DoŠlo -5.11,1931
Poštnina platana t gotovini.______________________________________________________  I.	MajAi.	krat.	»filOO.____________________________________ Cetia	Din	V
Št. 29	Ljubljana,	četrtek,	dne	5.	februarja	1931	Leto	II.
I®© enašsiflnevitem bivsaigsu \ kraljevskem ZagreSsai se jje kr. cSv4»pca otfpeSga&a včeraj v Beograd -lova triumfalna pot lj. Veličanstev po zagrebških ulicah - »Ha svidenje!« fVj. Vel. kralja - Nepopisni
prizori vdanosti in ljubezni v Sisku
Zagreb, 4. februarja. AA. Nj. Vel. kralj In kraljica sta danes dopoldne ob 11. odpotovala iz Zagreba.
Čeprav ta odhod ni bil najavljen, se je p njem vendarle zvedelo v vsem mestu in že od ranega jutra so se začele zbirati množice meščanov na ulicah, po katerih sta se Nj. Vel. kralj in kraljica imela peljati do postaje. Iz okolice in iz bližnjih vasi so prispele v Zagreb velike mase kmetov z godbami in zastavami. Iz teh okoliških vasi je prispela tudi šolska de-co, ki je skupno z zagrebškimi šolskimi otroci napravila špalir po vseh ulicah, kjer sta se imela voziti Nj. Vel. kralj in kraljica.
Od Markovega trga pa čez Markovo ulico, Mitniško ulico, llico, Jelačičev trg, Zrinjevac, Strossmayerjev in Tomislavov trg pa do glavne postaje so bile zbrane nepregledne množice ljudi. Prav tako so bila polna vsa okna na hišah v teh ulicah.
Pred postajo so se zbrali zastopniki raznih društev z mnogoštevilnim svojim članstvom, množice kmetov in Sokolov z gasilskimi in tramvajskimi godbami itd. Pred samim vhodom v dvorno čakalnico so stali kmetje in kmetice iz Šestin in mladoporočenci, ki so se v nedeljo poročili, pri čemer sta obredu prisostvovala tudi Nj. Vel. kralj in kraljica.
'iViunifalna pot od Markovega trga do kolodvora
Malo po pol 11. sta se prikazala Nj. Vel. kralj in kraljica na izhodu iz dvora na Markovem trgu. In potem se je začela vožnja, ki je bila pravi triumf in je dala priliko meščanstvu in okoličanom za prizore nepopisnega navdušenja. Ljudje so vzklikali, mahali z rokami in klobuki, z oken pa so metali cvetje na avto Njunih Veličanstev. Na Zrinjevcu so kraljev avto 8 evetjem malorne zasuli.
Okoli tričetrt na 11. je avto, ki je nenavadno počasi vozil vso pot, privozil na postajo. Tu so se ponovili prizori navdušenja in vzklikanja. Pred postajo so pričakali Nj. Vel. kralja in kraljico ban Savske banovine dr. Perovič in generala Marič in Ječmenič. Ob vhodu na postajo pa je sprejela Nj. Vel. kraljico soproga mestnega načelnika dr. Srkulja, ki je vladarici predala prekrasen šopek cvetja. Nj. Vei. kraljica se je prisrčno zahvalila in dala ženi dr. Srkulja in drugim damam v bližini roko.
Na peronu so se bili zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, predstavniki kulturnih, socijalnili in drugih zagrebških ustanov. Bili so tu ministri dr. Švrljuga, D i. .^, dr. Frangeš, dr. Shvegel, dr.
nnkovič in poslanik naše kraljevine v L>uenos Airesu dr. Stražnicki.
Ko sta Nj. Vel. kralj in kraljica stopila na peron, je vojaška godba intonirala državno himno. Nj. Vel. kralj je takoj stopil h komandantu častne čete in sprejel od njega raport, nato pa je pregledal častno Četo in jo pozdravljal. Takoj nato je sto-pil Nj. Vel. kralj h generaliteti in se pozdravil s posameznimi generali. Potem t • Prislopil k njegovemu Vel. kralju . 11 :'u načelnik dr. Srkulj in pozdravil
al.ia s prisrčnim govorom:
Poslovilni govor zagrebškega župana dr. Srkulja
Tr >Vaiiln Veličanstvi! minflo* fgotlbu iz Tisof in ®no nofi Je
™»i ™b?S**	“	«*•	V«»l	Veli-
« !■ '/T?ri'hn v t SV0J*'m kraljevskem mestu Zagrebu, v teni drugem središču našo velike in drage Jugoslavije, sredi svojih zvestih Vani Hrvatov. KaUo lo,)ok vas je napravilo bivanje Vaših Veličanstev na vse prebivalstvo — na ono v sredi mesta iti ono na periferiji, o tem se i>o govorilo in pripovedovalo do vašega po-novnega — in naša vroča želja je — tudi skorajšnjega bivanja v naši sredi.
V imenu vsega prebivalstva se V. Veličanstvoma iz dna srca zahvaljujem za to visoko čast, ki ste nam jo izkazali s svojim bivanjem med nami, naposled pa se zahvaljujem tudi v imenu onih sirot, ki ste
Nj. Vel. kralj med narodom po kmečki poroki v Šestinah
jih s svojo darežljivostjo osrečili in za katerih imena nihče ne ve, kakor tudi v imenu onih, ki ste jim namenili svoj kraljevski dar 50.00(1 Din. Kolikor ste s svojim darom osrečili, toliko ste solz sirotam utrli.
Zato Vam ob odhodu iz Zagreba v imenu zvestih Zagrebčanov vzklikam:
Živel Vaše Veličanstvo, naš kralj Aleksander L! živela vzvišena vladarica kraljica Marija! Živel dom Karagjorgjevičev!< Govor mestnega načelnika zagrebškega so sprejeli vsi prisotni z navdušenimi vzkliki. Nato pa se je Nj. Vel. kralj nahvalil mestnemu načelniku dr. Srkulju s temile besedami:
Odgovor Nj. Vel. kralja
(>ospod mestni načelnik!
Želim se Vam tudi pri tej priliki, preko Vas pa našim dragim Zagrebčanom, zahvaliti za prisrčno vdanost in pravo jugoslovansko navdušenje, ki sva ga kraljica in jaz tu v polni meri doživela.
Kazen tega izrazite naša posebna priznana tistim poedincein, ki se s tolikšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo posvečajo delu v humanitarnih ustanovah in ki s tolikšnim uspehom blaže trpljenje in pobijajo socijalno bedo. Kar jo bilo v tem pogledu že doslej storjenega, zasluži vsako pohva-
lo.	To plemenito delo je treba še bolj razviti. Mnogo jih je, ki so nepreskrbljeni in ki trpe. Pri tem delu računajte vedno na naše priznanje in pomoč.
Po teh lepih dneh lahko kraljica in jaz izraziva naše polno zadovoljstvo samo z besedo:
Do svidenja!«
Nato se. je N j. Vel. kralj poslovil od vseh tam v prvih vrstah stoječih odličnikov in stopil z Nj. Vel. krailjico v vlak. Ob svira-nju državne himne se je vlak počasi začel pomikati.
Ob 11.22 je vozil dvorni vlak z Nj. Vel. kraljem in kraljico mimo postaje Velike Gorice. Dvorni vlak je pred postajo začel počasneje voziti. Ves peron je bil nabasano poln ljudi. Šolska deca je napravi;!a špalir, ki so ga še ojačili člani vseh veMkogoriških društev, ki so napolnili pod svojimi zastavami peron. Bilo je tudi mnogo kmetov iz Gorice in okoliških vasi v lepih narodnih nošah. Postajno poslopje je bilo slavnostno okrašeno z zelenjem in cvetjem. Ko je vozil v’a k mimo postaje, je godba zaigrala državno himno, zastave so se priklonile v pozdrav Nj. Vel. kralju in kraljici, ki sta se pokazala pri oknu. Vsi zbrani ljudje so začeli nato navdušeno vzklikati in pozdravljati Njuni Veličanstvi, ki sta odzdravljala z mahanjem rok. Prizor je bil ganljiv in
Nj. Vel. kraljica zapušča domačinsko šolo.
mnogim prisotnim so se zasoilzile oči od ganjenosti in velike ljubezni do Nj. Vel. kralja in kraljice.
Plemenit dar Nj. Vel. kralja in kraljice Zagreb, 4. februarja. AA. Odhajajoč iz Zagreba sta Nj. Vel. kralj in kraljica blagovolila nakloniti preko bana Savske banovine podporo zagrebškim sirotam v znesku 55.000 Din, in sicer sirotam onih humanitarnih ustanov, ki sta jih Nj. Vel. kralj in kraljica za bivanja v Zagrebu izvalila poselili. Teh 55.000 Din je razdeljeno tako-le:
Domu usmiljenk v Zagrebu 5000 Din, Dobrodelni zadrugi Srbkinj v Zagrebu 5000 Din,
Otroškemu domu društva hrvatskili učiteljic 5000 Din,
Dijaški menzi na Medveščku 10.000 Din, Pestovališču pri usmiljenkah v Zagrebu 5000 Din,
Domačinski šoli v Zagrebu 5000 Din, Otroškemu domu železničarjev v Zagrebu 10.000 Din,
Domu zaklada Lavoslava Schvvarca 5000 dinarjev,
Domu gluhoneme dece v Zagrebu 5000 dinarjev.
_ Obenem jo določeno, da se 50 moških in 50 ženskih sirot delavskih rodbin v Delavskem otroškem zavetišču na Trešnjevki popolnoma obuje in oblečfe na stroške Nj. Vel kralja in kraljice.
Nepopisno navdušenje v Sisku Sisak, 1. februarja. Na kolodvoru v Sisku se je zbrala ogromna množica ljudstva iz mesta in okolice z godbami in državnimi zastavami, Bil je napravljen tudi krasen slavolok. Ko je privozil dvorni vlak in sta kralj in kraljica izstopila, se je zgrnilo vse okoli njiju ter jima začelo poljubljati roke in obleko. Po teh ganljivih prizorih sta Nj. Vel. pristopili k županu in drugim zbranim dostojanstvenikom. Zupan Mihelič je imel govor, v katerem je dejal: »Veličanstvo!
Z občutkom največje radosti in ponosa meščani Siska in okolice pozdravljajo ljubljenega in viteškega vladarja ter našo ljubljeno vladarico, vzvišeno kraljico, vzvišeno mater naših dragih Sokoličev, jamstvo srečne bodočnosti enotne domovine. Rodoljubno mesto in srez Sisak izražata Vašemu Veličanstvu svojo globoko hvaležnost za ta srečni trenutek, ker lahko svojemu ljubljenemu vladarju pokaže čuvstva svoje zvestobe in udanosti. Naj živi naš viteški vladar Nj. Vel. Aleksander I. in njegov vzvišeni dom! Naj živi vzvišena naša kraljica, naj živi vzvišeni dom Karadjordjevičev!«
Prihod Nj. Vel. v Beograd Beograd, 4. februarja. I. Nocoj ob 19. uri so prispeli z dvornim vlakom na topčider-sko postajo Nj. Vel. kralj, Nj. Vel kraljica in njuno spremstvo. Z avtomobili so se od-pePali v dvor na Dedinjo.
Nj. Vel. sta ostali v Sisku 23 minut, nakar sta ob ponovnih navdušenih manifestacijah nadaljevali svojo pot.
Važen sporazum med Francijo in Nemčijo
Berlin, 4. februarja. AA. Pogajanja med fran cosko vlado in francoskimi finančnimi skupinami so uspela. Francoska vlada je dovolila, da francoske banke sodelujejo v akciji, ki ima namen mobilizirali velik del preferenčnih akcij nemških zveznih železnic, kar naj bi omogočilo urediti nemški državni proračun.
Pariz, 4 februarja. A A. Pariško časopisje splošno pozdravlja sodelovanje francoskih bank z _ nemškimi bankami pri mobilizacij* dolgoročnih posojil nemški vladi, ki bodo garantirana s prioritetami nemških železnic. Posojilo Nemčiji bi znašalo le 700 milijonov frankov, kar je razmeroma malo. Kljub temu bo to posojilo omogočilo, da bodo francoske banke tudi nemškim trgovskih firmam dovoljevale večje kredite. ki so bili preteklo leto skoro vsi odpovedani zaradi izida volitev v nemški državni zbor.
S tem bi bila tudi odprta pot za veliko francosko posojilo Nemčiji. O lem se je ?e večkrat raznravljalo v zadnjih mesecih. Politični krogi menijo, da bo to posojilo z ozirom na razmeroma ugoden zaključek zasedanja Sveta Društva narodov v Ženevi uspelo.
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71.
Rokopisov ne vračamo.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana,15021.
Po zagrebških velikih dneh
En sam praznik so bili dnevi, ko je bivala kraljevska dvojica v belem Zagrebu. Povsodi silno navdušenje, povsodi največja radost, ki se je vrhu tega stopnjevala iz dneva v dan. S takšno ljubeznijo in s takš-v ■ iskrenostjo je Zagreb sprejel kraljevsko dvojico, da je prekosil samega sebe. In vendar je znan Zagreb po svojem silnem temperamentu.
Čisto prerojen je bil Zagreb za časa bivanja kraljevske dvojice. Vsa stara nasprotja so bila pozabljena in ves Zagreb je bil združen v eni sami misli, kako na najvidnejši in najlepši način manifestirati svojo popolno udanost kralju in s tem tudi svojo neomajno udanost jugoslovanski misli.
Zato pa niso bili zagrebški kraljevski dnevi samo praznik Zagreba, temveč vse Hrvatske in vse Jugoslavije. Zagrebški dnevi so šele prav pokazali, kako globoka resnica je v geslu: Kralj in narod! Nobenih posrednikov ni treba med kraljem in narodom, ker ena domovinska ljubezen veže oba in ena nacijonalna misel je združila oba v eno neločljivo enoto. Kjer je kralj, tam j© tudi ves jugoslovanski narod, kjer je kralj, tam ni nobenih nesoglasij v jugoslovanskem narodu. Kjer je kralj, tam vlada le ena narodna volja, tam je le eno jugoslovansko čustvovanje. Zagrebški dnevi so to dokazali na naravnost elementaren način in prav zato so postali jugoslovanski praznik.
Kajti bili so časi, ko so mislili naši ne~ prijatelji, da smejo tudi računati na drugačno vlogo Zagreba, ko so računali, da se hoče Zagreb izločiti iz jugoslovanske zajednice in iti po svojih potih. Jugoslovanski rodoljubi so sicer vedno znali, da so vse takšne špekulacije napačne, ker je bil Zagreb vedno v jugoslovanskem taboru in se je vedno tudi zavedal svoje jugoslovanske naloge. Sedaj pa, po slavnih zagrebških dneh so vse te špekulacije naših neprija-teljev le še smešne fantazije, ki niso vredne niti pomilovalnega nasmeha, kajti s takšno silo je vrgel Zagreb vse te špekulacije ob tla. Ko so tisoči in desettisoči jokali, ker so videli svojega kralja, tedaj je videl ves svet, da je ves jugoslovanski narod eno s svojim kraljem in da mora doživeti neuspeh vsak, kdor računa na njegovo neenotnost. To je tudi povdaril kralj sam, ko je ob svetem navdušenju nepregledne množice govoril mladini te besede:
»Sedaj lahko z vero v Boga in s polnim zaupanjem v imenu naše Jugoslavije objavite vsem in vsakomu, prijatelju in ne-prijatclju, da smo eno in da hočemo do kraja braniti edinstvo in svobodo naroda. Naj se nihče ne prevari in naj nihče ne podvomi v te moje besede!«
Največje zadoščenje so te res kraljevske besede za vse Jugoslovane, ki so ostali verujoči tudi v najtežjih prilikah. Te zanosne besede so potrdile, kako pravilna je bila njih vera v lepšo bodočnost Jugoslavije, te besede so znova dokazale, da so zidali na granit, ko so zidali na nerazTUŠljivo edin-etvo jugoslovanskega naroda. Ni napačna vera v zvezdo jugoslovanskega naroda, ker ni zmote in ne nasprotja, ki bi mogla omajati jugoslovanske solidarnosti.
Zagrebški dnevi pa so vsem tem verujočim Jugoslovanom potrdili tudi njiih vero v kralja Aleksandra. Videli so, da je to naš vodnik, kakršnega smo si sploh mogli želeti. Na mah je s svojo ljubeznijo osvojil ves Zagreb in s svojim vzornim nastopom v trenutku izvršil delo, ki ga preje niso in niso mogli izvesti vsi strankarji. Tako so zagrebški dnevi dokazali ne samo popolno enotnost jugoslovanskega naroda, temveč tudi to, da imamo velikega kralja, ki je naš od Boga poklicani vodnik.
Zato so bili zagrebški kraljevski dnevi poseben praznik za vse verujoče Jugoslovane, ki bodo odslej še vneteje ljubila svojo domovino in še bolj goreče vršili nacijo-nalno delo, ker so spoznali in videli, da je bila njih vera prava. Tako vera v narod, ko vera v kralja, ker kralj in narod sta ona temelja, iz katerih izvira in na katerih sloni vsa naša sila.
Historični so bili zagrebški dnevi in nov dokument, da je jugoslovanski narod na potu svojega nevzdržnega napredka. Tudi zato ostanejo zagrebški dnevi nepozabni in pobuda za novo delo in nove uspehe.
Briining in Curtius posetita Dunaj
Dunaj, 4. februarja, d. V prvih dnevih mar-ča posetita državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius Dunaj.
Miren potek razprav v nemškem parlamentu
Sporazum med vladnimi strankami glede vseh vprašanj mora biti pod streho najdlje do 1. aprila
Budžet
Berlin, 4. februarja. AA. Proti pričakovanju je potekel prvi dan novega zasedanja parlamenta brez posebnih dogodkov. Poslanci so bili polnoštevilno zbrani, tribune dobro zasedene. Glavno zanimanje je bilo osredotočeno na vprašanje o izpre-membi poslovnika. Med vladnimi frakcijami je bil dosežen sporazum, tako da v bodoče glasovanja o zaupnici vladi ne bodo več pripuščena, pa naj jih vlagajo vladne ali pa opozicijske stranke. Vlado bo mogoče strmoglaviti samo z nezaupnicami.
Državni kancelar bo otvoril proračunsko razpravo z govorom, ki ga bo imel v četrtek.
Težkoče, ki so bile nastale v ponedeljek z ljudsko stranko, so poravnane.
Zunanja debata bo otvorjena po vsej priliki prihodnji torek. Nacijonalni socijalisti bodo vložili predlog o nezaupnici dr. Cur-tiusu. Parlamentarni krogi pa sodijo, da bo glasovanje končalo z zmago vlade.
Berlin, 4. februarja. AA. Starostni svet parlamenta je sklenil, da je treba nov proračun sprejeti najdlje do 1. aprila. Ker je bil storjen sklep z veliko večino, menijo, da bo vlada v stanu uveljaviti nov poslovnik parlamenta. V parlamentu razpravljajo trenotno o manjših predlogih. Glavna borba se bo pričela v četrtek, ko bo državni kancelar otvoril drugo čitanje proračuna z daljšimi pojasnili. Državni kancelar bo pri tem poudaril, da želi vlada nov proračun uveljaviti po določbah ustave.
Fašistovska kampanja proti Franciji
Vsaka Briandova pobuda za utrditev miru je le nov manever ______________
Francija in Mala antanta — »Italija edina iskrena prijateljica
miru«
Rim, 4. februarja, n. Fašistična kampanja proti Franciji postaja dan za dnem vedno bolj ostra. Fašistovski listi gredo pri
tem tako daleč, da proglašajo vsako veliko inicijativo Francije za utrditev miru v Evropi in na svetu enostavno kot francoski manever.
Francija je, trdi »Giornale d’Italia«, ki vodi fašistovski tisk v tej kampanji, sklenila zvezo z Malo antanto in Poljsko, da tako uklene Evropo. Ta zveza je vojaškega značaja. Razorožitvena konferenca, ki se bo vršila pričetkom februarja leta 1932, ne bo mogla roditi nobenega sadu, ker bo Francija hotela, da se države razorožijo po določenih kategorijah. Takih kategorij bo troje. V prvi bodo po francoskih načrtih Francija in njeni zavezniki, v drugi svobodne države, ki so slabo oborožene, kakor n. pr. Italija, v tretji kategoriji pa končno v pretekli vojni premagane države, kot so fo Nemčija, Avstrija, Madjarska in Bolgarska. Takšna razorožitev ne more zajamčiti miru in varnosti v Evropi. Poslednji sestanek sveta balkanske konference v Solunu je prav tako bil le manever Zahrbtnih francoskih interesov.
»II Tevere« trdi, da skušajo sedaj propagirati idejo Panevrone in da v ta namen po Briandovih navodilih ustvarjajo manjše formacije, ki bi naj bile predhodnice evropske unije. Na ta način je nastal tudi panbalkanski pokret. List meni, da je balkanska konferenca jalova in da se solidarnost balkanskih narodov ne da doseči na tak način. Francoski militarizem je spravil
Evropo v zelo težak položaj, ker je izzval stalno nervoznost pri vseh narodih, ki pošteno in iskreno stremijo po miru.
»La Tribuna« kakor tudi ostali fašistovski listi prinašajo podatke o oboroževanju v Franciji in v njenih zavezniških državah. Pri tem listi naglašajo, da je Italija edina država, ki ima iskrene namene pri utrjevanju evropskega miru. Značilno pa je, da prinašajo fašistovski listi, med tem ko na eni strani z vso silo pobijajo Briandovo akcijo za utrditev evropskega miru in ostvaritev evropske unije, brez vsakega komentarja izjave sovjetskih komisarjev o potrebi čim večjega oboroževanja rdeče vojske.
»Giornale d’ Italia« prinaša v celoti izjavo sovjetskega komisarja Kubičeva, ki Je na seji centralnega eksekutivnega odbora v Moskvi odločno zahteval, da naj se ojači vojna industrija. Poleg njega pa prinašajo tudi vsi ostali listi poročilo sovjetskega vojnega komisarja na zborovanju komunističnih omladinskih organizacij (komsomol). Med drugimi je Vorošilov dejal, da mora komunistična mladina stalno obiskovati vojaške šole in se pripravljati na vojno. Intervencija kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji je namreč neodvmljiva. Vorošilov je omenil tudi znano knjigo generala Ludendorffa in napovedal, da bo izbruhnila nova svetovna vojna že v prvi polovici prihodnjega leta. Ta vojna bo, je naglasil sovjetski vojni komisar, najbolj strašna od vseh dosedanjih vojn in zaradi tega mora biti rdeča vojska dobro oborožena, da bo mogla prednjačiti vsem drugim vojskam.«
Senzacijonalni načrti madjarskih fašistov
Pohod na Budimpešto po zgledu
agrarna
Budimpešta, 4. februarja, n. »A Regeli Ujsag« objavlja eenzacijonalen načrt madjarskih fašistov. List trdi, da se madjarska fašista baron Pronaiy in grof Oszterburg bavita s fantastičnimi načrti. Hočeta namreč popolnoma kopirati postopek Mussolinijevih fašistov in prirediti pohod na Budimpešto. Ker po zakonu ni dovoljeno snovati oborožene organizacije, so se madjar-ski fašisti vpisali v strelska društva. Grof
pohoda na Rim — Demokratična reforma
Oszterburg je izjavil »otrudniku omenjenega lista, da nameravajo fašisti, če pridejo do oblasti, izvesti demokratično agrarno reformo in na ta način položita temelje novi Madjarski. Agitacija se vodi tudi tako, da obljubljajo fašisti, če pridejo do oblasti, da bodo poklicali na odgovor vse tiste, ki so bili udeleženi pri raznih aferah in ki zaradi raznih zvez z današnjo vlado niso bili kaznovani.
Katastrofalne posledice potresa na Novi Zelandiji
Cela mesta izpraznjena — število stavbe morajo
London, 4. februarja. AA. Po vesteh iz Nove Zelandije so imeli potresi zadnjih dni katastrofalne posledice. Več mest je popolnoma porušenih. Števila človeških žrtev še ni mogoče dognati. Na nekih krajih* je potres popolnoma razdejal obalo.
WeIlington, 4. februarja. A A. Po zadnjih poročilih je bilo ubitih pri potresu v Hastingsu 800, v Taradalu pa 30 oseb. V mestu Napier se je zrušila katedrala. Ruševine so padle na streho tehnične šole kongregacije. Pri tem je izgubilo življenje veliko učencev. Bolnica Jellicoe se je porušila, kakor bi bila iz papirja.
London, 4. februarja. AA. Čeprav ni uradnih poročili, cenijo število mrtvih v potresu na Novozelandskem na več ko 100. Najhujše sta prizadeti mesti Napier in Hastings, ki sta popolnoma porušeni. V Na-pierju so morali razstreliti vsa poslopja, ki so še ostala, ker so bila tako poškodovana, da so se imela porušiti vsak hip. Ogenj, ki je izbruhnil po potresu, je zajel večino petrolejskih tankov. Prva je prišla na pomoč v Napier ladja »Veronika«. Njen kapitan se je takoj izkrcal z moštvom in organiziral s pomočjo angleških častnikov in vojakov rešilno akcijo. Kljub temu, da je potres porušil Večino mostov in cest, je bilo prebivalstvo mest Hastingsa in Na-pierja š tekom noči popolnoma evakuirano. Vse ceste so polne tisočev beguncev, ki beže iz kraja, kjer se lažji potresni sunki še vedno ponavljajo. Državne oblasti so
žrtev ni še znano — Poškodovane razstreljevati
preskrbele beguncem potrebna oblačila in živila.
Rešilno akcijo vodi novozelandsko ministrstvo na kraju katastrofe.
Na poziv ministrskega predsednika za pomoč se je odzvalo veliko ljudi.
Nova MacDonaldova zmaga
London, 4. februarja. AA. V spodnji zbornici je bila dolga razprava o predlogu konser. livnih poslancev proli volilni reformi. Pri gl. --o-vanju je zbornica sprejela načrt vlade z 29) proti 230 glasovom.
Ljapčev pripravlja volilno reformo
Sofija, 4. februarja. 1. Ministrski predsednik Ljapčev se je pričel včeraj pogajati s šefi po-edinih strank glede reforme volilnega zakona. Ljapčev hoče s primerno spreinenitvijo volilnega zakona omogočiti tudi manjšim političnim skupinam dostop v parlament. Opozicijski listi komentirajo to početje Ljapčeva, češ da hoče na ta način preprečiti ostvaritev opozicijskega bloka.
Razsodba italijanskega kralja med Francijo in Mehiko
Pariz, 4. februarja. AA. Minister za zunanje zadeve Briand je sprejel italijanskega poslanika grofa Manzonija, ki mu je pri tej priliki izročil razsodbo italijanskega kralja v sporu med Francijo in Mehiko. Sporni otok Quipperton je bil prisojen Franciji.
Odbor za proslavo M.B. pod Kamenitimi vrati v avdijenci pri kraljici
Zagreb, 4. februarja, k. Včeraj popoldne je Nj‘. Vel. kraljica Marija sprejela v posebni avdijenci člane odbora za jubilejno proslavo Matere Božje pod Kamenitimi vrati, in sicer gge. Srkulj, Pogorelec, Brun-šmid, Mahnik, V. Šenoa in župnika dr. Rit-tiga. V teku avdijence je dr. Rittig razložil Nj. Vel. na kratko zgodovino Kamenitih vrat in kapelice. Povedal je, kako je bila pri strahovitem požaru 31. maja 1731, ki je uničil velik del Zagreba, na neobičajen način ohranjena slika Matere Božje. Od tistega časa so Kamenita vrata zatočišče pobožnih duš in kraj molitve. Na to je kraljica pripomnila, da je že večkrat zvečer gledala skozi okno na ljubko kapelico in vtdela, kako vsa plamti v žaru sveč. Gge. so sporočile Nj Vel. kraljici, da se v Zagrebu osnuje odbor, ki se bo trudil, da se jubilej slike Matere Božje na čim sveča-nejši način proslavi. Takrat se bo obraz Matere Božje okrasil z vencem iz zlata in draguljev. Ga. Srkulj je prosila Nj. Vel. naj bi v ta namen darovalo prvi biser. Kraljica je bila globoko ginjena in je odvrnila: »Kako da ne, prav rada. Srečna sem, da lahko to storim v srečo svojih otrok, našega kralja in drage mi Jugoslavije.« Ga. Srkulj se je s toplimi besedami zahvalila za genljivo pripravljenost Nj. Vel. Kraljica je v nadaljnjem pogovoru omenila, da se bo meseca maja dalje časa mudila v Zagrebu.
Davek na samce
Beograd, 4. februarja. AA. Davčni oddelek ministrstva za finance je razposlal okrožnico vsem finančnim delegacijam v državi, da je treba pri odmeri davka na neozenjene osebe vzeti v račun poleg rednih dohodkov tudi ostale stranske dohodke, ki bo podvrženi plačevanju uslužhen-d k*h ^aV^a P°	zakona	o	neposrednih
Romunsko posojilo
Pariz, 4. februarja. A A. Ilavas poroča, da «e potrjujejo vesti, da je prispel v Pariz rumunski minister Popoviči z namenom, da konča poga-janja, začeta v Rumuniji, o novem posojilu v rranciji. V nasprotju z drugimi informacijami še ni ugotovljena višina posojila in način izplačila.
Komunisti vdrli na občinsko sejo
Praga, 4. februarja. AA. V občini Vlom v se-vernozapadni Češki so komunisti vdrli na sejo občinskega odbora in prisilili občinske svetnike, da glasujejo za podporo v znesku 20.000 kron za brezposelne delavce. Načelnik občine, čeprav komunist, je izjavil, da nima občina tolikšnega denarja na razpolago in da ga ne more nabaviti. Ko so oblastva zvedela za to nasilno dejanje, so razveljavila sklep občinskega odbora.
Turkinje bodo služile v vojski
Carigradf 4. februarja. AA. Predsednik turške republike Mustafa Kemal je govoril pred učenkami višje ženske šole v Smirni o vojaškem službovanju in dejal, da so samo neutemeljeni predsodki doslej odvračali žene od tega, da opravljajo vojaško službo. Sedaj, ko zahtevajo žene vse državljanske pravice in ko hočejo biti enake možem, morajo prevzeti tudi dolžnost, da branijo domovino po potrebi tudi z orožjem v rokah. V moderni družbi ni več načelnih zaprek proti temu, da bi žene služile v vojski.
Velika letalska nesreča v Angliji
London, 4. februarja. AA. Danes opoldne se je vodnemu letalu pripetila težka nesreča. Enega oficirja in 7 drugih letalcev pogrešajo. Pet letalcev se je rešilo. Med rešenimi letalci so štirje ranjeni, eden pa je že podlegel poškodbam. Vodno letalo je izvrševalo vežbe nad pristaniščem Plymouth. Ko je letalo hotelo pristat, na morski gladini, je nastala silovita eksplozija. Letalo je strmoglavilo v vodo, nato pa se ponovno pojavilo nad gladino. Rodijo, da je nastala nesreča, ker je pilot napačno ocenil višino.
Antikemalisti obešeni
Carigrad, 4. februarja. A A. V okolici Smirne so obesili 28 oseb, ki jih je bilo izredno sodišč© obsodilo na smrt zaradi sodelovanja v po-kretu proti državi. Sodišče je prvotno izreklo 32 smrtnih obsodb, a parlament v Angori je štiri obsojence pomilostil.
Drobiž z vsega sveta
Bruselj, 4. februarja. AA. Včeraj je bila otvorjena radio-telefonska služba med Nizozemsko in Argentinijo.
Vatikansko mesto, 4. februarja. AA. Včeraj so se vršili poizkusni radiofonski pogovori med Vatikanskim mestom in oddaljenimi kraji, vštevši Kanado in Avstralijo.
Ankara, 4. februarja. AA. Turški parlament je sprejel zakon o uvedbi metrskega sistema.
Pariz, 4. februarja. AA. Francoski senat je razpravljal o posojilu 5 milijard, ki so določene za povzdigo francoskih kolonij.
Las Palmas, 4. februarja. AA. Kakor poročajo uradno, se je veleletalo Do X zopet poškodovalo. Nadaljevanje poleta je odgodeno za 14 dni, dokler ne dospejo nadomestni deli iz Friedrichs-hafena.
Kuba, 4. februarja. AA. Sladkorna produkcija bo letos zmanjšana za 33% napram proizvodu ii leta 1930.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 4. februarja. Večinoma zelo oblačno, nagnjenje k sneženju, v splošnem nekaj mrzleje.
Volttve delavskih zaupnikov v rudarskih
revirjih
Trbovlje, 3. februarja.
Kljub hudi depresiji, ki jo je povzročila poo-•fcritev krize v rudark iti revirjih, je obrnilo delavstvo sedaj posebno pozornost na razpis volitev novih zaupnikov v II. skupino Rudarske zadruge, ki bodo v nedeljo 15. februarja v revirjih. Da polaga delavstvo veliko važnost na te volitve, ni nobeno čudo, kajti delavski zaupniki II. skupine so oficijelni, od rudarske kot nadzorne oblasti priznani in potrjeni zastopniki rudarskega delavstva, katerim je poverjena naloga in dolžnost, da posredujejo v vseh event. spornih in drugih službenih zadevah, izvirajočih iz službenega razmerja med delodajalcem in delojemalcem, zastopajoč interese slednjega .
Pnzpis volitev zaupnikov II. skupine so ponoven dokaz, da posveča vlada, osobito pa ministrstvo socijalne politike ter Sume in rude epeoijelno delavskim vprašanjem veliko pozornost, kajti po zgodovinskem manifestu Nj. Vol. kralja od 6. januarja 1929 so to breadvoina prve volitve, pri katerih bo nvoglo delavstvo — re-Seno spon koruptnega in demagoikega partizanstva — svobodno izreči svojo voljo ter si Izbrati Izmed svojih stanovskih sotrpinov take zaupnike, ki bodo po svojih izkušnjah, sposobnostih in odločnosti razumeli uspešno zastopati delavske interese v bodočnosti.
Zahvaljujoč se modrim ukrepom Nj. Vel. kralja se delavstvo danes dobro zaveda, da so po
6.	januarju 1929 odstranjene vse strankarske ovire, ki so umetno razdruževale interesno skupnost delavstva.
Zato delavstvo z zadovoljstvom pozdravlja akcije načelstva II. skupine rudarske zadruge, ikii je sklicala včeraj 4. t. m. ob 16. uri v Rudarskem domu konferenco, na katero je povabilo zastopnike vseh tukajšnjih strokovnih rudarskih organizacij, in sicer ZRJ, NSZ in
JSZR, razen tega pa iz vseh rudarskih revirjev po 2 delegata 11. skupine, da se doseže sporazum za sestavo enotne liste najboljših, najsposobnejših iin najodličnejših mož, ne gle-ne na nekdanjo strankarsko pripadnost, ki mora biti zapisana pozabljenju.
Pri neki skupini se pa pojavljajo pomisleki proli sestavi enotne liste, oči vidno radi tega, ker želi ta Skupina nastopiti pri volitvah s samostojno listo, kar dokazuje, da v nekih starih organizacijah še vedno ni prodrla zavest, da je nekdanjega strankarstva za vedno konec in da je delavska solidarnost, ki jo imajo kaj radi v ustali, na papirju in celo na pročelju odrov svojih domov, danes bolj potrebna kot kedaj poprej, kajti prišli so časi, ko je treba interese posameznikov podrediti splošnim interesom skupnosti.
Zato delavstvo svojih vrst, ki so od težkih preiskušenj sedanje dolgotrajne krize že itak zrahljane, ne bo cepilo, marveč si bo postavilo enotno listo najboljših svojih tovarišev, ki bodo zastopali zgolj delavske stanovske interese.
One, ki bi pa skušali v teh preresnih časih cepiti enotnost delavskih vrst s postavljanjem svojih posebnih list', bo delavstvo smatralo za razdirače solidarnosti rudarskega proletariata, ter jiih bo po njihovih dejanjih sodilo.
Dočim se je volilo pri zadnjih volitvah 12. decembra 1926 zaupnike na zapadnem obratu, bo tokrat volilo delavstvo na svojih obratih, in sicer bo volil zapadni obrat 8 delegatov in 8 namestnikov, vzhodpi obrat in dnevni kop Agnes 9 delegatov in isto število namestnikov, Dnevni kop Dobrna in podjetje Dukič 9 delegatov in namestnikov, Separacija in savski rov 4 delegate in namestnike, delavnice in elektro-obrat 3 delegate in namestnike in zunanji ter stavbni obrat 2 delegata- in namestnika. Skupaj torej 35 delegatov in 35 namestnikov.
Veliki inkvizitor Ffodora Dostojevskega in Vladi-mira Solovjeva
Dne 3- t. m. je univ. prof. dr. Franc Grivec razložil, kako gre umeti legendo o velikem inkvizitorju in koliko je pri tej legendi uplival na Dostojevskega mladi Solovjev.
Goep. predavatelj je podal najprej lep uvod. Za tem pa je orisal veliko prijateljstvo med starim umetnikom in mladim filozofom. Tu sta »e združila dva genija, dva najbolj ruska človeka. Dostojevski je najbolj pravoslaven med iruskimf pisatelji, da, on celo pretirava rusko pravoslavje. Solovjev pa je prerok vesoljnega edinstva. In kljub tako veliki razliki, sta se vendar objela v prisrčnem prijateljstvu. Čutila sta pač duševno sorodnost.
Za tem je g. predavatelj podal kratek življenjepis Dostojevskega in naštel njegova najzna-menitejša dela. Opisal je tudi vso tragiko njegovega življenja. Potem je še v kratkem očrtal zunanje življenje Vladimir a Solovjeva in njegovo delovanje na filozofskem in literarnem .polju.
Slani Dostojevski ee je Čutil osamljenega in Iskal je zaveznika, kii bi mu bil dan v razsvetljenje im spodbudo, in takega zaveznika je našel v mladem Solovjevu. Ko sta se spoznala, »ta se vzljubila v nerazdružljivo prijateljstvo. Drug drugega sta bogatila z idejami. D o sloje viski je v romanu »Bratje Karamazovk postavil v osebi Aljoše Karamazovega spomenik prijatelju Solovjevu, Solovjev pa je Dostojev-skemu posvetil tri govore.
Na to je g. predavatelj začel z legendo o velikem inkvizitorju, ki pomeni višek umetniškega ustvarjanja Dcistojevskega. Ta legenda |e vzeta iz romana »Bratje Karamazovk.
Ivana Karamazova mučijo silni dvomi o Kristusu. Skuša jih pobiti z ateističnimi dokazi, izmed katerih je najmočnejši legenda o velikem Inkvizitorju. Kratka vsebina je sledeča:
V Sevilli so nekega večera sežigali 100 krivovercev. Takrat pa se pojavi med množico Kristus, ozdraivi slepega starčka in obudi mrtvo deklico. Veliki inkvizitor ga da zapreti. Ro pride k njemu v ječo, ga spozna in ga nagovori: »Zakaj hodiš tod, ko si vso oblast dal nam? Mi smo popravili tvoje delo. Ti si odklonil posvetno oblast, mi smo jo sprejeli. Osrečili srno ljudi, ker smo tvoje delo pokvarili. Vendar se te ue bojimo. Jutri te sežgemo na grmadi.« Kristus pa samo molči in poljubi starega inkvizitorja, ki potem izpusti Kristusa z besedami: »Pojdi, in ne vrni se več, nikdar več!«
To legendo je Dostojevski napisal pod upli-vorn in s sodelovanjem Solovjeva. Legenda santa je primera o treh izkušnjavah. Uporabljal jo je že Luther.
Iz pisem Dostojevskega se da razbrati, da je legenda o velikem inkvizitorju bolj proti so-eijailistom, kakor pa proti katoličanstvu. Pisatelj je hotel pokazati, kam pritira človeka obupani in brezbožni socijalizem. Predavatelj je
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica
lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Izrazil željo, da bi se k vsem Izdajam »Bratov Karamazovih« dodajal komentar za legendo o velikem inkvizitorju.
Pismo iz Bohitijo
Boh. Bistrica, 4. februarja.
Nerodno je letos s tem vremenom, ki nam toliko nagaja in se vsak čas menja. Zaradi neugodnih snežnih razmer smo Bohinjci zelo o-škodovani. Vse priprave, — in verjemite, ni jih bilo malo! — zn zimsko olimpijado v Bohinju so bile pravzaprav brez pomena in vrednosti. Vreme se noče in noče urediti! Zadnjič je sicer začelo prijetno snežiti in Bohinjcem je šlo kar nekam samo od sebe na smeh: Zdaj pa boJ Sneg je naletaval na gosto in tako pridno, da smo brž po telefonu sporočili v Ljubljano, kako lepo se dela za olimpijado.
Na, do večera je sneg jenjal, obrazi so spet postajali kisli, nejevolja se je stopnjevala. Presneto vreme! Sneg je sicer res za ped na debelo pokril pokrajino, toda kaj bo to.
Včeraj so se vrnili vojaki s Pokljuke, kjer so se na Svečnico v prisotnosti generala divizijo-narja in drugih visokih vojaških osebnosti v lepem redu in s popolnim uspehom izvršile vojaške smuške tekme. Večina vojakov udeležencev se je nato včeraj z vlakom ob eni uri odpeljala domov v svoje garnizije.
Ž regulacijo Bistrice zelo hite ter dela prav lepo nepredujejo. Zaposlenih je več desetin delavcev, ki so hvaležni, da v tej krizi, ki jo občuti lesna trgovina, vsaj na ta način nekaj zaslužijo.
Bohinjska Bela
Prav pridno se gibljemo tudi pri nas. Pred kratkim je bila ustanovljena nova hrauiluica in posojilnica, ki je že v prvem mesecu pokazala lepe uspehe. Kljub težki krizi, ki jo občutijo zlasti lesni delavci in vozniki, ljudje pridno varčujejo in zdi se, da ravno vsled krize še bolj, češ, morda pridejo še hujši časi in takrat bo vsak prihranek prišel prav. — Nov vodovod bomo tudi dobili ter se je v ta namen zadnjič mudil v Beli g. dr. Pirc od Higijenskega zavoda v Ljubljani. Določil in izmeril se je studenec, od koder bo vodovod speljan.
Prerojena apasLa kollina po 6. januarju
Apače, 1. februarja.
Apaška kotlina je znana iz časa mirovnih pogajanj, ko so jo reklamirali za sebe Avstrijci, češ, da je njeno prebivasstvo po večini nemško. Do zasedbe po naših oblastih meseca junija 1920 je tvorila takozvani nevtralni pas pod avstrijsko upravo. Od tedaj pa se je temeljito spremenila. Sicer jo malo kdaj najdemo omenjeno v časopisju, vendar pa se ravno tukaj dela na nacijonalnem, kakor tudi na kulturnem in gospodarskem polju, sicer tiho, toda vztrajno in intenzivno.
Pravi razmah je dobilo narodno delovanje po 6. januarju lta 1929, ko so prenehale politične stranke, ki so ravno tukaj neizmerno grešile, loveč kroglice od obmejnega prebivalstva. Ne le Slovenci, temveč tudi vsi oni Nemci, ki so se sprijaznili z dejstvom, da so postali jugoslovanski državljani, so z veseljem in navdušenjem sprejeli kraljev manifest in novo stanje v državi, ki jim omogoča miren kulturen in gospodarski napredek.
Prvo sc je oprijelo dela tukajšnje učiteljstvo. Uvidevši, da si najlažje pridobi zaupanje kmeta, ako ga gospodarsko podpre, se je na pobudo šolskega upravitelja v Apačah g, Žela Janka in njegovega tovariša llezmana Rada iz Stogove ustanovila leta 1927 podružnica Kmetijske družbe, katere člani so kmetje obeh narodnosti. Pod vodstvom strokovnjaka Pajdaša Otona in prej imenovanih upraviteljev prav lepo uspeva; med drugim prireja mesečne sestanke s poučnimi predavanji. Jeseni lanskega leta je priredila korporativen izlet v Ljubljano in na Bled. Ekskurzije se je udeležilo okrog 109 članov, od katerih je večina ob tej priliki prvič videla Ljubljano.
Leta 1924 se je ustanovila v Apačah »Zadružna elektrarna«, ki oskrbuje kraj s tokom. Tudi to gospodarsko-zadružno podjetje je pod vodstvom učiteljstva, načeljuje mu namreč šolski upravitelj Žel.
Z novim letom pa se je otvoril na šoli v Stogovcih prvi kmetijsko-undaljcvalni tečaj; priglasilo se je toliko učencev, da se ni moglo niti vseli sprejeti. Vodi ga šolski upravitelj Rezman
Rado; ker je imenovani tudi absolvent kmetijske šole, ho tečaj gotovo prav dobro uspel.
Toliko iz gospodarskega življenja. In na na-rodno-kulturnem polju? Leta 1929 se je ustanovila v Apačah prva javna ljudska knjižnica; danes šteje preko 500 knjig, izposodila pa jih je v kratkem času svojega obstoja nad 2000. Nameščena je v šoli, upravlja jo učiteljstvo. Lansko leto sta se ustanovili javni knjižnici tudi na šolali v Stogovcih in Lokavcu.
Prvi krajevni odbor Narodne Obrane v bivši mariborski oblasti je bil ustanovljen v Apačah; načeljuje mu danes agilni zdravnik dr. Peče; žrtvuje svoj prosti čas ter vodi in vežba pevski in tamhuraški zbor, katerega tvorijo poleg domačinov v glavnem člani finančne kontrole. Zbor je že večkrat javno nastopil ter žel zasluženo priznanje. Za prvo polovico meseca februarja pa pripravlja slovensko gledališko predstavo, ki bo razun šolskih prireditev prva te vrste.
Prav ob meji Apaške kotline, v Gornjem Cinu-rcku, pa vežba marljivi upravitelj šole v Lokavcu še večji tainburaški zbor. Pod spretnim vodstvom Mirko Cujnika je priredil že več prav dobro uspelih nastopov in gledaliških predstav v Gor. Cmureku, pri Mariji Snežni in Sv. Ani; nastopil je tudi v Apačah ob priliki narodne manifestacije v jeseni 1930.
Prebivalstvo po ogromni večini ceni nesebično delovanje svojih voditeljev. Žal pa je med njimi še nekaj ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z obstoječim stanjem. Toda ves jugoslovansko orijcn-tiran živelj, predvsem učiteljstvo in drugo državno uradništvo stoji neomajno in bo brezpogojno šlo po začrtani poti.
Mnogo zaslug za napredek Apaške kotline si je stekel sreski načelnik v Ljutomeru gospod dr. Trstenjak. Z veseljem in inicijativo podpira delovanje lokalnih fuktorjev, ki najdejo pri njem vedno popolno razumevanje in če treba tudi potrebno zaščito.
Šmarsko pismo
Šmartno pri Litiji, 2. feruarja.
Životarimo v predpustni dobi. Letos ni pri nas predpustnih prireditev. Prosvetni oder je v nedeljo priredil dobro naštudirano narodno igro »Cigani«. Igralce, naše fante in dekleta, moramo pohvaliti. Prosvetni oder pripravlja že zopet nov igrokaz »Utopljenci«, in sicer za pustno nedeljo. Želeli bi pa, da »Cigane« v nedeljo 8. t. m. ponove. Tudi »Zvon«, naše agilno pevsko društvo pridno vežba. Duša mu je naš Makso Kovačič.
Prvi šolski semester se je zaključil. Uspehi so srednji. Poznati je, da so bile božične počitnice res letos malo predolge. Pa upamo, da bo že boljši, saj imamo sedaj res dober učiteljski zbor. Naš učiteljski zbor obrača veliko pozornost naši narodni šolski družbi Sv. Cirila in Metoda, tako je te dni nabral za njo mesto venca na grob upraviteljeve mame 105 Din.
Porok je zelo malo, le trije pari so oklicani.
Pa tudi kriza ne dopušča. Saj nedeljo za nedeljo občinski sluga pred cerkvijo po maši razglaša družbene oklice Gostilne so že ob pol 10. ali ob 10. zaprte. Oj, kako se je to v dveh letih vse izpremenilo. Upamo pa, da se bodo zlati časi zopet povrnili.
Nič več ni videti ponoči skozi vas trumo lučic priporočencev sv. Barbare — Siterjevškili rudarjev. Govore, da bo rudnik začel zopet obratovati, pa to so za enkrat samo govorice. Vreme zadnjih dni nam je naše ceste in pota popolnoma pokvarilo. Tudi cesta čez hrib iz Smartna v Litijo je v skrajno slabem stanu, vpije po smopomoči, ki se ji pravi po novem »kuluk«, samo nihče nas ne pozove. Dan za dnem prihajajo v vas brezposelneži, ki se ti za hrano ponujajo na delo. še nekaj, naše sokolske vrste ne smemo pozabiti. Br. Mirko Pe-stotuik dobro drži našo četo. Tudi fantje in dekleta so ponosni na to. Stara člana br. Robavs in Tomažin z veseljem gledala naraščaj in pravita: »Naš trud ni bil zaman!« Pa tudi gasilstva ne prezrimo. Stoji vestno v pripravljenosti. Zasluga Martinovih fantov in Vozlovega Pepeta. Tako je pri nas.
Cas si preganjamo v tej zimski dobi s časopisi. »Jugoslovan« se je pri nas že tako udomačil, kakor svoj čas »ata Slov. Narod« in »Slovenec«. Zelo smo veseli, da se je začel kolportirati, a najbolj pa nas zanima nov vele-interesanten roman slavnega Remarqea. Zalo pa z »Jugoslovanom: v vsako šmarsko hišo, če drugače ne, pa sem in tja pri Grudnu za ubog dinarček ga dobiš.
Ouida:
Kneginja Zurova „
Rahla rdečica je preletela Verina lica, ki so koj nato zbledela kot sneg, toda ni trenila z očesom in se ni z nobeno kretnjo izdala, da je spoznala svojega moža, sedečega ob strani igralke Noisette. Toda ni šla obiskat Zofije Zurove, ampak velela, kočijažu, naj jo popelje na-lavnos domov, a po drugi poti.
vran °'na s}ekla kožuh ter ga izročila svoji sobarici, »lakoj ga nesite v knezovo sobo,« je ukazala, »in povejte mu, da ga jaz ne nadenem več «
Ko je knez prišel domov, da se preobleče za večerno pojedino v vili, je ostrmel. Takoj je stvar razume), pa m rekel besede.
Zvečer so prišli knez Monaco in druge visoke osebe. Miza je bila pogrnjena, za štirideset oseb. Zurov ni videl žene pred obedom.^ Ko je stopila v dvorano, je bila smrtno bleda, oblečena je bila v bel žamet, za pasom je imela šopek belega bezga, in nadela si je samo en nakit, belo, biserno zapestnico, ki jo je prejela za poročno darilo od Herbertovih.
Zurov se je naredil, kakor da mu je padel robec na tla, se sklonil in pri tem zašepetal ženi: »Gledališki nastopi so mi zoprni, gospa, in nikomur ne dajem pravice nadzorovati moja dejanja. Jutri se boste pokazali z menoj v svojem soboljem kožuhu na šetališču des Anglais.c
Ko ni nič odgovorila, je pristavil: »Ali ste slišali?«
Pogledala ga je. »Slišala sem, toda tega ne bom napravila.«
»Ne boste napravili?«
»Ne, prav gotovo ne.« Nato se je okrenila.
»Ni navadna ženska,« je netiote pomislil in začutil do nje spoštovanje, »ima krepko voljo. Toda tudi njeno voljo zlomim, moram jo zlomiti.«
Tistega večera so pričakovali tudi Corrčza. Vera mu je morala na knezov ukaz poslati vabilo in gospa Nalagina je pripisala nekaj tako laskavih besed, da je bila uverjena, da bo Corrčze premagal svoj odpor proti knezu in prišel.
Ko so ga najavili, je gospa Nalagina stekla k bratu. »On je tu! Cuješ! Bodi vljuden z njim, Sergij. Ce le hočeš, te je sama ljubeznivost.«
»Naj bo,« je zamrmral v brado. »Kakšne dolžnosti mora človek prevzeti zaradi take žene!«
Sel je naproti vstopajočemu gostu, ki se je blizu vrat že globoko priklanjal kneginji.
»Ali vas smem prositi, kneginja,« je dejal svoji ženi, »ali vas smem prositi, da me predstavite gospodu pl. Corrčzu.«
Vera ga je predstavila.
»Veliko hvalo sem vam dolžan, gospod,« je dejal Corrčzu. »Srečen sem, da vas morem pozdraviti pod svojo streho in vas prositi, da preizkusite mojo hvaležnost.«
»Nič takega nisem napravil, kar bi zaslužilo hvaležnost,« je odgovoril Corrčze hladno. »Videl sem, da se napravlja nevihta, in sem storil svojo dolžnost.«
»Kako si drzne govoriti ta-le pevec?« je pomislil
Zurov; glasno pa je izpregovoril z gostom nekaj obi čajnih vljudnostnih stavkov.
Ko je Correze v školjčni dvorani zagledal odprt klavir, je stopil k njemu ter sedel pred klaviaturo. »Dovoljujem si datnam v čast nekaj zapeti,« je dejal gospe Nalagini in njeni mladi svakinji. »Zapel bom zbrani gospodi nekaj, kar niso še nikdar slišali. Je to pesem Sully-Prudhoinmeja, ki sem jo sam uglasbil.« In zapel je. Resna in temna kakor smrt je bila la pesem in vendar je bilo v njej nekaj izzivalnega, da je Zurov neka-terikrat dvignil glavo. In ko se je njegovo oko srečalo s pevčevim očesom, je čutil izzivanje. Pazil pa je, da bi razumel besedilo, ki ga je pevec pel. Pel je v plemeniti vitici, ki se je ovijala okrog bodičja, v bližini pa je visoka palma hrepenela po njenem objemu.
Zurov je stiskal pesti, ko je razumel pesem; toda stal je sredi svojih knežjih gostov, sicer bi se bil grozeče približal pevcu. Tako pa je zatajeval jezo, dokler niso vsi zapustili dvorane, nato pa je stopil rdeč od jeze k ženi: »Gotovo ste razumeli, kaj je ta bard krokal. Vi ste ga povabili, gospa, zato da me žali.«
Neustrašno ga je pogledala. »To je najnovejša kompozicija gospoda pl. Corrčza, ki bi bila izšla prihodnji teden, tudi če bi je ne bil pel pri nas. Ne razumem «
Odgovoril je s kletvino. »Vrat zavijem temu pobalinu, zakaj knez Zurov so ne more dvobojevati s takim sejmarskim kričačem.«
Gospa Nalarrina je potegnila Vero na stran. »Mirno, draga,« je rekla, »ne jemljite si k srcu njegovih besed. Ne ve, kaj govori, v jezi je sklep. Bom že jaz poskrbela, da se gospodu Corrčzu ne skrivi las na glavi.«
san
Jz Dvavske banovine
Ples in redukcija
Ljubljana, 3. februarja.
Zadnjič sem se spet malo zasedel v kavarni, kakor je med nekaterimi mestnimi ljudmi pač navada, da jih ne zdrži doma pa jih ne zdrži in tako hodijo zabijat ure svojega življenja v hrupne lokale, kjer gorijo blesteči lestenci, brnijo ventilatorji in jazz-bandi, ropočejo tase in kozarci in kjer 'ljudje, oviti v oblake božjega tobakovega dima, čitajo ljubljanske, beograjske in dunajske liste in čakajo inspiracije, ki jim jo ho nekega lepega dne poslal sam Bog, da bodo planili po nji in bodo z njo poravnali vse svoje zadeve, vse svoje osebue, družinske, službene in javne zadeve in sploh vse reči. Sedel sem tam in kavarna je bila čez glavo polna. V dvorani zraven je bil nekakšen ples in od tega plesa je bil v kavarni neprestano od sile živahen promet. Razgreti pari so prihajali, da si ob kozarcu limonade vsaj trenutek oddahnejo in si pomirijo svoje žalostno, razple-sano srce, celi majhni družinski krogi so prihajali — gospodična hčerka, gospod kavalir in gospa mama, ta neizogibni, blaženi svetilnik nad prvimi hipi mlade, komaj porajajoče se sreče — dame, dame, toalete, toalete. Te ženske plesne obleke so bile v resnici atrakcija zase — poglavitni princip gosposke ženske mode je pač zvnirom nekaj, kar se še ni videlo saj to je deviza vsake atrakcije na svetu. Toda s plesnimi oblekami je čisto poseben križ, pri njih ni mogoče prav nič tiste e-konomije, s katero si naš kmet kupi nove hlače iz najpreprostejšega blaga, da kakšnih trideset nedelj hodi k maši v njih, potem jih pa ponosi okrog voglov in sredi najbolj žilavega dela, s temi plesnimi oblekami je čisto drugačen križ. Rada bi šla na ples, pravijo mlade dame, pa nimam kaj obleči. In potem si dajo kupiti kostum, kes-tuni za eno samo veselo noč, kostum, kakršnega Bog ne zadeni, da bi imela še katera v plesni dvorani in na vsem svetu, kar ga je videti okrog, kostum, v kakršnem se človek ne more prikazati nikamor drugam kakor na elitni ples — v takem kostumu bi ženska ne mogla ne v kako preprosto gostilno ne, v cerkev ne, k znankam na obisk ne, v tramvaj ne, nikamor. In ko sem gledal ta pisani, luksuzni vrvež po kavarni, sem se spomnil prizora s človekom, ki sem ga nekoč zdavnaj, pred vojno, ko je bilo še prostora in razpoloženja za tak razvrat, videl v neki zavrženi krčmi v pijani prevzetnosti zažigati bankovce — natakarica mu je menda odrekla dobro besedo, pa je potegnil šop papirnatega denarja iz žepa in ga pred obupanimi očmi nas vseh s slavnostno grimaso zažgal. Zdaj sem se spomnil tega nesrečneža, ubogega človeka — cela vrsta vnebovpijočih plesnih kostumov po kavarni se mi je zdelo kakor šop bankovcev, ki jih je nekdo v neki prešernosti prižgal, jutri pa ne bo vse skupaj nič drugega kakor sama žalost in pepelj.
Morda sem bil zato tako dovzeten za to skelečo podobo, ker sem malo prej čital v >Jugoslovanu«, da je TPD rudarjem odpovedala kolektivno pogodbo, in pa klic zveze akademikov ljubljanske univerze na javnost, naj priskoči študentom, ki — brez kruha in brez kvartirja ne morejo študirati, na pomoč.	Fri.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
— 23. redni občni zbor J. A. D. »Triglav« v
Ljubljani bo danes 5. februarja ob 20. uri v prostorih ZKD Kazina II. Dnevni red običajen. Udeležba za člane obvezna, starešine iskreno vabljeni! — Odbor.
— Razpis služb fl strojnih inženerjev. Naša inornarnica razpisuje 0 služb za strojne inž'-nerje in 1 službo kemijskega inženerja ler i>o eno službo inženerja za grajenje ladij in gradbenega inženerja. Rellektanti naj pošljejo prošnje komandi mornarnice v Zemunu najkasneje do 31. marca.
— Sprejem 12 kandidatov za aktivne sodne poročnike. Z odlokom g. ministra vojske in mornarnice bo ministrstvo vojske in mornarnice sprejelo 12 kandidatov za aktivne sodne poročnike. Kandidati morajo bili državljani kraljevine Jugoslavije ter diplomirani pravniki. Imeti morajo tudi svoje vojaške obveznosti v redu. Prijavijo naj se naravnost sodnemu oddelku ministrstva vojske in mornarnice do 10. marca.
— Dr. Mihajlo šuškalovič umrl. Iz Beograda poročajo, da je po dolgi in težki bolezni umrl v nekem sanatoriju dr. Mihajlo šuškalovič, biv-ii narodni poslanec in znani nacijonalni delavec. Bil je rodom iz Sarajeva. Zelo mlad je prišel v Skoplje kot zdravnik, kjer je inuogo -1 elal v javnosti za napredek južnih krajev, iil je član začasnega narodnega predstavništva >o prevratu in nato poslanec v parlamentu Pripadal je bivši demokratski stranki. Umrl je 05 let star.
— Počastitev na grobovih v Sarajevu. Dobrodelna zadruga »Srbkinja« v Sarajevu je oriredila v torek na grobovih Miška Jovanoviča, Danila Iliča in Veljka Čubriloviča v Sarajevu ;>arastos, kateremu so prisostvovali zastopniki sarajevskih patrijotskih društev in številni ugledni javni delavci. Slavnostni govor je imel znani narodni delavec dr. Gjuro Ostojič.
d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 9. z dne 4. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon, s katerim se izj remi-njata zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o ustrojstvu ministrstva za gradbe; Zakon o uporabi glavnega šolskega fonda za zgradbo doma učencev srednjih šol; Dopolnitev v pravilniku o delu, redu in pouku v državnih tehniških srednjih šolah; Izpremembe v pravilniku o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov; Izpremembe v pravilniku in norme o kontroli semenja kulturnih rastlin; Odločba o izpremembi pravil o obliki, sestavi in načinu obeleževanja sodov; Odločba glede roka za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse; Pooblastilo upravnika uprave pomorstva in rečnega prometa za neposredno izvrševanje in odobravanje nabav; Pravilnik o banovinskem zavarovalnem fondu zoper požar; Razglas o izvedbi volitev delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale razne občine v letu 1931.; Razne objave iz »Službenih novin«.
d Ljubljanski Sokol priredi na pustni torek dne 17. t. m. svojo tradicijonalno maškarado pod deviizo »V deželi dolarjev«.	559
d Dražba lova občine Polhovgradec. Sresko načelstvo v Ljubljani razglaša: V četrtek dine 26. februarja 1931 ob 9. uri zjutraj se bo oddal pri sreskem načelstvu v Ljubljani v sobi št. 1 v pritličju na javni dražbi v zakup lov občine Polhovgradec za čas od 1. apnila 1931 do 31. marca 1930. Dražbeni pogoji so med običajnimi uradnimi urami vsakomur v pogled pri referentu v sobi št. 1.
d Pojasnilo. Glede na resolucijo podružnic na glavni skupščini SLD dne 1. februarja, Id govori o tem, da se hoče s polemiko po dnevnikih posredno očitati posameznim funkeijonarjem glavnega odbora celo nekorektnosti, izjavljam za opozicijo, da ni ona v članku »Slovenskim lovcem v pojasnilo:, priobčenem v tem listu 31. januarja niti očitala niti insinuirala nikomur kakega nečastnega dejanja ali poslovanja, tudi ne gtede blagajniških poslov, ker nima za to nobenega povoda. Če so delegati ali kdorkoli dotični članek narobe razumeli, je vzrok ta, da ni nikdo vprašal opozicije za pojasnilo, kako je mišljena njena zahteva. Glede blagajniškega poslovanja n. pr. gre za čisto navadno pravico članov, da se poslovanje točnejše in obširnejše pojasni, ker je bilo v »Lovcu« že leta in leta v tem pogledu poročilo premršavo. Dr. Franc Lokar.
d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 761-7, v Mariboru 758 7. Temperatura v tem času je bila v Ljubljani 2-5, v Mariboru 3. V Ljubljani je znašala relativna vlaga 80%, pihal je NE, oblačnost 10, v Mariboru vlaga 75%, mirno, oblačnost 10, padavin po vsej državi ni bilo. Najvišja temperatura v Ljubljani je bila 3’5, najnižja 1’8, v Mariboru 1, v Mostaru 1, v Zagrebu 1, v Beogradu —3, v Sarajevu —2, v Skoplju 0.
fiublfana
Četrtek, 5. februarja 1931., Agata. Pravoslavni: 23. januarja, Kliment.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Rezervni oficirji. Člane Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani vabimo, da se udeleže rednega zbora Zveze, ki bo v torek 24. februarja ob 20. uri v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. nadstropje. Dnevni red običajen. Morebitne predloge za zbor naj člani prijavijo pismeno Zvezi pet dni pred zborom. Zbor je sklepčen, če je prisotnih naj-
Lekarnar ustrelil zdravnika
V Nišu je prišlo v torek zvečer do krvavega dogodka, ki je razburil vse mesto. Lekarnar Aleksander Kuzneeov je ustrelil na cesti upravnika bolnice v Svrljigu dr. Stevana Miihajloviča.
Mihajlovič in Kuzneeov sta bila sprta že dve leti, ker je Mihajlovič pred tremi leti, ko je prišel za upravnika v svrljiško bolnico, prinesel s seboj tudi rečno lekarno. Kot upravnik bolnice in kot vesten in pošten zdravnik si je pridobil kmalu simpatije vsega meščanstva. Imel je od dne do dne več pacijentov, ki so ga zelo cenili. Bolnikom je seveda dajal zdravila iz svoje ročne apoteke, večje množine zdravil »i je pa nabavil v Nišu ali v drugih mestih, in sicer za bolnico iti za svoje bolnike.
To seveda ni bilo po volji lekarnarju Kuzne-covu in to je bil -tudi povod za njun spor. Nekoč je Kuzneeov že poskušal ubiti dr. Mihajlo-viča, pa nru ni uspelo. V torek pa, ko se je zdravnik sprehajal z ženo pred hotelom »Palače«, je stopili pred njega Kuzneeov, naperil nanj samokres in ustrelil. Zadel je zdravnika v srce, da je bil na mestu mrtev. Lekarnarja so takoj aretirali.
b Konkurz 123 let stare tvrdke. Iz Skoplja poročajo, da je prišla v konkurz tvrdka Kosta i Vasilij Dič, ki je obstojala že 123 let. Lastniki tvrdke so izročili ključe sodišču, ker ne morejo več krili svojih denarnih obvez.
b Epidemija liripe v Beogradu. V Beogradu se influenca ali hripa zelo širi in je že dobila značaj epidemije. Higijenski (idsek beograjske občine je sporočil, da se je pojavila tudi v šolah. V šoli Starine Novaka je obolelo 40 učen-
manj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočih članov. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
■ Reprezentančna prireditev Družabnega kluba, Ljubljana bo v vseh prostorih hotela »Union« pod pokroviteljstvom g. ministra za gozdove in rudnike inž. Dušana Serneca in njegove soproge ge. Ele Sernečeve v soboto 7. februarja ob pol 9. zvečer. Vstopnina Din 20, za člane in akademike Din 10. Vstop dovoljen le proti vabilu. Kdor bi vabila pomotoma ne prejel, naj blagovoli reklamirati pri blagajniku Zadružne Gospodarske banke, Miklošičeva cesta št. 10.
• Na simfoničnem koncertu, ki bo jutri v petek 6. t. m. v Unionski dvorani, bo poleg Mozartove simfonije, Lisztovega Tassa, Debussy-jevega Preludija izvajan še Ravelov valček. Ravel je danes najznamenitejši zastopnik Debu-ssyjeve šole in eden najznačilnejših francoskih skladateljev sploh. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
H Materinski večer v Zarodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani bo drevi 8. uri zvečer. Vstop prost. Tema predavanja: »Zena in alkohol«.
■ Sadjarska podružnica na Viču sporoča, da drevi predavanje odpade, ker je predavatelj g. Humek bolan.
■ Četrto predavanje slavističnega kluba. V nedeljo 8. t. m. ob pol 11. dopoldne bo predaval v dvorani Filharmonične družbe g. prof. dr. Stanko Gogala o temi: »Človek in religioznost«. Vstop prost,
■8 Milčinski zopet v društvu »Soča«. V soboto
7.	t. m. imeli bomo zopet priliko slišali zabavnega pisatelja-humorista g. Frana Milčinskega, ki nam bo čital vrsto svojih novih šaljivih in zaniir:vih spisov. Ker bo ta večer kratkočasen zabaven in razvedrila poln, upa društvo »Soča«, da bo tudi salon pri Levu temu večeru primerno zaseden. Pričetek ob pol 21. uri zvečer, vstop vsem prost.
»V DEŽELI DOLARJEV«
Maškerada Ljubljanskega Sokola
Pustni torek, dne 17. februarja 1931.
Narodni dom (Vhod z Bleivveisove c.)
B Pogreb generala Stasenka. Včeraj popoldne se je vršil iz mrtvašnice splošne bolnice pogreb generalnega majorja bivšega ruskega generalnega štaba g. Pavla Stefanoviča Sta-senka, znanega iz svetovne vojne. Pokojnik je bil 1. 1915. imenovan za komandanta 15. tur-kestanskega polka strelcev, s katerim se je udeležil svetovne vojne. Leto dni pozneje je bil imenovan za generalnega majorja in pride! jen kot načelnik štaba k 4. kavkaškem in pozneje 40. armijskemu korpusu. Bil je ope-tovano odlikovan, med drugim tudi z zlato Ge-orgijevsko sabljo. Po svojem prihodu v Ljubljano je služboval v Ljubljanski kreditni banki. Pogreba se je udeležila polnoštevilno ruska kolonija in uradništvo Ljubljanske kreditne banke z direktorjem dr. Krofto. Krsto s truplom pokojnika so peljali na topovski lafeti in ga je spremljala na njegovi zadnji poti častna stotnija ljubljanske garnizije s podpolkovnikom na čelu, oficirski zbor in oddelek artilerije. Ves čas pogreba je svirala vojaška godba. Ob odprtem grobu je pokojniku v zadnji pozdrav
■ Sestanek prirodoslovne sekcije. V petek 6. februarja t. 1. se vrši 5. sestanek Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. uri. Predaval bo g. prof. S. Brodar iz Celja o svojem letošnjem delu vPotočki zijalki. Kultura, najdena v Potočki zijalki, je že uvedena v mednarodno znanstveno literaturo pod imenom Olševaen. Najdbe v tej jami, ki leže približno
cev, v domu učencev srednjih šol 30 učencev. Tudi po vseh drugih šolah je zahtevala bolezen /osti žrtev, vendar pa doslej še ne smrtnih.
V zadnjih 2 dneh so prijavili 28 novih bolnikov.
V vojaški bolnici leži okoli 150 vojakov, ki so zboleli na tej bolezni.
b Lov za morilcem. Orožnik Matija Brkič je pri Osijeku v zelo tragičnih okolščinah izgubil pri vršenju svoje službe življenje. Hotel je razorožiti kmečkega fanta Mišo Miladinoviča, ki je imel pri sebi nabit revolver in je pretil nekemu seljaku, da ga bo ustrelil. Miladinovič je orožnika zabodel z nožem, ko ga je ta hotel aretirati. Orožnik je med prevozom v bolnico umrl, morilec je pa pobegnil. Dva dni so ga zaman iskali, v torek je pa prišel z očetom sam na sodišče. Aretirali so ga in oddali v preiskovalni zapor.
b Razjasnjen napad na avto. Meseca julija lani se je vračal neki zagrebški avto iz Ormoža proti Zagrebu. Na razpotju ceste Lukavec-Viniča so avto napadli člani razbojniške tolpe Mi-halinca in Šterleka, katere so pred dnevi orožniki polovili. Razbojniki so napeli preko ceste železno vrv, v katero se je avto z vso silo zaletel in se močno poškodoval. Ker je bila žica prenizko postavljena, so odnesli trije potniki v avtomobilu zdravo kožo. Ko so razbojniki opazili, da se potnikom ni nič zgodilo, so pobegnili. Tedaj zločincev niso mogli izslediti. Sedaj je pa oče aretiranega Dragotina Vrbanca, ki je bil član te roparske tolpe, priznal, da je s sinom sodeloval pri tem zločinu.
1700 m visoko v pogorju Olšave (Zg. Savinjska dolina), so izrednega pomena za vso človeško predzgodovino. Zanimivo predavanje bodo spremljale sldoptične slike. K obilni udeležbi Slanov kakor tudi sekciji naklonjenega občinstva vabi odbor.
■ Zastopstva društev, ki sc nameravajo pokloniti v ponedeljek 9. t. m. na odru v operi pisatelju F. S. Finžgarju, prosimo, da se prijavijo najkasneje do ponedeljka 9. t. m. upravi Narodnega gledališča.
■ Služkinje! Vse one, ki se žele učiti šivanja ali nemškega jezika, naj se javijo pri »Vodstvu kuharske šole« v Prečni ulicj št. 2 pritličje, vsako dopoldne ob delavnikih, ob nedeljah popoldne pa v poselskem shajališču is-totam, kjer dobe vsa pojasnila. Takoj ko imamo zadostno priglasov, se prično tečaji, ki se bodo vršili ob nedeljah popoldne.
■ Nesreči. V ljubljansko splošno bolnico so prepeljali čevljarskega pomočnika Pogačnika Iranca, 19 let starega iz Krope, ki se je ustrelil s flobertovko v desno roko, in hišarja Jago--diča Janeza, 31 let starega, s Šen turSke gore, ki ga je v gozdu pri sekanju drv po nesreči usekal tovariš s sekiro po levi roki.
■ Dve tatvini. Državnemu uradniku Bogdanu Z. je bila ukradena iz nezaklenjene veže zimska suknja, vredna 1500 Din in več drobnarij v skupni vrednosti 2150 Din. — Jožefi H., kmetici iz Zg. Hrušice, je bilo ukradeno iz ročnega vozička perilo v vrednosti 626 Din.
Ženini in najeste
Žimnice (modroce) peresnice. posteljno mreže, otomane, divane, žimo, cvilh in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana,
Stari trg 6	462
Gelfe
' Strossmajerjeva proslava. Včeraj dopoldan se je v telovadnici gimnazije vršila lepo usne-Ju otrossmajrerjeva proslava za dijake. G. prof. Pavlič je imel lepo predavanje, v katerem je slikal velikega očeta jugoslovanstva ter ga postavil za vzor naše mladine. — Zvečer je imel Mrkonjičev steg skavtov v Narodnem domu Strossmayerjevo proslavo, ki je bila lepo obiskana. Skavti in skavtinje so nastopali s petjem ter deklamacijami, prof. g. Pavlič pa je tudi tukaj imel uspelo predavanje.
* Ženska — advokatska pripravnica pri celjskem sodišču. Gdč. Božič Vlasta iz Celja je te dni nastopila enoletno prakso pri celjskem okrožnem sodišču kot advokatska pripravnica.
* Promocija. V soboto je na zagrebški univerzi promoviral za doktorja medicine g. Podpečan Ivan iz Celja. Čestitamo!
* Osebna vest. V 3. I. je napredoval g. Ho-leček Pavel, profesor na celjski realni gimnaziji.
* Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v pondeljek 9. t. m. ob 845 v mestni narodni šo-
li.	Predaval bo šolski upravitelj g. Vrečer Rajko iz Žalca o geometrijskem in projekcijskem risanju v narodni oz. obrtni nadaljevalni šoli. Po »azpravi o zelo važnih stanovskih zadevah se sestavi statistika o izvenšolskem delu učiteljstva v okraju.
* Pripravljalni odbor krajevne protituberku-lozne lige v Celju je na svoji seji dne 29. januarja sklenil, da se vrši prvi občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Celju v četrtek, dne 12. februarja ob 20. uri v posvetovalnici mestnega načelstva. Člane, kakor tudi vse prijatelje lige že danes opozarjamo na ta občni zbor ter jih vabimo, da se ga polnoštevilno udeleže.
* Smrtna kosa. Dne 3. t. m. so umrli v Gaberju št. 152 9 mesecev stari Cvirn Stanko, sin tovarniškega delavca; v Za vodni št. 68 3 tedne stara Permelč Vanda, hčerka tovarniškega delavca; na Spodnji Hudinji št. 22 Šoster Lucija, 86-letna zasebnica; v javni bolnici 24-letna Žin-šek Marija, delavka iz Šmarjete št. 4.
* »Sveti plamen« v Mestnem gledališču. V torek so v popolnoma razprodanem gledališču gostovali člani ljubljanske drame z dramo angleškega pisatelja Somerset Maugalim »Sveti plamen«. Delo je že v Ljubljani doživelo velik uspeh, celjska publika pa je bila naravnost zadovoljna od sijajne igre gostov. Ge. Šaričeva, Marija Vera in Danilova so postavile na oder tri ženske značaje, kot jih v celjskem gledališču še ni bilo videti. G. Kralj kot pohabljen pilot je verno utelesil duševno in telesno trp-ljeno onih, ki so se uničeni vrnili s fronte. — Gg. Levar, Cesar in Jerman so igrali dovršeno. Občinstvo ni štedilo z aplavzom, dijaško stojišče pa tudi. ne s smehom na nepravih mestih in z razgrajanjem.
* Prihodnje gostovanje Ljubljančanov bo v torek 10. februarja. Igrali bodo znano Nušiče-vo komedijo »Gospa ministrica«.
* Dogon zanemarjene živine na sejme. Mestno načelstvo razglaša, da je dogon blatne in zanemarjene živine na živinske sejme prepovedan. Točno izvršitev te odredbe nadzorujeta poslujoči živinozdravnik in policija, prestopki pa se iiodo kaznovali.
* Nesrečna ženska je neka P. Marija. Iz nekdaj ugledne rodbine, je po smrti vseh njenih svojcev ostala sama in začela propadati. Ni več za nobeno delo ter se potika okoli, dokler je policija ne prime. Tako so jo 3. t. m. zopet aretirali radi potepuštva in oddali sodišču.
* Najdba. V torek je bil v mestu najden črn dežnik, vreden 100 Din. Dobi se na policiji.
* Tatvina v tovarni. V neki celjski tekstilni tovarni zaposlena P. A. si je skozi delj časa prisvajala večje količine platna in ga potem v mestu prodajala. Končno so ji prišli na sled in je bila v torek aretirana. Pri zaslišanju na policiji je izpovedala, da je bila prisiljena to storiti, ker mora vso svojo družino z bolnim možem vred preživljati. Ovadena je bila sodišču.
Jz dvuffih banovin
Maneibcv
ni Mistcr Lawrenee v Mariboru. V torek zvečer je na povabilo tukajšnjega avtokluba predaval poslanec ameriške avtomobilske zbornice mister Lawrence o gradnji avtomobilov in avtomobilskih cest v Ameriki. Predaval je v kinu A polo, kjer so obenem predvajali tudi primeren film. Predavanje je obiskalo precejšnje število ljudi.
m Lilian Harwey iu 'VVilli Fritsch v Mariboru.
Včeraj ob 15'50 sta z zagrebškim brzovlakom, ki je imel 65 minut zamude, prispela na tukajšnjo glavno postajo filmska igralca Lilian Harwey in Willi Fritsch. K sprejemu se je zbrala precejšnja množica njunih oboževalcev, posebno oboževalk, kateri sta delila tudi avtograme. V imenu tukajšnjih kinematografov jih je pozdravil g. Guštin. Po 25 minutnem odmoru sta igralca nadaljevala svojo pot proti Dunaju.
m Gradbena in uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta, dne 3. t. m. so bila izdana sledeča gradbena dovoljenja: Josipu Mareku za prezidavo kegljišča pri hiši v Mlinski ul. 15; Antonu Maciinu za gradnjo enonadstropne stanovanjske in trgovske hiše v Gosposki ul. 10; ISSK Maribor za povečanje igrišča za tenis in gradnjo garderobe v Ljudskem vrtu in Ivanu Kosu za preureditev kegljišča v prekajevalnico. Na isti seji so bila izdana sledeča uporabna dovoljenja: Matevžu Černetu za pritlično stanovanjsko hišo v Kratki ul. 3; Martinu in Filo-meni Jarc za enako hišo v Koseskega ul. 119; Petru Močniku za enako hišo v Koseskega ul. 121; Frančiški Ba,ver-Swaty za leseno odprto lopo v Vrbanovi ul.; Nabavljalni zadrugi za garažo in odprto lopo v Cvetlični ul. 19; Alojziju Jugu za balkon pri hiši Meljska c. 59; Ivanu Kosu za kegljišče v Cvetlični ul. 11; Simonu Forstneriču za lop in drvarnico v Motherjevi ul. 18; Viljemu Freundu za podstrešno sobo v Kejžarjevi ul. 16; Nabavljalni, zadrugi za enonadstropno obratovalno poslopje na Rotovžkem trgu; Maksu Weissu za skladišče in pomožno delavnico ter Amaliji Kiffmannovi za poslopje za pisarno in skladišče.
m Mariborska Glasbena Matica gre v Beograd. Prihodnje dni popelje Glasbena Matica svoje gojence na ekskurzijo v Beograd ter bo tam na treh koncertih izvajala Dvorakovega »Mrtvaškega ženina«, ki ga je lani z velikim uspehom izvajala v Mariboru. Na pot gre 250 oseb, koncert pa bo pod protektoratom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Ekskurzija bo trajala več dni. Podrobnosti še objavimo.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Franjo Polak, delavec in ga. Genovefa Šafaričeva, delavka; Viktor Brumec, posestnik in gdč. Alojzija Potočnikova, hči posestnika; Makso Sutter, posestnik in gostilničar in gdč. Marija Rebernakova, zasebnica; Karel Žnidarič, ključavničar in gdč. Marija Magdinova šivilja; Franjo Wohlmuth, sin posestnika in gdč. Katarina Ljubejeva, hči posestnika; Edvard Dittrich, ključavničar in gdč. Marija "iiiavčeva, zasebnica; Tomaž Jan, paznik in gdu Neža TaCičeva, kuharica; Vinko Lovec, mizar in gdč. Marija Pojiškruhova, šivilja; Anton Zunkovič, slaščičarski pomočnik in gdč. Liza Eckertova, šivilja; Elfrid Sclineider, elektrik in gdč. Marija Sturmova, zasebnica; Viktor Kosi trgovec in gdč. Blaženka Šegovičeva, zasebnica; Ivan Raušl in gdč. Matilda Belakova, šivilja; Anton Škropič, železolivar in gdč. Magdalena Vernikova ter Alojzij Lorbek, pleskar drž. žel. in gdč. Josipina Štefančičeva, šivilja. Bilo srečno!
m Naše gledališče in ljubljanski radio. Ljubljanski radio je v torek opoldne javil svetu, da Se mariborsko gledališče s 1. majem zapre in Ukine, čudimo se, kako more slovenski radio na tak način pokopati slovensko gledališče v Mariboru. Gledališče je sedaj zaradi prehoda v krizi, a o tem, da bi se sploh ukinilo, ne more in ne sme biti govora. Najmanj pa je umestno, da tako neresnično vest razširi — slovenski radio!
m Iz gledališča. Danes, v četrtek bo prva repriza Shawove komedije »Ljubimec«, ki je pri premieri dosegla zelo lep uspeh. V soboto ali v nedeljo bo pa premiera Leharjeve operete »Ciganska ljubezen«.
m Nabavljalna zadruga slaninarjev. Na Dravskem in Ptujskem polju so se še ohranili sla-niuarji ali Špeharji, kakor jim po domače pravijo, ki vozijo vsako soboto na mariborski, pa tudi ptujski trg zaklane prašiče, slanino, dro-
ovje itd. Doslej so bili neorganizirani, v ne-
‘jo pa so imeli v Prepoljah prvi sestanek, na katerem so pod vodstvom posestnika Ivana Iviirbiša ustanovili svojo nabavljalno zadrugo za prašiče in drugo živino. Ustanovitelji trdijo, da jim bo sedaj mogoče znižati cene, tako da bomo v Mariboru kupovali svinjino, slanino in drobovino ceneje kakor dosilej.
m Trg v Sredo. Na včerajšnji trg so okoličani pripeljali 3 vozove krompirja in čebule, 1 voz sadja, 12 voz sena, 1 voz otave in 6 voz slame. Cene so v splošnem ostale nespremenjene. Zelo poceni se je prodajal krompir, čebula in zele-
kakoar' vU8obotone perulnine in j^' 80 bile "ižie
M 'i r i bo nH e* tniS n'	Glavna	carinarnica
v Marinom je imela v januarju 8 1 ri4 ‘Mtvfifi n;n
,V
12o.lo0 bo I)in, za izvozeno pa 28.090 Din.
m Ljudsko gibanje v januarju. V mesecu januarju je bilo v Mariboru rojenih 106 otrok, in sicer 50 dečkov in 56 deklic, umrlo pa je 65 oseb. 43 moških in 22 žensk. Porok je bilo 33 V stolni župniji je bilo rojenih 70 otrok, umrlo je 17, poročilo pa 10 parov; v frančiškanski župniji se jih je rodilo 11, umrlo 8, poročilo 16 parov; v magdalenski župniji je bilo rojenih 23, umrlo jih je 40, poročilo pa 7 parov; v evangeljski je bil rojen 1 otrok in enako tudi v pravoslavni. Umrl ni nihče in nihče se ni poni Kap. G21ntno zasebnico Frančiško Krisplje-vo je v sredo popoldne zadela na Aleksandrovi cesti kap. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico.
m Zopet samomorilni poskus. Včeraj se te v samomorilnem namenu hotela vreči v Studencih pod vlak mlajše kmečko dekle. Pasanli so njeno namero še pravočasno preprečili.
m V januarju najdeni predmeti. V mesecu januarju so bili v Mariboru najdeni in policiji izročeni ali javljeni sledeči predmeti: prstan, usnjena rokavica, ročni dvokolesni voziček, žepna ura, očali, otroška čepica, uhan, otroške hlače, 2 srečki, šal, dežnik, več denarnih zneskov in pipa.
in Izsleditev starega grešnika. Pred dnevi je prispel iz Francije v Maribor brezposelni delavec Pavel Šiinunjak, rojen leta 1892. v Vugrov-cu pri Sv. Ivanu Zelini, na Hrvaškem in se javil pri borzi dela ter policiji, ki je ugotovila, da ga že od 1. 1927. išče okrožno sodišče v Osijeku zaradi tatvine. Šimunjak bo odposlan s spremstvom v Osijek.
ni Dramatična aretacija tatu koles. V torek popoldne je Robert Verglez za trenutek pustil svoje kolo pred gostilno »Pri zlatem levu«, ko pa se je iz lokala vrnil, je opazil, da se na njem vozi neznanec. Pohitel je za njim in ga ujel na oglu Vodnikovega ter Vojašniškega trga in ga izročil stražniku. V neznancu, katerega so le s silo obvladali, so spoznali 341etnega Hermana Burdjana iz Gradiške, ki je bil že večkrat kaznovan, je presedel 8 let v zaporu in ki ga policija dolži še drugih tatvin koles. Pozitivno je doslej ugotovljeno, da je dne 5. decembra ukradel na Trgu kralja Petra kolo trgovskemu potniku Mihaelu Grobimi in ga potem prodal nekomu v Bresternici. Oddan bo sodišču.
mn
i v t . ,
C
lf ,	v
Avdijenca novega jugoslovanskega poslanika v Pragi Novi jugoslovanski poslanik v Pragi g. dr. Albert Kramer je izročil 30. januarja svoja poverilna pisma predsedniku Masaryku. Slika kaže, kako je na praškem Gradu sprejela poslanika dr.A. Kramerja častna četa in vojaška godba, ki je zaigrala jugoslovansko himno. Od desne na levo poslanik dr. A. Kramer, šef protokola minister štrimpl, g. Lazarevič, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Pragi.
Zdravje našega naroda
Zanimivo poročilo Državnega higijenskega zavoda ministrstvu
narodnega zdravja
Ljubljana, 4. februarja.
Državni higijenski zavod je poslal ministrstvu narodnega zdravja obširno poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Poročilo navaja, da je izvršil bakteriološki oddelek veliko število preiskav. Tako je n. pr, preiskal 1745 vzorcev sluza iz grla, 945 krvi, 318 urina. 1194 blata itd.
Zelo zaposlen je bil tudi serodiagnostični oddelek. Vseh vzorcev je bilo sprejetih na pregled 3574 in so se nanašali na 3565 ljudi. Izmed teh je bilo 694 sifilitičnih. Število sifilitičnih v dravski banovini stalno pada. Kakor znano, vršita slične preiskave tudi zdravstvena domova v Celju in Mariboru. Da bi vedeli za število ugotovljenega sifilisa v vsej banovini, bi morali upoštevati letna poročila tudi teh dveh institucij.
Vzorcev krvi je bilo preiskanih po Wasser-mannovi metodi 3550, po Hechtovi 3186, po Sachs Georgijevi 3529 in po Kahnovi 3396.
Kemijski oddelek je prejel skupno 1121 vzorcev, od teh največ urina (374), življenskih potrebščin (463) in -vode (212).
Antirabični ambulatorij je sprejel v zavod
119 ljudi, obolelih za steklino, od teh 74 moških in 45 žensk. Psi so ugrizli 117 ljudi, mačke pa le 2. Največ obolelih za steklino je bilo iz Ljubljane (64) in iz Ljubljane okolice (24). Umrl ni nihče.
Poročilo navaja dalje, da je bilo izvršenih 28 lokalnih ogledov radi preskrbe s pitno vodo, radi splošne asanacije itd., da je bilo podanih 244 strokovnih mnenj, da se je cepljenje proti škrlatinki vršilo v -7 krajih (cepljeno je bilo 6590 šolske in predšolske dece), cepljenje proti griži pa v 2 krajih (cepljenih je bilo 220 ljudi) in da je bilo glede na higijenske razmere popisanih 102 vasi s 3390 hišnimi števlkami in 18.195 prebivalci.
Desinfekcij je bilo izvršenih 5229. Največ jih je bilo izvršenih v stanovanjih (2218), potem v šolah (304), bolnicah, hotelih in obratovali-ščih.Desinfekcije so se vršile proti škrlatinki, davici, tifuzu, dezinteriji itd.
Gradbeni oddelek je imel prav tako čez glavo dela. Izdeloval je načrte in proračune za zdravstvene domove, hiše, vodovode, vodnjake in za razne druge javne naprave, reševal številne vloge, delal na terenu in gradil zdravstveni dom v Rogatcu in številne vodove na deželi.
Vransko
Strelski večeri Sokola. Ob sobotah je uvedlo Sokolsko društvo strelske večere v zabavo bratom in sestram ter v korist sokolski blagaj-ni.
Slovenj gradeč
Odprta noč in dan so groba vrata. V tukajšnji bolnici so umrli od 1. januarja do 1. februarja Pečovnik Amalija, žena pekovskega mojstra iz Gornjega gradu, stara 30 let; Rebernik Marija, posestnica iz Strojne, obč. Št. Danijel, 43 let; Kovač Barbara, žena posestnika iz Skal pri Velenju, 80 let; Lavko Peter, čevljar iz Trbonj, 51 let in Valenti .Josipina iz Gori-škea vrha, obč. Ojstrica pri Dravogradu, 4 leta. N. p. v m.!
Osebna vest. Učitelj g. Mrovljo je dobil 14-dnevni dopust, da se udeleži župnega prednja-škega tečaja SKJ v Ptuju.
Ena izmed najlcpših in najbolj obiskanih prireditev je »Kurentov večer« tukajšnjega salonskega orkestra na pustni torek v Sokolskem domu. Zanimivo je, da izhaja ta večer vsakoletni »Kurent«, humoristični list, ki v šaljivem tonu poda vse značilne dogodke našega mesta.
Kronika tukajšnje bolnice minulega leta. Javna bolnišnica je oskrbovala v minulem letu skupno 1557 bolnikov, in sicer 929 moških in 628 žensk. l?adi raznih večjih in manjših poškodb pri delu je šlevilo moških večje. Odpuščenih je bilo ozdravljenih 618 moških in 443 žensk, skupaj 1061, izboljšanih 203 moška in 126 žensk, skupaj 329, neozdravljeni 4 moški in 2 ženski, skujiaj 6, umrlo pa je 37 moških in 23 žensk, skupaj 60 ljudi. Na dan je bilo
oskrbovanih povprečno 84 bolnikov. Vseh o-skrbnih dni je bilo 30.693, povprečno je bil o-skrbovan vsak bolnik 20 dni. Operacij pa se je izvršilo 473 (leta 1929 je bilo operacij 701). Vzrok, da je bilo lansko leto manj operacij, je adaptacija operacijske dvorane, radi katere niso operirali od julija do oktobra. Suhoparne številke argumentirajo, kako veliko človekoljubno delo vrši tukajšnja bolnica.
Pri vlomu v župnišče, o katerem smo že poročali, je bilo ukradenih preko 6.000 Din. Vlomilec se je skril v gospodarsko poslopje z razgledom, kjer je čakal ugodne prilike za vlom.
Kočevje
Mestna hranilnica v Kočevju zopet posluje
Kriza mestne hranilnice, ki je povzročila svoj čas toliko razburjenja, je končno premagana in današnjim dnem začne mestna hranilnica zopet normalno poslovati. Izposojeval se bo denar in dvigale vloge, kakor v času pred krizo. To je jasen dokaz, da mestna hranilnica, ki je opremljena po hranilniškem re-gulativu iz leta 1844., ne more propasti, ker zanjo jamči mestna občina. Zato si bo kmalu pridobila zaupanje, ki ga je imela prej. Da se pa onemogoči morebitna akcija nepoklicanih agitatorjev, ki bi hoteli ljudstvo odvračati od mestne hranilnice, je poslalo sresko načelstvo vsem županstvom kočevskega sreza okrožnico, v kateri jih poziva, da mu naznanijo hujskače in škodljivce, ki bi hoteli prikazovati hranilnico v napačni luči. Obenem jim daje navodila, kako je treba poučiti ljudstvo, da si ohrani zaupanje v mestno hranilnico.
Sokolstvo
Zbor društvenih načelnikov ljubljanske sokolske župe na Taboru
Načelništvo ljubljanske sokolske župc sklicuje, za nedeljo 8. t. m., ob 9. uri dopoldne v sokolskem domu na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov. Dnevni red: delo v letu 1931, razgovor o sokolski vzgoji, predlog za župnega načelnika, načelnico itd. za leto 1931, predlogi za župno glavno skupščino in slučajnosti. Po končani seji bo v telovadnici na Taboru praktična predelava tekmovalnih vaj na orodju in saveznih prostih vaj za leto 1931. Ker je seja izredne važnosti tik pred glavno skupščino, je dolžnost vseli društvenih načelnikov in načelnic, da se iste sigurno udele žijo. Zdravo!
Ustanovitev sokolskega društva v Ivančni gorici
Na pobudo sokolskega društva Št. Vid pri Stični se je vršil v nedeljo 1. t. m. v prijazni dolenjski vasici Ivančni gorici pri Stični pripravljalni sestanek za ustanovitev Sokola. S posebnim veseljem moremo konstatirati, da je bila na sestanku večina kmetovalcev in preprostih delavcev. Sestanek je otvoril br. Beršnjak, ki je navzočim v lepih besedah pojasnil pomen sokolske ideje in vzgoje za zdravje in napredek naroda. Vsi prisotni so njegov govor z odbravanjem vzeli na znanje. V imenu tehničnega odbora sokolske župe Ljubljana se je udeležil sestanka brat Mirko Stanič, ki je predvsem povdarjal delo v telovadnici in podal nekaj prav koristnih smernic za čini uspešnejše sokolovanje na Dolenjskem. Nato se je izvolil pripravljalni odbor, v katerem so predsednik br. Beršnjak, šolski upravitelj br. Samec, učiteljica sestra Vida Tauferjeva ter več drugih domačinov. Pripravljalni odbor je poslal župni upravi listo društvene uprave v odobritev s kratkim poročilom o dosedanjih pripravah. Pripominjamo, da se je dosedaj priglasilo k Sokolu sko-ro 100 oseb in se bo število istih še zvišalo. Čini dospe od župne uprave potrditev odbora, se bo sklicala takoj ustanovna glavna skupščina, najbrže že v nedeljo 22. t. m. Zdravo!
Ustanovitev sokolske čete Mošnje-Brezje
V nedeljo 1. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor sokolske čete za občino Brezje—Mošnje ob zelo lepi udeležbi domačih fantov. Občni zbor je vodil šolski upravitelj brat Nikola Prestor, ki je v lepem govoru pojasnil pomen sokolstva. Občnega zbora so se udeležili tudi trije delegati matičnega društva Radovljica z znanim sokolskim iu prosvetnim delavcem br. Špicarjem. S svojim pro-gramatičnim govorom je nauiah osvojil srca vseh navzočih in pokazal pot, po kateri mora hoditi Sokol >,a dobrobit naroda in države. Resnost in navdušenje vsega članstva sta pokazala razumevanje za uspešno delovanje, za moralno in kulturno povzdigo občine. Po različnih predlogih in nasvetih je bilo soglasno sklenjeno, da prične sokolska četa čim preje z zgradbo sokolske telovadnice, ki bo omogočala popoln razmah v tehničnem in kulturnem pogledu.
Jesenice
Uprava Sokolskega društva Jesenice javlja, da se redne pevske vaje zopet vrše vsak torek za članice in vsako sredo za člane.
Šoštanj
Rdeči križ. Krajevni odbor RK v Šoštanju je imel 29. p. m. občni zbor, na katerem je predsednik g. Anton Potočnik orisal razvoj društva ter njega delovanja v preteklem letu, ki je bilo zelo uspešno. Društvo šteje že nad 100 članov. Vso skrb posveča revni šolski deci. Obdarilo je na božičnici 322 otrok. Zbralo je pa znatno vsoto tudi za tuje trpine. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Antonom Potočnikom. Na novo sta bila izvoljena okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun in meščanskošolska učiteljica gdč. Pavla Miklavčič. Društvo namerava ustanoviti tudi dijaško kuhinjo in samaritanski tečaj, pri čemer ga bodo vsi Šoštanjčani gotovo podpirali.
Ljubljana, četertek, 5. februarja: 12.15 Plošče (Slovenske pesmi-šlagerji iz zvočnih filmov). 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroš. ura, ga. Gabrijelčič. 18.00 Plošče. 18.30 D. Ulaga: Gimnastične vaje. 19. OOProf. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Mehanično in tehnično razpadanje tal. 20.00 Pero Hor: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Klavir solo, izvaja Pavel Si vic (češki skladatelj). 21.15 Operni večer, poje Pavel Grba. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 6. februarja. 12.15 Plošče (arije svetov, pevcev — operni potpouiri). 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Saxo-fon. 18.30 P. dr. R. Tominec: Postanek redovniških naselbin. 19.00 Prof. dr. L Sušnik: Francoščina. 19.30 O mleku (Krekova gospod, šola v Zgor. šiški). 20.00 Šahovska ura, B. Pleničar. 20.00 Večer historične glasbe, prenos iz Zagreba. Predava dr. Bogdan Plamenac. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programi! za naslednji dam.
Zagreb, četrtek. 5. teinu ; ja. 12.20 Kuhinja. 1-.30 lošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski konce : lalalajk. 18.30 Novice. 20.15 Poročila
20.30 Novice, vreme. 22.40 Po tujih nostaja.
Zagreb, petek 6. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.10 Komorna baročna glasba. 22.00 Novice, sneg in vreme. 22.15 Plesna urn.
Beograd, četrtek. 5. februarja. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Opera (Plošče). 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 T'omedija. 21.00 Ljubljana. 22.30 Novice. 23.50 Radio orkester.
Beograd, petek, G. februarja. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Kitara. 18.00 Popoldanski koncert.
19.30 Nemščina. 20.00 Radio orkester. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke — koncert.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
soproge mesarja in posestnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, mesarski zadrugi, zastopnikom raznih organizacij in društev, pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za prelepo žalno petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 9. februarja ob pol 6. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
V Ljubljani, dne 4. februarja 1931.
Žalujoči ostali
Ob priliki pretežke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, svaka, soproga gospoda
|ože Gorjupa
il*. m o Lronoikega župana, prcdsedniLn Lraj. šolskega odbora in nafelnika ceif. odi ma
smo prejeli mnogo izrazov iskrenega sočutja. Bodi vsem in vsakomur naša zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, šolski mladini in učiteljskemu zboru ter vsem, ki so umrlega spremili na njegovi zadnji poti. Mokronog, dne 3. februarja 1931.
Rodbina Gorjup
Manufaktura:
ostanki češkega in angleškega sukita za moške obleke, s kompletno podlogo; damsko volneno blago za plašče in obleke; svile za damske obleke in perilo; popelini za srajce in bluze, ec-firji, sifoni, platno za rjuhe, brisače, frotirke, namizni prti, posteljne garniture, cvilli za žimnice, blago za pohištvo, šivane in volnene odeje, koci, razne tiskovine, žepni robci, kravate, razne vrste moških srajc itd. itd.
Konfekcija:
Moške, fantovske in otroške oblekce, modne liInče, površniki, suknje, trench-coats, usnjati suknjiči itd. itd.
Orfvorsiev danes!
Čevlja:
moški in damski raznih barv in vrst.
Vse blago se prodaja s 40% do 50% popustom
Oglejte si zalogo!	Prepričajte	se!
Samo, dokler traja zaloga!
Zeleznato vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-ja
v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324
,JAVOR"
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokat
za poSiiitvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnico	397
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri
KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Ir prodaja
Jugoslovana, dobi stalen postranski zaslužek tudi pri Lindič, Ljubljana, Komenskega 3(3 - a. — Priložite znamko za odgovor.
iiazpis
Oddamo s 1. marcem t. 1. sledeča mesta:
1. urednika »Lovca«, Zahteva se akademska n.iobi azba in strokovna usposobljenost.
2. mesto društvenega tajnika in
8. upravitelja lista. Tajnik mora bili iz-vežban v društvenih poslih, upravitelj pa vešč administracije in ekspedicije lista. Mesti tajnika in upravitelja se lahko združita.
Plača po dogovoru. Zahtevke je navesti v prošnji.
Pismene ponudbe do 20. februarija t. 1. na Slovensko lovsko dni-Stvo, Ljubljana, Komenskega ulica 19. Osebne Intervencije brez poziva izključene!
S. L. D.
Oglejte si
zalogo damskih klobukov v salonu »La Fem-me Chic«, Selenburgo-va ulica št. 6. — Preoblikovanje 28 Din.
v Prešernovi uiici št. 54, v prejšnih prostorih Tiskovne zadruge, poleg kavarne »Slon«
Maša milijardna ierjaiev
ca: neizpremenjena.
Budimpešta, 4. februarja. Tendenca trdna, promet: srednji. Pšenica: ntarc 14-76—14-96 (14-81-14-82), maj 14-98-15-03 (14-98-14-99). Rž: marc 10-55—10-60 (10-55—10-56), maj 1073 (10-70—10-71). Koruza: maj 1215—12-25 (12-15 do 1216).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona bukovih drv, 1 vag. okrogljic.
Makulaturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4.
Gbortiev danes!
Pred nekoliko dnevi je »Jugoslovenski Lloyd« priobčil senzacijonalen finančni članek o milijardni terjatvi naše države, izpod peresa dr. Julija Mogana. Ta članek je vzbudil veliko zanimanje ne satno pri nas pač pa tudi v inozemstvu. Zadeva je z gospodarskih in političnih razlogov izredno važna in tudi zanimiva, in je v splošnem sledeča:
V Jugoslaviji je bilo nedavno objavljeno vprašanje reparacijskega obračuna, ki je v zvezi z anuitetami bivše Južne železnice. To vprašanje zasleduje v jugoslovanski obliki težnjo, da likvidacijo italijanskih anuitet Južne železnice ospori in uveljavi svojo terjatev iz lega naslova. Jugoslovanska teza naglaša, da je na podlagi členov 248., 249., 189. in 163. Saint Germainske mirovne pogodbe Italija zadržala anuitetno kvoto okrog 30 milj. zl. frankov letno, ki jo je dolgovala bivši Južni železnici za odkup gornje - italskega železniškega omrežja, in sicer na ta način, da je to mogla storiti samo v korist vseh aliranih in asoci-jranih sil in ne samo v korist Italije. Vsled lega zahteva jugoslovanska teza, da bi se morala protivrednost teh anuitet prevesti v korist skupne reparacijske blagajne. V zvezi s tern se naglašuje, da je z Italijo, na podlagi § 27. pogodbe z Južno železnico leta 1923. do-Slo do izbrisa teh terjatev, tako da Italija sploh nima ničesar plačati v skupno repara-cijsko blagajno. Naša teza naglaša, da je to stališče pogrešeno, kajti v času podpisa pogod-
Gospodarske vestf
X Finančni položaj naše države zelo dober. Po uradnih poročilih finačnega ministrstva je naš finančni položaj zelo dober, kar posebno potrjuje stabilizacija dinarja, kakor tudi dejstvo, da naši državni proračuni temeljijo na stvarnosti. Predvideni prihodi so bili sprovedeni v polni meri. Novi zakon o Narodni banki urejuje vsa valutama vprašanja in vse posle, ki jih ima ta institucija izvrševati. Plačilni odnošaji naprant državam-upnikom so v popolnem redu, izplačila ge vrše točno po predvidenih plačilnih rokih.
X Gospodarska konferenca v Zagrebu. V teku tega meseca bo sklicana v prestolici našega narodnega gospodarstva, v Zagrebu velika gospodarska konferenca vseh gospodarskih organizacij naše države. Obravnavala se bodo predvsem vprašanja ureditve gospodarske delavnosti. Trenutno se zbira material in potrebni podatki. Predvsem bi po našem mnenju bilo potrebno, da se končno-veljavno enkrat uredi vprašanje naših notranjih tržišč in najdejo pota, ako bi se ta tržišča uspei-no organizirala in bi se cene znivelirale na minimum tržnih diferenc, ki vladajo v taki kontradikciji med posameznimi predeli naše države. Zniveliranje cen bi vsekakor ugodno vplivalo tudi na omiljenje sedanje gospodarske krize in prinašalo posameznim gospodarskim panogam potrebnega oddiha.
X Nova pogonska sila — špirit. V zadnjem času se nemški kemiki prav intenzivno bavijo z mislijo, kako bi dosegli novo in cnejšo pogonsko rilo pri eksplozivnih motorjih. Poizkusi so pokazali, da se doseže znaten efekt z mešanjem bencina s špiritom v gotovem razmerju. V Nemčiji se je ustanovilo tudi že tako podjetje, ki zaznamuje znatne uspehe. Če bi se te poizkusi neoporečeno posrečili bi države, ki so navezane na uvoz bencina in imajo dovolj predpogojev za ceneno produkcijo špirita prihranile obilo izdatkov, obenem pa bi lastno produkcijo špirita dobro zaposlile. Za našo državo bi bila taka podjetja velike na-rodno-gospodarske važnosti.
X Naturalno gospodarstvo med Nemčijo in Romunijo. Skupina industrijalcev Doring, ki inkor-purira 15 srednjih tovarn poljedelskih strojev, je predložila romunski vladi načrt, po katerem bi imenovana skupina dobavljala Romuniji poljedelske stroje, v zameno pa bi sprejemala romunsko koruzo. Kakor zatrjujejo berlinski listi, so sc tej skupini pridružile Se: liayerische Eggenfabrik, tvrdka Hydro, Eckert & Hartung, medtem ko so veletovarnc Sark, Lanz in Krupp negativno odgovorile na ponudbo. Udeležba tovarne poljedelskih strojev so že dobile od pristojnih oblasti dovoljenje za uvoz 50.000 ton koruze. Nemške proti-dobave se cenijo na 5 milijonov mark. Romunska vlada pospešuje načrt mehanizacije poljedelstva in je pred kratkim dovolila kredit 50 milijonov lejev v te svrhe. Finansiranje tega naturalnega posla jc osigurano z obojestranskimi garancijami. Ves posel naj bi se razvijal po vzorcu, ki so ga lansko leto izvedle nekatere privatne romunske institucije z nemškimi tovarnami. Edina težkoča sloni trenutno še na činjenici, da se romunska vlada ni zadovoljila b količino 50 tisoč ton, temveč sc zahteva povišek, na kar Nemčija še ni pristala. Nemški gospodarski krogi pa upajo, da se bo tudi ta poslednja težkoča premostila.
X Sovjetska Rusija pripravljena na žitni sporazum. Predsednik sovjetskega gospodarskega so-ss ta Mešlank jc ob priliki zakuske rusko-amevi-ške trgovinske zbornice v Newyorku naglasil, du bi se uničujoča konkurenca na žitnih tržiščih, ki zavzema že vseh pet delov sveta, zatnogla urediti samo s tozadevnimi sporazumi mednarodnega značaja. Sovjetska Rusija bi bila vsekakor j>ri-
be z Južno železnico je bil zadržek na podlagi nekega zakona v Italiji od leta 1922. že proveden, tako da se odpis nanaša lahko samo na nadomestila, ki jih predvideva napram Avstriji člen 249. Naša teza govori o vsoti ene milijarde zlatih frankov, od katere bi po medsebojnem ključu pripadalo Italiji 25%, ostanek pa njenim zaveznicam, Jugoslaviji n. pr. 10% (nad 1 milijardo dinarjev). Italija dolguje *<»-rej svojim zaveznikom skupno 750 milj. zi. frankov, in tudi določila Youngovega načrta na tem nič ne izpremenijo.
V tej razdelitvi in njenemu opravdanju tiči vzrok naše milijardno zahtevke naprant Italiji. »Neue Freie Presse« je iz strokovnih krogov prejela k tej jugoslovanski tezi sledeča pojasnila: Jugoslovanska teza je stvarno in tudi pravno pravilna. Tudi je zelo dvomljivo, da bi se udeleženci ob kaki priliki resno odpovedali terjatve napram Italiji, pa tudi poročilo upravnega sveta Južne železnice za leto 1923. ne omenja nikake take odpovedi. Čudno je, nadaljuje poročilo, da si Italija te svoje obveznosti ni pogodbeno zasigurala, kakor je to storila Anglija za časa sklepanja Youngovega načrta. V očigled sedanje gospodarske krize bo Italijo to novo breme izvanredno težko prizadelo, verjetno pa je, da zavezniki na tem vprašanju iz istega razloga ne bodo popustili. Zanimivo ]e, kako stališče bodo v tem vprašanju zavzele ostale prizadete države.
pravljena sodelovati pri tem delu agrarnih držav. Ruska produkcija žita je znašala v preteklem letu 75 milijonov busheljev nad lastno vporabo, kar znaša jedva 30% povprečnega predvojnega izvoza Rusije.
Borzna poročila
dne 4. februarja 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 4. f ebruarja. Amsterdam 22-80, Berlin 13-48—13-51, Bruselj 7-9124, Budimpešta 9-9014, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7'9598 do 7-9898, London 275-280276-08, Newyork 56-63, Pariz 222-47, Psaga 167-38—168-18, Trst 29693 do 297-10.
Zagreb, 4. februarja. Amsterdam 22-75—22-81, Dunaj 795-98-792-98, Berlin 13-48—13-51, Bruselj 791-24 bi., Budimpešta 988-64—991-64, London 275-28—276-08, Milan 295'957—297-957, New-york ček 50-53—56-73, Pariz 222-47 bi., Praga 167-38—168-18, Ztirich 1094-40—1097-40, Madrid 588—591.
Beograd, 4. februarja. 7% inv. pos. 87—87-50, 4% agr. obv. 49—49'50, 7% pos. drž. hip. b. 80-50-81-25, 7% Bler 81-25, 8% Bler 92-50, voj. škoda 420-422, uit. feb. 418, uit. jun. 419-50 do 420-50.
Dunaj, 4. februarja. Bankverein 16-45, Kred. zavod 40-60, Dunav-Sava-Adria 14-60, Prioritete 91-35, Trbovlje 42.
Curih, 4. februarja. Beograd 9-1275, Pariz
20-30, London 25-155, Newyork 517-75, Bruselj 72-20, Milan 27-105, Madrid 52-60, Amsterdam 208-075, Berlin 123-15, Dunaj 72'76, Stockholm 138-05, Oslo 138-50, Kopenhagen 138-50, Sofija 3’75, Praga 15-32, Varšava 58, Budimpešta 90-35.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 4. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-25—87 (87), voj. škoda ar. 419-50 do 421, kasa 418—421, feb. 416-50—417-50 (418), marc 416-50—417-50 (417-50), april 416-50 do 417-50, inaj 416-50-417-50 (418), 4% agr. obv. 51 bi., 7% Bler 80-02-80-75 (81, 8075, 80-50), 8% Bler 91-75—92-25, 7% pos. hipot. 80—80-12 (80-12, 80). — Banke: Hrvatska 50 d., Pra-štediona 975—980, Udružena 194-50—190. Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68'50 d.. Narodna banka 8000 d. — Industrije: Šečerana Osijek 287-50—295, Trboveljska 342—350, Slavonija 200 d„ Vevče 128 d.
Beograd, 4. februarja. Berlin 13-48—13-51, Budimpešta 988-64—091-64, Curih 1094-40 do 1097-40. Dunaj 795-98—798-98, London 275-28 do 276-08, Newyork 56-58—56-73, Pariz 221-47 do 223-47, Praga 167-38—168-18.
Dunaj, 4. februarja. Amsterdam 285-92. Beograd 12-545, Berlin 169-21, Bruselj 99-22, Budimpešta 124-18, Bukarešta 4-23, Kopenhagen 190-15, 'London 34-575, Madrid 72-10, Milan 37-235, Newyork 711-50. Pariz 27-89, Praga
21-055, Sofija 5-1550, Stockholm 190-40, Varšava 79-70, Zurich 137-44.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 4. februarja. 7% Bler 80-25—80-75.
Newyork, 4. februarja 8% Bler 91—92, 7% Bler 80-25—81, 7% pos. drž. Hip. b. 78-50 do 79-50.
Žitna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpremenjeno čvrsta, promet: dva vagona pšenice.
Novi Sad, 4. februarja. Pšenica: sremska okolica Indija 78 kg 145—150. Moka: baška št. 6 175—185, št. 7 140—145. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 19 vagonov, ječmen 1, koruza 16, moka 3, otroki 7 vagonov. Tenden-
finančni svetnik v pokoju in bišni posestnik
Pogreb se vrši v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 3. uri iz. hiše žalosti, Dunajska c. št. 36.
Svojega vestnega elana ohrani v trajnem spominu.
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani
Svojim prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminul naš dolgoletni član in odbornik, gospod
Z€uZfuz>«s
S!iawoy »ljubimec« v »mariborskem gledališču
»Ljubimec« vesela igra v štirih dejanjih, je delo iz prve dobe pisateljevanja velikega sodobnega angleškega komediografa Bernarda Shawa, pa ima vendar že vse odlike, ki so ponesle njegovo slavo širom kulturne zemlje. Temelj vsemu je duhovitost, duhovitost kompozicije in dialoga. Saj skoraj ni nobenega dogajanja, pa je vendar to komedija, da se ob njej človek od srca nasmeje. Nad vsem je pristnost dogajanja in resničnost ostro opazovanega in doumljenega življenja. Vso vsebino bi mogli izraziti z našim starim rekom: Kdor hoče sedeti na dveh stolicah — obsedi naposled na tleh.
G. Vladimir Skrbinšek je delo zrežiral docela v Shawovem duhu, brez eksperimentiranja in ekstravaganc, zato ga je tudi uokviril v scenerijo solidnega meščanstva. Kljub temu je bil efekt učinkovit in skladen z igro. Tudi posamezne osebe je znal razmestiti po odru tako, da ni bilo disharmonije. In — celo soigra je tokrat dosegla zaokroženo izoblikovanost, kar pri nas ni vedno običaj.
Zelo posrečena, a tu in tam s premalo diferenciacijo občutij in razpoloženj, je podal g. Skrbinšek osrednjo osebnost igre, filozofa Charterisa,
ljubimca. G. TomaSil je v zdravniku dr. Paromo-reju ustvaril svojo najboljšo dosedanjo kreacijo na našem odru, a nad pričakovanje odličen je bil po vsem, posebno pa po notranji in zunanji karakterizaciji g. Furijan v vlogi starega kritika Cuthbertsona. Furijan postaja odličen karakterni igralec. Sicer pa tudi ostali niso zaostajali, tako je n. pr. g. Pavle Kovič ustvaril iz polkovnika Cravena odlično odersko kreacijo, le Blaž mi kot deček in sluga ni vedno ugajal.
Gdč. Ema Starčeva je bila dražestna Julija, dosegla je mestoma krasne uspehe, v celoti pa je tokrat zopet malce preveč — igrala. Škoda, da vselej ne more pozabiti, da je na odru — življenja, ne igre. Nasprotno pa je ves čas resnično živela gdč. Kraljeva kol vdova Tranfieldovn. Ga. Savinova je pa podala mlado, emancipirano Silvijo malo stereotipno, šablonsko, čeprav se je nekajkrat razmahnila do resnične pristnosti.
V celoti je tedaj »Ljubimec« uspel, tako kot delo iu kot igra. Obisk pri premieri v soboto zvečer je pokazal, da je vendar še dovolj ljubezni in zanimanja do dela našega gledališča. R. R.
I. Cop ič: Novofrancuska sintaksa
V založbi dijaškega društva »Interes« na trgovski akademiji v- Mariboru je izšla letos novo-francoska sintaksa, ki jo je spisal Josip Čopič, profesor na trg. akademiji v Mariboru. Slovnica,
ki je z odlomkom ministrstva trgovine in industrije I. b. 12491-N od 4. jun. 1929 odobrena za trgovske šole, bo kot pomožna knjiga dobrodošla tudi za višje razrede srednjih šol, ki so podrejene ministrstvu prosvete. Kajti skladnja posameznih besednih vrst je obravnavana s skru-pulozno natančnostjo in vseskozi podprta s citati iz klasičnih in najnovejših del; poslednja dokazujejo, da si sodobni francoski pisatelji dovoljujejo vedno več svoboščin napratn okorelemu slovniškemu ogrodju. Zato bo knjiga znatno olajšala učencem delo pri privatnem štivu in se priporoča tudi visokošolccm-romanistoin. Copičeva novofrancoska sintaksa, ki obsega 342 strani in je iz praktičnih razlogov spisana v hrvaškem jeziku, stane 75 Din in se naroča ali pri avtorju ali pa v knjigarnah.	—k.
Savremenik. Ta novi zagrebški literarni tednik na prav sistematičen način v vsaki številki posveča nekaj prostora slovenskim literarnim zadevam. V 5. številki objavlja L. 2. (Ladislav Žimbrek) zanimiv razgovor s Pavlom Golio in njegov znani Marche funebre ter kratek razgovor s Franom Albrechtom o Ljubljanskem Zvonu in njegovem literarnem krogu. — Za ljubljansko redakcijo Savremenika beleži Fran Albrecht.
Najnovejša hrvatska drama. Pod naslovom Diletantizem in banalnost so zagrebške »Novosti« v sredo prinesle uničujočo oceno najnovejše Ka. Mesaričeve drame »Joco Udmanič«, katere premijera se je v zagrebškem Narodnem gledališču vršila pred dnevi.
^gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drarna.
Začetek ob 20. urt zvečer.
Četrtek, 5. februarja:	»Gospa	ministrica«.
Red B.
Petek, 6. februarja: Zaprto.
Opera.
Četrtek, 5. februarja: Zaprto (generalka za simfonični koncert).
Petek, 6. februarja: Simfonični koncert v Unionu. Izven.
Občinstvo opozarjamo, da se začne predprodaj vstopnic za Finžgarjev« proslavo v sredo dne 4. t. m. v opernem gledališču. Uprizori se narodna igra »Divji Lovec« v režiji prof. Šesta.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab. C. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek, 9. februarja ob 20. uri: »Ciganska ljubezen«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preda. 115-4/31/3.	2-1
Razpis.
Odda se mesto služitelja pri okrožnem sodišču v Ceilju; prav tako se oddajo vsa mesta služiteljev ali jetnišničairjev-siužatejjev, ki bi se izpraznila tekam razpisa ali pa zaradi njega.
Pravilno kolcovane in opremljene prošnje, ki moraijo biti svojeročno spisane, naj se viože do najkasneje
2 2. februarja 1931. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v »Jugositovanu« z dne
8.	februarja 1931.
Predsodništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 30. januarja 1931.
V 165/30—2.	292—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo ltecek Henrika, posestnika v Vadar.cih št. 69, se uvaja postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice št. 514 od »Bodohegyi hitelszSvetkezet« v Bodon-cih, glaseče se prvotno na ime Kuzmič Kato sedaj pa na ime Recek Henrika, Vadarci tš. 69, z vlogo 3948 K 52 vinarjev, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavlja svoje pravice tekom 6 me secev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sotliš'če v Murski Soboti, odd. V.,
dne 10. januarja 1931.
Nc V 161/30—3.	291-3-1
Amortizacija.
Na prošnjo Škrilec Ivana, posestnika v Sebeborcili št. 109, se uvaja postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice: Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti (prej Muraszombati Takarekpenztar) številka 5018-IIa/l 13 z vlogo 57.733 30 Din, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavlja svoje pravice tekom 6 mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. V.,
dne 10. januarja 1931.
*
E 2768/30-8.	288
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Zi*htevajoče stranke Savinske posojilnice, r. z. z n. z v	hn
dne 20. marca 1 98 £ ob d« vet ih
pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Žalec, vi št. 875, označba nepremičnin: zemljišč© (2 njivi); cenilna vrednost: 31.780 Din najmanjši ponudek:	21.187 Din. Vadii
3178’— Din. Pritiklin ni.
Okrajno sadišče v Celju, odd. III.,
dne 24. januarja 1931.
*
E 890/30-9.	290
Dražbeni oklic.
I)ne 7. marca 1931. ob poideš e-t i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Primskovo, vi. št. 403, pare. št. 86/15, hiša v cenilni vrednosti 10.000 Din, in parcele št. 8G/14, travnik v cenilni vrednosti: 351*—
dinarjev. Najmanjši ponudek: 6900 dinarjev 27 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranj, dne 29. januarja 1931.
•j*
E 306/30—7.	273
Dražbeni oklic
Dne 12. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 262; k. o. Dob, vi. št. 486; k. o. Sp. Koseze, vi. št. 209; k. o. Studenec, vi. št. 184 in k. o. Brezovica, vi. št. 224, obstoječih iz zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: 30.245-80 Din; najmanjši ponudek: 20.163-85 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Gjede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 26. janruarja 1931.
E 305/30—8.	274
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1931. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezovica, vi. št. 71 in 347; k. o. Dob vi. št. 141; k. o. Podrečje vi. št. 433; k. o. Rova vi. št. 77; obstoječih iz hiše z gospodarskimi poslopji in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: 128.342 Din; najmanjši ponudek: 85.560 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 27. januarja 1931.
E 576/30-9.	282
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. marca 1931. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Murska Zasada, vi. št. 15; Dragotinci, vi. št. 137 in 203; Rožički vrh, vi. št. 98, in Okoslavci, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: 61.804-38 Din; vrednost pritikline: 680— Din; najmanjši ponudek: 43.656-26 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski te-g t sodišča.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, dne 26. januarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
I.	No. 1949/1
252 2—1
Razglas
o javni oiertalni licitaciji o oddaji gradbenih del za povečanje dermatološkega oddelka v splošni bolnici v Mariboru. Licitacija se bo vršila dne 7. marca 1931 ob pol enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru in sicer v sobi št. 49.
Svojeročno spisane odnosno podpisane ponudbe opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa vsako s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem gradbenih del nadzidka za povečanje dermatološkega oddelka v Mariboru ponudnika N. M.< in sicer neposredno v roke predsednika komisije na dan licitacije dne 7. marca t. 1. med pol deseto in pol enajsto uro.
Poznejše in nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti, , ne belo vpoštevale.
Vse natančnejše podatke glej v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« štev. 26 z dne 1. februarja 1931.
Sresko načelstvo Maribor, levi breg, dne 24. januarja 1931.
Št. 192.
*
Razpis.
233a 2—1
ustne licitacije za dobavo gramoza za proge med km 497*106 do km 576*5 državne ceste štev. 2 in med km 793-908 do km državne ceste št. 28.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka in sicer v ponedeljek dne
2.	marca 1931 ob 10. uri dopoldne za progo km 534-5 do 576-5 drž. ceste štev 2 in za progo km 793-980 do 808-666 drž. ceste štev. 28;
v torek, dne 3. marca 1931. ob 10. uri dopoldne za progo km 497*106 do 534 5 drž. štev. 2.
za dobavo gramoza so določeni sledeči roki:
za pomladanski gramo: 31. december za jesenski gramoz: 30. september 1931, 1931.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« dnevnika »Jugoslovana« štev. 26 z dne 1. februarja 1931.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 26. januarja 1931.
No. 0900/1-31
*
Razglas.
V zmislu § 54. uredbe o izvrševanju očirval-nih odredb (Ur. list kralj, banske uprave Dravske banovine štev. 28/125 od 6. II. 1930) se razglaša, da je gilaisoni sodbe okr. sodišča Rogatec od 31. maja 1930 prepovedano Č a k š Antonu, roj. 4. januarja 1894 v Zg. Nezbi-šah, šmarska srez. Dravska banovina, oženjenemu najemniku, stanujočemu v Pilatu, šmarski »rez, zahajati v krčimo za dobo 5 mesecev od dneva prestane kazni, t. j. od 28. septembra 1930 do 28. februarja 1931.
Po § 268 kaz. zali. se kaznuje vsakdo, kii ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opoji lomi.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 27. januarja 1931.
Štev. R U 367/21-41.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč posestnikov iz Velikih Brusnic.
Načrt o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 328, v kat. občini Brusnice, s. o. Novo mesto, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/88, od dne 6. februarja 1931 do vštetega dne
19. februarja 1931 v občinskem uradu v Brusnicah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s koka na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 10. februarja 1931 v času od 4. do 5. ure popoldne v občinskem uradu v Brusnicah.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dailje, t. j. od dne 6. februarja 1931 do dne 7. m a r-c a 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pitaneno ali dati ustno na zapisnik.
Komisar za. agrarne operacije.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1931.
Razne objave
276
Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela Hranilnica v Križevcih d. d., dne 20. februarja 1931. ob desetih v poslovnih prostorih Prekmurske banke d. d. prej Muraszombati Takarekpenztar v Murski Soboti.
Dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti.
2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overovateljev zapisnika.
3. Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem poslovnem letu.
4. Odobritev bilance za leto 1930 in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
5. Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1930.
6. Slučajnosti.
Na občnem zboru ima vsak delničar, ki je vpisan vsaj šest dni pred občnim zborom v družbeno temeljno knjigo delničarjev in ki položi svoje delnice do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarčk-p6nzt£r v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po en glas, za vsakih nadaljnjih 10 delnic pa le po en glas.
V Križevcih, dne 30. januarja 1931.
Upravni svet.
*
277
Vabilo na 57. redni občni zbor
ki ga bo imela PREKMURSKA BANKA D. D. prej: Muraszombati Takarekpenztar, dne 20. lebruarja 1931 ob dveh popoldne v poslovnih prostorih zavoda v Murski Soboti.
Dnevni red:
1. Ugotovitev stkbpčnosti.
2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overovateljev zapisnika.
3. Poročilo upravnega sveta.
4. Poročila nadzorstvenega sveta.
5. Odobritev bilance ter računa zgube in dobitčka ter podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
6. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
7. Slučajnosti.
§ 29. družbenih pravil:
Na o’ičnem zboru ima vsak imetnik, na imetnika glaseče delnice, za vsako delnico en glas.	\
Glasovati pa sme le oni delničar, ki v zadnjih osmih dneh pred občnim zborom in do otvoritve istega položi svoje delnice pri blagajni družbe in se na občnem zboru izkaže s priznanico o pologu.
Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice o pologu delnic in ki jih je svojeročno podpisal do ti čn i d el n ič a r- poo bi a st i t el j.
V Murski Soboti, dne 29. januarja 1931.
Upra vet.
site
£. 2fcf. fieiMcrrijMer	9
ž*of n&ZClj
Koman
(Copyright by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Hehl je poskusil spregovoriti nekaj besedi v slovo, toda ni mogel; komaj je začel, je moral končati. Nobene besede bi ne mogle doseči veličine in grozote zapuščenega, praznega dvorišča, na katerem je stalo par vrst preostalih, ki so v tistem trenutku, molče in prezebajoč v svojih plaščih in čevljih, mislili na svoje tovariše.
Hehl je stopal od moža do moža in stisnil vsakemu roko. Ko je prišel do Maksa Weil-a, mu je skozi ozke ustnice dejal: »Zdaj prihaja vaš čas, Weil —«
»Ki bo manj krvav,« je odgovoril Weil mirno.
»Pa tudi manj junaški,« je odgovoril Hehl.
»To ni najzadnje v življenju,« je rekel Weil.
»Ampak najboljše,« je odgovoril Hehl. »Kaj pa drugega?«
Weil je trenotek pomislil, potem je dejal: »Nekaj, kar danes še nima veljave: Dobrota in ljubezen. Tudi za t.o dvoje je potrebno junaštvo, gospod poročnik «
»Ne«, je odvrnil Hehl s trepetajočimi mišicami na čelu. »Samo martirij, toje nekaj drugega. Junaštvo pričenja tam, kjer se odpoveduje razum: pri omalovaževanju življenja. Vedite, da ima to opravit z brezumnostjo, z opojnostjo in rizikom — zelo malo
pa z namenom. Namen, to je vaš svet. Zakaj, čemu — kdor tako vprašuje, ta ne ve nič od tega —«
Govoril je tako ognjevito, kot bi se hotel sam sebe prepričati. Mišičevje na njegovem upadlem obrazu je delovalo. V nekaj dneh mu je vse zagrenilo in za par let se je postaral. Prav tako hitro pa se je spremenil tudi Weil, ki je bil vedno povsem neznaten človek, o katerem ni bil nihče na jasnem. Zdaj se je naenkrat preril nekam naprej in postal odločnejši. Nihče ni bil slutil, da zna tako govoriti, čimbolj razdražen je bil Hehl, tembolj miren je bil Maks. Tiho, ampak trdo, je odvrnil: »Za junaštvo nekaterih je trpljenje miljonov predrago.«
Hehl je mignil z rameni. »Predrago — namen — plačati — to so vaše besede. Bomo videli, kako daleč pridete s tem.«
Weil se je ozrl na suknjič preprostega vojaka, ki ga je imel Hehl oblečenega, in je dejal: »Kako daleč ste pa že prišli z vašimi?«
Hehl je zardel. »Do spominov je dejal trdo,« vsaj do spominov na stvari, ki se ne dado kupiti z denarjem.«
Weil je nekaj časa molčal. »Do spominov —« je ponovil in se ozrl po praznem dvorišču in naših redkih vrstah — »da in do strašne odgovornosti —«
Mi od vsega tega nismo mnogo razumeli. Zeblo nas je in nepotrebno se nam je zdelo govoriti. Go-vorenje ne napravi sveta drugačnega.
V
Vrste so se začele redčiti. Začelo se je poslavljanje. Moj sosed Mtiller sl je popravil tornistro na
ramah, stisnil svoj zavoj z živili pod pozduho in mi pomolil roko: »Torej, Ernst, naj ti gre dobro—« Naj ti gre dobro, Feliks —« Stopil je naprej do Willyja, Alberta Kosola —
Potem je prišel Gerhard Pohl, stotnijski pevec, ki je pel vedno na pohodih najvišji tenor, kadar je rastla melodija v visoke loke. Ves drugi čas med petjem je počival, da je mogel potem položiti pravo moč v dvoglasna mesta. Njegov zarjaveli obraz z bradavico je bil videti ginjen; pravkar se je poslovil id Karola Broger-ja, s katerim je preigral nešteto skat-partij. Zdaj mu je bilo težko.
»Na svidenje, Ernest—«
»Na svidenje, Gerhart —» šel je.
Weddekamp mi je stisnil roko. Izdeloval je križe za padle. »Skoda, Ernest,« je dejal,« da tebi nisem mogel nobenega preskrbeti. Ti bi dobel tacega iz mahagonijevega lesa. Imel sem zato v rezervi že neki neki prav lep pokrov od klavirja.«
»Kar še ni, je še lahko,« sem odvrnil,« ti bom že pisal, kadar bo z menoj tako daleč.«
Smejal se je. »Drži napeta ušesa, mladič, vojske še ni konec.«
Potem je odcapljal s svojimi povešenimi ramami.
Prva skupina je že pri vratih. Scheffer in Fass-bender sta tudi zraven. Drugi slede. Postali smo razburjeni. Treba se je šele temu privaditi, da jih toliko gre. Dozdaj je bila samo smrt, rane ali premestitev, kar je povzročalo zapustitev stotnije. Zdaj se Je tem pridružil še: mir.
Živali v ujeinišivu
V »Prager Tagblatt«-u piše Alfred Bach:
»L. 1930. so postale živali zopet zanimive in moderne, seveda nedvonia le tuje živali, kajti domače živali je treba negovati, in to velja denar, pa tudi dosti prostora potrebujejo. Divja žival pa živi v zveriniaku (dokler ne pogine) ali pa samo v domišljiji. Zato se zanimamo za divje živali. To se silno lepo ujema z zamorskimi plesi in z umet. Indijancev, s kulturo kaktej in jazz-banda in z malajsko godbo. Moderna dama mora imeti vsaj marokansko opico, kajpakda jetično, v takem podnebju, ali pa mora imeti majhnega leoparda. Razun tega: konje, pse in mačke, katerih »dušo« že poznamo, ta »duša« pa je prav tako navadna in vsakdanja Kakor so vsakdanje duše tistih ljudi, ki kaj takega še cenijo. Če pogine konj, je kriv hlapec; če pa pogine flamingo (tuj ptič na visokih nogah), je pa prav gotovo krivo podnebje-Kljub temu pa konje še veduo neizmerno mučimo, psov ne razumemo in mačke trpinčimo. Ljudje so se v najnovejšem času zelo sprijate-Ijili s svojimi prazgodovinskimi sovražniki in knjige o živalih so najbolj moderne. Tako pa je tudi moralo priti, kajti danes, ko so vsi sužnji že svobodni, ko so vsi delovni otroci in njihove matere svobodne, je vendar moralo priti tudi do tega, da hoče, človek »osvoboditi« tudi živali!
Začelo se je s tem, da je ustanovilo vsako še tako majhno mesto svoj »park za varstvo živali«. Ti »parki« so bili neke vrste Noetove ladje, kjer je bil od vsake vrste živali zavarovan po en par pred nevarnostmi polarnega ali pa južnega podnebja, ob enem pa tudi prost vsake skrbi, da bi si moral iskati svojo hrano sam na svojo odgovornost. Tako vidimo, kako čepe v takih »parkih« vsi skupaj: severni in malajski medvedje, srebrni levi in afriški, potem živali, ki žive visoko v gorah, pa skupno z onimi iz ravnin. Tako ravnajo ž njimi, kakor skrbne žene in matere s svojimi možički, ki tudi dobe točno ob uri vsak dan svojo jed. »Kaj pa hočete«, pravi strežaj, »ali se jim ne godi dobro?« Mogoče še bolje kakor nam!« Mimo kletk in ograj pa hodijo učitelji s celimi razredi Solarjev in vzgojiteljice s svojimi varovanci in medved se postavlja na zadnje noge in «ion opleta z rilcem okoli sebe. In ker hodijo ni'mo živali tudi pisatelji, ki so bolj v zadregi za kakšno snov kakor pa za kruh, so se seveda odkrili in obširno opisali tudi živalsko »dušo«. To je prineslo denar onim, ki so jo odkrili, pa ludi izdelovalcem papirja in tiskarjem. Odkar se je namreč silno razširila »živalska literatura«, so začeli ljudje zelo pridno obiskovati zverinjake, nehali so se pa zanimati za rastlinjake, da zapuščenih zbirk kamenja niti ne
Težka nesreča v rudniku Whitehaven-u
V bližini mesta Whltehaven v Angliji se je vinei v rudniškem rovu »Haag« jamski plin. Močna eksplozija je zahtevala 27 žrtev. Na eMlri vidimo prenos ranjenca od kraja nesreče v
bolnico.
Znamenita
časa kralja
Zgodovinska opatija liattle — pogorela
opatije Battle v Hastings-u (na Angleškem), ki je bila sezidana deloma še za Vilijema »Osvajalca«, je v soboto pogorela. V opatiji je bila dekliška šola, ki jo je obiskovalo okoli 120 učenk, ki so se ipa vse rešile.
Moški so dragoceni...
Pred nekim dunajskim sodiščem. V dvorano stopi ženska, poštama in slabotna.
»Oho, midva sva pa že stara znanca«, pripomni sodnik«, kaj pa je danes zopet?«
»Mina, tista nesrečna ženska, mi je izneverila in prevzela moža; sedaj se borim še za svojo svobodo, napravite z menoj, kar in kakor hočete ...«	Jp*
»Vi ste obtoženi, da ste gospodično Mino vso razpraskali in zlasali!«
»Ne, ne — jaz sem poštena in dostojna ženska; meni je pa ta nesreča prevzela moža...«
Sodnik: »Že razumem, — mi moški smo pač dragoceni, posebno dandanes. Ampak tepsti n© smete nikogar!«
»Ce mi je pa prevzela moža ...«
»No, bomo videli,« je rekel sodnik, »če je vse res kakor pravite — razprava je preložena.«
To je menda prvič v zgodovini, da so dobili nroški celo pred sodiščem potrdilo, da so dra-
Tirolske narodne noše
V berlinski športni palači so priredili v nedeljo sprevod narodnih noš iz južtie Nemčije. Slika nam kaže skupino tirolskih narodnih nož.
»Gospa Marička je že prebolela smrt svojega prvega moža, kakor je videti.«
»Njen drugi mož pa še ne!«
Izdaja tiskarna »Merkur*. Gregorčičeva ulica 23 Za tiskarno odgovarja Otmar MihSlck. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja	Knzman.	-	Vai	*	Ljubljani.
KaLo živi StfaSin
V Rigi izhaja list »Latvis«. V tem listu pripoveduje neki Nemec, ki živi že nad 20 let v Rusiji kot uglaševalec klavirjev, nekaj zanimivih podrobnosti iz Stalinovega zasebnega življenja. Med drugim pravi, da ljubj Stalin zelo godbo in da si je naročil pri njem že 2 klavirja, enega za stanovanje v Moskvi, drugega pa za stanovanje na deželi. Ragun klavirja pa nima Stalin v svojem stanovanju nobenega luksuznega predmeta. Za svoje življenje pa 9e Stalin zelo boji in je samo to, kar mu skuha njegova sedaj 35-letna gospodinja. Tudi nobene cigarete ne vzame od nikogar, ampak kadi le svoje cigarete. Govori silno malo, včasih po cele dneve molči.
Posebno pa ljubi godbo diplomat Karohaw. Ta ima v svojem stanovanju 26 gramofonov in nad 2000 plošč...
Prelat dr. Mausbacli t.
Papeški prelat in stolni prošt v Miinater-ju profesor dr. Mausbaoh je umiri 31. januarja v visoki starosti 70 let.
Svetovna mojstra na dvosedežnem »bobu«.
V nedeljo sta si priborila naslov svetovnih mojstrov v Oberhofu tekmovalca na dvosedežnem »bobu« Kilian (na levici) in Huber.
omenjamo. Kamenje bodo »odkrili« bržkone šele 1. 1940., «odkril« pa ga bo kakšen tenkočuten književnik.
Ali pa je ltedaj kdo že pomislil na to, kako se živalim v ujetništvu godi? Res so tudi živalske kletke modernizirane, ampak kakšen je uspeh? Kdo to ve? .T .tnišnice za ljudi poznamo in vemo, kako je v njih — ali so kletke za živali kaj boljše? Le poglejte volka, kako bega od stene do stene, lev se drgne in čoha ob železnih drogih dan na dan, opice pa stresajo ograjo, hrepeneč po zlati svobodi...
Ali je kedaj že kdo študiral norost pri živalih? Kaj je torej tak »park« za živali: ali je to kletka ali je norišnica? Mi vemo le to, da prihajajo živali v »parke« zbrane in vesele, v kletkah pa hirajo, dokler jih ne reši smrt.«
Razširjajte »Jugoslovana«!