Učiteljski list
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1., 10. in 20, vsakega meseca. — Uredništvo ,(slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24,— Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 12
V Trst«, 15. junija. 1925.
Leto VI.
Delovna Šola	(Nadaljevanje.)
Marec in april, prva pomladna meseca, velika noč in začetek vrtnih del morejo biti za naš ciklus tem nekako združenje vsega doslej opazovanega: življenje v okolici je predvsem delo. Imamo dva cikla tem: lokalni del mesta in središče. Opazujemo pa s stališča delajočega in konsumenta. Teme: 1) hiša in dvorišče, cesta, gledana skozi šolsko okno, življenje na cesti; cesta ponoči, zjutraj, po končanem delu, zvečer; ljudje, ki vsak dan izvršijo kako delo in imajo opraviti na naši cesti, čiščenje in vzdrževanje ceste, igre na cesti, družabne dolžnosti (zdravstvo, in dostojnost), ki jih ima človek na cesti in radi ceste, 2) sprehodi po mestu: kako se ne izgubim?, kaj naredim, če bi se izgubil? Prometne ulice, lepe ulice, postaja, okolica mesta, 3) rodbina, sirota, samotni, brezdomec, sosedje, tovariši, znanci, gostje, organizacije: gospodarske, politične itd.; mestne organizacije, mesto in delo človeka v mestu.
8.	Metodični nasveti. Če bi se hoteli preprosto izraziti, bi lahko dejali, da je učenec našega prvega oddelka pocestnik. Da, res smo napravili cesto za učiteljico otroka, in sprehod skozi ulice je metoda, kako naj ga učimo. Tako je nastala osnova onega «predmeta», ki ga lahko označimo kot znanost o življenju ali človeku, kajti najvažnejše za človeka je poznanje človeškega življenja.
Opazovanje člov. življenja smo začeli z egoističnega stališča konsumenta in prosilca. Toda otroška znanježeljnost ne bo dolgo ostala pri tem: podoben učenjaku se otrok za vse zanima. Najbolj pa se zanima za dejavnost, njegovi interesi so v dejavnostih. Tako sc torej poglobimo v neskončno bogato delovno življenje človeka. Videli smo, kakšne socialno altruistične perspektive odpira otroku. Po temah sodeč, je naša. šola nedvomno delovna šola.
Ta delovna šola pa mora biti tudi otroška šola. Ne sme nas zapeljati množina snovi in tudi ne globina njene predelave, ampak najvažnejše je, da se vsega lotimo otroško, z otroškim pogledom in otroškim zanimanjem. Morda ni nič na svetu tako vzvišeno in modro kot združenje dela odraslega človeka z otroškim načinom opazovanja. Baš otroški način opazovanja in otroška vprašanja morejo često naše lastne nazore o delu poglobiti in dvigati. Način, kako se bližajo otroci delu, hočemo spremljati s pozornostjo, posebno pa z razumevanjem. Ne smemo se usiljevati otroku s svojimi pojmi in vprašanji. Z otroci moramo biti otroci.
Pomisleke bi mogla zbuditi naša metoda, ne «me-toda dela \ ampak ekskurzij. Stvar je pa ta, da so osemletni otroci, kolikor jih poznam, malo sposobni za .produktivno delo». Le s skrajnim trudom in naporom se posreči pritegniti jih h kuhinjskemu delu in k trajnemu delu v delavnicah. V tej starosti so otroci najbolj sposobni za to, da tekajo okrog. In io moramo izrabiti.
Še to jevažno:naš pocestnik* ne bo le bister, ampak naj postane tud dober, t. j. pri izletih naj opa-
zuje s socialno, altruistično aktivnostjo. Ni v naravi otroka, da bi le opazoval. S posnemanjem si p.riza*-dcva tudi udejstviti, kar vidi'/ Vse, kar opazujb, bi rad preobrazil. To otrokovo nagnenje pospešujmo. V zvezi z gornjimi cikli opazivalnih tem sc lahko vrstijo sledeča socialne vaje otroka: 1) organizacija skupnega dela (ekskurzije za nakup) in razdelitev opravil za izvršitev, pomoč pri opremi sob in njih red, gospodarstvo uporabe in etika razdelitve, zmožnost, poravnati spore; 2) pomoč v kuhinji in sploh v vsem šolskem gospodarstvu; zmožnost samostojno najti pot, vljudno vedenje z ljudmi, previdno ravnanje s šolskimi rečmi; 3) pažnja na red in vrsto, sposobnost, se (za sprejem v delavnice) izkazati hvaležni in prijazni z malimi dobrotami za olajšavo dela drugim; 4) skrb za varnost in zdravje v okolici, spoštovanje dela, korist v hiši; 5) tolažba bližnjega, pomoč v potrebi, prirejanje proslav; 6) organizacija splošno koristnega dela v šoli; 7) vedenje na ulici, pomeč v nezgodah na cesti; 8) organizacije otrok in n'ih naloge. Metoda je vežbanje ob vsaki priložnosti, ki se nudi.
9.	Vreme, časnik in koledar. Ali ni bilo preveč govora le o človeku? Kaj pa priroda? Menim, da je mesto popolnoma neprimerno, da bi prvo leto pričeli z naravo. Sicer je narava (vsekakor ne podeželska in deviška) tudi v mestu, saj tudi to ni izven naravnih zakonov. Le da niso tu izhodišče gozd, polje, cvebce, ptiči in živali. Najprimernejše je vreme, pri ekskurzijah bomo imeli vedno opraviti ž n'im, in tudi je pri otroku te starosti za vremenoznanstvo, (meteorologijo), za to staro vedo zelo mnogo zanimanja. Teme bi bile naslednje: 1) Jesen: ulica v jeseni, ceste v dežju, nesnaga, nevarnost vlage, megla, strah prsd prchla-jenjem, učinek vremena na razpoloženje, odvisnost gotovih poklicev od vremena; 2) zima: ulica pozimi, cesta, kadar zmrzuje, sanke, naletame snega, led zamrznenje, dvojna okna, brezdomci, varstvo živali, drsanje, vrtovi pozim:, lomljenje leda; 3) pomlad: ulica pomladi, tajenje snega, pomladni potoki in' snaženjc ceste, prodajalci cvetic, pomladno razpoloženje; 4) poletje:	cesta ob vročini, izumiranje
ulice, beg iz mesta, prah in škropljenje ulice, nevihta, naliv, toča, vrt ob vročem vremenu in prahu, vonj cvetja, senca; 5) ulica zjutra', podnevi, zvečer in ponoč:, poletni in zimski dan.
Drugo vprašanje je:	kje dobimo učila, zbirke
vzorcev in kniig s temami za slične tečaje iz «živ-ljen;eznanstva?» Pri tem nam pomagajo lastne oči in lastna vedoželjnost, poleg tega Ima vsakdo tako izvrsten izkaz tem za razgovore, kakor je časnik, kar pri rokah.
«0 vseh razmerah ljudi, o napravah, o običajih in navadah v naših in tujih deželah, o vseh naših od-nošajih do drugih delov sveta, skratka o vseh področjih človeškega znanja in vede skuša poučiti časnik. Tako postaja zajemališčc vedno novih pobud za odrasle. Čemu naj b: ne torej koristil tudi pri pouku?»... (TL Scharrelmann, Goldcnc Heimat.
Hamburg 1908.) «Da, trdno sem prepričan, da sc ves naš pouki lahko opre na priložnostno poročanc listov. Ni treba druzega, kot poiskati besedo, anonso, opazko ter dostaviti nekaj besed: takoj je dana zveza s snovjo, polno življenja.»
Drugo izvrstno učilo je naslovna knjiga in sodnik,« ker je v resnici nekak enciklopedičen zaznamek vseh strani življenja v mestu in more učitelj neprestano zajemati iz nje snovi s polnimi rokami. Dokler učitelj uporablja ti dve učili in, v potrebi, ima kako staro številko časnika, se ne more prito-
Angleška Šola	(Nadaljevanje.)
Druga posebna črta anglešic šole je diferenciacija učencev kot vzgojnega materiala. Kjer je le mogoče se boljši , nadarjeni 'Učenci združijo posebej, ostali pa posebej tako, da se učiteljevo delo preveč ne raztrže, da je enotnejše, trdnejše. Seveda sa pri pouku upoštevajo tudi osebna nagnjenja učenčeva. Teoretičnemu pouku je V šolskih načrtih odmerjeno le skopo mesto. Rcalije se obravnavajo vedno iz stališča življenjskih potreb. Petje, risanje, ročno delo in vse spretnosti se gojijo v veliki meri. Posebno skrb pa obrača angleška šola na obrtni pouk, tako da otrok spozna obrti v njih mnogoličnosti in spozna tudi njih pomembnost za državno ekonomijo. Ker so pa razredi preobljudeni (najmanj 45 do 50 učencev na razred) je pouk v jeziku posebno mučen. Zato se pa učitelj poslužuje raznih mehaničnih in mnemoničnih obrazcev. Težaven je tudi problem uteži in mer, ker je to trd oreh tudi za odraslega človeka in se decimalni sistem na Angleškem še le polagoma uvaja. Med poukom ni tiste strašne militaristične discipline, otrok se lahko giblje prosto, da le ne moti splošnega pouka. Učenje se vrši, če je le mogoče, na prostem. Posebne skrbi in paž-nje je deležen pouk o živalih; otroci se navajajo k ljubezni do njih in do narave ter v to svrho obiskujejo muzeje, zoološke vrte itd. Mnoge krajevne mestne in deželske inštitucije podpirajo razvoj obmorskih kolonij, šolskih 'zletov in drugega enakega šolskega dela. Princip koedukacije, ki se je tako razvil v Ameriki in Skandinaviji, je uspešno prodrl v Škotski in v Gallesu, manj pa na Angleškem, kjer je mogoč v ljudski, nedopusten pa v srednji šoli. Mešani razredi se dopuščajo le do otro-covih 11. let, od 11. do 14. leta pa so otroci po spolih ločeni, ker dobi od tistih let tudi vzgoja pri dečkih n deklicah svojo posebno smer, ki se bolj prilega njihovim fiziološkim, duševnim karakteristikam in tudi bodočim socialnim nalogam.
Iz teh podatkov se razvidi, da postaja angleška šola v resnic', važen faktor angleškega nacionalnega duševnega organizma in da ni več namenjena privilegiranim slojem v narodu samem, ampak da je res ljudska v pravem pomenu besede. Privilegirani razred, aristokratski, sicer še danes vzgaja svoje otroke v posebnih zavodih, vendar je resnica, da se tudi med njimi opuščajo vsi privilegiji kaste in da na Angleškem velja človek le, kolkor zna. Kdor nekaj zmore, se mu ne stavljajo v javnem uveljavljanju nikake zapreke.
«NOVI ROD».
Deseta številka se razpošilja in s tem je letnik zaključen. Tako 'e list prebil leto, ki ni bilo rožnato, ki ga pa ni uničilo, ki mu niti škodovati ni moglo. Udarci po njemu so prišli tako pozno, da nb izdajo več, bi tudi ne bili sami na sebi absurdni.
Plačevanje naročnine se je za ta letnik uredilo tako, da so se poravnale po tri številke, ako je kdo
žcvati o nedostajanju učil, ki bi mu nudili snovi.
H koncu b' vendar rad posvaril. Ker so mi znane tožbe učiteljev, da je šola «prazna», da v šoli «ni ničesar®-, sem skušal dokazati, kako bogato je ono življenje, ki naj se vanj poglobi delovna šola. To pa še ne pomenja, da bi morda predlagal, poplaviti otroka z vso našteto množino tem: bilo bi usodno za otroke, če bi učitalju padlo v glavo predelat vse navedene teme. Če ima otiok preveč vtisov je skoro kakor če ne bi imel nikakšnih.
(Dalje.)
Kar se tiče učiteljstva samega, ljudskega namreč, je bilo to še pred leti v precejšnji meri nezadostno pripravljeno za polno vršfitev svojih šolskih nalog. Učiteljstvo je prihajalo iz vseh družabnih razredov in ni bilo potrebno, da bi imelo za šolsko službo posebnih strokovnih kvalifikacij. To pa je veljalo v posebni meri za podeželsko učiteljsko gardo, ne pa toliko za mestne učitelje, ki so izhajali iz tako tako imenovahih «Training Collcges».
Prvo učiteljišče «Battersea Traning® je bilo ustanovljeno v 1. 1840. Kasneje se je njih število pomnožilo, vendar niso mogla ta učiteljišča nikdar dati svojim gojencem popolne učiteljske priprave. Pod vplivom Spencerjevske materialistične pedagogike so ti zavodi opremljali svoje gojence z neprimerno velikimi balastom empiričnih formul in predpisov, a niso jim dajale pravega čuta učitehskih nalog v ljudstvu. V 1. 1922. je bilo na Angleškem in v Gallesu 90 takih zavodov, od katerih 20 ja bilo prideljenih raznim univerzam. Gojenci imajo dostop vanje po 17. letu in po prestanem izpitu, ki naj pokaže kandidatovo splošno izobrazbo. Tudi učna doba kandidata se ravna po merilu njegove izobrazbe in imamo tedaj kand date, ki hodijo v zavod 2 leti, take, ki hodijo 3 in še več let. Pa so tudi taki gojenci, ki dosežejo pravi univerzitetni naslov. Učni načrti teh učiteljišč so pa še kaotični, prenapolnjeni z nepotrebnimi nauki. Pedagogika se v njih predava kot stroga znanost, ki naj učitelja preko spoznanja potreb vsakdanjega življenja in preko njegove notranje harmonije vsposobi za njegovo delo. Dih idealizma, ki je zavel v tem vprašanju po vseh drugih državah, ni mogel na Angleškem najti še pravih tal. Vendar imajo ta učitelijšča nekaj karakterističnh potez, ki jih ločijo od enakih na kontinentu. Učna snov je skoraj ena in ista za pripravo ljudskošolskega kakor tudi za pripravo srednješolskega učitelja. Zanimivo je, da se naslov profesorja na Angleškem podaja le docentom vseučiliških fakultet. Ekonomsko stanje učiteljstva ni vkljub večkratnemu izboljšanju še danes povsem dobro. Bolje je preskrbljeno mestno učiteljstvo. Tedaj bi bile razmere angleškega učiteljstva, toliko v duševnem kolikor tudi v materialnem oziru, skoraj povsem enake ostalemu učiteljstvu na kontinentu. A je v.endar učiteljsko delo v šoli boljše in uspešnejše na Angleškem kot pa drugod v Evropi. Vzroka temu je iskati v razmerju prisrčnosti, ki vlada med angleškim vzgojiteljem' in njegovim gojencem, razmerje, ki ga ustvarjajo šolske igre in športne vaje.	(Dalje.)
prejemal 10 ali več izvodov. Pod deset izvodov je bilo plačati v dveh polletnih obrokih. NekatUri se tegja niso držali ter so že kdaj poravnali vseletno naročnino.
Vendar jih je še mnogo, ki so v zastanku s plačilom. Te prosimo, da poravnajo svoje dolgove, ker list stane v tiskarni tisočake. Uredite račune z Novim rodom še pred koncem šolskega leta! Uprava.
PASIVA
Bilanca „Novega roda“ za leto 1924
AKTIVA
-ač	1	P i L 1	c	L	C	> »cx» CM
1.	Tiskarna :					1.
	a) plačano za 1. 1923 . . .	4258	40			
	b) „ „ 1. 1924 . . .	7441	60			
	c) neplačano za 1. 1924 . .	8627	10	20327	10	2.
2	Uprava :					
	a) upravnik		2880	_			
	b) tiskovine in pis. potr. . .	26	55			
	c) korespondenca		102	60			3.
	d) ekspenzar 		21	50	3030	65	
j 3.	Razpošiljanje :					4.
	a) poštnina po tek. rač. . .	351	25			
	b) » , prenos v inoz. .	137	80			3.
	c) poštni predal		72				
	d) razpošiljalki		919	—			
	e) poštne prisl., pismon. . .	16	15	1496	20	
4.	Honorar :					
	a) uredniku		1800	—.			
	b) pisateljem izplačano . .	2123	75			
•	c) „ dolžni ....	479				
	d) slikarjem		557	50			
	e) klišeji		1326	20	6286	45	1
5.	Uredništvo :					
	a) mladinski spisi		27	60			
	b) rešilcem ugank ....	163	80			
	c) pomožno delo v tisk. . .	238	—	429	40	
6.	Naročnina :					
	a) zastana za 1. 1923 . . .	7210	50			
	b) predplačana za 1. 1924. .	842	—	8052	50	
7- j	Dolg pri „Zvezi“				1269	50	
1			1 1	40891i 1	80	
|	II 1 JI i				1	
Tiskarna: neplačano v 1. 1923 . . . . Naročnina :
a) predplačana v 1. 1924 . .
b) plačana v I. 1924. . . .
c) zastana......................
Povračilo „Ženskega Sveta" za
klišeje.........................
V inozemstvu dolžna članarina
31. XII. 1924	...............
Primanjkljaj (izguba) . . .	.
1363
22767
9916
4258
34047
78
1038
1469
40
65
40891 80
PASIVA
Bilanca »Učiteljskega lista“ za leto 1924
AKTIVA
L c
L c
1. Tiskarni:
a) plačano za I. 1925 . . .
b) „	„ „ 1924 . . .
c) dolg.........................
Urednikom : n) izplačano......................
b) na dolgu.....................
c) odgovornemu (odstopajoč.)
d) vpis novega odgov. .	.	.
3. Honorar solrudnikom :
a) izplačan.....................
b) na dolgu.....................
4. Uprava:
a) upravnik.....................
b) na dolgu.....................
c) ekspedicija..................
d) naslovi......................
e) na'dolgu.....................
f) tek. račun za razpošiljanje
g) poštnina v znamkah. .	.
h) pisar, potreb., časopisi itd.
3450	—
6450	
5300	—
4303	60
3083	90
180	—
28	-
464	30
1115	—
500	
100	. -
995	—
520	—
91	45
200	10
138	03
110	20
15200
7595 50
1579 30
2654 80
27029 60
1. Naročnina plačana
2. Zveza:
a) plačala . .
b) ima plačali .
17183 9598 90
247 70
26781 90
27029 60
I I
Pred deiegacijskom skupštinom
Ruke su naše sputane, ledja su naša isprebijana, valovi najgrdnijih zuluina prohujali su i kuje još dan-danas nad našim glavama, — a mi stojimo čvrsto i nepokolebivo na svojim mjestima gledajuči smjelo budučnosti u oči. — Bilo je teških časova, Ikada su mnogi očajali osječajuči, kako reakcija lupa nemilo-s.rdno po najsvjesnijim njihovim drugovima sa grd-nom nakanom, da smrvl redove jednog udruženog staleža. Naši su pak najbolji pobormci dostojno prenesli sve udarce i spasil čast i opstanak svoje organizacije. Jasno je; da su u to ime pali žrtvom mnogi od r.ajpožrtvovnijih društvenih radenika, ali je zato staleška ustanova uspjela da prkosi prilikama i uzdrži položaj. Samo je naša Zveza mogla, da riješi ono, što se riješiti dalo, jedino je ona znala, da očuva svoje učiteljstvo od pretečeg mu moralnog i ekonomskog rasula.
Sistem se je potpuno osmiješio u svim mogučim oblicima svojeg jurišanja, jer nije uspio, da ošteti i rastepe naše vrste, radi čega treba, da s tim dejstvom i računa.
* * *
Učiteljski je savez vršio dostojno svoju zadaču, jer se oslar.ajo na neuklonivu volju ogromne večine našeg učiteljstva u ovim krajevima. Smalak-sali i obnemogli članovi uočuju ogromno značenje udruženja i njegovu visoku moralnu vrijednost, te se počinju da miču i zanimaju za društveni rad. Mli-tavci, koji su se utopili u valovima oportunizma i korupcije, auiomatski su otpali iz društava, kamo nijesu več odavna spadali.
Mimo svoje Golgote imade naš stalež i svojih vedrih dana. Učiteljska je zveza trošila ogromne energije za svoj obrambeni rad, pa nije mogla uvijek, da ulaže svoja sle u drušveno djelovanje, kako bi to htjela i željela. No u najnovije doba kao da je sistematsko preganjanje popustilo, pa se rad u dru-
(C. Drekonja)
Didaktična razstava v Firenci !t
Iz tesnih grap je zdrčal vlak v širno ravan. Preko furlanske ravnine nas pelje pot vedno dalje proti jugu. Kakšna razlika med Furlanijo in nižjo italijansko ravnino! Tu tanka plast prsti na grušču, tam doli na debelo pogrnjena rodovitna zemlja. Dolge brajde na polju ob železniški progi; med brajdami cveto breskve s krvavimi plamenčki. Vse drugo še golo kot pri ras. Iz tal sili žitna zelen; travniki še vedno zimsko oblečeni. — Gore se umikajo našim očem, pogled hiti v brezbrežje. V daljavi se dviga zvonik in drevo sameva sredi ravnine. Tam svetel pas — reka kot bi mirovala. Prikažejo se zopet gore. Gole so. Težko diha vlak navkreber. Tam onkraj teh gora — Firenzc. Vse kakorkoli je človek kdaj bral o tem mestu, vse mu stopa pred oči. Iznad mesta se dviga Dantejeva podoba, zraven stoje kiparji z dleti ob sivi kameniti masi, tam zopet slikarji s čopiči in paletami. — Vlak se spušča nižje in nižje. Mimo Pistoje leti dalje. Popotniki postanejo nemirni, vstajajo, pripravljajo se, potem čakajo. Sunki, kolesa ropotajo glasneje — Firenze. Noč je. Telo je trudno in potrebno počitka.  ---------—-
Didaktična razstava v Firenci je prva te vrste v Italiji. Pobudo zanjo je dala šolska reforma.
Razdeljena je bila razstava v štir' dele:
1.) razstava moderne italiajnske šole ter znanstvenih in didaktičnih pripomočkov;
■ 2.) šole v inozemstvu in kolonijah,
štvima oživljujc. Več se par godina nastoji, da se društvena rabota, pridigne na doslojnu visinu i spravi u kolotečinu novih zahtjeva i orijentacija. ldejnom pekretnom šilom naših ustanova postaje zvezino delegacijsko zborovanje. Ono poprima svake godine sve veči razmah i sve veče značenje. Nije to obična skupština društvenih izaslanika, nego je to velika, impozantna manifestacija naših sila, najjas-niji odraz naših želja i nada. Čitavo se udruženo članstvo grozničavo i savjesno pripravlja na svoje zborovanje. U pojedinim društv.ma opaža se pred skupštinom saveza neko osobito kretanje i djelovanje. Neka društva rade neumorno i tekom čitave godine, da tako iznesu na godišn,em saveznom sa-stanku uspjehe svojeg rada, kojima se svi ponosimo. Imademo i društava, koja inače životare, a počinju da se miču i rade u pomisli na delegacijsko skup-štinu. No sve osječa neki poticaj i potrebu, da se što dostojnije pripravi za godišnj’ obračun, Tu izbija staleška svijest, tu je jamstvo, da napredujemo, da kročimo duhom vremena.
Zborovanje zveze je afirmacija našeg opstanka, naše volje i čeznuča za progresom, za napredovanjem. Ono preporadja i pomladjujc sva društva putem delegata, ustanove sccijalnih tečajeva i dru-gih ustanova.
Svaki od nas želi, da taj naš kongres ispadne što svečanije i uspješnije. Pripravljajmo se dakle savjesno i svake godine sve intenzivnije za svoj veliki zbor, jer nove prilike zahtjeva ju nove načine dje-lovanja i veče napore. Društva, koja su zaostala, neka se pridignu i pomlade, da ne stlgnu njihovi delegati praznih ruku na zborovanje, jer ovo nije samo ispoljavanje naših boli i jada, nego je bilanca našeg društvenog djelovanja. Zbor delegata dava razne upute, odredjuje načine društvenog 'života i udejstvovanja, bira vodstvo, koje rukovedi našom staleškom borbom, zato smo svi dužr.i, da stvorene zaključke savjesno i dosljedno provadjamo u život.
«U organiziciji je moč i spas staleža!»
3.) profesionalne, vojaške in dr. šole;
4.) zgodovina italijanske šole iz srednjega veka preko renesanee do danes.
V področju ljudskošolskih ročnih izdelkov razstava ni nudila in ni niti nuditi hotela profesionalnih izgledov. Bila je odraz one stopnje šole, katero so si ustvaritelji šolske reforme zamislili. Razstavljena dela so kazala v večini smoter vzgoje potom dela.
Razstavljena so bila: ročna dela, risbe, naloge, dnevniki, statistike; fotografije šolskih poslopij, šolskih sob, kabinetov, šolska oprava, učni pripomočki posameznih predmetov. Šole iz novih pokraj n so imele zasedena dva paviljona na trgu Cavour. Odlikovale so se tržaške in tridentske šole. Zanimiv je bil nazorno pokazani proces rezbarske obrti neke tridentske šole. Mesto Gorica je razstavila poleg ročnih izdelkov tudi šolsko opravo. V goriškem del,u razstave je imel izložena intarzična dela tudi naš tovariš M. Peternelj. Škoda le, da njegova dela niso prišla do izraza, ker niso bila razstavljena na dovolj svetlem in vidnem mestu. Poleg paviljonov, v palači «Parterre di S, Gallo» so izložile posamezne tvrdke svoje učne pripomqč^c za posamezne predmete. Zastopane so bile , t.vrdke Pa.ravia, Luppi, Valard . Poleg teh so bili. tu razstavljeni izdelki raznih profcsijonalnih šol zlasti iz večjih mest kakor ženske čipkarske in industrijske šole v Bologni, dalje profesijonalne šole iz Napol:, Cesene, Rima, Benetk itd. Vse te šole kažejo veliko smotrenost in pemebne gospodarske izglede,
V dvorani na levo je razstavila nemška tvrdka Koehler-Volckmayr — Leipzig učne in znanstvene pripomočke za vse vrste. šol. Mnogobrojnost in originalnost teh izdelkov je kazala popolnost nemške tehnike. Izmed inozcmcev so bili udeleženi na razstavi še Poljaki z znanstvenimi, zlasti tehničnimi izdelki. Pozornost je vzbudil posebno oddelek poljskih narodnih noš in okraskov. Bogato so bile zastopane artistične šole (Sciole d'Arte}. Razstavile so izdelke v lesu, lončevinaste posede, dela v gipsu, kipe, reliefe.
V drugi vrsti dvoran so bili izloženi Izdelki italijanskih šol. Obiskovalca so zanimali posebno lepi albumi. Tudi žer.ska ročna dela so bila bogato zastopana. V ostalem je prednjačila plastika (ilovica, gips). V tem delu so bile zastopane tudi nekatere industrije. Naj omenim le milansko svilno industrijo s svojim lepim učnim pripomočkom o razvoju svilo-prejke.
V «Palazzo dcgli Uffizi», v razstavnem delu italijanskih kolonij in šol v inozemstvu me je presenetil stražnik Arabec. Pojasnili mi je marsikaj, kajti tu sem stopil v še malo znani svet. Slišal in čital sem
Naše disciplinarne istrage
Ne znam kako se vršile disciplinarne istrage mojih kolega-ica; ali koliko je meni poznato, vršite se rečene istrage od strane naših današnjih školskih organa onako kako se istraga ovršila napram piscu ovog članka. Uopče ne mogu se nazvati discipl. istragama ovakve istrage, kakove smo mi živi i ne živi u ovoj našoj zemlji na isvojoj koži očutili ili bili im svedoci. No večina nas učitelja, besmo kaž-njen' ponajveč bez discipl. istrage, onako naprečac, sumarno rekli bismo «prekim sudom». Na ovo razmišljanje besmo potaknuti okružnicom Ministra Prosvete od 2. 2. 1925., na sve podredjene školske op-skrbnike, kojima očitu.e, da se nekoji uredi ne drže strogo prepisa u postupanju u stvarima pravne naravi napram osnovnom učiteljstvu, što se opaža — veli minister Fedele —- iz utoka podnešenih na mini-starstvo, koji moraju biti zabačeni radi pogrešaka sadržajnih i formalnih. Da se to ne dogadja veli dalje ministar glede postupka u disciplinarnim istragama kažnjenu učitelju moia se priopčiti ne zapisnik sednicc školskog veča za istrage, nego odluku usvojenu od rečenog veča, koja odluka jest nešto posebna i različna cd zapisnika, šlo se razvidi iz § 12 Ukaza (ordinance) od 1. 12. 1923. U smislu ovog §, odluku se mora učitelju priopčiti u celoti, a to znači, da učitelj mora znati za sve razloge kazni, za okolnosti prestupka njegova, za tužbu i za rezultat rasprave. — Ujedno osudjeje ministar običaj nekojih ureda, koji svoje odloke proti pojedinim učiteljima priopčuju putem svojih glas la, što se pro-tivi § 30. R. D. 7. 10. 1923., što večkrat zaprečuje učitelja da uleži rekiirs. U ovu svrho valja da svaki utok nosi akt dostave (primitka) učitelevog kazne-nog dekreta.
Ovako glas' ministarska zadnja naredba gleds vodjenja disciplinam* istrage, dočim mi slavenski učitelji Julske krajine sasma drukčiji koncepit imamo glede rečen h istraga, pošto se vrše u sasma drugom duhu. Zapravo mi ni ne poznamo nit vi-desmo u našim krajevima ni jedne disciplinarne istrage, a besmo stotine od nas sodjen i osudjeni, bez redovito vodjene istraga, koja predvidjeva tužbu, učiteljevo saslušanje i obranu, saslušarje sve-doka, a onda raspravu, zapisnike, osudu i event. utek. Discipl, istraga mora biti javno vodjena i otvo-rcnim kartama; učitelj mora znati za tužitelja i za
že o pestrih arabskih vezeninah, o njih posebn kompoziciji barv, ali mrtva črka in beseda ne moreta dati točne predstave. Tu se čudi človek bujni fantazij;. Povsem drug način estetskega izražanja. Čuti se, kakor da prosevata iz črnih in rurfcenih osnovnih barv mesečina in temota iz «Tisoč in ene noči», ostala kompozicija pa da diha fantastične njene zgodbe. 2e na prvi pogled so vzbudili pozornost številni in lepi izdelki iz usnja. — Tam so visele arabske tkanine s širokimi počeznimi prtmi. V kotu je budila nizka mizica s stolčki željo po srebanju kave in kramljan u v lahkih oblačkih tobako-vega dima. Največ je bilo na ogled blazin za divane. Kolonijski šolarski izdelki so bili podobni onim iz države, odlikovala pa jih je živa raznobarvnost. Predmeti otroškega zanimanja in udejstvovanja so tu povsem drugi. — Tudi risbe, zbrane po večini v albumih, so kazale visoko stopnjo estetskega pustovanja. Zanimivo je bilo listati po spisnih izdelkih temnopoltih šolarčkov. Pisava čedna, način izražanja kratek pa jedrnat. — Izmed inozemskih šol so bile zastopane one iz Turčije,, Francije, Grč je, Amerike in Kitajska.	(Dalje.)
predmet optužbe, o ko,oj raspravljaju školske oblasti u sednicama, a osuda se mara izreči na temelju nakog zakona i njegova §. Takov postu-pak prcdvldjen je u zakoiuma sviju civilizovanih država, pa, recimo, i Italije; ali mi slav. učitelji o takovu demokratskom disciplinarnem postupku nismo osvedočeni, jer se napram: nama ne rabi. Ja sam se r.a ovaj nedollčni, nezakoniti, protuustavni i nedemokratski postupak potužio, ali dobih za odgovor, da je ovakov postupak r.apram slav. učiteljstvu novih, oslobodjenih pokrajina pred-vidjen u Rapalskoj pogodbi, dočim poznavaoci ove Pogodbe rekoše mi, da to u njoj ne stoji; —i Tajna ,e za mnoge sva, Rapalska pogodba, tajna je opet za nas slav. učiteljstvo; kako i iz kojih razloga bilo je na stotina naših učitelja izbačeno iz škole r.a cestu ili u mirovinu. Veči deo od njih potera ga groba sila i nasilje; druge se ostranilo rafinirano tobož zakonitim načinom, a proti trečima «vodila» se disciplinarna istraga.
Proti trečima se vodila t. zv. disciplinarna istraga, protiv onih naime koji se isticaše u službenom i privatnom životu kao ljudi od ioka. Proces bio
i protiv onih vrlo, vrlo kratak.. I ovaj službeni proces malo se razlikovao od anog nasilnikovog postupka. Jedan, u selu, na primer, nije bio prijateljski raspoložen papram našem učitelju; • -tužba. Specijalista za italij. jezik nije opet bio zadovoljan sa svojim nadučiteljem, — et.o opet tužba. Na učitelja pala kocka da «buni» narod — tužba. Iz okolice našeg učitelja ozvanuo koji dopisič u pu&koj novini, eto razloga tajno) tužbi protiv -slav. učitelja, la na koga drugog da se iskali rodoljubno srce i patriotička partija! Naš je učitelj «previše» pevao u školi, a k tomu «nedozvoljene» pesme; tužba. Specijalista stavljao na torture žk,sisku decu, ko,ih majke osudile se korporativno doči u školu da sc proti tomu prltuže. To se uzelo za bunu protiv države, koju je dignuo slav. dašto učitelj; eto gradiva i kakovog gradiva! protiv njega; — tužba. Naš učitelj rado se razgovara s prostim narodom; — ne valja; tužba. Tako on bio junačan da govorio ili prlmio pod svoj krov narodnog poznatog čoveka; — neoprostivi greh; -— tužba Na službeno mesto slav. učitelja morao bi doči jedan drugi učitelj, Benjamin, proti ovomu se dižu tužbe, osva-de, denuncijacije, I tako redom dalje; iz ništetnih razloga sa tužilo našeg učitelja, On dalje nišla
znao nijci Samo došao dekret, ako je došao! da ga školska oblast iotpušta iz službe; — i sve bi time svršilo i svršeno. Osudjeni učitelj ne zna za tužbu ni za tujitelja ni za prekršaj, a najmanje po ko-jem § zagona bi otpušten.
U retkim slučajevima bi došao škol. nadzornik na lice fiesta glede izvida i ispitivanja stranke i svedoka. Došao tako i u moju školu starir.a nadzornik; bila mu moja bistra ga» zadnje n egovo «patriotsko» delo. Stavio mene u mirovinu, a onda i on podje krepošču starosti i službenih zasluga, osobito onih zadnjih godina... I njegov kolega reče mi, da želio u mir kao zaslužan i poznat patriota; i njemu še možda prohče krišca i kavalirstva. Te časti mu ne priustiše, pošto je i on (kao i mi) bivši učitelj, roba da poco, kanonenfutter. On dodje dakle u moju školu, ali pre toga, dašto, podje u «grad» da se dobro informira o mojoj časnoj —- ne časnoj osobi. Kako se kasnije uverih iz toka «istra-ge», u razgovoru i dogovoru s nekojima u gradu, koji inače ne bi smeli odlučivati o učiteljsko) sudbi-ni, pala je osuda u moje zlo. S menom kao da ne sme o govoriti. Pozva u sobu specijalista. Sto mu ovaj reče u četiri oka, rie znam. Proti njemu korporativno došle majke u školu da se potuže meni 'kao nadučitelju za to što tuče decu i što pri torne vredja i kune... Pozva preda se i ostale učiteljske sile, a mene optuženoga ne ispita ništa. Dodje i u razred, da ispituje o italij. spec 1 jalisti. Pitao decu: Je li vam hoče dobro ili zlo gosp. učitelj? Odgovor: Dobro. Da li vas on uči dobro ili zlo? Dobro. Zar
Iz organizacije
VI. DELEGACIJSKO ZBOROVANJE (1925)
Goiiško društvo:
28. Bratuž Alojzij. — 29. Boštjančič Kati. — 30. Gorjup Rihard. — 31. Jelšek Amalija. — 32. Jereb Milan. — 33. Klančič Milka. — 34. Miku-luš Gabriela. — 35. Sami g Vladimir. — 36. Šuligoj Jože.
Namestniki: Križman Jelica, Boškin Valeti ja, Čehovin Rudolf in Leš an August.
Članstvu na Tolminskem. Ker se je s 15. aprilom list tolminskemu članstvu ustavil, je zbudil ta ukrep pri nekaterih precej nevolje, da, celo pri takih, ki že nekaj let niso plačali niikake članarine. Ti so pozabili, da list Zvezo stane, ker pride številka približno po er.o liro. Kako naj bi jim Zveza pošiljala list brezplačno, je nerazumljivo. Zveza ni še nikak dobrodelni zavod, ampak ono učiteljstvo, ki je organizirano in vrši svoje organizačne dolžnosti. Njegova zasluga, zasluga učiteljstva je, če list izhaja. Kdor torej list zastori) zahteva, ne zahteva ničesar drugega, kakor naj mu tovariši (ce) oskrbujejo list. Menimo, da je taka zahteva vendar le drzna.
Stanovsko glasilo se je ustavilo na Tolminskem prvotno vsem; pozneje se je — na reklamacijo — dostavljalo trem odbornikom. Ustavitev je logičr.a posledica dejstva, da je društvo še le letos (1925!) poravnalo svoj dolg za 1. 1923, in je dolžno le za pošiljanje lista spet preko 2000 L. Da je poleg tega dolgovalo tudi za druge Zvezine ustanove, omenjamo le mimogrede.
Glavno pa je, da se je tolminsko uč teljstvo dejansko umaknilo iz bojne črte vsega učiteljstva s tem, da ni vršilo več najelementarnejžih dolžnosti napram 'Zvezi. Pretrgalo je vezi in dvomimo, da v svojo korist; gotovo pa v škodo, v moralno in
ne zasluži on da ga poslujete? Da! Da li čete ga poštovati? Da! On i misi u crkvi; je li to lepo i dobro? Dobro. Je li on dakle vaš prijatelj? Jest. Dakle on je vaš prijatelj, on vam hoče dobro.
Mene upita: Signora maestra X tuže da tuče, ali ja sam se osvedočio da to nije istina; o torne sam govorio na cesti s jednom Ženom. Ali deca vele, a majke njihove tuže ga, da i Bogom kune. Ovo je — odgovori gosp. istraživatelj — sasma isključeno. Gosp. nadzorniče, vani vas čekaju nekoliko ma ka, ko,e žela s Vama da govore. Izadje i podje k njima. Što hočete? Mi Vam se pritužujemo, da gosp. italij učitelj tuče prestrogo našu decu; on kune i vredja. Nadzornik se na ovo strašno upali; spopade ga sveti patriotski gnev. — Vi lažete! To ni,e istina! Po vas je neko na to nahuckao. Vi četa za to od-govarati pred sudom. Kako se zovete? Sav erven i drhčučom rukom pobileži voditelj «moderne» istrage imena jadnih naših majki. Ostavi on majke i mene i školu, vičuči: II povero {ime) andara per aria... I odletio je zaista u zrak; a brižljive «bun-tovne* majke bejahu takodjer znatno osudjene na globu sa strane gospodina sindaka...
Ovako nekako tekla je disciplinarna istraga napram piscu ovog članka, a da mr. se nije predložila tužba, nit se bran o a ni mogao braniti; nije mu se poslao, da može uložiti ulok ijedan službeno-pravni zapisnik. Samo tužba i osuda. Osuda bila utemeljena razlogom, da nije sposoban ili mu nije moguče odgajati decu u državnom duhu.
(Dalje).
gmotno škodo vsega ostalega slov. učiteljstva, ki se n: umikalo. To opravičuje dovolj, če se je od strani Zveze naposled prenehalo brezplačno pošiljanje or-ganizačnega glasila.
Vprašanje članarine tolminskega učit. društva je tudi danes še nezadovoljivo. Vendar je vsaj ugotovljeno število članov in končno predložen Zvezi .menik. Z 12. številko se je list spet poslal priglašenemu članstvu. Pričakovati je, da se bodo tolminski tovariši (ce) zavedali svoje dolžnosti in pomagali odboru, da stvari urede. Kar je bilo mogoče drugod, celo v zapuščeni Istri, bo menda na Tolminskem tudi. Odvisno pa je najprej od učiteljstva. Mislimo, da bo imelo še tol ko čuta solidarnosti in samozavesti, da bo napravilo konec današnjemu nečastnemu stanju.
List se je lani izjemoma pošiljal tudi takim, ki so plačevali le naročnino. To 'e odslej izključeno: or-ganizačno glasilo se bo pošiljalo le včlanjenim Kdor ni član, ga ne bo dobival.
Idrijsko učiteljsko društvo je imelo v nedeljo 17. maja svoj redni letni občni zbor v Idriji. Udeležilo se ga je okoli 60% članov in članic; nekateri so bili zadržani in so se opravičili. Po običajni otvoritvi zborovanja se je prečitalo tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo knjižničarke in o skladu za tiskarno. Pregledovalca računov sta pregledala račune in jih našla v najlepšem redu. Nato so sledila podrobna poročila o vseh ustanovah «Zveze». Pri poročilu o «Novem rodui» se je Izrazila splošna želja, da bi ostal «Novi rod» še nadalje po vsebini in oblik1 fak, kakršen je. Pri vseh poročil h in pri debati se je poudarjala velika važnost vseh ustanov. Učiteljstvo, ki se zaveda tolike važnosti ustanov svoje organizacije, ne tarna, da je visok prispevek, ki ga plačuje zan o; temveč ponosno je na svojo organizacijo in pripravljeno storiti vse, da se ohranijo in spo-polnijo vse njene ustanove. Po teh poročilih so se priglasili skoraj vsi navzoči k socijalnerau tečaju pri
Sv. Luciji. Nato so sc izvolili delegati in odbor. Pri slučajnostih se je sklenilo napraviti v četrtek 28. maja skupen izlet v'Črni Vrh. Če bi pa bilo ta dan neugodno vreme, se preloži izlet na četrtek 18. junija. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje, sz zahvalil vsem poročevalcem za poročila ter naprosil navzoče, da nese o tople tovariške pozdrave vsem nenavzočim član cam in članom.
Sežansko učiteljsko društvo je zborovalo 28. maja v Sežani. Izmed 51 članov je bilo navzočih 26 tovarišev (-ic); le malo število je bilo opravičeno odsotnih. Kot zastopnik vlade navzoč kr. didaktični ravnatelj g. Rucconich. Po običamem pozdravu omenja predsednik odsotne, na katere bi bil zaman vsak poz’v, ker bi ta bil glas vpijočega v puščavi.
Slava spominu pok tov. Frana Vodopivec ki je žrtvoval vse svoje življenje vzgoji mladine in slednjič upokojen ni dočakal zaslužene pokojnine!
Po tajniškem1 poročilu je bil glavni smoter odbora moralno dvigniti društvo in okrepiti stanovsko zavest. Skrčeno število članstva in zastala članarina kažeta pomanjkanje trdne stanovske zavesti. Samo-'zobražcvalno delo sc ni razvijalo povsod ugodno. Ponekod niso poverjeniki vršili svoje naloge. Učiteljske kn ižnice sc je polastil kr. didakt. ravnatelj v Sežan' radi česar je knjižnični odbor zahteval vrnitev knjižnice, ki je last učiteljstva. To je tudi dosegel, a ni nikoli dobil vseh ključev. Navzoči kr. ravnatelj se opravičuje, češ, da bi morali ključe zahtevati.
Tov. blagajničarka je podala poročilo o f nančnem stan u društva, ki se je znatno zboljšalo k čemur je mnogo pripomogla zadnja okrožnica. Tudi zastala članarina sc je precej poravnala. Kljub pritožbam o previsoki članarini, se vztraja pri tem, nai sc članarina ne niža, ker so le zastanki vzrok kritike Plačevanje se uredi pri odborovi seji.
Nato se vrš' daljša razprava o Zvezinih ustanovah. «Učitcljski list* naj bi izhajal mesečno trikrat in podrobneje poročal o zakonodaji, ker sc pa ta neprestano izpreminja, raj se s prihodnjim šolskim letom preskrbi pravni konzulent.
«Novi rod» nai bi bil po možnosti obširnejši in naj bi se bolj prilagodil otrokovemu mišljenju, priobčujoč več povestic, basni. Tudi kotiček naj bi bil vcči; in urednik naj bi dal odmeva dopisovanju otrok.
K. sklepu vzpodbuja predsednik člane k živahnejšemu delovanju na spodniem Krasu in poziva tovariše (-ice), naj se oklene o svoje organizacije z vsemi silami, da bo prihodnje zborovanie veselejše.
Za delcgaciisko zborovan:e pri Sv. Luciji je bilo izvoljenih 6 delegatov in trije namestniki. (Eventualne: 29. V. je imel predsednik hišno preiskavo)
Goriško učiteljstvo je zborovalo 4. junija v Trgovskem domu. Udeležba: 62 društvenikov.
Predsednik je pozdravil prisotne zborovalec z željo, da b se razširila stanovska zavest še med one, katerih ni pri zborovan)u. Govoril je dališi nekrolog blagopokojnemu vzornemu tovarišu Francu Vodopivcu iz Brestovice in ponovno izrazil sožalje njegovim sorodnikom. Povedal je, da se našemu društvu še vedno odreka «riconoscimento del carattere italiano* iz n čevega razloga. c'a ni več goriškega okraja v nekdanii geograf, obliki. Izrazil je upan;e. da se doženc tudi to priznanje, katero društvo rabi za povrnitev nekaj nad 300 K, ki so radi predvojnega poštno čekovnega prometa pri poštno hranil-ničnem uradu na Dunaju Morda bo treba potrkat še v Vidmu v ta namen. Priporočal je mladim tova-
rišem (-icam) udeležbo pri učiteljskem tečaju na učiteljišču Scipio Slataper v Gorici, kjer pripravljajo učiteljstvo za razpis natečaia potom izkušenj in naslova (concorso per titoli ed esami).
Gosp. dr. Franc Jakončič je imel strokovno zdravniško predavan:e o vzrokih infekcijskih bolezni. Mnoge tovarišice in kolegi sc si popoldne ogledali mikroskopično bacile in bakterije itd. v ambulanci gospoda zdravnika. Predsednik mu je izrazil zahvalo za poljudno predavanje.
Med raznimi predlogi se je sprejel nasvet tovariša Paljka, da se bo pri vsakem zborovanju prodajala Ribičičeva «Kraliica palčkov*, ker se mora z živahn0 uč teljsko agitacijo spraviti na knjižni trg ta najlepša mladinska igra.
Zglasilo sc je 13 udeležencev za počitniški tečaj k Sv. Luciji.
O uk nitvi stanarine od strani občin v občinskih šolskih poslopjih ni v našem okraju še nikomur nič znano. Predsedstvo nai sc o tem informira za prihodnje zborovanje v smislu dopisa iz postojnskega okraja v Učit. listu.
Sprejet je bil predlog, da se morajo priglašati predavatelji iz naših stanovskh vrst in tovariš Pal;k sc je prijavil za prihodnjič s predavanji «0 gospodinjskih tečajih*. Tako je prav. Le za njim! Naša lastna praktična predavanja nam bodo najbolj, koristila med ljudstvom. — Prihodnje zborovanje 2. julija.
Nastop zvezinega zbora pod okriljem «Javne ljudske knjižnice* v Nabrežini 31. maja je Iti p o uspel, dasi se ga vsaj desetorica članov ni udeležila in se je čutilo pomanjkanje v sopranih. Vzlic najskrom-rejšim sredstvom, ki jih imamo, se zbor vzdržuje na višini, ki je drugi pevski zbor v naši krajini ni zmožen. Tudi pri tem nastopu je odbor gledal, da zbor sam najde kritje stroškov za va>'o. Morda bo mogoče zboru nastopiti 28. t. m. pri Sv. Ivanu.
Organiziranega učiteljstva je v Zvezi: v gor. društvu 90. v tržaškem 83, v tolminskem 69, v postojnskem 56, v sežanskem 51, v koprskem 40, v idrijskem 39, v volosko-opat. 30, v pazinskem 29, skupaj 487 članov. Neorganiziranih oziroma v snoparskih sin-dakatih je kakih 130, od teh največ na Goriškem (401, na Tolminskem (35) in na Postojnskem (30). Kakih 20 jih je v področju sežanskega, koprskega in pazinskega društva skupaj. Na Tržaškem je učiteljstvo v Sv. Križu izven organ zaciie. V idrijskem in volosko-opat. okraju je menda tudi po en par izven društva.
Udeležencev tečaja pri Sv. Luciji je priglašenih: pazinsko društvo 5 tovarišic, 12 tovarišev, skupaj 17; idrijsko 18 tovarišic, 2 tovariša, skupaj 20; postojnsko 7 tovarišic, 6 tovarišev, skupaj 13; sežansko 5 tovarišic, 7 tovarišev, skupaj 12; goriško 9 tovarišic, 4 tovariši, skupaj 13. Vseh torej 75, od teh 44 tovarišic, 31 tovarišev.
Tržaško, tolminsko in kvarnesko društvo še niso prijavila udeležencev. Predsedstva so naprošena, da to store do 20. t. m. na uredn štvo stanovskega Psta.
Zborovanje učit. društva za Volosko-Opatijo, sklicano za 21. V. v Mihotiče, se ni vršilo radi nezadostne udeležbe. Menda ni treba komentarja, kolegi?
Zaplemba. Zadnja (11.) številka «Učil. lista* je bila zaplenjena radi članka «Epilog», ki ima neresnične in tendenciozne vest , zmožne motiti javni red. Odlok kr. prefekture je izdan 6. t. m
Stano Kosovel: LORD BYRON
(Nadaljevanje)
Byron je potomec normanskih plemenitašev. Njegov prednik sir John Byron je dobil priorstvo in cerkev v Newstadtu in poleg tega še primeren kos zemlje. Pred 18. stoletjem se ni nihče izmed Byronovih prednikov posebno izkazal. Šele od tega časa dalje se pojavljajo Byroni v javnosti in postajajo znani deloma po svojem značaju, deloma po načinu življenja, deloma po svoji usodi.
Byrono,v ded Jobn je bil pomorski .gastnik in jadralec po svetovnih morjih. Vojskoval se je proti Franciji v činu admirala ter je bil odlikovan zaradi svoje hrabrosti, stanovitnosti in neupogljivosti. By-roni so se sploh že od nekdaj odlikovali po svoji zvestobi. To svojstvo se je pokazalo posebno očitno za časa meščanske vojne pod Karlom I. Byronov oče je bil kapitan in je nosil krstno ime Byronovega deda. Izobraževal se je v Westminstru, v neki francoski vojaški šoli. Bil pa je kvartač in zapravljivec ter lahkoživec brez primere. Radi nerednega življenja je bil celo izobčen iz družine. Na ženske je imel velik vpliv in naravnost neomejeno privlačnost. Bil je pač pravcati pustolovec.
L, 1778, je vzbudil splošno pozornost s tem, da je odpeljal ženo lorda Carmarthena, s katero se je pozneje poročil na Francoskem. S to žensko je imel več otrok, med drugimi tudi 1. 1783. rojeno Avgusto, ki se pojavlja kot zanimiva oseba v poznejšem Byro-novem življenju. L. 1784. je kapitanu, Byronu umrla žena; baje je njeno smrt pospešila brutalnost moža, ki sc je nato zopet vrnil na Angleško. Bil je namreč zadolžen do vratu in je hotel najti bogato novo partijo, da poplača ž njeno doto svoje dolgove. Seznanil se je z imovito Škotinjo' miss Katarino Gordon of Gight (1765	1811), poznejšo Byronovo materjo, ki
je bila edinka svojih roditeljev, Ta ženska je bila po
V spomin pok. tov. Vodopivcu
Pretežko mi je, dragi France, da bi bil dolgovezen; tudi čutim, da ne bi to pristojaio preblagemu nam spominu na Te, na vso Tvojo skromnost, in da bi bila vsaka, tudi najskromnejša olepševalnica preveč. 0 kakor sem prijetno začutil utis, ko sva se prvič sešla in spoznala, tako sem ob vesti o Tvoji smrti začutil kot štiri težke, krvave kaplje. Spreletelo me je n pred menoj si ostal —- kip s trdo izdolbenimi črkami: Mož srce — delo — bolest.
Zakaj prav ti zakladi? Zakaj nas zapuščajo prav te vrline, ki jih danes tako nujno potrebujemo? In zadnja beseda je zakrila vse ostale. 0, ta je verna spremljevalka učitejev mož.
France, ni me sram priznati, da ko to pišem, me spremljajo pritajene solze, kakor vse one, ki so Te poznali, kakor tudi Tvoje vaščane, Tvoj naraščaj, ki je *— to vem resnično plakal po Tebi. Ali pa je sodba čez solze bolesti mladine in ljudstva?
Težko je plakati možu.
Jaz sem te poznal. Ni bilo treba pozornega očesa in napetih zasledovanj za spoznanie notranjosti Tvoje osebe, Tvojih vrlin. Tvoj pogled izraz, Tvoja ravna beseda, vse je ubrano govorilo o dobrinah, o Tvojem srcu.
Saj Ti nočem peti slave, dragi France, ne, le rad bi bil tako iskren kot s: bil Ti, tako pristno čist, preprost, kakor je bila vsa.ca Tvo;a beseda, vsaka Tvoja kretnja. Zato smo Te spoštovali in ljubili.
Vse Tvoje življenje je bilo kot lazorana cesta Tvojega dela, skrb' in bolesti, ki pa jih nisi očitoval. Tvoja skromnost in udanost sta potajevali težke črte nenaklonjene besede, črte duševnega trpljenja,
ustnih in pisanih izročilih «ponosna. kot Lucifer*. Imela je bogato doto v denarju in nepremičninah. Toda že 18 mesecev po svatbi je njena imovina splahnela kakor da je nikoli ni bilo. Byron se je moral z ženo vred izseliti ter oditi iz Anglije na Francosko, kjer pa ni vzdržal dolgo. Že 1. 1788. sta se oba vrnila v domovino ter se nastanila v Londonu, kjer je dne 22. januaria 1788. prišel na svet George Gordon, pesnik lord Byron.
Mož in žena se v tem času nista razumela. Stanovala sta ločeno, v isti ulici sicer, toda vsak v drugi hiši. Kmalu nato se je podal kapitan Byron nazaj na Francosko, kjer je 1, 1791. umrl. Mati je ostala z otrokom sama in je bila skoraj brez sredstev.
Temperament Byronove matere je bil neobičajno čuden. Mrs Byronova je bila strastna, neugnana, muhasta in se ni znala brzdati. Prepirala se je z vsakomur in z vsemi. Svojega moža je obenem oboževala in ga mrzila; dasi ga je po eni strani sovražila, jo je njegova smrt tako presunila, da so jo ljudje slišali od žalosti vpiti na cesto.
Mladi Byron je bil pravcata zmes očetovega in materinega temperamenta. Po očetu je podedoval ekscentričnost, po materi dražljivost in neukroče-nost. Poleg tega je imel smolo, da se je rodil s pohabljeno desno nogo, k je bila obrnjena navznoter Mati je skušala napako odpraviti, izročila je sina v detinskih in otroških letih v oskrbo raznim mazačem in zdravnikom, toda brez uspeha. Zdravniška veda je pokazala, da ne more storiti nič zoper v.se-močno naturo.
Dečka, ki je bil priznano lep, je ta nakaza silno bolela. Čutil se je omejen v svobod in kretanju. To je napravilo iz njega stvor posebne vrste. Bil je trmast, samovoljen, pravcati «enfant terrible».Ker niso umeli ž njim ravnati kakor je zahteval njegov značaj, so ga še bolj razvadili ter stopnjevali njegovo muhavost do škodljive točke.	(Dalje.)
le na izmučenem licu so bili odtisi njenih uspehov.
Velik je bil davek, ko Ti je rušila Tvojo komaj razcvelujočo sc družino, a usoda ni odnehala in Ti se nisi uklonil. Le z rameni si skomign 1, ko si se slučajno dotaknil svoje boli.
Vojna vihra Te je, izstradanega in izčrpanega, pognala s Tvojega ljubega službenega mesta, iz drage Ti Brestovice v Avber. Ni čudo, če si neprestano hrepenel nazaj v Brestovico, tja, kjer si pustil svojo mladost. Ta želja se Ti je izpolnila. Nisi miroval in šele višja sila Te je oddaljila šoli. Stopil si na stran, v pokoj in čakal s krvavimi sragami prisluženi kos kruha pokojn ne. Tudi tukaj nisi imel sreče, nisi pričakal miru. Imel si pravico a pravica ni naša, naša je le bridka resnica, naše je odkrhano plačilo umirajočemu delavcu, ki je izlil svoj sok, svojo kri v obče dobro. Vem, kako Ti je bilo pri srcu. Z bolestjo si odšel, dragi mi France.
Jaz sem Te poznal in vedi, da mi je za to skoraj žal! Sai bi ne vedel, kakšna je usoda v vsej svoji zlobi! Vsi smo poznali Tvoje vrline — in da bi nam ne b lo težko ob Tvojem grobu!
Kako pa mora biti dobri ženi, ljubljenim in ljubečim Te otrokom! Saj njim želimo tolažbe in miru, onega miru, ki si ga, neupogljivi mož, tovariš-trpin, zaman iskal skozi življenje,
Janko Furlan.
ZA KORŠIČEV SPOMENIK. Vsi tovariši in tovarišice, ki niste še poslali svojih prispevkov, storite to še v tem mesecu in pošljite!
Da vstam: ta krasni spomin^ je dolžnost nas vseh mladih, da gradimo vsi nekaj! — Bratuž Marij, Go-rizia, Via Ponte Isonzo 17.