogled božične in novoletne voščilnice in razglednice Maksima Gasparija iz zbirke Marka Korenčana. Na razstavi smo si poleg številnih razglednic ogledali še Gasparijevo oljno sliko Veronika z Malega gradu, novo pridobitev mesta Kamnika in portret M. Gasparija, delo slikarja Dušana Ster-leta. Februarja je bila fotografska razstava Kamnik - pogled iz zraka, kot je Kamnik in bližnjo okolico videl iz ptičje perspektive Primož Hieng. Nepozabni operni glas je bil naslov dokumentarne razstave o življenju in delu znamenite kamniške operne pevke Valerije IIeybal. Razstava je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, na ogled pa je bila v marcu in še aprilu. ZDIM je bil organizator razstave afriških umetniških in uporabnih predmetov ob Tednu afriške kulture v Kamniku v maju. Konec maja so se predstavili učenci Osnovne šole Marije Vere s svojimi likovnimi deli na temo Kamnik je tudi naše mesto. V juniju so razstavljali folograjije in likovne izdelke dijaki Srednje šole Rudolfa Maistra, kijih likovno usmerjata mentorja Marko Novak in Andrej Schlegl. Tudi naslov te prireditve je bil Kamnik - predstavitev mesta. Likovno dntštvo Petra h>bode, ki združuje likovnike iz Domžal, seje predstavilo konec junija. Naslednja skupinska razstava je bila v juliju, koje razstavljalo Dntštvo Šaleških likovnikov. Avgusta so vrnili jim priporočamo: Shakti Gawain Živeti v svetlobi (Ouatro, 1996), M. Nicholso-na Mahatma Gandhi: mož, ki je osvobodil Indijo (Mohorjeva družba, 1995). Kozorog je realist, trdo stoji na tleh, je praktičen in gospodaren, previden in ambiciozen. Zato naj poseže po knjigi Pridelovanje zelenjave na vrtu (J. Os-vald. Kmečki glas, 1994) ali knjigi, ki so jo napisali S. Možina, M. Tavčar in A. Kncževič Poslovno kumuniciranje (Obzorja, 1995). Od leposlovja kozorogom priporočamo Steinbecka in npr. Polentarsko polico (Mk, 1995), ker je stvaren, a veder, pa tudi šc - zagotovo - Rudolja Baumbacha Zlatorog, planinska pravljica (ponatis. 1996). Vodnarji, ki verjamejo v moč narave, imajo nenavadne slutnje, niso pri-dobitniški, naj berejo npr. Veliko knjigo o zeliščih (dobre ideje za gojenje in uporabo, L Bremncs. MK, 1996) ali A. de Melloja Žabjo molitev (Lj. '89), ki jc knjigi za navdih, od leposlovja pa npr. Kurta Vonneguta Zajtrk prvakov (MK, 77). ali nenavadno knjigo Kronika odhoda (D. in A. Hcurois, Aura, 95). Zasanjane ribe, ki so tudi občutljive, tenkočutne, ranljive, naj preberejo S.Rozman, Sanje o rdečem oblaku (Dan, 1993) ali njeno drugo knjigo Zaljubljeni v sanje (Dan, 1995). prav tako Car-la Junga Sodobni človek išče dušo (J. Pergar, 94), od leposlovja pa: D. J. VValtcr Mostovi Madisona (MK, 1995) ali P. Coclha Ob reki Piedro sem sedela in jokala (Vale-Novak, 1996), avtorja znanega in iskanega Alkimista. Močni in ognjeviti ovni, polni življenjske moči, bodo navdušeni nad K. Blanchardom in knjigo Vodenje in enominutni vodja, ki je s področja mc-nedžerstva in poslovanja (Taxus, 1995) ali pa nad Evaldom Risarjem in Čarovnikovim vajencem (Julija Perger, ponatis 1996) ali pa (moški ribe, seveda) nad Ženskami C. Bukowskega (DZS, 1984, zbirka Dotik). obisk Kamničanom likovniki, ki delujejo v združenju Ari Creativ iz prijateljskega mesta Ennigerloh iz Nemčije. Kamniški arhitekt Tomaž Schlegl je v septembru razstavljal svoje popotne skice s potovanja po Franciji, predvsem iz Pariza, na razstavi z nekoliko provokativnim naslovom Kurbe. Vendar je bila ta razstava verjetno najbolj k va-litetna likovna predstavitev v tem letu. Podjetje ETO Svit Kamnik je pripravilo razstavo o znameniti kamniški majolki ob dnevih narodnih noš. Oktobra je bila na ogled razstava ob 70-letnici skavstva in gozdov-ništva na Slovenskem, novembra pa otroško likovno ustvarjanje učencev Osnovne šole Frana Albrehta. V decembru je bila predstavitev jaslic v delih razbarjev samoukov, konec decembra pa je na ogled razstava Foto Gorenjska, ki predstavlja tekočo fotografsko produkcijo na Gorenjskem. Glavno likovno prizorišče v preteklem letu v Kamniku pa je bilo na šutni 21. junija je postala vsa ulica galerija na prostem, saj je vzdolž nje postavil slikar Dušan Sterle 50 portretov bolj ali manj znanih Kamničanov in Kamničank. Avgusta je bila v organizaciji Hrama Lužar štiridnevna prireditev Kamniški Montmartre II, kjer seje na ulici zvrstilo 14 kulturnih in družabnih prireditev, glavni akterji pa so bili znani slovenski likovni umetniki kot so: Zvest Apollonto, Jože Tisnikar, Apolonia Simon, Nataša Prestar, Zdenko tluzjan, Rado Jerič in nekateri kamniški slikarji. Nekaj likovnih razstav je bilo še v drugih stalnih ali priložnostnih razstaviščih. Tako v prodajni galeriji Majolka razstavljata kamniški rojak slikar Rok Zelenko in njegova žena, keramičarka Lea Berne-tič Zelenko. Nekaj razstav je bilo še v kamniški knjižnici, kjer smo si med drugim lahko ogledali zanimivo razstavo prevodov Biblije na Slovenskem, kavarni Veroniki, kjer so občasne fotografske in slikarske razstave in v nekaterih drugih gostinskih in trgovskih lokalih. V Hramu Lužar je pred razstavo udeležencev Sutne 96 razstavljal spomladi in del poletja znani slikar iti novinar Marjan Skumavc svoje močni) ekspresivno naglašene slike. Vpiz-zeriji Murka v Mekinjah je razstavljal domžalski slikar Danijel Fugger, ob koncu leta pa Dušan Lipovec. V Stranjah so odprli novo likovno galerijo v podjetju Novi graniti. Pni so se predstavili, do sedaj pri nas še skoraj nepoznani slikarji iz Albanije, ki so presenetili s svojo likovno kvaliteto. Preko poletja je bila na ogled razstava Kamnik v tridesetih slikah slikarja Dušana Lipovca, sedaj pa razstavlja slikar Gani Loloshi. iMosje bila na kamniškem še posebno bogata knjižna produkcija. Vtem zapisu se bom omejil le na knjige, ki se navezujejo na likovno ali širše kulturno sporočilnost. Ob začetku leta je izšla slikarska monografija akad. slikarja Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine, ki je bila predstavljena v galeriji Majolka, kasneje pa še v Mestni galeriji v Ljubljani. V Matični knjižnici Kamnik je bila konec junija predstavitev 13. kamniškega zbornika, kije izšel ponovno po več letih in prinaša strokovne zapiske in razprave velikega števila avtorjev. Izdala ga je Občina Kamnik v uredništvu Marjeta Humar. Kulturni center Kamnik je v septembru v Maleševi galeriji predstavil študijsko delo kustosinje kamniškega muzeja Zore Tor-kar Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' Kamniku nič gliha ni. Knjiga o premožnih meščanih, njihovih običajih in življenju ni le strokovni, temveč tudi oblikovalski podvig z zaslugo oblikovalca Marjana Kocjana. Ob koncu leta je v založništvu Nove Ljubljanske banke, LB H1PO, d. o. o., izšla še ena monografija o Kamniku. Mesto pod Malim gradom - Kamnik v starih podobah je delo zbiratelja Aleksandra Sarnavskega, knjiga je bogat slikovni dokument o preteklosti mesta. Omenimo še nekaj javnih del. V Komendi so 22. septembra ob 275. letnici rojstva Petra Pavla Glavarja postavili njegov bronasti doprsni kip, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča. Ob 170-letnici rojstva Luka Svetca Podgorskega so v Podgorju odkrili spominsko ploščo. Kamniški kipar Miha Kač pa je ob 30. obletnici Osnovne šole Frana Albrehta izdelal doprsni kip književnika, ki so ga od-krili v omenjeni šoli ob tej priložnosti. DUŠAN LIPOVEC DESET »NAJ« S PODRUČJA L1KUVM UMETNOSTI IN KULTURE V LETU 1996 po izboru akademskega slikarja in likovnega kritika Dušana Upovca Najbolj kvalitetna likovna razstava: arh. Tomaž Schlegl, Kurbe - akvareli, risbe: razstavišče Veronika Najbolj odmevna likovna razstava: Dušan Sterle, 50 portretov Kamničanov; razstava na prostem, Šutna INajboj zanimiva likovna razstava: razstava slikarjev iz Albanije; galerija Novi graniti Najbolj pomembno likovno srečanje: Kamniški Montmartre II, Šutna 96; Hram Lužar Najbolj zanimivo likovno predavanje: Križev pot skozi zgodovinska obdobja, umetnostni zgodovinar Ferdinand Serbelj; razstavišče Veronika Najbolj zanimiv javni spomenik: Mirsad Begic, akademski kipar, doprsni kip Petra Pavla Glavarja; Komenda Najbolj kvalitetno oblikovanje vizualnih komunikacij: arh. Marjan Kocjan, celostno oblikovanje knjige Zore Torkar. Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud "Kamniku gliha nič ni; Kulturni center Kamnik Najbolj kvalitetna in odmevna razstava s področja oblikovanja: arh. Branko Uršič, pregledna razstava oblikovanja; Cankarjev dom, Ljubljana. Škoda, da razstava ni bila prenesena še v Kamnik! Najbolj zanimiv projekt s področja arhitekture: arh. Bojan Schlegl, projekt bivalne hiše Majde in Bojana Schlegla; Scla v Tuhinjski dolini Največja kamniška kulturna sramota: Propadajoči kompleks graščine Zduša nad Mekinjami: odgovorni: Občina Kamnik, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, lastnik objekta D- L. Dela kiparja Mihe Kača v ljubljanski Operi UTRINEK Z RAZSTAVE - v decembru v galeriji Majolka razstavljata slike in keramiko Rok Zelenko in Lea Bernetič-Zelenko. (fs) Bogat opus kamniškega kiparja Miha Kača krasi ljubljansko opero. Odprtje stalne razstave je bilo ob začetku sezone 96/97 konec oktobra z baletom Ana Karenina. Miha Kač je v žgani glini izdelal kipe znamenitih opernih pevcev Ladka Korošca, Antona Dcrmote, Dimitrija Žcbrcta, Friderika Lupšc, Danila Merlaka, Ksenije Vidalli in Danila Švare. Kip priznane operne pevke iz Kamnika Valerije Heyba! pa jc Kač izdelal v patinirani glini. Ti operni pevci so se v zgodovino ljubljanske opere zapisali 2 zlatimi črkami tudi kot solisti opere Fide-li Ludviga van Beethovna. Zato jc ta predstavitev kiparskega opusa Mihe Kača hvalevredna. Avtorja jc predstavil dr. Janez Marolt. Poudaril jc, da dela Mihe Kača zaslužijo pozornost slovenske likovne kritike in javnosti, saj jc pr-vinsko in napolnjeno z umetniško nadarjenostjo, od katere še lahko veliko pričakujemo. Miha Kač sicer ni akademsko šolan kipar, vendar jc v svojem ustvarjalnem delu dosegel stopnjo, ki klasični amaterizem pre- sega in se lahko meri z marsikatero skulpturo znotraj akademskega realizma. Ustvarja pretežno v pati-niranem mavcu in žgani glini. Obe tehniki suvereno obvlada, tako ki- Kip opernega pevca Ladka KoroSca parsko modclacijo kot specifične zahteve kiparskega materiala. Miha Kač je izrazit »kipar portretist«. Ko sledimo njegovo razvojno pot, vidimo, da gradi v smeri anatomske podobnosti, v izraznosti pa nasledujc psihologijo modela. Svojih kiparskih potretov sc loteva studiozno. Poleg biografije modela preštudira izrazne poteze obraza, značilno pozo... Sam pravi, da človekov obraz in oči zrcalijo vse, kar je v človeku. K olv navijanju resničnosti oziroma v realizem ga s svojo namembnostjo sili portretno kiparstvo, pri katerem naj bi bila podobnost ena od likovnih postavk oziroma zahtev. Tudi če se v načinu upodobitve segmenti ponavljajo, sc ob pozornejšem opazovanju in kritični analizi značaja por-tretiranca le malokdo odpove avtentično prepoznavni podobi. Kadar so upodobljenci bolj ali manj znane osebnosti iz slovenskega*kulturnega ali znanstvenega življenja, kot je to primer pri Kaču, toliko večjo pozornost in primerjalno kritičnost doživijo njihove kiparske upodobitve in toliko večja jc odgovornost ki- parja. Miha Kač išče spodbude za svoje delo v slovenski preteklosti in polpreteklosti, vendar mu tudi sedanjost ni tuja. Odlika njegovega kiparstva jc iskanje identitete med portretirancem in njegovo upodobitvijo. Dr. Janez Marolt še ugotavlja, da so Kačcve upodobitve opernih pevcev oziroma interpretov ter njihovih sopotnikov iskanje identitete. Zdi sc, da ima kipar Miha Kač* talent, oko in srečno umetniško roko. Vdihniti mavcu, glini ali bronu duha jc želja slehernega kiparja. Tri-dimcnzionalnost kipa zahteva tudi tehnično znanje oblikovanja in umestitve človeške podobe v prostor. Kjerkoli se pojavi človek ali njegova podoba - kip, definira prostor oziroma postane kakovostna razsežnost in oznaka tega prostora. Ker je v slovenskem prostoru šestkrat manj kiparjev kot slikarjev, bodo Kačevc figure opernih umetnikov in njihovih sopotnikov dodale k iskanju slovenske kulturne identitete nekaj novih podob. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN PLANINSTVO 19. decembra 1996 13 Najvišje svetovno alpinistično priznanje spet v Kamniku Kamničani smo resnično lahko ponosni na svoje Športnike, saj dosegajo pomembne Športne /czult-te in odlične uvrstitve, udeležujejo se olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, dosegajo celo prva mesta - kdo bi vse to lahko naštel. Za tako majhno število prebivalcev, kot jih ima Kamnik, so uspehi njegovih športnikov resnično zelo veliki. Tudi uspehi alpinistov. Ta dejavnost je že od svojih začetkov pokazala visoko kvaliteto, ki se potrjuje vedno znova. Tako imamo Kamničani v zadnjem času kar dva alpinista svetovnega formata, Tomaža Humarja in Marka Prezlja. V soboto, 7. decembra letos, je bila v Autransu pri Grenoblu v Franciji, kot višek XIII. filmskega festivala pod nazivom »Gore in doživetja«, podelitev letošnjih priznanj za najboljše svetovne alpinistične dosežke v tem letu. Francoska gorniška organizacija, pravza- i -. -- -i-.—^ .i,^«:.,:^ i.k.v. Or.>«po d'Haute Montagne, je v letu 1991 prvič uvedla nagrado »ZLATI CEPIN« (Piolet d'or) kot priznanje za najboljši alpinistični dosežek v določenem letu. Takrat sta ga dobila Marko Prezelj in Andrej Stremfelj za prvenstveno smer po JZ grebenu Južne Kangčcndženge. Do sedaj je bilo podeljenih 6 takih priznanj (vsako leto po eno), poleg GMH pa v organizaciji sodeluje tudi alpinistična revija MON-TAGNES MAGAZINE. Vzponi slovenskih alpinistov so bili še trikrat nominirani za podelitev tega zelo cenjenega priznanja in sicer leta 1991 prvenstveni solo vzpon Slavka Svetičiča v Grandes Joras-ses, v letu 1992 prvenstveni vzpon Marka Prezlja in Andreja Štremf-Ija v Melungtseju, v letu 1995 pa vzpon Marka Prezlja in Andreja Štremflja v severnem stolpu Paine v Patagoniji. In od do sedaj šestih podeljenih priznanj sta dve priznanji dobila vzpona, ki so ju naredili slovenski alpinisti, od katerih sta kar dva iz Kamnika! Letos je bilo za to najvišje priznanje nominiranih 8 alpinističnih dosežkov: vzpon na dva osem-tisočaka v istem letu (Čogori in Nanga Parbat) skupaj z vzponi na vseh 14 osemtisočakov, ki jih t je kot peti na svetu naredil Poljak Wieli-eki; prvenstvena smer v severni steni Čomolungme Rusov Kohanovega, Kutne-eovega in Semikole-novega; prvenstvena smer v južni steni Cerro Toreja Italijanov Mannija in Sal-vaterre; prvenstveni vzpon čez Vzhodni steber Mont VVake-ja na Aljaski Francozov Despratsa, Lestienna in Salle-sa; prvenstvena smer v zahodni steni Suikarsuaka na Grenlandu Francozov Daudeta in Roberta; prvenstvena smer v južni steni Numala-sortoqa na Grenlandu, Brambatija, Bertheta, Dalphina in Flugija; pre- o»r»j.> C;...ftoi-l>i-uma I in Oasti t?ru- ma I Francoza Lafailla in prvenstveni vzpon čez vzhodno steno Ama Dablama Slovencev Vanje Furlana in TomaŽa Humarja. Konkurenca je bila lorej zelo huda, saj je bila v igri celotna svetovna alpinistična elita, vendar je bila končna odločitev v prid našemu vzpo- AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILJA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure Vsi nominiranci so tudi predstavili svoja dejanja, vsak s po 8 diapozitivi, edino Tomaž jih je lahko prikazal 15. S Tomažem je bil v Autransu kot prvi dobitnik tega priznanja tudi Marko Prezelj, pa tudi zato, da mu je pomagal pri protokolu. Žiil ni bilo tam tudi Vanje, s katerim je Tomaž preplezal to prvenstveno smer, saj se mu je usoda dopolnila letos poleti v Mojstrovki. Priprave na sezono na Veliki planini se nadaljujejo Nova uprava družbe Velika planina, zaklad narave oziroma žičnice na Veliko planino za to zimsko sezono ne načrtuje kakšnih bistvenih sprememb in novosti. Kot prvo bodo poskusili ohraniti vsaj tisto raven, ki jo je žičnica dobila pod prejšnjim vodstvom in jo seveda še izboljšali. Pri tem se držijo načela, da se ludi z majhnimi koraki lahko daleč pride. Zato, predvsem pa zaradi nerešenega finančnega stanja in finančne perspektive, ni v materialnih osnovah žičnice praktično ničesar novega, ampak samo obnovljeno oziroma popravljeno staro. Če bo šlo vse po načrtih, bodo obratovale osnovne žičniške naprave: nihalka, sedežni-ca in štiri vlečnice (Zeleni rob, Tiha 1, Tiha 2 in Osmica). Zato pa načrtujejo nekatere druge ječi. Tako bo, če le ne bo preveč slabo vreme, 24. decembra, to je na božični večer, nihalka vozila do polnoči in še čez za vse tiste, ki se bodo hoteli udeležiti pol-nočnice na Veliki planini ali pa samo obiskati planino na ta večer oziroma to noč. Novost pa je ponudba vodenja turnih smukov in sprehajalnega smučanja po Veliki planini, ki ga bodo v dogovoru z žičnico organizirali kamniški gorski vodniki. Vodnika bo mogoče najeti kar po leieronu, iuat z žičnice, venerar di bilo to dobro storiti vsaj en dan naprej, tudi zaradi izbire primerne opreme. In kam bodo vodili? Na Rzenik, Konja, pa po Veliki planini, kjer ni teptanih smučišč, lahko pa tudi čez Volovljek v Črno ali čez Gozd v Kamnik in drugod. Seveda to ne bo zastonj, vendar kogar zanima kaj novega, kaj posebnega in je rad varen pred plazovi ter ne mara skrbi z orientacijo, se bo morda odločil tudi za to. Novo bo tudi to, da bo hotel Ši-mnovec direktno pod upravo družbe. Zato so zaposleni krepko plju- nili v roke in pospravili in pripravili stavbo, da bo spet kolikor toliko sposobna nudili primerne gostinske in prenočitvene usluge. Načrtuje se tudi še cela vrsta prireditev, promocij, tekmovanj in podobnega, o čemer bo pa javnost posebej obveščena. Znanje in dobra priprava pomeni varnost Planinska sekcija Komenda PD Kamnik se resno in odgovorno pripravlja tudi za hojo pozimi v gore. Ta letni čas ima svoje posebnosti in tudi gore so takrat povsem drugačne kot poleti. Dan je kratek, večina planinskih postojank je zaprta, hojo otežujeta sneg in led, grozijo plazovi in mraz in še cel kup drugih nevarnosti, ki so poleti bistveno manjše ali pa jih sploh ni. Zato se je potrebno za zimsko bojo po gorah posebej dobro pripravili in tudi marsičesa naučiti in navaditi. Seveda pa znanje iz hoje po naših zimskih gorah še kako koristi ob obiskih visokih gora v tujini, ki so pokrite s stalnim snegom in ledom. Zato so se vrli komendski planinci in planinke na pobudo Marjana Kregarja, gorskega vodnika iz Kamnika, udeležili v nedeljo, 8. decembra letos, kratkega tečaja iz osnov zimske hoje po gorah. Bilo jih je 12, od tega trije iz Metlike, s katerimi so se Komendčani spoznali na tečaju za vodnike PZS. Ob 8. zjutraj so se dobili v Kamniški Bistrici pred planinskim domom, namesto v njem, ker je žal še vedno čez zimo zaprt (morda na PD Ljubljana-Matica lako mislijo dobiti za to gostišče status visokogorske postojanke?), kjer je bila kratka priprava na turo. Pot je nato vodila do Pastircev in med njo so obdelali hojo in nevarnosti. Pri Pastir-cih so se pogovorili še o pomoči ponesrečenemu, osnovah reševanja in drugem, nato pa na pobočjih pod Brano obdelali hojo, uporabo palic, cepina in derez. Vreme je bilo čudovito, razmere primerne za vaje, tečaj pa je organiziral in vodil Marjan Kregar. Tudi kamniško Planinsko društvo pripravlja nekaj podobnega, le da bo verjetno tečaj ra/.delilo na dva dela. V prvem delu, ki bi bil kar v Kamniku, bi obdelali opremo, nevarnosti, pripravo na turo in še kaj. V drugem delu, ki bi bil nekje v gorah, pa še praktično uporabo opreme in gibanje. Kogar bi to zanimalo, naj januarja večkrat pogleda v oglasno omarico PD Kamnik. BOJČ Plodno sodelovanje planincev Kamnika in Celja Sosednji planinski drušlvi, PD Kamnik in PD Celje imata veliko stičnih toćk. Kamniško-Savinjske Alpe združujejo in povezujejo planince na obeh straneh. Planinske koče PD Celja na Okrešlju in na Korošici mejijo na področje PD Kamnik in na planinsko kočo na Kamniškem sedlu. Mnoga vprašanja pri urejanju planinskih postojank, pri nadelavi planinskih poti in označevanju zahtevajo enoten pristop, torej tudi trdnejšo povezavo na mnogih področjih. Do sedaj sta obe društvi sporazumno reševali vsa skupna vprašanja, kar je za planinske delavce, ki jim je mar varna hoja in dobro počutje obiskovalcev gora, povsem normalno. V letošnjem letu so kamniški vodstveni delavci na čelu s predsednikom Slavkom Rajhom obiskali Celjane, v sredo 11. 12. pa so prijatelji iz Celja pod vodstvom predsednika PD Adija Vrečarja obiskali Kamničane. Pogovor, ki je stekel med predstavniki obeh društev, je bil zanimiv in je obsegal vprašanja vodenja društva, enotnega in usklajenega pristopa do skupnih zadev, do poenotenja določenih planinskih problemov. Sem med ostalimi so- Predstavniki PD Celje in PD Kamnik v sejni sobi kamniških planincev dijo cene v planinskih kočah, vprašanje ekologije, nivoja uslug v planinskih postojankah itd. Tudi vprašanje zimskih sob ni bilo izpuščeno. Pogovor je vključeval vprašanje lastninjenja, odnosov do dela planinskih društev in podobno. Problem lastninjenja je vedno bolj pereč in že ovira normalno delovanje planinskih društev, zato bo potrebno ta vprašanja odločneje postaviti na pristojnih mestih. Pogovor je zajel še številna druga vprašanja, ki jih bo potrebno pospešeno razreševati v naslednjem obdobju, da ta ne' bi povzročila nazadovanja. Med PD Kamnik in PD Celje ni nobenih odprtih in nerešenih vprašanj, zato je pogovor bil sproščen in prijateljski. Obisk Celjanov so Kamničani izkoristili tudi za izpolnitev obljube, ki so jo dali svojim sosedom 14. septembra, ko so se Jože, Štefka, Ana in Stane v snežnem metežu udeležili odprtja povečane in posodobljene planinske koče na Korošici. Slavko Rajh jim je izročil darilo - kamniško majoli-ko in knjigo o Kamniku s posvetilom. Po zaključku pogovorov so si izmenjali še pozdrave, si ogledali društvene prostore in se še nekaj časa zadržali v družabnem razgovoru. Taka medsebojna srečanja so po mnenju udeležencev zelo uspešna in bi veljalo z. njimi nadaljevati tudi na drugih ravneh. To bi prav gotovo pomagalo razrešiti marsikateri problem že v samem začetku. STANE SIMŠIČ ISCG-IZOBRAZEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola - 1. letnik - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program (pričetek takoj) - trgovska šola (pričetek februar 97) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina začetni tečaj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for VVindovvs, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj za skladiščno poslovanje tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. Številki (061)711-082 in (061) 712-278. Vesel božič in erečno v novem letu vam želimo! Spominski pohod Litija-Tišje Med zadnjimi letošnjimi planinskimi pohodi in turami je Planinsko društvo Kamnik organiziralo vsakoletni pohod iz Litije v Tišje. Tega pohoda se je udeležilo 40 članov in članic PD. V Litiji smo prijavili pohod in nato krenili v smeri proti Tisju. Vreme je bilo čemerno, oblačno in delno megleno, a za hojo kar primerno. Pot nas je vodila po bližnjih vzpetinah in spustih, po gozdu in kolovozih. V naseljenih krajih, skozi katere smo potovali, je bil na voljo čaj in druga okrepčila pa tudi kaj močnejšega. Prej kot v treh urah smo prišli na Tišje, na cilj našega pohoda. Tu je bilo mogoče zopet dobiti napitke, prigrizek pa smo našli v nahrbtniku. Nad zbirališčem ob prireditvenem prostoru je v spomin na dogajanje v letih 1941-1945 litijska godba zaigrala več partizanskih in borbenih pesmi. Udeleženci pohoda, bilo nas je veliko, več sto, smo glasbenikom z zanimanjem prisluhnili. V Tisju se nismo dolgo zadrževali, ker je bilo vreme kar hladno, zato smo odšli dalje, da ne bi staknili kakšnega prehlada. Pri spomeniku padlim borcem v bližini prireditve so plapolale zastave in ob naši vrnitvi smo se tudi ustavili za fotografiranje. Pot smo nadaljevali proti Veliki Kostrevnici. Do tja smo hodili šc dobro uro. Tu je bil zaključek pohoda in potrditev pohodnih knjižic. Nekateri so prejeli spominske znač- ke za večkrat prehojeno pot. Po krajšem zadrževanju, po-menku in počitku smo se udeleženci pohoda vračali proti domu. Bili smo zadovoljni kljub temu, da nam vreme ni bilo preveč naklonjeno. V Kamnik smo se vrnili nekaj po 14. uri, tako da so vsi, ki so želeli odločati v referendumu o volilni zakonodaji, to lahko še pravočasno storili. STANE SIMŠIČ Pri spomeniku padlih borcev NOB v Športni hali Kamnik 31. 12. 1996 ob 20. uri. Hrano prinesite s seboj, za pijačo, veselo razpoloženje in družabne igre bo poskrbel ansambel. Informacije po tel.: 832-459. Predprodaja vstopnic: — Toplar Bar, Kamnik, te|. 817-328 Turistična agencija Veronika, tel. 832-662 — Trgovina Gašper, Srednja vas Prijateljem naših v/i želimo lepo doživete božične in novoletne praznike, v letu 1997 pa veliko sreče. "»J^ PLANINKA restavracija KENDA Kamnik. Glavni trg 19. telefon (061) 831451 Dudi JUGOVEC s.p. ]I Poslovnim partnerjem in cenjenim gostom želimo lep božič in srečno '97. d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 Vsem strankam voščimo vesel božič in želimo vse lepo v letu, ki prihaja. ELEKTROMEHANIKA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV CANDY, GORENJE, KONCAR Jani upovšEK, tel.: 814-200 Vesel božič in srečno '97! l| m Ml © D A0°/ 0 v^t ŠIVALNI STROJI - servis In prodaja Marko Senožetnik s.p. Kamnik, Mengeška ul. 5, tel.: 811-861 - gospodinjski šivalni stroji PFAFF pooblaščena prodaja in servis (3 leta garancije) - industrijski šivalni stroji (novi in rabljeni) - likalna oprema Voščimo vesel božič in srečno '97! Ur VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, Ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. Želimo i/am vesel božič in srečno v letu '97! S414 do*o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL 061/7K454 FAKS: 06V713-288 Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL 0m02-250 FAKS: 063/702-251 VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM tEUMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997! BOŽIČEK, DEDEK MRAZ! DECEMBRSKE AKCIJSKE CENE! NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. HVALA ZA ZAUPANJE. V DOMŽALAH avtotehna WD@ 117 KOSEC doc PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC d.o.o. SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, tel: 061/715-333 ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997. ŽE ZA 34.500 DEM POSEBNO PRESENEČENJE VECTRA CARAVAN Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888 želi vsem občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997. Zahvaljujemo se vsem kupcem za obisk in se priporočamo. Homar d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK *5 priporočamo tudi za naslednje leto. glk Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Priporočamo se s pestro božlčno-novoletno ponudbo. Kamniški OBČAN DOBRO JE VEDETI - ZANIMIVOSTI 19. decembra 1996 21 Božično novoletno voščilo Če bi si sami pisali spisek telja za novo leto, bi bil ta dolg ali kratek? Bi si ga upali pokazati drugim ali bi se ob tem smešno počutili? Zagotovo bi občutili nekaj nela-godja, čeS za resne ljudi pa res ni najbolj primerno sanjariti o željah, ko pa je tako malo uresničljivega. Pa nič zato, če si iskreno in dobro želimo, čeprav z vnaprejšnjo zavestjo, da vsega ne bo moč uresničiti. Kakšen drobec pa kljub vsemu, morda, čez nekaj časa, vsaj malo, malo... Zato naj si dovolim kot najbolj vestna bralka, ki objavljena besedila - sicer kot lektorica - v celoti prebere, napisati v imenu vseh, ki se trudijo s tem časopisom, za vas in nas zapisati nadvse drzen spisek želja za božič in novo leto 1997. Želimo vam, da bi se vsi skupaj zavedli, daje življenje čudež in darilo; zalo se ga veselimo, čeprav je vsakdanjost velikokrat nelepa in trda. Pa vendarle ni brez smisla, tudi med najbolj krutimi prelzkus->\jami. Razklenimo okove, v katere smo vklenili naša srca v prepričanju, da je življenje trd boj, ki mora preglasiti glas srca in nase občutke. Odprimo se dobroti, lepoti in svetlobi. Želimo vam, da bi bili zdravi ali pa da bi kaj naredili za svoje zdravje: si vzeli več časa zase, za klepet s prijatelji, za družino, za potep po hribih ali lepi kamniški okolici, da se ne bi prepustili samo skrbem in stresu. Želimo vam, da bi znali reševati vsakdanje konflikte in težave. Brez teh ne gre. Ker pa so že tukaj, jih po pameti rešujmo, če pa tudi to ne gre kot po maslu, si pač to priznajmo in si dovolimo, da nismo angeli iz nebes, pač pa le zmotljiva človeška bitja, polna napak in slabosti. Odpustimo si zmote in jih vzemimo le kot nadvse dobro šolo. Odpuščajmo torej sebi, pa tudi drugim, sprejemajmo drug drugega z naklonjenostjo in strpnostjo. Če tudi to ne gre, se pa vsaj ne kregajmo preveč. Želimo vam, da bi imeli dobro službo, prijaznega šefa in prijateljske sodelavce. Želimo vam, da proti koncu meseca ne bi zmanjkovalo denarja. Želimo vam, da bi se vaše podjetje obdržalo nad vodo in da bi vi, če ste samostojni, dobili priložnost za nove posle. Želimo vam, da bi vam mož kdaj pa kdaj prinesel rože in vas povabil na večerjo ter se pogovarjal z vami. Želimo vam, da vaša žena ne bi kar naprej sitnarila (kar zagotovo ni pogosto). Želimo vam pločnike za varno pot v šolo za vse vaše otroke. Pa dovolj denarja šolam, vrtcu, knjižnici... Čim manj prepirov. Čim več smeha. Trdno družino in manj strogega ata pa čim bolj potrpežljive babice in zlate mame. Predvsem in zlasti pa iz srca želimo - DA BI SE IZPOLNILA VSAJ ENA OD VSEH ŽELJA IN VPLIVALA NA KVAIJTETO NAŠEGA ŽIVLJENJA. Prepričana sem, da si to voščilo lahko razdelim z glavnim urednikom Francem Sveleljem, člani uredništva Bojanom Pollakom, Stanetom Simšičem in Dušanom Lipovcem Pa z izdajateljem Bistrico do.o. - Vero in Sašo Mejač. Potem pa še s tehničnim urednikom in vsem, ki se s časopisom trudijo v tiskarni. Za božič pa se nikar ne pozabite imeti nadvse lepo in bodite s svojo družino! BREDA PODBREŽNIK Gremo na srečanje v Rudnik V soboto, 4. januarja 1997, bo v Rudniku ob spominskem obeležju padlim udeležencem NOB srečanje borcev in aktivistov NOB, občanov, mladine in drugih. Srečanje je organizirano v spomin na medvojne dogodke. Tik pred zaključkom II. svetovne vojne je po zaslugi izdajalcev padlo pod streli okupatorja več znanih organizatorjev vstaje na tem predelu. Spominska slovesnost bo ob 10. uri združena s kulturnim programom. Tokratno prireditev pripravlja Zveza borcev iz Domžal. Zveza borcev vabi vse občane, da se spominskega srečanja udeležijo in s tem obudijo spomin na padle, ki so darovali svoja življenja zato, da mi danes lahko živimo v svobodni domovini Sloveniji. Vsakoletna udeležba dokazuje, da so dogodki izpred več kot 50-ih let se živi. Na to slovesnost prihaja veliko starejših in mlajših iz bližnje in daljne okolice. Spomin na padle bor- >",M »tli ' ce, organizatorje in aktiviste NOI je Se vedno živ in zapisan v srcil ljudi. Vljudno vabljeni STANE SIMŠIČ Skupina kamniških udeležencev na proslavi januarja 1996. Zadnje misli (domišljijski spis) Nabor v občini Kamnik Izpostava za obrambo občine Kamnik je v mesecu decembru zaključila nabor za fante, ki so ali bodo v tem letu dopolnili 18 let starosti. To nalogo je po predpisanih kriterijih opravila naborna komisija ob- Naborna komisija v občini Kamnik čine Kamnik. Najzanimivejše vprašanje za nabornike je Se vedno kraj služenja, ki je vezan na rod oziroma službo, ki jo »dobi« nabornik ob upoštevanju natančnih sodil, predvsem tistih, ki upoštevajo stopnjo in smer osnovne izobrazbe. Tako gredo nekako skupaj »dvojice«, kot so elektronik-vezist, gradbenik-inžene-rija, kemik-RKBO. kuhar-intendant... Splošna sposobnost je določena predvsem na osnovi navodil in mnenja zdravnika, zato so odstopanja od pravil skoraj nemogoča, komisija pa skuša v kar največji meri upoštevati tudi motive in želje posameznikov. Seveda so mogoča tudi odstopanja, zato je možnost vsakega posameznika nabornika, da poda svoj ugovor, če meni, da mu je bila krSena katerakoli pravica s tega področja. JOŽE ARKO Sem Stiriinšcstdesetletni Jernej Kopitar. Ležim na postelji, okrog moje postelje pa doktor in stara gospodinja Mica. Boleham namreč za suSico ali nekaterim bolj poznano kot jetiko. Povem vam, da je to zelo huda in mučna bolezen, ki se največkrat tragično konča. Sele zdaj vem, da smrt ni tako lahka in hitra, ampak mučna in počasna. Vse bi dal, da bi se vse hitro končalo, da ne bi trpel. Zamislim se in si pravim: »Le kaj delata zdravnik in Mica, saj mi ne moreta nikakor pomagati.« Lahko samo čakam in čakam. Mica stopi iz sobe, tako da sva ostala z zdravnikom sama. Govoril mi je: »Saj bo bolje, boste videli.« Mislim si: »Ja, vam je že lahko govoriti.« Kaj kmalu se Mica vrne v sobo s čajem v tresoči roki. Postavi ga na praSno nočno omarico. Prijazno se mi zasmeje, toda njene oči izžarevajo žalost. Za trenutek pogledam skozi zaroseno okno. Vidim padajoče snežinke. Vse so se mi zdele tako žalostne, soba pa je zatohla in neprijetna. Rad bi vstal, toda moči mi ne dopuščajo. Rečem si, naj še zadnje trenutke izkoristim kar se da dobro. Spomnim se svoje mladosti, očeta, uglednega kmeta iz Repcnj pod Šmarno goro, ki mi je bil večkrat v veliko oporo. Spominjam se svojega šolanja, od tistih prvi let v Ljubljani, do Dunaja, kjer sem do- Ivan Sivec se predstavi (Kamničani pa doma gledajo Santa Barbaro) V prostorih Matične knjižnice Kamnik je pisatelj, novinar in pisec besedil za narodno zabavno glasbo Ivan SIVEC v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravil predstavitev svoje nove knjige BISERI BOLEČINE. Na srečanje s pisateljem smo bili vabljeni z vabilom. Ker Ivana Sivca, tal, poznam samo kol pisca besedil in nekoliko kot novinarja, sem se odločil, da se vabilu odzovem. Malo pred 19. uro, ko naj bi se srečanje začelo, sem prišel v prostore knjižnice. Pričakoval sem, da bo tam večje število znanih Kamničanov, toda v avli pred dvorano sem se znašel sam. V dvorani je te čakal gospod Ivan Sivec. Z ničemer ni pokazal razočaranja nad prazno dvorano, nasprotno, zadrego nas obiskovalcev je zjasnim in prijaznim glasom razblinil tako, da smo v trenutku pozabili na prazne sedeže okrog nas. Hitro je minila urica, v kateri je Ivan Sivec oživel Simona Gregorčiča, o katerem teče beseda v knjigi z naslovom BISERI BOLEČINE. Žal sem ugotovil, da Gregorčiča premalo poznam, da bi lahko sodeloval v razpravi o njem. Sem si pa to tako očital, da sem takoj nabavil nekaj literature o Gregorčiču, domačo knjižnico pa bom obogatil tudi z deli Ivana Sivca. Z Ivanom Sivcem sem malo poklepetal in se ponudil, da podobno predstavitev organiziram v Tuhinjski dolini, na kar je z veseljem pristal. Na poti domov sem nato razmišljal o udeležbi. Upam, da ni bila za neudeležbo kriva vstopnina oziroma »Santa Barbara«. No, karkoli je bilo, zaslužil si tega pisatelj Ivan Sivec ni. Vabim vas, da se udeležite srečanja v Tuhinjski dolini, kdaj in kje pa boste pravočasno obveščeni. IGOR KANIZAR 11. Kopitarjevi dnevi Od 21. do 23. novembra so v Vodicah potekali 11. Kopitarjevi dnevi. V četrtek so imeli občinsko prireditev, v petek dopoldne pa je bil veselošolski kviz. Istega dne zvečer je bila igra, v soboto pa so Kopitarjeve dneve zaključili. Petkovo srečanje mladih ustvarjalcev se mije zdelo zanimivo. Najprej nam je nekaj pesmi zapel dekliški pevski zbor, nato smo svoje literarne prispevke predstavili učenci več osnovnih šol in štirih srednjih, iz vseh koncev Slovenije. Štirinajst učencev nas je prejelo priznanje, trije učenci z najboljšimi izdelki, dva od njih sta bila srednješolca, pa so dobili poleg pohvale še knjigo. Povedati moram, da so bili nagra- jeni tudi likovni izdelki. Nekateri spisi, pesmi in misli, seveda pa tudi risbe, so se mi zdele prav prisrčne. Po plesu dveh osmo-šolk je sledil veselošolski kviz. Sodelovalo nas je osemnajst skupin iz različnih osnovnih šol. Po dve skupini sta se pomerili hkrati. Trije tekmovalci so si izbrali pet vprašanj in nato odgovarjali nanje. Pet skupin je na vsa vprašanja odgovorilo pravilno. Vsaka od teh skupin je dobila še dodatno vprašanje in tako so se pokazale tri najboljše skupine, ki so za nagrado dobile Se knjige. B0Rls MRN g "{ OS Marije Vere, Duplica Zobna ambulanta Dr. Ladislava Recer Kovinarska 4, Kamnik tel.: 811-711, int. 50 Vsem cenjenim pacientom želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Zahvaljujem se vam za zaupanje in se priporočam tudi vnaprej. KONČNO TUDI V KAMNIKU! * božično darilo mestu * ODPRLA SE BO PRVA PRODAJALNA CD PLOŠČ IN KASET PLANET ŠUTNA 54, KAMNIK VE5EL 30ŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1997 VAM ŽELI FIGURA d.o.o. Kamnik, F. E. FLANET * * FIRST IN TOWN - CD SHOP PLANET MARY CHRISTMAS AND HAPPY NEVV YEAR 97 Glavni trg 23 - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS Vsem podjetjem in obrtnikom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in želimo veliko poslovnih uspehov ter srečno novo leto. Dijakom in študentom pa v novem letu želimo obilo študijskih in delovnih uspehov. Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058 KO ŽEPNINA NI DOVOLJ... študiral pravo in slavistiko. V času šolanja se mi je večkrat zgodila kakšna krivica. Recimo, ko je nekdo ukradel vse šolske krede, sem bil vsega jaz kriv. Toda to so le malenkosti in kaj bi sedaj govoril o tem. Zelo me je veselilo delo tajnika in knjižničarja pri baronu Zoisu. V knjižnici sem se seznanjal s protestantskimi knjigami in z deli nemških slovničarjev. Zelo sem tudi ponosen sam nase, da sem leta 1809, torej kakih petintrideset let nazaj, izdal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika v nemškem jeziku. Vedno sem se zavzemal, da slovni-čarji ne smemo jeziku postavljati zakonov, kajti jezik jih ustvarja sam. Zelo rad sem imel jezik in. ga imam Se vedno. Deloval sem v krožku Žige Zoisa. Poleg mene so delovali Se: Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Marko Pohlin. To je bilo gibanje v dobi narodnega prebujenja, ki se je zavzemalo, da bi se vsi ljudje, revi in bogati, učili slovenščino, kajti to je lep jezik. »Gospa Mica, mi lahko podate čaj, prosim?« sem prosil potiho. Mi ca mi poda skodelico čaja in nare dim nekaj požirkov, da usta niso vec tako suha in nato se spet poglobin v svoje življenje. Večkrat sem po slušal očitke, češ da sem od pesnij kov, še posebej od Prešerna, zahtet val, naj me posnemajo. Bil naj bi zelo krivičen ter kritiziral in odklanja drugačne pesmi. Niti sam ne vem kaj bi rekel na to. Mogoče sem bi res vseeno malo brezobziren do dugih ustvarjalcev. Zelo boleče pa je tudi očitanje, da sem bil v politič nem ozirii nazadnjaški, ker sem bi prepričan, da Slovenci ne moremc živeti brez Avstrijcev. Samo dobre sem hotel... Še enkrat sem pogledal po sob in takrat zdravnika ni bilo več pr postelji. Pogledal sem skozi okno ir ugotovil, da se že mrači. Mica me je pokrila z odejo in odšla iz sobe Zopet sem zadremal v upanju, di bo jutri nov, boljši dan, brez bole čin, vsaj za moj narod. BORIS KERN, 8. OŠ Marije Vere, Duplica Prodajna galerija KAMNIK, Maistrova 11 tel.: 061/831-081 Nudimo vam: - izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti - vezenine, idrijske čipke, darilne sete i - slike, izbrana dela sodobne umetnosti - nakit - keramika, unikatna svetila, poslovna darila Vsi Izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo - po narodnem izročilu. ODPRTO Vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure-do konca leta pa do 19. ure. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi Majolka r ' Trgovina z obutvijo Šuline Kamnik, Maistrova 3, tel; 817-546 9i(asim cenjenim stranicam zeCimo veseCBožič in nadvse uspešno novo Četo '97. Se priporočamo. Popravila in izdelava gostinske opreme TONI JOŽE a Podgorje 94/a, Kamnik "mmf tel.: 812-246 Vesele božične in novoletne praznike ter srečno novo leto želimo vsem poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom. JEAHS CLUB IN JUNIOR jeane In oblačila za prosti čas za odrasle in za otroke od 4. leta naprej blagovnih znamk FRUITOF THE LOOM, 3LUE PET-KOL, SEXE&. &P0RTINA, GAT53Y, EUROJEANS, LENY, volna In garn za ročno pletenje... TOTALNA RAZPRODAJA III Izkoristite ugodnost l KVITd.o.o. Kamnik, Fužine 6, n 332-994 DECEMBRA: 9.00-12.00 In 13.00-19.00, sobota 5.00-12.00 mHrKEt mana Trdinova 7 a, 1240 Kamnik, -EP 061/814-680 AKCIJA BARCAEEE, 100 g 129,90 BUTELJKE, 0,75 1 299,90 OREHI, 1 kg 799,90 ŠAMPANJEC POLSLADKI 299,90 ROZINE, 500 g 149,90 ŠAMPANJEC POLSUHI 299,90 MOKA TIP 400 74,90 ŠIPON VRHUNSKI, 0,75 1 459,90 SIR CELJSKI GROF 749,90 LAŠKI RIZLING, 0,75 1 459,90 ŠINK 999,90 VESELI MARTIN, 11 169,90 MILKA, 100 g (7 okusov) 99,90 PERSIL (pentlja), 3,6 kg 899,90 ČOKOLADA BOUNTT 59,90 DEODORANT IMPULSE 319,90 ČOKOLADA SNICKERS 59,90 LAK ELEGANS, 400 ml 329,90 NAPOLITANKE, 200 g 89,90 LAK ELEGANS, 75 ml 179,90 NAPOLITANKE, 1 kg 386,90 REZANCI PEČJAK, 500 g 226,70 ROLADA, 500 g 269,90 SOK BRAVO, 11 119,90 SMETANA SPREJ, 250 ml 185,00 OLJE ZVEZDA, 11 169,90 PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG. IN SE VELIKO UGODNIH CEN Odprto od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 17. ure, ob nedeljah od & do 12. ure. (KOL'E(KXl(]/'MftHT, VftMŽELI VTS'LL