Katoliško gibanje med Bolgari. Sedanja nesreSa bolgarskega naroda bo imela velike posledice na cerkvenem in prosvetnem polju. Bolgari so si z velikinu žrtvami priborili cerkveno neodvisnost od grškega carigrajskega patriarbata (najvišji škof), ki je nasilno zatiral vse sledove bolgarske prosvete in slovanskega bogoslužja. V tem boju so 1. 1860. bolgarski domoljubi agitirali za združitev z rimsko-katoliško cerkvijo. Ruski io angležki državiriki so skušali to gibanje ustaviti ter so Bolgarom pri turški vladi 1. 1870. izposlovali cerkveno samostojnost pod poglavarstvom bolgarskega nadškofa v Carigradu. Grški patriarh jeBolgare, ki so priznavali oblast svojega nadškola, leta 1872 izobčil iz ,,pravoslavne" cerkve ter jih proglasil za ,,razkolnike". Po ustanovitvi samostojne Bolgarije je Lmel bolgarski nadškof v Carigradu pravi pomen le še za prebivalce Tracije in Macedonije. V Macedoniji ' .je bolgarski nadškol zelo uspešno deloval, a Bolgari so tmeli v Macedoniji 15 škofij z velikira številom višjih in nižjih šol. V se to cerkveno in kulturno delo je zdaj skoro popolnoma uniSeno. Srbi v Macedoniji ne priznavajo bolgarsko narodnosti; vse bolgarske škofe in u6itelje so nasilno izgnali iz Macedonije. Grki ne priznavajo bolgarske oerkve; bolgarske škofe in dubovnike so Grki deloma pomorili, deloma pa vrgli v jefie. Bolgari soglasno priznavajo, da je sedanja sužnost v grški in srbski Makedoniji veliko hujša in nevarnejša kakor pod Turki. V tej skrajni stiski Bolgari resno razmišljaio, ka.ko bi rešili življenje in na,;orii'ost svojih rojakov v Macedoniji. Ona evropska diplomacija, ki jim je pred 40 leti ustanovila carigrajsko nadškofijo, jib je sedaj popolnoma zapustila in rairno gleda uuičenje bolgarske cerkve in šolske samostalnosti v Macedoniji. V obrambo svoje narodnosti so pripravljeni na skrajna sredstva. Kakor 1. 1860., tako se je tudi letos začela agitacija za združitev s sv. katoliško cerkvijo. Vladni ,,Mir" je objavil resolucije, ki so jib sklenili macedonski begunci na skupščini v Kiistendilu. V teh resolucijah pozivljajo bolgarskega nadškofa v Carigradu, naj se zedini s katoliško cerkvijo, da se pod pokroviteljstvom katoliških držav reši bolgarska narodnost v Macedoniji. ,,Mir" imenuje te resolucije ,,obupni glas". Isti ugledni dnevnik je že v majniku letošnjega leta slavil delo katoliških raisijonarjev v Bolgariji ter posebno prlporoSal katoliški zavod in gimnazijo redovnikov v Plovdivu. V novejših številkah prinaša ,,Mir" pisma misijonarjev-lazaristov iz Zeitenlika pri Solunu, ki opisujejo grške grozovitosti v Macedoniji. ,,Mir" sicer ne agitira za združitev, a vendar letos razodeva neko posebno oaklonjenost do katoličanov in katoliških misijonarjev. Opozicijonalno glasilo ,,Dnevnik" v Soiiji je pa že zaeelo odločno agltirati za združitev. Dne 3. septembra je objavil uvodni članek, v katerem pozivlja bolgarsko cerkev, naj vendar že pretrga vse vezi s ,,pogansko vlado" carigrajskega patriarbata ter naj pnpravlja podlago za združitev z Rimora. Clanek končuje s pozivom: ,,Cas je že, da vržemo od sebe pogansko pravoslavlje, podedovano od velike grešnice novega Rima (lCarigrada) in krenemo po drugl poti. Objetja Rima so nam odprta. Njegovi pastirji so ljubeznipolnih src. Posebno sedaj so dejansko pokazab: svojo kršcansko Ijubezen do mukotrpnega bolgarskega naroda. Naj bo torej konec domnevnega pravoslavja. Duliovniki, učitelji, politiki, širite to misel! Po njej bomo rešili narodnost." Uredništvo pristavlja, da ima katoliško gibanje v sedanjih razmerab trdno podlago med narodom. Težko je prerokovati, kake posledioe bo imela ta agitacija. Gotovo je, da katoliški stvari ne bo škodovala in da bo vsaj zadrževala grško in srbsko nestrpnost nasproti bolgarskim katolikom ter pripomogla, da katoliška misel v MaCedoniji ne bo zatrta, Morebiti bodo Bolgari s to agitacijo dosegli, da se bosta ruska in angleška diplomacija začeli potegovati za bolgarsko cerkveno in šolsko samostalnost v grški in srbski Macedoniji, kakor jim je nekdaj ta diplomacija izposlovala in zasigurala cerkveno ravnopravnost v turški Macedoniji.