Murska Sobota, 1. junij 2000, leto Lil, št. 22, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTUALNO DOMA, str. 3 V moravskotopliški občini mimo predpisov NEPRESLIŠANO Novost v Murski Soboti Policisti na kolesih S Zgodovina se ponavlja tarejši bralci se še spomnite nekdanjih miličnikov, ki so se vozili po mestu in vaseh s kolesi. Pozneje so presedlali na mopede, potem pa so dobili stoenke. Sedanji slovenski policisti se vozijo z golfi in terenskimi vozili, vendar - kot kažejo zgledi - ostaja tudi prevozno sredstvo na nožni pogon še vedno aktualno. V Sloveniji so si najprej omislili skupino policistov kolesarjev v Ljubljani, potem v Mariboru, od torka naprej pa delujejo policisti kolesarji tudi v Murski Soboti. Za zdaj samo trije (Borut Litrop, Boštjan Sedonja in Denis Župančič), a že naslednjo pomlad se jim utegne pridružiti nova trojka. REPORTAŽA, str. 16 Kobiljanski tesarji so vzeli v roke plankačo Soboški policisti kolesarji so dobili specialna Peugeotova kolesa (eno stane 118.000 tolarjev), ki jih je kupila Mestna občina Murska Sobota. Kolesa so dodatno opremljena (kovček in drugo), policisti pa imajo posebne uniforme (kratke hlače, majice brez rokavov ...) in opremo (čelade, očala...). Za tri kolesa in vso opremo je soboška občina odštela 645.000 tolarjev. Direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic sta ob uradni predaji koles in opreme podpisala posebno izročilno listino in pri tem izrazila upanjp, da bodo policisti kolesarji prispevali k večji varnosti, zlasti pa v mestnem jedru (park). Delovali bodo tudi na drugih območjih mesta, srečevali pa jih bomo le v pomladno-poletnem obdobju. Š. S. ■ Po 33 letih je bil na progah Slovenskih železnic spet odprt nov predor. Zgodovinski dogodek se je zgodil ob navzočnosti več kot sto obiskovalcev in izjemni medijski pozornosti v ponedeljek malo po 15. uri. Tunel nove železniške proge med Slovenijo in Madžarsko na relaciji Mačkovci-Stanjevci je dolg 320 metrov, v prvi fazi bo na celotni progi zgrajen en tir, ki pa bo v predoru položen tako, da bo v prihodnje mogoče zgraditi še drugega. Kljub začetni zamudi zaradi vremenskih in geoloških razmer pri izkopu je bil predor odprt celo nekoliko prej, kot so načrtovali. Druga dela pri gradnji nove proge naj bi bila končana, kot je načrtovano, do 28. februarja 2001. TK VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! varnost ljudi in tudi premoženja je Mestna občina Murska Sobota financirala nakup treh Peugeotovih koles in opreme za prvo trojko policistov kolesarjev. - Foto: N. J. DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ETELKA ČERNEL Razlagova 12 9000 M. Sobota Maturanti... Med dogodki, ki spremljajo srednješolce, je vsekakor nekaj posebnega, prijetnega ... pohod po ulicah in cestah, v prazničnih oblačilih, s piščalkami in raznimi rekviziti. Ob tem se tako rekoč vsakemu zdi, da je ves svet njegov, kajti dovoljeno (nenapisana pravica) je iti po sredi ceste, žvižgati, peti, vzklikati... Naj se »naši« maturanti ne čutijo prizadeti, če niso imeli nič zraven pri dogajanju v soboškem parku! To je namreč že druga zgodba. -AJ, foto: NJ ■ NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 1. junij 2000, W Iz Evropske unije Marjana Sukič in Alojz Hanžek dobitnika priznanja V Bruslju dežuje Za Porabj O enakopravnosti in enakovrednosti jezikov le v nemščini in madžarščini vropski uradniki prelagajo svoje dolgo načrtovane obiske v Sloveniji. Menda naj bi bil razlog vladna kriza. Zaman jim razlagamo, da v Sloveniji imamo vlado, da smo dovolj zrela demokracija, ki očitno ne dovoljuje prevelikih političnih pretresov, pa naj je na oblasti leva ali desna opcija. Vendar, ali je razlog za določeno »evropsko otopelost« res potrebno iskati zgolj v Sloveniji in njenem političnem trenutku?! Seveda bi to radi slišali politiki obeh strani; tako tiste, ki je bila do sedaj na oblasti, kot tudi tiste, ki v teh dneh »preliva krvavi pot« na poti tja. To bi radi slišali seveda iz popolnoma različnih razlogov, vendar želita obe strani slovenskemu volilnemu telesu posredovati enako sporočilo: stanje, kot je sedaj, upočasnjuje naš vlak v Evropo. To je sicer res, vendar pa verjeti, da se sedaj vsi v Evropski komisiji ukvarjajo s Slovenijo, bi bila vsekakor prevelika egocentričnost. Ne, za Evropo Slovenija ni tako zanimiva Se posebej pa ni zanimiva zato, ker je med vsemi kandidatkami najmanj problematična in gospodarsko najbolj uspešna. V Bruslju se s Slovenijo ukvarjajo zgolj tisti, ki so neposredno vključeni v pogajalski proces, in mogoče jim nekoliko predaha tudi prav pride, saj naj bi bila slovenska stran tudi pri pogajanjih za EU včasih preveč hitra. Zadnji uspeh naših pogajalcev, ko se je Slovenija dogovorila za prehodno obdobje pri enem od segmentov bančništva, to še potrjuje. Slovenija v Bruslju torej ni kakšna posebna novost, če pa že, potem pa le zgolj obrobno. Evropa je velika in Slovenija majhna, Evropska komisija pa končuje ravno ta hip sklepanje sporazumov z državami članicami o dodeljevanju strukturne pomoči v skladu s finančnim razrezom, sklenjenim lansko leto v Berlinu. Strukturna pomoč Tako so Portugalci uspešno sklenili pogajanja z Evropsko komisijo o prejemanju strukturne pomoči v obdobju 2000-2006, Irci mrzlično pričakujejo, da evropski uradniki potrdijo tudi njihov program. Dve državi torej, katerih državni administraciji sta zgled vsem, ki se ukvarjamo s prelivanjem denarja evropskih davkoplačevalcev v nacionalne razvojne programe. Irski uradniki in uradnice so v prejšnjem proračunskem obdobju 1994-1999 uspešno porabili 5620 milijonov EUR, v obdobju poprej, torej 1989-1993, 4200 milijonov EUR. Portugalci in Portugalke so imeli opravka s podobnimi številkami, pri čemer so predstavljala evropska strukturna sredstva s potrebnim sofinanciranjem nacionalnega proračuna okrog 30 odstotkov vseh javnih investicij ha Portugalskem. Mali in veliki problemi Potem so tukaj mrz- _ .. .... ... . r Podpredsednik Komisije Neil lične priprave na refor- . „ . Kmnock mo ustanov Evropske uniie. brez katere širitev na Vzhod ne bo mogoča, pa tudi či- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodeč, Bernarda Baiažic-Peček. Jože.Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Nasiov uredništva in uprave: M. Sobota, Uiica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), ,n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2,700,00 SIT, za naročnikov tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100^20-00112-5049512. Trsk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si, sto »banalne« stvari so na dnevnem redu, kot je recimo sistem nagrajevanja zaposlenih pri Evropski komisiji. Tako je podpredsednik Komisije, Anglež Kinnock, odgovoren za administrativne zadeve tovrstne narave, pred kratkim predstavil primerjalno študijo o višini plač. Seveda so avtorji študije zadovoljili naročnika in dokazali, da plače v primerjavi z drugimi mednarodnimi ustanovami nikakor niso previsoke. Skratka, Evropa se ukvarja predvsem sama s sabo, s svojimi majhnimi in velikimi problemi. Slovenija pa je praktično v Evropi, s svojimi majhnimi in velikimi problemi seveda. ANDREJ HORVAT FOTOGRAFIJA: REUTERS ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. N amesto pričakovanih dva tisoč vernikov se je udeležilo sobotne svete maše s somaševanjem škofov v Monoštru, ki je bila osrednja slovesnost milenijske prireditve z na slovom Srečanja štirih narodov in narodnosti, le petsto vernikov. Med njimi je bila več kot polovica porabskih Slovencev, čeprav so Urad škofije v Szombathelyu, Skupščina Železne županije in Občina Monošter na prireditev povabili prebivalce vseh štirih narodnosti dežele ob Rabi - Madžare, Avstrijce, Slovence in Hrvate. Dva jezika, kjer bi morali biti štirje Poleg porabskih Slovencev so praznino v občinstvu zapolnili tudi Slovenci iz Mosonma-gyarovara, vendar so imeli pri tem obiskovalci možnost poslušati uvodni govor škofa Istvana Konkolya, ki je spregovoril prav Feri Horvat na forumu v Riu de Janeiru Oblikovalci turistične politike Turizem ustvarja 10,7 odstotka svetovnega BDP razilsko mesto Rio de Janeiro je bilo prizorišče mednarodnega foruma z naslovom Parlamenti in lokalne oblasti - oblikovalci turistične politike za 21. stoletje. Srečanje sta pripravila Svetovna turistična organizacija in Interparlamentarna unija, med 410 parlamentarci, predstavniki centralnih in lokalnih vlad ter turističnih organizacij iz 78 držav je bil tudi pomurski državnozborski poslanec Feri Horvat, ki je navezal stike in se pogovarjal s poslankami in poslanci držav, ki so posebej uspešne pri razvoju turizma in zato zanimive za Slovenijo. Leta 2010 milijarda turistov Turizem je najhitreje rastoča gospodarska dejavnost na svetu, so poudarili na forumu. Število turistov se je povečalo v preteklih petdesetih letih s 25 na 663 milijonov, napovedi za leto 2010 pa pravijo, da se bo število povzpelo do milijarde. Turizem ustvarja 10,7 odstotka svetovnega BDP in zagotavlja delo 260 milijonom zaposlenih. Turizem je tudi dejavnik enakomernejšega razvoja in spodbujevalec tujih naložb. Vlade in parlamenti bi morali zagotoviti učinkovitejšo metodologijo merjenja gospodarskih učinkov turizma, na podlagi izmerjenega pa ustrezno politiko razvoja in spodbujanje te dejavnosti. Revolucija v turizmu Na forumu v Riu de Janeiru so še ugotovili, da vnaša razvoj informacijskih tehnologij in sistemov revolucijo v turistično prodajo. Internet, ki ga je lani uporabljalo že 260 milijonov uporabnikov, do leta 2005 pa naj bi ta številka narasla na 700 milijonov, omogoča neposredno Marjana Sukič in Alojz Hanžek sta dobitnika priznanj za Porabje. Foto: K. Holec o enakopravnosti in enakovrednosti jezikov, kultur, narodov in narodnosti le v madžarščini in nemščini. Poleg tega na prireditvi ni bilo nobenega škofa oziroma pomožnega škofa iz mariborske škofije. Tisti, ki bi morali priti, pa jih ni bilo Na srečanju ni bilo tudi nekaterih pomembnih politikov, ki bi ob taki slovesnosti tam morali vsaj sedeti, vendar za svojo odsotnost niso poslali niti opravičila. Zato pa so s svojo navzočnostjo počastili srečanje slovenska veleposlanica na madžarskem Ida Močivnik, državni sekretar v madžarskem zu povezavo med ponudniki in pov-praševalci. Z uporabo medmrežja narašča delež tako imenovane elektronske trgovine in z njo prodaje turistične ponudbe prek interneta. Pri tem je pomembna vloga parlamentov in vlad, da pomagajo malim in srednjim podjetjem pri novih elektronskih oblikah prodaje, in sicer tudi tako, da zagotovijo potrebno zakonodajo in predvidijo zaščito osebnih podatkov uporabnikov, ki »kupujejo« s pomočjo interneta. Vloga parlamentov Poslanec Feri Horvat je dejal, da je bila glede na pomen in kompleksnost turizma tako v referatih kot v razpravi poudarjena potreba po krepitvi vloge nacionalnih in regionalnih parlamentov v obravnavanju turizma. Poleg zakonodaje naj bi se parlamenti ukvarjali še s sprejemanjem strategij in nacionalnih programov razvoja turizma, z nadzorom nad izvajanjem zakonodaje in razvojnih dokumentov, turizmu pa naj bi dali poseben poudarek pri sprejemanju letnih proračunov, skrb pa je treba nameniti še zaščiti okolja, nanjem ministrstvu Gabor Bagi, generalni konzul Slovenije v Monoštru Zlatko Muršec, predsednik železnožupanijske skupščine Peter Marko ter poslanca monoštrskega občinskega sveta. “Ona je ena takšna Slovenka, ki ne pozna počitka” Za svetlejši del programa je poskrbela Zveza Slovencev na Madžarskem, kije pripravila srečanje pevskih zborov. Njen predsednik Jože Hirnok je na začetku prireditve predal priznanji, poimenovani za Porabje. Letošnja dobitnika sta urednica časopisa Porabje Marijana Sukič, ki je priznanje prejela za kulturne dediščine in potrošnika oziroma turista. Parlamenti in lokalne oblasti naj bi poskrbeli tudi za izobraževanje turističnih delavcev, za kakovost v turizmu, spodbujanje tujih naložb in za krepitev turistične promocije. Pomembna je tudi koordinacija za razvoj turizma med parlamenti, vladami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter drugimi dejavniki, ki so pomembni za turizem. Forum je zato priporočil parlamentom, da ustanovijo posebna delovna telesa za turizem ali vsaj pododbore drugih delovnih teles. Nekatere evropske države, kot so Nemčija, Irska in Italije, takšna telesa že imajo. Socialna dimenzija Forum je dal velik poudarek obravnavi socialne dimenzije turizma, je še pojasnil Feri Horvat. Udeleženci so tako obravnavali globalni kodeks etike v turizmu, ki predpisuje »pravila igre« za vse udeležence v turizmu. Turizem med drugim prispeva k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju ljudi in družb. Pravica do turizma je univerzalna. Vsak ima pravico do oddiha, plačanega dopusta in zabave. Pri tem je potrebno še posebej spodbujati družinski, mladinski in turizem za seniorje. Člen kodeksa o svobodi turističnih potovanj pa posebej poudarja pravico do svobodnega gibanja v lastni državi in v tuje države kot temeljno človekovo pravico. DEJAN FUJS ■ dolgoletno delovanje na narodnostnem področju, in Alojz Hanžek, kije dobil priznanje za petnajstletno delo pri folklorni skupini na Gornjem Seniku.^Po podelitvi je Marjana Sukič sicer pojasnila, da so se leta 1994, ko so ustanavljali priznanje za Porabje v predsedstvu Zveze Slovencev dogovorili, da ga bodo podeljevali predvsem tistim, ki delajo za Slovence v Porabju prostovoljno, manj pa naj bi to veljalo za tiste, ki so redno zaposleni pri Zvezi in v sorodnih organizacijah. Zato je bila Marjana Sukič odločno proti, ko so na seji predsedstva predlagali, da podelijo priznanje prav njej. Drugi letošnji dobitnik Alojz Hanžek je njeno razlago hitro prekinil z besedami: »Če si kdo zasluži priznanje, si ga Marjana. Ona je ena takšna Slovenka, ki ne poz na počitka. Vsi, ki delamo na področju kulture, vemo, daje vedno na voljo, pa naj si bo to podnevi ali ponoči. Vemo, da jo lahko prosimo za pomoč v vsakem trenutku, in če je kdo vreden tega priznanja, ga je vredna ona.« »Pomeni priznanje za vso skupino« O svojem priznanju pa je vodja seniške folklore Alojz Hanžek še dodal: »Letos folklora praznuje 15. obletnico delovanja. V preteklih letih smo skupaj naredili zelo veliko. To priznanje zame ni listina, ki bi bila namenjena samo meni, temveč mi pomeni priznanje za vso folklorno skupino. Moram poudariti, da mi je pri mojem delu v veliko oporo tudi moja družina. Vesel sem, da me podpira, kajti brez razumevanja družine bi bilo moje delo veliko težje. Pred nami je še veliko delo in upam, da ga bomo opravili še uspešnejše, kot smo to storili v preteklem obdobju. Veseli me, da so s priznanjem izrazili spoštovanje delovanju skupine in mojemu delu.« Srečanje pevskih zborov Na srečanju slovenskih pevskih zborov so nastopili: Mešani pevski zbor Radenska pod vodstvom Tomaža Kuharja, Moški pevski zbor iz Odrancev in njegov zborovodja Franček Zver, Duo Pavle in Albert z avstrijske Koroške ter Mešani pevski zbor Avgusta Pavla z Gornjega Senika pod vodstvom Marije Trifus. DEJAN FUJS ■ VESTNIK 1. junij 2000 AKTUALNO DOMA 3 D olgo pričakovano poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o reviziji poslovanja Občine Moravske Toplice je končno na mizi. In tisto, kar piše v njem, občini ni ravno v čast. Poročilo zajema poslovanje občine za obdobje 1995-1999, s poudarkom na letu 1998. In že takoj na začetku je zapisano glavno mnenje sodišča, da občina pri poslovanju ni dosledno upoštevala veljavnih predpisov. Druge pomanjkljivosti, ki jih je razkrila revizija, pa bi se lahko razvrstile v šest točk: 1. preseganje pristojnosti pri proračunu Župan Franc Cipot je pri izvrševanju proračuna za leta 1995-1998 presegel pristojnosti s tem, ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Skupni znesek prekoračitev po namenih znaša 46,2 milijona tolarjev za 1. 1995, 4,6 milijona za 1. 1996, 30,4 milijona za 1. 1997 in 32,1 milijona tolarjev za 1. 1998. Pretežno se prekoračitve nanašajo na izdatke za investicije. 2. investicije Županovo preseganje pristojnosti pri prevzemanju obveznosti za investicije, opredeljene v veljavnem proračunu in srednjeročnem investicijskem planu, znaša 146,6 milijona tolarjev, kar je vrednostno približno polovica v preveritev vključenih investicij (301,8 milijona tolarjev). 3. nezakonito dajanje poroštev in zadolževanje Določila so bila kršena z dajanjem poroštev osebam, ki niso javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina (1. 1996 v znesku 24,7 milijona in 1. 1997 v znesku 23,4 milijona tolarjev) ter z najemom dolgoročnih posojil (1. 1998 v znesku 18,3 milijona, kar je 67 odstotkov nad zgornjo mejo dovoljene zadolžitve). 4. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Občinska uprava 1. 1998 in 1999 ni dosledno izvajala odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, zato so bili prejemki proračuna nižji za ocenjen znesek 34,2 milijona tolarjev (20,5 milijona v 1. 1998 in 13,7 milijona v 1. 1999). 5. ocenjena previsoka izplačila delavcem občinske uprave Sodišče je ocenilo, da bi ob doslednem upoštevanju predpisov v obdobju 1997-1998 povprečni prihranek pri izdatkih za plače delavcev lahko znašal 1,6 milijona tolarjev letno. 6. računovodski izkazi Za leti 1995 in 1996 je bilo ugotovljeno nepravilno izkazovanje podatkov v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih. Občina je za 1. 1995 izkazala za 7,7 milijona tolarjev previsoke prejemke od turistične tajcse; posledično pa je nepravilno izkazan presežek prejemkov nad izdatki. Pri pravilnem evidentiranju obravnavanih prejemkov bi občina izkazala za 1. 1995 proračunski primanjkljaj v znesku 7,7 milijona. Za enak znesek so prejemki prenizko izkazani za 1. 1996. Občinska uprava je za leti 1995 in 1996 del sredstev za financiranje političnih strank v znesku 2,9 milijona tolarjev evidentirala kot izdatek, čeprav sredstev političnim strankam ni izplačala. Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti v poslovanju občine Moravske Toplice »Občina ni dosledno upoštevala veljavnih predpisov« Župan Cipot presegel pristojnosti - delno priznal kritiko in že pristopil k odpravi pomanjkljivosti Na drugih področjih revizije niso bile ugotovljene nobene pomembne nepravilnosti ali jih je občina medtem že odpravila. Računsko sodišče pa je že opravilo tudi dva sklepna pogo vora z odgovornimi osebami občine. Župan je povedal, da v točkah o preseganju pristojnosti pri izvrševanju proračuna in investicij sprejema kritiko računskega sodišča in pisno zagotovil, da do kršitev ne bo več prihajalo, ker bo pri izvrševanju proračuna pozoren na zahteve proračunskih predpisov. Pojasnil je, da so bili pri posamezni postavki, kjer izdatki presegajo zneske iz proračuna, realizirani tudi večji prejemki in da je za večino investicijskih izdatkov, ki presegajo planirane zneske, občinski svet spsejel sklep o povečani vrednosti investicije. Občinski svet je sprejel vsako leto zaključni račun proračuna in s tem potrdil pravilnost njegovih ravnanj za nazaj. Glede uporabe stavbnega zemljišča je pojasnil, daje ime- Pokojninski zakon kmetom odreka pravico do zemlje Ali zemlja ali pokojnina I e živega ga bodo spravili v grob. Ravno tako, kot je sam večkrat dejal, ko ni vedel, kako naprej. Star kmet novodobnim obla-_____I stoikom ni pomemben niti toliko, da bi spoštovali njegovo osnovno človekovo pravico, to pa je pravico do lastnine, zemlje. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ga namreč zadeva v srce, ko ga postavlja pred izbiro: ali zemlja ali pokojnina. Obojega mu ne dovoli imeti. In to so naredili prekmurskemu kmetu, ki seje preživljal na krpah zemlje, na katerega je pritiskala davkarija, če državi ni poravnaval obveznosti, ki si je komaj odtrgoval za plačevanje socialnih prispevkov v upanju na pokojnino-. Sedaj, ko pa se je dočakal let, da bi lahko užil skromno pokojnino, pri večini ne dosti višjo od štiriindvajset tisočakov, ga je ustavil zakon in ga postavil pred odločitev, ki ga žali v njegovi biti. Že jih slišim,. kako se bodo obregnili ti, ki so krivi za obglavljanje kmetov, češ spet jokava, patetična pesmica socialcev, politiki lokalne ravni, ki imajo sedež v Ljubljani, pa la občinska uprava težave s pridobivanjem podatkov od zavezancev za nadomestilo in jih zato niso mogli pravočasno posredovati DURS-u. Po njegovem mnenju določil veljavnega odloka, ki se nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča, ni bilo mogoče izvajati. Občinske mu svetu je zato lani predlagal spremembo odloka, ki je bila sprejeta 9. februarja letos in plačevanja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ne predpisuje. Glede previsokih izplačil delavcem občinske uprave pa je na podlagi opozoril revizorjev že med revizijo odpravljal nepravilnosti in delavcem izdal nove odločbe. Računsko sodisče tako priporoča občini manj pravnih oseb in ustrezno organizacijo dela v okviru občinske uprave, s katero bi posledično zmanjšala administrativne stroške in pripomogla k učinkovitemu nadziranju porabe javnih sredstev. V odloku o proračunu naj se opre- si bodo začeli umivati roke. Gospodje, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, takšen kot je sedaj, očitno krši ustavno pravico človeka do lastnine. Kmeta postavlja tudi v neenakopravni položaj na primer z delavci. Delavca, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, namreč nihče ne sprašuje, koliko zemlje ima v lasti, in ne povezuje višine pokojnine s prihodki od kmetijstva. Pri kmetu pa, četudi ima le oral zemlje, mu je že ta ovira za upokojitev. Leta 1984 smo uvedli obvezno pokojninsko zavarovanje kmetov, tudi za tiste z nekajar-skimi kmetijami. Takratni zakon od kmetov tudi ni zahteval, da bi Komentar J. VOTEK ■ Nekaj konkretnih primerov preseganja pristojnosti 1. Kanalizacija in čistilna naprava na Ivancih V proračunu je bila investicija načrtovana za leto 1997 v višini 18 milijonov in za leto 1998 v višini 55 milijonov. Revizija je ugotovila, da je župan I. 1997 prevzel obveznosti v znesku 75 milijonov, čeprav je bilo v proračunu določenih samo 18 milijonov. S tem je za 57 milijonov presegel pristojnosti... 2. Vrtec Filovci Med drugim je šel denar iz proračunske postavke za investicijo Vrtec Filovci za sofinanciranje adaptacije gasilskega doma v višini 5,4 milijona tolarjev. Izdatki so bili v poslovnih knjigah izkazani kot investicija v vrtec. 3. Kanalizacija in čistilna naprava v Tešanovcih Župan je presegel pristojnosti s tem, ko je I. 1998 prevzel obveznosti, ki za 92,5 milijona tolarjev (264 %) presegajo znesek, dovoljen s proračunom za to leto. delijo pristojnosti župana za prevzemanje obveznosti za investicije, ki bodo zapadle oz. dospele v plačilo v naslednjih proračunskih letih. Občina pa naj zmanjša pasivne časovne razmejitve, ki so nastale zaradi nepravilnega izkazovanja izdatkov za delovanje političnih strank, ter poveča presežek prejemkov nad izdatki v znesku 2,9 milijona tolarjev. TOMO KOLEŠ ■ Ob poslušanju cenjenih podjetnikov in uglednih članov raznih forumov znotraj Gospodarske zbornice ali predstavnikov kapitalske elite na njihovih predavanjih si je potrebno'zastaviti vprašanje, kje so razlogi, da ni čutiti premika navzgor. Primerjalno gledano se je začel pobirati Maribor, ki je bil gospodarsko in socialno bistveno bolj prizadet od pomurskega prostora. Vzporedno s tem dr. Janez Jerovšek, sicer vodilni sistemski teoretik, I ugotavlja, da je rast slovenske produktivnosti vsaj za enkrat večja od evropskega povprečja in se giblje med štirimi do šestimi odstotki, kar je eden od temeljnih kazalcev rasti bogastva. Kot poudarja, smo tudi pri sivi ekonomiji zdrsnili na evropsko povprečje dobre tretjine družbenega proizvoda. Če se na te teze ozremo s kake druge perspektive, ne ravno pomurske, potem mu lahko pritrdimo. Gledano s pomurske perspektive pa je položaj bolj j zapleten. Zapleten v tem smislu, da teh učinkov, razen morda pri nekaj izjemah, ni zaznati. Po grobi oceni še posebej vidimo, če se ozremo na nekatere kazalce, ki naj bi kazali na kakovostno rast okolja, da tisti dejavniki, ki naj bi razvojno učinkovali, nazadujejo. Pokrajina nezanimivih ljudi Na to dilemo je mogoč socialnoanalitičen odgovor, ki ga ponuja prej omenjeni avtor. Slovensko družbo deli na tri sloje; na zgornjega, ki ga predstavlja 5 do 10 odstotkov bogatašev, zatem prevladuje do sedemdeset odstotkov srednjega sloja in okrog trideset odstotkov klasičnega delavskega razreda, ki je reven in nemočen ter brez perspektive, kot ugotavlja. In v tej tezi kaže iskati odgovor. Pomursko območje namreč močno odstopa od tega slovenskega povprečja. Že sama industrijska struktura, ki je izrazito delovno intenzivno naravnana, in že nekajkrat zapisan podatek o izobrazbenem zaostajanju okolja in kmečkem delu prebivalstva potrjuje predpostavko. Na tej ravni se sicer postavlja vprašanje, ali so glavni krivci za tak položaj res ti delavci in kmetje. Ne izključne krivce lahko iščemo v prej navedenih petih ali nekaj manj odstotkih močnega sloja, ki je ves čas ne glede na materialno bogastvo, ampak predvsem na moč, s katero je razpolagal in razpolaga, ob obstoječi gospodarski strukturi omejeval razvoj srednjega sloja, ki je generator razvoja. Tako pa se zadovoljujemo že s tem, da dobi pretežni del tega nekoč delavskega I ali polkmečkega prebivalstva neko pomoč, toda teže na državni ravni nima, saj zaradi svoje brezperspektivnosti nima ustrezne politične teže, ker je za politične opcije ali oblast nezanimiv. Podrobnejša analiza tudi kaže, da pozitivnih oblastnih učinkov nismo zaznali, prej bi lahko govorili o negativnih namerah. Dovolj tehtno in tudi iskreno nam Je ob nastopu svojega ministrovanja napovedala, kako se bo zavrtelo oblastno kolo v tem vmesnem in tudi ne povolilnem času, gospodarska ministrica Pomembno je predvsem, ali je še dovolj časa, da premagamo tako stanje: Na kapitalski ravni je bilo nekaj premikov, ki pa posredno ne pomenijo pozitivnih učinkov. Nekaj upanja naj bi pomenil nakup Pomurke in še nekaj kapitalskih prevzemov ali povezav, predvsem v mlekarstvu. Toda koliko svežine prinašajo ti kapitalski posegi pri uveljavljanju človeškega kapitala ali, če hočete h generiranju srednjega sloja, pa je že drugo vprašanje. Zdi se, da bore malo in, kot kaže, se nam bo še naprej dogajalo, da nam bo Jožko Čuk moral ponavljati in nas prositi, da naj omogočimo temu znanju, ki ga okolje premore, da se aktivno vključi v razvoj. morali ob upokojitvi prodati ali prenesti kmetijo na drugega. Sedaj, v novem pokojninskem zakonu, pa tretji odstavek 156. člena pravi: kmet pridobi pravico do pokojnine po tem zakonu, ko odda kmetijo prevzemniku, jo proda ali odda v dolgoročni najem. Zakonu je tudi zadoščeno, če kmet dokaže, da je z javno objavo poskušal prodati kmetijo, pa po enem mesecu ni bilo odziva. Taisti člen v četrtem odstavku še določa, da podrobne pogoje za predajo kmetije v skladu s prejšnjim odstavkom določi minister, pristojen za kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo pa podrobnih navodil, na primer koliko zemlje kmet vendarle lahko zadrži, komu in kako jo mora dati v najem ali odkup, še ni izdalo in štirideset pomurskih kmetov, ki že izpolnjujejo preostale pogoje za upokojitev, čaka (z osebnim privoljenjem) na iz- dajo odločbe, izdajatelj, torej murskosoboška enota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na navodila z ministrstva. Le štirje so se odločili kmetijo predati. Ena od teh štirih zgodb pa je takšna. Žena je oddala kmetijo v najem možu, ki je že upokojen. Pogodbo sta morala potrditi v notarski pisarni, kar ju je stalo okoli dvajset tisočakov. Še prej pa sta si sposodila polovico denarja za dokup potrebnega leta zavarovalne doba. »Midva bova že nekako, kaj pa drugi,« je izzvenela prošnja, da naj vsaj mi novinarji kaj napišemo o tem in da naj jih ne spregledamo še mi. MAJDA HORVATI 4 LOKALNA SCENA 1, junij 2000, Wl Na kratko Šratovci Investitorja Avgust in Nada Prelog iz Šratovec želita v Radencih zgraditi novo stano-vanjsko-poslovno stavbo z okrepčevalnico. O nameravani gradnji je razpravljal tudi odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in z njo soglašal, prav tako pa tudi radenski občinski svet. M. J. Radenci Občinski svet je imenoval komisijo za dodelitev posojil iz razpisa za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Sestavljajo jo dva predstavnika občinskega sveta (Erik Ivanuša in Franc Kupljen), predstavnik Pomurske banke (Janko Zver) in dva predstavnika Regionalne razvojne agencije Mura (Franc Pucko in Emil Zel-ko). M. J. Kdaj do hidroelektrarne na Muri Spremembe pri načrtovanih posegih v okolje, zlasti zaradi predvidene gradnje avtoceste, terjajo dopolnitve planskih dokumentov er se trenutno veljavni planski dokumenti za nekdanjo radgonsko občino, ki vključujejo tudi občino Radenci, niso spreminjali od leta 1995, so nujne določene spremembe pri načrtovanju posegov v okolje. Kljub določilom v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih, ki neposredno urejajo posege v prostor in pod posebnimi pogoji omogočajo tudi posege na kmetijskih zemljiščih, je bila v vseh teh letih omejena gradnja tako stanovanjskih kot gospodarskih objektov, predvsem tam, kjer so kmetijska zemljišča uvrščena med najboljša. V radenski občini so začeli s spremembami in dopolnitvami prostorskih aktov. Uskladiti želijo veljavni družbeni plan občine s sedanjim stanjem. Gre predvsem za gramoznice in odlagališče komunalnih odpadkov v vzhodnem delu občine ter vrtine mineralne vode, ki so obstajale že pred nastankom prvega družbenega plana prejšnje radgonske občine. Poleg tega nameravajo zajeti tudi na novo predvidene spremembe v namenski rabi. Pri tem naj bi upoštevali nekaj izjemnih in drugih posegov na druga območja, predvsem zaradi gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, obnove republiške ceste Radenci-Ljutomer na odseku Radenci-Hrastje-Mota in predvidene gradnje avtoceste na odseku Cogetinci-Vučja vas. Večjo širitev načrtujejo jugozahodno in vzhodno od naselja Radenci, kjer bo z ureditvenim načrtom opredeljena športnorekreacijska in turistična dejavnost. Hkrati želi podjetje Radenska vključiti izvire mineralne vode, ki po veljavnem družbenem planu ležijo na gozdnih zemljiščih oziroma v prvem območju kmetijskih zemljišč, in urediti igrišče za golf med naseljema Radenci in Hrastje ■ Mota. Poleg tega bo radenska občina sanirala degradirana območja. kot so skupina gramoznic in odlagališče komunalnih odpadkov, ki naj bi jih namenili za turistično in rekreacijsko dejavnost. Na področju vodnega gospodarstva predvidevajo obrambni nasip južno od Boračevskega potoka, ki naj bi ga tudi regulirali, in sicer od Beračeve do izliva Orehovskega in Radenskega potoka. Glede varstva naravne dediščine pa bo v kartografsko gradivo dodatno vrisano območje krajinskega parka, ki zajema poleg radenskega parka še rezervat ob Muri. Na področju energetike bi zgradili hidroelektrarno na reki Muri, obnovili RTP Radenci, 110-kilovoltni daljnovod RTP Radenci-Lenart ter dva 110-kilovoltna daljnovoda na relaciji Lenart-HE Hrastje-Mur-ska Sobota. Prav tako načrtujejo daljnovode manjše napetosti s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Sicer pa razen v občinskem središču, kjer načrtujejo športno-rekreacijski center, ni predvidenih večjih širitev naselij. Gre le za posamezne želje lastnikov parcel, tako v severnem delu občine kot v vinorodnih goricah, kjer je poleg vinskih kleti čedalje več stanovanjskih objektov, kar že povzroča spore (povečan promet po neprimerno urejenih in ozkih dovoznih cestah, pomanjkljiva komunalna oprema in neustrezna funkcionalna zemljišča). MILAN JERŠE« Turniški svetniki zadovoljni z dodatno razlago Upravičeni visoki indeksi Odrančanka najboljša med Nemci Poti h kakovostnejšemu delu Poslušam te, povej mi Pozitivno mnenje ravnatelju OŠ N a zahtevo svetnikov Občine Turnišče, da mora osnovna šola kot javni zavod podati obrazložitev, zakaj tako veliko povišanje nekaterih indeksov, so le-to tudi dobili in se »sprijaznili« z zahtevanimi prispevki iz letošnjega občinskega proračuna. Po krajši razpravi so ga tudi soglasno potrdili, potem ko so prej sprejeli še dopolnilo, s katerim so zagotovili 1,2 milijona tolarjev lastnih sredstev za program Phare (gojitev toplovodne ribe), za enak znesek pa so znižali načrtovana sredstva za urejanje občinskih prostorov in rezervo. In zakaj so morali zagotoviti za šolo več sredstev iz občinskih virov? Najbolj je svetnike »zbodel« indeks 161,01 za postavko »sredstva za dodatni program tujega jezika«. Vodstvo šole je odgovorilo, da so morali zaradi velikega števila prijavljenih učencev 3. in 4. razreda oblikovati dodatno skupino za nemški jezik, kar je ustrezno povečalo število opravljenih ur in izdatke za plačo učiteljice tujega jezika, kajti šolsko ministrstvo plačuje le realizirano število ur na predmetni stopnji. 32-odstotno povečanje materialnih stroškov pa je posledica povečanja dveh oddelkov zaradi prehoda na 9-letni program OŠ in enega oddelka podaljšanega bivanja. Devetletna osnovna šola prinaša torej dodatne materialne stroške, predvsem zaradi nakupa novih sredstev za pouk. Prav tako soglasno so tumiš-ki svetniki sprejeli tudi pozitivno mnenje za Jožeta Benceja, ki edini ponovno kandidira za mesto ravnatelja javnega zavoda OŠ Turnišče. JG« V okviru Zavoda R Slovenije za šolstvo in šport so pred krat- kim izvedli državno tekmo- vanje - v več mestih po Sloveniji - iz nemškega jezika. Seja OS Občine Križevci pri Ljutomeru Kanalizacija največji zalogaj Pretežni del sredstev bodo prispevali uporabniki S vetniki občine Križevci pri Ljutomeru so se na zadnji seji lotili dokaj obsežnega dnevnega reda, saj so na sejo uvrstili kar 17 točk. Odločanje o nekaterih je bilo zgolj for- malno, so pa zato toliko več pozornosti namenili odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter gradnji in sofinanciranju kanalizacijskega sistema. Odlok o odpadnih vodah je dobil v vpogled odbor za komunalo, ki ga bo pripravil za drugo branje. Zgraditev kanalizacijskega sistema bo eden zahtevnejših zalogajev, ki se ga lotevajo v občini, največ dela pa bodo gotovo imeli s sofinanciranjem in zagotavljanjem potrebnih sredstev za njeno izvedbo. Pogodbo o sofinanciranju gradnje kanalizacije so začeli pripravljati že pred letom in že takrat so se zavedali, da bo to precejšnja obremenitev za vsako gospodinjstvo. Sredstva za gradnjo kanalizacije bodo morali pretežno prispevati tisti, ki se bodo nanjo priključili, med viri pa so predvideli še sredstva občinskega in državnega proračuna in druga sredstva. Veliki uporabniki, kamor so uvrstili samostojne podjetnike z gospodinjstvom in z več kot desetimi zaposlenimi in gostinske obrate z več kot sto sedeži, bodo morali prispevati sredstva v vrednosti 8 tisoč nemških mark, razdeljena na 40 obrokov po 200 mark. Med srednje uporabnike so uvrstili samostojne podjetnike z gospodinjstvom in do desetimi zaposle- nimi ter gostinske obrate z do sto sedeži. Ti bodo prispevali 6 tisoč mark v 40 mesečnih obrokih po 150 mark. Med male uporabnike pa štejejo vsa gospodinjstva, ki bodo za gradnjo kanalizacije v 50 mesečnih obrokih po 80 mark prispevala skupaj 4 tisoč mark v tolarski vrednosti. Posebne pogodbe bodo sklenili z osnovno šolo, opekarno, domom za ostarele, trgovino, lekarno, banko, pošto, zdravstvenim domom, Petrolom, kmetijsko zadrugo in župnijskim uradom ter se z njimi dogovorili za ustrezno višino prispevka. Ker naj bi se gradnja kanalizacija začela skupaj z rekonstrukcijo ceste Vučja vas-Križevci predvidoma že julija, so imenovali na seji občinskega sveta tudi poseben gradbeni odbor, v katerem so predsedniki vaških odborov in predsednik odbora za komunalo pri občini. Svetniki so na zadnji seji med drugim obravnavali še spremembe in dopolnitve prostorskih planov, občani so v javni razpravi pripombe nanj že dali, zato so sprejeli sklep, da Zavod za ekonomiko in urbanizem nadaljuje s pripravo prostorskih sestavin. Sprejeli so tudi sistemizacijo delovnih mest v vrtcu v Križevcih, zataknilo pa se je pri sklepu o ukinitvi statusa javnega dobra in pri njegovem brezplačnem prenosu na republiko. Ker gre v glavnem za zemljišča, kjer so poti, ta pa so občani v preteklosti odstopili, so bili svetniki mnenja, da jih je potrebno oceniti in od države zanje iztržiti ustrezno ceno. LUDVIK KOVAČ« Sodeč po rezultatih, ki te dni še niso bili uradno potrjeni, je dosegla med osnovnošolci iz Pomurja največ možnih točk. - sedemindevetdeset od sto možnih -Katja Jerebic z OŠ Odranci. Zlato priznanje so osvojili še: Aleksandra Kohek in Tadeja Ščavničar (obe OŠ Stročja vas), Doris Horvat (OŠ Puconci), Srečko Lepoša (OŠ Šalovci), Blaž Jaklič (OŠ Radenci), Mirjana Ozmec (OŠ Janka Ribiča Cezanjevci), Boštjan Pon-delek (OŠ Gornji Petrovci) in Uroš Sedonja (OŠ Puconci). Za las, za eno točko, so zgrešili zlata odličja Viktorija Hren (OŠ Prežihovega Voranca Sr. Bistrica), Daniela Košalin (OŠ Grad) in Matej Kuronja (OŠ Puconci). JG Inovacijskiprojekt, ki ga je potrdilo tudi Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport olsko ministrstvo že nekaj let razpisuje sofinanciranje inovacijskih projektov za vzgojno-izobraževalne zavode. Tistim, ki imajo nove, lastne zamisli in jih znajo s pomočjo strokovnih dela- vcev uresničiti, tudi denarno pomaga. Izbrani in uresničeni inovacijski projekti pa so ob koncu objavljeni v posebnem zborniku, s čimer dobijo širši pomen. In vse to je uspelo v tem šolskem letu tudi vrtcu na Srednji Bistrici kot vzgojno-varstveni enoti OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. Naslov inovacijskega projekta je bil Poslušam te, povej mi, zadali pa so si predvsem naslednje cilje: ozaveščanje strokovnih delavcev, da predstavljajo govorni vzorec otrokom, težnja k pravilni izgovorjavi glasov pri otrocih, razvijanje besedišča v knjižnem in narečnem jeziku, spodbujanje literarnega poustvarjanja in ustvarjanja ter spodbujanje jezikovne komunikacije kot vira ugodja, zabave in reševanja problemov. Vodja inovacijskega projekta je bila vzgojiteljica Anka Virag, v projektnem timu pa je sodelovalo še osem drugih strokovnih delavcev iz predšolske vzgoje. Pritegnili so tudi starše. Otroke so razdelili v štiri skupine glede na starost. V najmlajši skupini so posvečali največ časa opazovanju M Najboljši mladi tehniki inuli konec tedna je potekalo v Murski Soboti regijsko tekmovalno srečanje mladih tehnikov Pomurja, ki ga je organiziral regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v M. Soboti. Po oceni strokovnega vodje centra asist, dr. Mitj§ Slavinca so bili izdelki več kot štiristo mladih tehnikov in njihovih mentorjev iz Pomurja na zelo visoki kakovostni ravni. Tako lahko znova pričakujejo, da bodo najuspešnejši na državnem srečanju, ki bo 3. junija v Črnučah. Na soboškem kopališču je bilo tekmovanje čolnov in modelov jadrnic, na letališču pri Rakičanu so izvedli tekmovanje z modeli raket, raketoplanov in jadralnih letal, na OŠ III ter na Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota pa tekmovanje avtomobilskih modelov, raziskovalnih nalog, strojništva, lesarstva idr. Na državno srečanje so se uvrstili: Jernej Rumež, Matej Mihalič, Denis Nemeš, Uroš Sobočan, Matjaž Behek, Aleksandra Hujs, Mitja Vučkič, Alen Goran, Nikola Karo (vsi OŠ I M. Sobota), Boris Fartek, Primož Sukič, Aleš Kapun (oba OŠ G. Radgona), Jernej Žilavec, Petra Brunec, Sandra Korošec, Sašo Karaka-tič, Denis Žido, Jernej Pelan, Boštjan Beznec, Anja Uzelac, Danijel Rumplin, Ivo Podojstršek, Boštjan Bagari, Mitja Celec, Marko Fišer, Sebastjan Gornjek, Mirko Mencigar, Erik Ferenčak (vsi OŠ III M. Sobota), Miha Tibaut, Aleš Horvat, Niko Horvat, Marko Zadravec, Dino Sarjaš (vsi OŠ Črenšovci), Dominik Žemljič, Andrej Šimon (oba OŠ Tišina), učenci 1. b-razreda in šolski akvarij OŠ II M. Sobota, Jure Jurič, Lea Poldauf (oba OŠ II M. Sobota), Mitja Kurbos (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), Tadej Raščan, Uroš Maučec (oba OŠ Turnišče), Miha Koželj, Denis Novak, Goran Husar, Vojko Car (vsi OŠ Bakovci), Peter Smodiš (OŠ Beltinci), Marko Jureš, Simon Ploj, Renato Rudolf in Tomaž Kar-lovčec (vsi OŠ Ljutomer). JG ■ otroka, njegovemu vedenju v skupini, spremljanju prvih besed in povedi pri njegovi igri in dejavnostih ob drugih otrocih, odzivom, počutju in reakcijam na okolje. V drugi skupini so dali poseben poudarek poslušanju otrok, branju in knjigi kot sredstvu za doseganje in uresničevanje skupno zastavljenih ciljev. V tretji skupini so namenili veliko časa pogovarjanju, opisovanju slik in konkretnih situacij, pripovedovanju zgodbic, pravljic in pesmi za osvajanje bralnega škratka, ob tem pa tudi bogatenju besedišča, poustvarjanju z lutko, dramatizaciji, izražanju občutkov, idej ... V skupini, ki obiskuje tako imenovano malo šolo, pa so dali poudarek govornim igram in vajam, ki so potekale v bralnem in skrivnem kotičku kot samostojne dejavnosti ali kot motivacija za gibalne igre, igre vlog, socialne in sprostitvene igre. Ob koncu so vsi otroci lepo napredovali. »Z ozaveščanjem in ravnanjem v smeri omogočanja bogate, raznolike komunikacije s poudarkom na lastni govorni aktivnosti smo omogočili otrokom razvoj govora - jezika ter jim z načrto- vanim in sistemskim delom ustvarili možnosti za kakovosten govorni razvoj - tako v smeri besedišča, v izgovarjavi čistejših glasov, pozornega poslušanja kot v sproščeni, prijazni govorni komunikaciji,« je povzela svoje ugotovitve vodja projekta Anka Virag. JOŽE GRAJ ■ BKfZPlAČtN - VSAK DAN 00 'Z OO M" VESTNI, 1. junij 2000 LOKALNA SCENA Prvi občinski praznik v Veržeju »Majhne občine so prodornejše« Tretjina proračuna za investicije nogi poznajo Veržej po številnih narcisah, ki krasijo tamkajšnje travnike. Žal rastišča narcis hitro izginjajo, saj je pretežni delež takšnih travnikov že preoranih v njive, zato si občina prizadeva, da bi dobi v last vsaj del zemljišča, kjer narcise še rastejo. S tem bi tudi poskusili obuditi nekdaj tradicionalne prireditve v maju, mesecu narcis. Občina pa si veliko prizadeva tudi na področju investicij. Občinski svet z županom meni, da so v enem letu in pol, odkar je Veržej občina, storili precej. Opremili so prostore za delovanje občinske uprave, sprejeli so delitveno bilanco z občino Ljutomer, dokončali so dela pri mrliški vežici, zasvetila je prva ulična razsvetljava, priključili so se sofinanciranju gradnje doma ostarelih v Ljutomeru in tudi letos bodo v osnovni šoli zamenjali opremo v dveh učilnicah. Predvidevajo tudi novo razsvetljavo v vseh učilnicah ter postavitev plinske postaje za vrtec. Za enega večjih dosežkov so označili asfaltiranje dveh cest v sodelovanju z občino Križevci pri Ljutomeru. Celotne investicije bremenijo kar tretjino letošnjega občinskega proračuna, kar je štirideset milijonov SIT. Veliko bodo vložili tudi v prenovo kulturnega doma, kjer bodo dobili 6,5 milijona SIT državnih sredstev, osem milijon SIT pa morajo zagotoviti sami. »Poetičnost ravnine« V soboto, dan pred praznovanjem občinskega praznika, so se svetniki udeležili slovesne seje, kjer so od direktorja Heraldice Slovenice iz Ljubljane, Valta Jurečiča, prevzeli občinske simbole -grb in zastavo. Najprej se je župan zahvalil vsem svetnikom za njihovo delo in trud ter poudaril, da je njihovo sodelovanje pravi ključ napredka. Valt Jurečič je v svojem govoru z navdušenjem spregovoril o lepotah naše ravnine, podrobneje pa je predstavil nov občinski grb, ki je pravzaprav prenovljen stari grb. V sredini je srebrna riba (krap), vendar njenega pomena niso mogli ugotoviti, vsekakor pa simbolizira »ohranjanje čistega in lepega naravnega okolja ter prilagodljivo vztrajnost«, kot je to označil Jurečič. Na vrhu grba je namesto prejšnjega ornamenta rumena okrasna vrv s tremi zankami, ki je na koncih razpletena. To simbolizira Lendavski občinski svet vetniki občine Lendava so sprejeli sklep, da se ekonomska cena za vzgojno-varstvene storitve s prvim majem zviša za dobrih osemnajst odstotkov ali toliko, kot je bila stopnja inflacije od zadnjega dviga cene. Ta sklep velja le do prvega septembra, ko se bo zmanjšalo število zaposlenih vzgojiteljic in spremenilo število v varstvo vključenih otrok. Takrat bodo pripravili nove izračune in naredili popravek ekonomske cene. Do takšnega sklepa so prišli po tem, ko je večina svetnikov v razpravi zavračala predlagano več kot tridesetodstotno povišanje ekonomske cene v jasličnem oddelku, saj naj bi to preveč obremenilo tako družinski kot občinski proračun. Sicer pa več kot polovica staršev zaradi nizkih družinskih prejemkov pade v najnižje štiri plačilne razrede, to pomeni, da plačujejo za varstvo otroka le do 40 odstotkov ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev, razliko pa poravna občinski proračun. Sedemintrideset otrok pa je v celoti opro- Dražji vrtec in modre cone S ščenih plačila viteškega varstva. Svetniki pa se še vedno niso odločili o novi lokaciji za športno dvorano, kajti občina nima informacij s šolskega ministrstva, ali bo to le za gradnjo telovadnice ali bo pristalo na sofinanciranje gradnje športne dvorane. Tako sta v igri še vedno obe možni lokaciji, in sicer v Partizanski ulici ob obstoječem srednješolskem centru ali pred šolskimi delavnicami ob Kolodvorski ulici. Sicer pa je zbral šestčlanski odbor za gradnjo športne dvorane, ki ga je imenoval občinski svet, za lokacijo v Partizanski ulici osem prednostnih točk in dve slabosti, za loka tri naselja, ki se združujejo v občino, razpletenost pa označuje odprtost navzven. V spodnjem delu je šest enakomernih valovnic, prva je zlata, druge so srebrne. Predstavnik Heraldike je pohvalil Veržej, da so vztrajali pri ohraniti podobe zgodovinskega grba. Za tem so svetniki sprejeli samo en sklep, in sicer so potrdili tri predlagana društva, ki praznujejo letos visok jubilej, za podelitev občinskih plaket. Ta društva so: KD Slavka Osterca (110 let), prostovoljno GD Banovci (100 let) in prostovoljno GD Veržej (120 let). cijo ob Kolodvorski ulici pa le eno prednost in deset slabosti. Lendavčanom pa se obeta tudi nov prometni režim, ki bo prinesel modre, rumene in bele cone za parkiranje, določil omejitve prometa ter način odstranjevanja nepravilno parkiranih vozil. Odlok o prometni ureditvi v občini so svetniki obravnavali prvič, ko pa bo sprejet, bodo na primer pred občinsko in upravno stavbo narisali modra parkirišča. In kje bodo parkirali uslužbenci, je zanimalo Franca Laja. Da so modra parkirišča (namenjena kratkotrajnemu parkiranju) pred upravno in občin- Občinski svet je pri izdelavi no- vega grba upošteval podobo starega. 29. maj - občinski praznik Veržeja Župan Drago Legen je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da imajo zaradi številnih uspešnih investicij več kot dovolj dober razlog za praznovanje prvega občinskega praznika. Med drugim je med občinstvom pozdravil župane sosednjih občin, dr. Toneta Ferenca in dr. Vekoslava Grmiča. Za tem je napočil slavnostni trenutek -fanfare so oznanile prihod otrok na oder, ki so županu predali občinske simbole. Dr. Ferenc se je v svojem govoru spomnil »svoje drage domovine Prlekije«, občane Veržeja in goste pa je nagovoril tudi dr. Grmič. V kulturnem programu so se predstavili polni dvorani veržejskega kulturnega doma pevci KD Slavka Osterca, otroci iz vrtca s plesom, osnovnošolke z recitalom ter Riki Zadravec s harmoniko. Ob koncu je župan Veržeja Podjetniška skupina ob podelitvi priznanja za poslovni načrt Ribogojstvo Ikra, d. o. o. podelil plaketo KD Slavka Osterca. Po slovesnosti so predali namenu spominsko sobo dr. Frana Kovačiča, ki so jo skupaj s sobo Slavka Osterca predali v oskrbo kulturnemu društvu, sledilo pa je družabno srečanje občanov in gostov. DARJA TIBAOTi sko stavbo vroča juho na domačem štedilniku, ki se morda pregreva med občino in upravno enoto, je s svojim odgovorom razkril župan. Dejal je, da delodajalec zaposlenim ni dolžan zagotavljati parkirnega prostora. Zato bodo, kot je dejal Jožef Kocon, uslužbenci upravne enote in občinske uprave parkirali na zunanjih javnih parkiriščih. MHi Tudi državni prvaki nztekajoče se šolsko leto je prineslo Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota tudi več dokaj dobrih rezultatov, ki so jih dosegli dijaki in dijakinje na raznih tekmovanjih ali srečanjih. Najbolj ponosni so vsekakor na 1. mesto, ki gaje dosegla ekipa dijakov v sestavi Boris Barbarič, Aleš Žekš in Leon Hadler z mentorjema Slavkom Režonjo in Robertom Balažičem na nedavnem državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije na soboški gimnaziji. Prav tako 1. mesto (delitev s Kranjem) so si v skupnem seštevku priborile dijakinje tekstilnega programa na četrti slovenski tekstilijadi v Kranju, od koder so se vrnile še s tremi drugimi mesti: Anita Gomboc - Diana Kljajič - Monika Vindiš (mentorica Natalija Maučec - Ftičar) v poznavanju tekstilno-konfekcijske teorije, Lidija Kreft - Renata Rihtarič - Mateja Štuhec (mentorici Darja Vršič in Miljana Krstič) v praktičnih znanjih in krojnem risanju ter Silvija Glamočak in Tatjana Jerebic (mentorica Marjana Zamuda) za razsikovalno nalogo Modni stilisti 20. stoletja. Zelo dobro se je odrezal na 8. državnem tekmovanju poklicnih šol v Krškem dijak 3. letnika (program elektrikar elektronik) Martin Žnidarič, saj se je uvrstil na 2. mesto in prejel za nagrado mobilni telefon. Vsekakor velja omeniti tudi podjetniško skupino, v kateri so bile dijakinje Melita Bagar, Martina Korpič, Erika Jošar in Natalija Horvat (mentor Janez Obal), kije sodelovala na 4. državnem tekmovanju Mladi podjetniki - organizirala gaje Vi-Isoka šola za podjetništvo (Gea College of Entrepreneurship) Ljubljana v sodelovanju z Ministrstvom R Slovenije za šolstvo in šport -, in prejela posebno priznanje za poslovni načrt z naslovom Ribogojstvo IKRA, d. o. o. S to nalogo so dijakinje dokazale, da znajo tako rekoč vse, kako ustanoviti določeno podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo. Janez Obal, ki poučuje predmet osnove podjetništva, ob tem med drugim izraža zadovoljstvo, »da ni več nikogar, ki ne bi razumel, da mora mlad človek pred koncem srednje šole razumeti zakonitosti trga in konkurence, da loči pojme, kot sta ideja in priložnost ...«Imajo tudi nove ideje, kot so šivanje oblačil za močnejše postave, servis in prodaja avtoelektronike, reciklaža starih avtomobilov, skrb za ostarele, čuvanje hišnih ljubljenčkov itd. Zadovoljni so, da prihajajo mednje tudi podjetniki, ki jih povabijo, pogrešajo pa konkretno sodelovanje z gospodarsko in obrtno zbornico ter zavodom za zaposlovanje, »predvsem v smislu aktualizacije gospodarskih in zaposlitvenih razmer«. J. G. ■ Spominska soba dr. Frana Kovačiča v Veržeju Občani sprašujemo - župani odgovarjajo Leto in pol mineva, odkar smo izvolili župane 27 občin v Prlekiji in Prekmurju. Že res, da v tem obdobju v občinah ne morejo narediti čudežev, prav gotovo pa tudi drži, da je veliko odvisno od zavzetosti, inovativnosti... in ne nazadnje tudi od lobiranja županov pri izpeljavi določenih projektov. Bralci, ste z delom »svojega« župana zadovoljni? Ste seznanjeni z njegovim delom v korist občine ali se morda razdaja kje drugje, v svoji stranki na primer? Pišite nam! Predvsem pa za-stavljajte vprašanja za svojega župana, na primer o občinski upravi, trošenju proračunskega denarja, predvidenih naložbah, vključevanju v medobčinske, regijske ali meddržavne projekte in tako naprej. Vaša vprašanja pričakujemo na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Na kuverti pripišite »župan«. V Veržeju so v nedeljo ob praznovanju občinskega praznika po osrednji slovesnosti odprli spominsko sobo rojaka dr. Frana Kovačiča, hkrati pa tudi prenovljeno sobo Slavka Osterca. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota, avtorica je kustosinja Metka Fujs. Dr. Fran Kovačič, priznani zgodovinar, teolog, urednik, profesor in narodni delavec, se je rodil 1867. leta v Veržeju, umrl je v 72. letu starosti v Mariboru. Bil je pobudnik za ustanovitev Zgodovinskega društva Maribor, pozneje tudi predsednik, ter urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje. Objavljal je prispevke v slovenskih in tujih revijah, izdal kar nekaj knjig z zgodovinsko tematiko, ves čas pa je gojil globoko narodno zavest. Dr. Frana Kovačiča so označili kot osrednjo osebnost znanstvenega Maribora, vendar pri tem ni pozabil na Veržej. Tudi po njegovi zaslugi je ostalo Mursko polje del slovenskega nacionalnega ozemlja, pomemben pa je tudi njegov prispevek pri ustanovitvi salezijanskega zavoda marijanišče v Veržeju. D. TIBAOT 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 1. junij 2000, VESTNIK Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 25. 5. 2000 do 30. 5. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI , TEČAJI PAPIR 23.5.0C 30.5.0C razlika v odstotkih - deihiče-na trgu A : Blagovno trgovinski center 13.943,5C 13.585,71 -2,57 Dolenjska banka - imenske 19.720,80 20.500,00 3,95 Droga Portorož 33.407,83 33.872,37 1,39 Emona Obala Koper 2.000,OC 1.990,05 -0,50 Etol Celje 20.737,50 19.213,96 -7,35 Intereuropa Koper 2.298.43 2.313,77 0,67 Istrabenz Koper 2.122,50 2.167,34 2,11 Kolinska Ljubljana 2.068,22 1.993,76 -3,60 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 22.844,25 23.254,41 1,80 Lek, razred A 30.913,66 30.911,13 -0,01 Luka Koper 2.999,20 2.957,04 -1,41 Mercator, poslovni center 12.943,72 13.003,16 0,46 Petrol Ljubljana 19.106,67 1.9.188,12 0,43 Pivovarna Laško 4.411,10 4.360,87 -1,14 Pivovarna Union 36.705,80 36.742,20 0,10 Probanka Maribor 31.318,59 31.318,59 0,00 Radenska 1.988,94 1.969,20 -0,99 Sava 15.999,05 15.972,78 -0,16 SKB-banka 1.906,13 1.984,65 4,12 Zdravilišče Moravske Toplice 1.115,08 J. 116,00 0,08 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 110,50 110,00 -0,45 Republika Slovenija, 2. izdaja 100,00 100,11 0,11 S KB-banka, 3. izdaja 99,00 100,20 1,21 . delnice na OTC Cetis Celje 15.727,50 15.678,03 -0,31 Color Medvode 3.811,00 3.900,00 2,34 Fructal Ajdovščina 1.803,82 1.803,84 0,00 Gorenje Velenje 1.933,58 1.998,64 3,36 Helios Domžale 34.000,10 34.999,00 2,94 Kerna Puconci 2.800,00 3.298,00 17,79 Tovarna sladkorja Ormož 3.260,00 3.260,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.115,00 1.111,00 -0,36 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2. izdaja 70,95 71,01 0,08 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 87,36 85,30 -2,36 NFD 1 76,22 73,62 -3,41 ZVON 1 53,24 55,18 3,64 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 89,50 88,76 -0,83 ZLATA MONETA 1 55,18 56,14 1,74 POKOJNINSKI BON 42,90 43,85 2,21 ATENA 3 40,47 41,61 2,82 INFOND ZLAT 43,80 44,61 1,85 KMEČKA DRUŽBA 36,47 37,49 2,80 POMURSKA INV DRUŽBA 2 25,98 27,95 7.58 Slovenski borzni indeks SBI 1.604,86 1.614,74 0,62 Borzni indeks obveznic BIO 106,02 106,19 0,16 Indeks delnic PID-ov PIX 1.157,00 1.186,38 2,54 Leto 1999 za Pomursko banko eno najuspešnejših Večina dobička za dividende Lani manj sredstev za rezervacije, zato pa večji dobiček omurska banka, ki je večinsko vpeta v finančne tokove v Pomurju, saj je z njo povezanih 85 odstotkov občanov in večji del gospodarskih subjektov, je uspešno sklenila poslovno leto 1999. Po besedah direktorja Viktorja Šbiila je bilo lansko poslovno leto za banko eno najuspešnejših, z rezultati pa so še toliko bolj zadovoljni, ker so doseženi na domicilnem območju, ki se uvršča med slabše razvita v državi. Če je morala banka zaradi slabih naložb v preteklosti oblikovati precejšnje rezervacije, se vrednost le-teh v zadnjem času zmanjšuje, in sicer je to posledica prestrukturiranja podjetij. Po nekaj letih mirovanja je banka lani ponovno zabeležila realno rast bilančne vsote, ki je ob koncu leta presegla 62 milijard tolarjev in je bila za dobrih Aksa v stečaju Obrat na domačem trgu o nekaj tednih rdečih številk in skromnega trgovanja so od petka prejšnjega tedna tečaji vendarle začeli nekoliko pridobivati vrednost. Toda ta optimizem, ki je najbolj opazen na trgu pooblaščenih družb, je še vedno v obdobju skromnih prometov, zato bo prihajalo tudi v prihodnje do večjih tečajnih in indeksnih nihanj. Ob tem je vprašanje, ali je bilo dno tečajev doseženo že v prejšnjem tednu ali bo šlo še nižje, tokrat (četrtek) so povprečne vrednosti delnic beležile dvanajst odstotkov manj kot na začetku leta. Indeks SBI je porasel v petih dneh za 0,6 % na 1.614 točk, indeks PIX pa je v enakem obdobju pridobil 2,5 %, trenutno je vreden 1.186 točk. Dinamika pri obeh indeksih je podobna, le stopnja nihajev je večja pri indeksu PIX. Višina borznih dnevnih prometov v obdobju te rasti ni bistveno drugačna. Na petdnevnem nivoju je bilo za 4,2 milijarde tolarjev poslov. V tem so bili všteti vsi svežnji, kjer je bilo realiziranega celo pol tega prometa. Uradni trg je bil delno pod vplivom presekov delniških knjig, ki so v teh dneh zelo pogosti. Iz tega razloga so bila nihanja pri delnicah Etola, kjer je znaša bruto dividenda 1.050 tolarjev, vendar je tečaj po preseku padel za kar 2.000 tolarjev. Z visoko dividendo se lahko pohvali tudi družba Droga Portorož, ki bo na vsako delnico izplačala 1.475 tolarjev. Med delnicami, ki so se v petek najbolj podražile, je bila delnica Krke, v torek je znašala njena vrednost že 23.254 tolarjev. Med pomembnejšimi novicami, ki so popestrile trgovanje na borznem trgu, je bil krizni sestanek delničarjev Petrola, ki ga je sklical Slovenski odškodninski sklad kot največji delničar. Na sestanku so predstavili poslovanje v minulem letu, delničarje pa so najbolj zanimale prihodnje poteze družbe, saj je tečaj delnic v letu dni padel za 30 odstotkov. Kljub temu naj bi na bližnji skupščini predlagali bruto dividendo v višini 400 tolaijev. Podobno kot delnica Krke je nihala tudi delnica Leka, z njo se je trgovalo okrog vrednosti 31.000 SIT. Med petkovim trgovanjem pa je prišlo še do ustavitve trgovanja z delnico Intereurope. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč izdala odločbo, s katero določa, da Intereuropa popravi ponudbo za prevzem družbe STC iz Celja. Prevzemna cena bi se morala po odločbi agencije zvišati z 2.100 SIT na 2.820 SIT za delnico. Sedaj je stvar prevzemnika, da se odloči, ali bo s ponudbo nadaljeval ali ne. Tudi na PID-ovskem trguje petkovo trgovanje popravilo tečaje. Indeks PK, ki seje že približeval mčji 1.000 točk, seje v petek popravil in končal pri vrednosti 1.133,12 točk, kasneje v torek pa že pri 1.186 točkah. Najbolj so porasle vrednosti polpraznih PID-ov TG2N, NF2N pa tudi določenih polnih PID-ov, npr. ZVIN. Na prostem trgu seje najbolj zvišal tečaj delnic Intesa iz Maribora in Gorenjskega sejma. Tečaj delnic sklada Infond Zlat znaša 44, Atena 3 41,6 tolarjev, tečaj delnic sklada Pomurske investicijske družbe 1 pa kljubuje na ravni 90 tolarjev, drugi sklad pa je porasel na 28 tolarjev. Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ urskosoboško okrožno sodišče je za podjetje Aksa, ki je bilo skoraj v stoodstotni lasti Slovenske razvojne družbe, sedemnajstega maja objavilo začetek stečajnega postopka. Zahtevo za uvedbo stečaja je vložil direktor družbe Ladislav Tušar, k čemur ga je zaradi težav v poslovanju zavezoval tudi zakon o finančnem poslovanju. Stečaj bo vodil dr. Štefan Ščap, čeprav so zaposleni skupaj s sindikatom sodišču predlagali, da ga prevzame Milorad Vidovič. Petinpetdeset zaposlenih se sedaj, kakor jih vabijo, prijavlja na Zavod za zaposlovanje, kar pomeni, da desetega junija vsi še ne bodo prejeli prvega denarnega nadomestila in bodo ostali brez plač oziroma prihodka tri mesece. Starost delavcev, ki so zaradi stečaja ostali brez zaposlitve, je neugodna tako za novo zaposlitev kot za upokojitev, saj jih je tri četrtine starih od štirideset do petdeset let, pogoje za upokojitev pa jih izpolnjuje le nekaj. MH ■ EREZRIAČEN KlK ■ VSAK OAN OO 13* OO 20" Program embalaža in embalažni materiali oblikovanje in grafična oprema stroji za proizvodnjo embalaže stroji za vse tehnike pakiranja oprema za trgovine stroji in oprema za skladiščenje in transport razstava Slovenski oskar za embalažo 2000 razstava Slovensko priznanje za embalažo 2000 Strokovno posvetovanje o embalaži in odpadni embalaži Radio Murski val 94,6 MHz Nedelja, 4. junija 10.30 Nedeljska kuhinja Prvi slovenski roman o prostituciji v naših krajih. Gost: avtor Jurij Popov, gostitelj: Dušan Loparnik Ponedeljek, 5. junija 11.15 Oaj, kak san zlufto... Kdo je kriv za padec soboškega nogometa? Bojan Peček gosti krivce in rešitelje POMURSKI SEJEM Delovni čas sejma od 9. do 18. ure 11 odstotkov večja kot pred letom. Celotni kapital banke je znašal 7,2 milijarde tolarjev, 65 odstotkov prihodkov banke pa so ustvarili z obrestmi ob 3,7-od-stotni obrestni marži. Čeprav so se zbrana sredstva prebivalstva v lanskem letu povečala za manjši odstotek kot sredstva pravnih oseb, predstavljajo prva v strukturi'bančnih sredstev še vedno skoraj 52-od- Preganjanje šušmarjevinzaposlovanja na črno Vedno znova eni in isti redi aprila so poslanci državnega zbora sprejeli zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je stopil v veljavo v pni polovici maja. Po mnenju predlagateljev naj bi bil močno orožje inšpekcijskim službam pri preganjanju šušmarjev pa tudi delo- dajalcev, ki se z najemanjem neprijavljenih delavcev izmikajo plačevanju prispevkov. Na učinkovitost novega zakona moramo še počakati, o tem, kako uspešne so bile inšpekcijske službe pri odkrivanju kršiteljev do sedaj, pa govore določeni podatki. S Odkrili so enainštirideset neprijavljenih delavcev V sodelovanju tržne, davčne ter inšpekcije za delo so v tem letu opravili več koordiniranih akcij odkrivanja ter preprečevanja dela (šušmarjenja) in zaposlovanja na črno. Kontrolo so opravljali v tehle dejavnostih: grafična, trgovina, kozmetični saloni in frizerstvo, šolski prevozi in nastanitveni objekti. »Akcije so bile učinkovite, saj so v navedenih dejavnostih odkrili enainštirideset delavcev, ki SEJEM INPAK 6. - 9. junij 2000 12. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta stotni delež. Banka pa je seveda uspela v lanskem letu servisirati tudi vse potrebe pravnih oseb in prebivalstva. Naložbe pravnim osebam so znašale konec leta nekaj manj kot 16 milijard tolarjev, pri namenskem kreditiranju in zagotavljanju ustreznih virov sredstev pravnim osebam pa je banka sodelovala tudi z različnimi državnimi institucijami. Še vedno pa velja ugotovitev, da potrebe po naložbah v Pomurju zaostajajo za razpoložljivimi sredstvi, zato je Pomurska banka del sredstev namenjala tudi za kreditiranje železniške in cestne infrastrukture. Zahteve delničarjev po donosnosti vloženega kapitala so se realizirale, saj je ustvarila Pomurska banka v lanskem letu so delali brez sklenitve delovnega razmerja,« je izjavila Zdenka Potisk, pomočnica glavnega inšpektorja RS za delo in vodja murskosoboške enote. Murskosoboški inšpektorat je tako izdal mandatne kazni, in sicer za vsakega delavca, ki ni bil redno zaposlen, sto tisoč tolarjev, kaznovani pa so kazni tudi v celoti poravnali in prisilnih izterjav skorajda ni bilo. Delodajalcem so tudi naložili, da delavce za čas, ko so delali brez delovnega razmerja, prijavijo. »Preizkušanje« ‘In kaj so delodajalci navajali kot razlog za nezakonito naje 798 milijonov tolarjev bruto dobička, po poravnavi vseh obveznosti pa je ostalo 399 milijonov čistega dobička. 70 odstotkov tega bodo namenili za dividende in bodo tako delničarji dobili 1.040 tolarjev na delnico, del dobička bo ostal nerazporejen, del ga bodo namenili za nagrade upravnemu odboru in upravi, pri delitvi dobička pa bodo s pol plače udeleženi tudi zaposleni v banki. Kljub novemu bančnemu zakonu, ki ima prehodno obdobje uveljavljanja, je poslovala Pomurska banka v letu 1999 z vsemi dotlej pridobljeni licencami, z uvedbo novega izračuna jamstvenega kapitala pa se kapitalska ustreznost banke ni bistveno zmanjšala. Določila novega bančnega zakona vgrajujejo v nov statut banke, ki naj bi tudi v prihodnje ohranila vse pridobljene licence. Novost v banki je nadzorni svet, ki bo 5-članski, dva člana v njem bo imela Nova Ljubljanska banka, ki je večinski lastnik, trije pa bodo iz vrst domačih delničarjev. V prihodnje bo uprava Pomurske banke dvočlanska, imenoval pa jo bo novi nadzorni svet že na prvi seji 5. junija. LUDVIK KOVAČ ■ manje delavcev? Večina jih je izjavljala, da morajo delavca najprej spoznati, ga preizkusiti in ta se mora s svojim delom tudi izkazati. V letos ugotovljenih primerih zaposlitve na črno je šlo res za delo za krajši čas, in sicer od treh dni do enega meseca. Toda na murskosoboški enoti inšpektorata za delo se oglašajo tudi delavci sami, ki pa so večinoma delali dlje časa brez ustreznega statusa, za prijavo pa so se odločili, ko so ugotovili, da jih delodajalec vleče z obljubo, da jih bo redno zaposlil. Zaposlovanje na črno se še vedno »splača« In razlog delavcev, da sprejmejo delo, ki jim ne zagotavlja socialne varnosti? Pogosto navajajo socialno stisko, z razumevanjem pa sprejmejo tudi »poskusno« delo brez statusa. V več primerih tudi delavec sam ni zainteresiran za redno zaposlitev, ker ima socialno varnost zagotovljeno še na zavodu za zaposlovanje ali mu je zaposlitev na črno dodatni vir zaslužka med sezono. »Sodeč po ugotovljenih nezakonitih zaposlitvah na črno so delodajalci še vedno zainteresirani za zaposlovanje na črno, saj z delom delavca pridobijo več, kot je vrednost mandatne kazni,« je ugotovila sobesednica. Pogostejši kršitelji so iz vrst gradbincev, gostincev, trgovcev in avtoprevoznikov, med kršitelji pa so skoraj vedno isti delodajalci. Pomurski delodajalci delavcev za zaposlitev na črno ne iščejo javno prek oglasov, ampak se o tem neformalno obveščajo med znanci, delo pa ponujajo predvsem delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe, večinoma s polkvalifikacijo. MH ■ ¥BMI , 1. junij 2000 GOSPODARSTVO 7 Predor Stanjevci je odprt! Zamuda v celoti nadomeščena Tunel je dolg 320 metrov ponedeljek, 29. maja, malo po 15. uri je bil dokončno predrt 320 metrov dolg predor pri Stanjevcih na trasi nove neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. »To je zgodovinski trenutek,« je odprtje komentiral Marko Brezigar s Slovenskih železnic. In še kako prav ima, saj je to zgraditev prvega predora na slovenskih železniških progah po 33 letih. Naj spomnimo, da je skupna dolžina nove proge 43,5 kilometra, od tega v Sloveniji 24,5 kilometra. Trasa v območju predora poteka v generalni smeri jugozahod-severovzhod. Nadmorska višina predora je okrog 300 metrov. Poleg novega poteka vzporedno tudi stari stanjevški predor, ki je dolg 253 metrov. Ta leži 40 metrov bolj proti jugovzhodu, je pa približno 12 metrov nad novim predorom. Zanimivo je, da podatki o gradnji starega predora, ki je bil v uporabi v letih 1907-1968, sploh ne obstajajo. Na obeh straneh novega predora sta bili najprej zgrajeni galeriji, in sicer na južni mačkovski strani v dolžini 180 metrov, na severni stanjevski pa v dolžini 125 metrov. Pobočja na trasi nove proge zunaj obeh galerij se bodo zaradi razgibanosti predora v ravninski del in zapletene geološko-geo-mehanske sestavine zemljin zavarovala s pilotnimi stenami. Dela pri gradnji nove proge potekajo po potrjenem projektu. Projektant so Slovenske železnice - Projektivno podjetje Ljubljana, d. d., projekt izkopa in ureditve predora pa je izdelal njegov podizvajalec Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje - IRGO. Vrtanje predora je potekalo neposredno iz galerij z zveznim prehodom med obema načinoma gradnje. Dela opravljajo za to usposobljeni delavci SCT-ja, nadzor družba DIS Consulting, testno kontrolo kakovosti vgrajenih materialov in narejenih del opravlja Zavod za gradbeništvo Republike Slovenije. Izvajalec je začel pripravljalna dela za vrtanje predora z mačkovske strani 24. januarja letos, po začetnih težavah, predvsem zaradi vremenskih in zahtevnih geoloških razmer, je takrat nastala zamuda, kije pa danes že v celoti nadomeščena. TOMO KOLES ■ Ob skupni otvoritvi vinskoturistične ceste je vsak od županov prejel darilo: bu- Otvoritev vinskoturistične ceste Goričko — .... ,ii_ iii iiiiuii- VtNOGRABNIŠKI CfNHR teljko vina in kravato. V ospredju je vodja projektnega sveta VTC Goričko Er- dbo vina, temveč tudi vseh drugih dobrot in naravno-kul-tumih znamenitosti. V otvoritvenem kulturnem programu so nastopili otroci iz OŠ Puconci in moški pevski zbor Vinogradniškega društva Goričko, po okrepčilu z bogračem pa so si obiskovalci ogledali celotno vinskoturistično cesto z brezplačno avtobusno vožnjo, ki je trajala kar do osmih zvečer. nest Novak. Foto: TK V petek, 26. maja, je bila pri Vinogradniškem centru Goričko v Ivanovcih TOMO KOLES ■ Pomursko vsesplošno spletno mesto Takale je notranjost 320 metrov dolgega železniškega predora na relaciji Mačkovci-Stanjevci. Foto: JZ tudi uradno odprta vinskoturistič-na cesta Goriško. Slovesnosti se je udeležilo kar precej županov, prekmurski poslanci v Ljubljani Andrej Gerenčer, Ciril Pucko in Geza Džuban ter predstavniki projektnega sveta Mariborske vinske ceste. »Za mene je danes presunljiv dan, ker smo dosegli uresničitev idej iz leta 1993. Prepričati Slovenijo, predvsem pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da Prekmurje ni samo ravnica, kjer raste pšenica, temveč da je tu tudi gričevnato Goričko, kije bilo že pred stoletji vinogradniško območje, je bilo zelo težko,« je povedal vodja projektnega sveta VTC Ernest Novak. Pred otvoritvijo 12. mednarodnega sejma INPAK 2000 Poudarek na embalaži in ekologiji Na sejmu bodo podelili štiri oskarje in deset priznanj za embalažo No, idejni projekt VTC Goričko je bil končno izdelan leta 1997, novembra lani pa je bila že izdana publikacija VTC Goričko, kjer se predstavlja 51 ponudnikov. Tako Projektni svet VTC Goričko v letu 2000 povezuje občine: Cankova, Roga-šovci, Kuzma, Grad, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Moravske Toplice in Kobilje. Vinskoturistična cesta Goričko poteka v več smereh, in sicer: Puconci-Vaneča-Pečarovci-Oto-vci, Martjanci-Ivanovci-Gornji Petrovci, Moravske Toplice-Suhi Vrh-Selo, Cankova-Gerlinci-Fik-šinci-Kramarovci, Cankova-Kraš-či-Rogašovci-Kuzma, Beznovci-Bodonci-Grad-Kuzma, Tešano-vci-Vučja Gomila-Selo-Prosenja-kovci, Bogojina-Prosenjakovci-Gornji Petrovci in Gornji Petrovci- Šalovci-Hodoš. Treba pa je dodati, da ne gre samo za ponu- Iščete informacije? Odgovor je na www.Pomurie.net! M inuli teden je potekala v novi galeriji Zavarovalnice Triglav prva javna predstavitev projekta »Regionalno e-poslovanje po-murje.net«, ki gaje pripravilo podjetje Creativ, d. o. o., iz Murske Sobote. Gre za prvi tovrstni pomurski projekt, prek katerega bodo dostopne vse informacije, povezane s Pomurjem. Pomurje.net bo tako postalo prvo spletno mesto pri nas, po zgledu ameriških in evropskih spletnih mest. Treba pa je takoj reči, da vzpostavljanje sistema še vedno poteka, spletna stran pa naj bi konkretno uporabniško zaživela nekje med 10. in 15. junijem. Direktor Creativa Marjan Kočila je k projektu povabil številne strokovnjake, medije in sodelavce: »Nam ni pomembno, da so vsi naši sodelavci računalniški kadri, ampak imamo tudi komunikologe, oblikovalce, inženirje in ekonomske kadre zelo različnih profilov. Spletna stran bo nastajala s skupino urednikov ter s pomočjo medijskih hiš (med njimi tudi Podjetja za informiranje oz. Vestnika, op. a.) in novinarjev.« Na spletni strani www.pomurje.net bodo našla svoj prostor vsa podjetja in društva - tudi športna - do naslova brezplačno. Del stroškov bodo pokrivali z oglasi, že zdaj pa se ve, da bodo ena najbolj obiskanih strani računalniške šale. Mogoč bo tudi nakup s t. i. nakupovalno košarico, tu pa bodo še področja, kot so: konference, nagradne igre, trači, novice, gospodarstvo, finance, šport, rekreacija, kultura, zabava, izobraževanje, občine, koristno in mali oglasi. Cilj podjetja je, da bi postalo Pomurje.net osrednji elektronski informator in največji promotor skupne blagovne znamke regije ter glavni pomurski nakupovalni center. TOMO KOLEŠ ■ azstavišče Pomurskega sejma je že nared za drugo od štirih letošnjih sejemskih prireditev. Potem ko so organizatorji že uspešno spravili pod streho letošnji sejem gradbeništva, so zdaj vse aktivnosti usmerjene v pripravo mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta INPAK 2000. Sejem, ki je bienalni, bo letos že dvanajsti, program je podoben dosedanjim, po vsebini pa bo nekoliko spremenjen. Največ pozornosti in prostora, kar 27 odstotkov, bodo tokrat dali embalaži in tudi opremi za trgovine, manj razstavnega prostora pa bo na voljo transportni tehniki in logistiki. R Med 6. in 9. junijem se bo predstavilo na 4.500 kvadratnih metrih razstavnih površin 150 razstavljalcev iz 14 držav, razstavni program pa ponuja vrsto aktualnih novosti z obravnavanega področja. Je edina tovrstna specializirana sejemska prireditev v Sloveniji, zato so organizatorji pritegnili k sodelovanju vse, ki so tako ali drugače povezani s tem področjem, od gospodarske in obrtne zbornice do združenja uvoznikov in proizvajalcev embalaže. Na dvodnevnem posvetovanju bo sejem INPAK povezal strokovno javnost, ki si je edina v spoznanjih, daje vprašanje embalaže eno najpomembnejših sedanjega časa. Embalaža predstavlja enega bistvenih elementov tržne uspešnosti izdelka, hkrati pa tudi eno najpomembnejših ekoloških dilem, zato je sejem namenjen vsem, ki so povezani z izdelavo in uporabo embalaže, s tehniko pakiranja in reševanjem problematike odpadne embalaže. Prav tem vprašanjem bodo namenjena spremljajoča strokovna posvetovanja, ki bodo obravnavala kar 19 naslovnih tem, še posebej zanimiv pa bo sklop referatov pod naslovom »Ravnanje z odpadno embalažo v praksi«. Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije na sejmu INPAK že vsa leta izbirajo izdelke, ki jim podeljujejo SLOVENSKEGA OSKARJA ZA EMBALAŽO in SLOVENSKO PRIZNANJE ZA EMBALAŽO. Ta omogoča nagrajencem vrsto prednosti, enajst podjetij je letos prijavilo za izbor 39 modelov, komisija pa je podelila štiri SLOVENSKE OSKARJE ZA EMBALAŽO in deset SLOVENSKIH PRIZNANJ ZA EMBALAŽO. Razglasitev in podelitev odličij bosta na dan otvoritve sejma, udeleženci tega natečaja pa so si pridobili tudi vstopnico za natečaj za evropskega oskarja EUROSTAR. LUDVIK KOVAČI V Nafti pripravili devetnajst razvojnih programov Ekološki, dobičkonosni in z delovnimi mesti trokovnjaki Nafte Lendava so končali razvojno študijo Možni dodatni in komplementarni razvojni programi družbe Nafta Lendava za obdobje 2000-2005/2010. V njej so obdelali devetnajst razvojnih programov, v katerih bi v primeru njihove izvedbe lahko zaposlili najmanj 315 ljudi. S Z Naftine službe za stike z javnostmi so še sporočili, da so njihovi strokovnjaki med devetnajstimi programi izbrali pet in jih predali lastnikom v proučitev, v njih pa bi lahko zaposlili okrog 110 ljudi. Za teh pet programov so že izdelane tudi študije o ekonomski upravičenosti. Gre za dobičkonosne projekte ekološkega značaja, in sicer proizvodnja bio- dizla, polnilnica tekočega naftnega plina in proizvodnja ekološkega plina propan/butan, proizvodnja naftnih derivatov iz rabljenih mineralnih olj, preusmeritev rafinerije v specializirano rafinerijo za proizvodnjo ekoloških ogljikovodikovih topil in izkoriščanje geotermalne energije v kmetijske namene. Razvojni projekt za proizvodnjo biodizla sta vodstvo družbe in razvojna služba že predstavila zaposlenim, sindikatu in strokovnjakom družbe, razvojne programe pa bodo predstavili tudi lastnikom in širši javnosti. »Nafta Lendava in regija pričakujeta, da bosta vlada in Petrol našla takšno rešitev, da bodo odpravljene posledice zgodbe iz leta 1985 (op. prodaja rafinerije na Kitajsko) in s pomočjo katerih bo odprta pot za izvedbo dobičkonosnih razvojnih programov,« je v sporočilu za javnost izjavil predsednik uprave družbe Cveto Žalik. MHI (IZ)BRANO 1. junij 2000, fBTil Volitve Izenačenje SDS in LDS ržavni zbor je z 71 glasovi ZA in z enim PROTI podprl predlog ZLSD in po hitrem postopku noveliral poslovnik, s tem pa tajna odločanja o imenovanju ministrov spremenil v javna. Novo ureditev so podprli predstavniki vseh poslanskih skupin. Pred včeraj- šnjim zasedanjem državnega zbora se je sestala tudi komisija za volilni sistem, ki je razpravljala o predlogu skupine poslancev, ki si prizadevajo za spremembo ustave v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Pravila volitev, v katerih poslušalci Murskega vala enkrat mesečno glasujejo za slovenske politične stranke, pa kljub vsemu dogajanju v Ljubljani ostajajo zaenkrat enaka. Telefon Murskega vala je prejšnji ponedeljek zazvonil 253-krat. Poslušalci so bili zelo zagreti, saj so klicali tudi tisti, ki doma nimajo telefonov, pa so zato med jutranjim programom regionalne radijske postaje pohiteli celo v javno telefonsko govorilnico ali na bližnjo bencinsko črpalko. V primerjavi z aprilskim glasovanjem seje na lestvici prejetih glasov tokrat najbolj povzpela stranka SDS. Zanjo je glasovalo 85 poslušalcev ali 33,6 odstotka, medtem ko soji v aprilu namenili le 6 glasov. Poslušalci so s številko 85 ali 33,6 odstotka podprli tudi LDS, medtem ko je prejela skoraj za polovico manj glasov nova združena stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Zanjo je oddalo svoj glas 42 poslušalcev ali 16,6 odstotka. Sledita ji ZLSD z 20 glasovi ali 7,9 odstotka vseh prejetih klicev ter DeSus, za katerega je glasovalo 5 poslušalcev ali 1,9 odstotka. Koalicija Slovenija (SDS+SLS+SKD) je dobila 14 glasov ali 5,5 odstotka, najmanj glasov pa je bilo namenjenih stranki zelenih. Zanje sta gla- sovala le dva poslušalca. DEJAN FUJSI Spet aktualni čeki Podaljšanja ne bo! anke ne bodo podaljšale prehodnega obdobja za jamčenje nekritih čekov, je sklenil nadzorni svet Združenja bank Slovenije. S tem so banke zavrnile pobudo Združenja za trgovino pri Gor-podarski zbornici Slovenije, da bi prehodno obdobje s 1. julija podalj- šali na konec leta. V bančnih vrstah namreč menijo, da ima trgovina v svoji ponudbi zadovoljive nadomestne instrumente oziroma storitve. Sicer pa se trgovci zavzemajo za podaljšanje prehodnega obdobja, saj menijo, daje predlagani datum sporen predvsem zaradi nepoenotenih POS-sistemov, slabe opremljenosti trgovin s temi sistemi in nezmožnosti vzpostavitve nadomestnih instrumentov v tako kratkem času. M.J.I Negova - utrip kraja Dragocenost za obzidjem Grad, cerkev, osnovna šola in družabni ljudje K S Negova povezuje kraje Negova, Lokavci, Radvenci, Gornji Ivanjci, Kunova, Ivanjševci in Rodmošci, ki štejejo 1200 ljudi. Sama Negova je prijeten kraj, ki ima osnovno šolo, več kot dve- sto let staro cerkev in ljudi, ki se radi vključujejo v društvene dejavnosti. Ima pa še negovski grad, ki ga poznavalci radi označujejo z besedo biser. Negovčani tudi skrbijo za videz kraja in tako so na vseh večjih objektih podobne kritine kot na gradu, s čimer ohranjajo neki samosvoj stil. Gradu ne bodo prepustili usodi Pred gradom se mogočno bohotijo dvesto let stari kostanji, ki rahlo zastirajo pogled na glavni vhod, kjer nas čaka naš sogovornik Slavko Lončarič, ki je bil dvajset let predsednik KS Negova. Zgodovino kraja, del katere je tudi negovski grad, zelo dobro pozna. Novejši del je bil zgrajen v 16. stoletju, starejšega pa so dokončali v 14. stoletju. Tam, kjer je stari del, naj bi zgradili grad že v 11. st., ki pa je pogorel in na isti lokaciji so začeli ponovno zidati grad, ki je bil končan v 14. st. Prvotni lastnik gradu je bil plemič Negoj, po katerem nosi kraj tudi ime, nato je grad nekajkrat menjal lastnike. V začetku 15. st. je prišel sem tudi Matija Korvoj, takrat je bil grad 25 let last njegove družine. V drugi polovici 15. st. je lastništvo prevzela družina Tratmazdorf iz Avstrije in njeno ime se je tukaj ohranilo vse do leta 1945. 1991 1. so v Negovi izvedeli, da živi potomec družine v Frankfurtu, kije v tem času že dvakrat obiskal kraj in takrat je izrazil željo, da bi si kdaj v prihodnosti v enem delu gradu uredil majhno stanovanje, drugače pa ni postavil nobenih zahtev. H grajskemu posestvu je spadalo tudi okrog 150 ha vinogradov, nekaj več je bilo še gozdov pa tudi njiv, travnikov in sadovnjakov, ki pa imajo zdaj že druge lastnike. Večja popravila gradu so se začela pred dvajsetimi leti in Slavko Lončarič je prepričan, da če takrat ne bi začeli z obnovo, določenih delov gradu danes ne bi bilo več. Pred štirimi leti pa je grad prevzelo ministr- MARATON treh src Športno društvo Radenci Organizacijski odbor MMTS Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali pri organizaciji jubilejnega 20. Mednarodnega maratona Treh src. Prisrčna hvala vsem, z željo, da se drugo leto spet vidimo. ( Organizacijski odbor MMTS grajskih časih kar 99 viničarij. Zelo poučen pa bi bil tudi sprehod po nekdanjih grajskih gozdovih, ki se ponašajo z več kot petdesetimi vrstami dreves. Osnovna šola s projekti osvešča krajane Prvo šolo so v Negovi zgradili 1783. leta, ki soji osemdeset let pozneje prizidali še drugi del. Zaradi dotrajanosti so morali prvi del pred štirimi leti porušiti. Tam zdaj stoji nova šola, ki so jo povezali v celoto z drugim obnovljenim delom in telovadnico. Na šoli, ki se imenuje po njihovem rojaku dr. Antonu Trstenjaku, je osem oddelkov s 142 otroki, poučuje pa 14 učiteljev. V lanskem in predlanskem letu so že imeli projekte o kulturni in naravni dediščini v kraju, saj je po besedah ravnateljice Dragice Staro- vasnik nekaj takega vedno dobrodošlo, s tem se veliko ohrani in iztrga pozabi. Enega od letošnjih projektov so poimenovali Čista voda - naša pravica in ob tej priložnosti so učenci izdali tudi zelo zanimivo in poučno glasilo Lokvanj. Drugi projekt je bil Črna odlagališča, ki sojih našli učenci v okolici kar nekaj. V sklopu tega je bila čistilna akcija v sodelovanju z lovsko družino, KS in turističnim društvom. Oblikovali so posebno skupino, kije postavila več kot sto opozorilnih tabel, in čeprav tudi to kazi naravo, nas vseeno opozarja. Ravnateljica pravi, da so le z vztrajnostjo dosegli to, na kar so zdaj tako ponosni. Prijavili so se tudi za program devetletke, lanskega oktobra pa so bili sprejeti med Unescove šole, v sklopu katere skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, v katero je zajet tudi grad. DARJA HBA0T1 Zlatko Cico Krajnčar trener Mure Najnovejša športna vest Slovenski mlekarji se povezujejo Negovski grad - biser v zelenju stvo za kulturo, kajti država vzdržuje tiste objekte, ki so bili postavljeni pred 14. stoletjem. Vsako leto se opravijo dela v vrednosti okrog pet milijonov SIT, občina Gornja Radgona in KS Negova pa poskrbita za čiščenje notranjih in zunanjih prostorov. Aktivnosti v gradu Kot poudarja naš sogovornik, je njihov namen, najti neko pravo namembnost gradu v okviru kulture. Srednje velik grad, skrit za grajskim obzidjem, kar kliče po obnovi. Streha zateka in varovalno obzidje že zelo razpada, tako daje letos predvidena sanacija tega zidu, obnovili pa naj bi tudi enega od stolpov. Grad ima precej prostorov, ki bi jih lahko uporabili za razne prireditve, spominske sobe in še kaj, v prvi fazi pa si v Negovi prizadevajo, da bi uredili turistično pisarno in sanitarije, saj posamezne oglede, ki trajajo eno uro, že organizirajo, so pa v gradu elektrika, voda in odtoki. V župnišču imajo kroniko zadnjih štiristo let, še več pa hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru, vendar bi bilo treba večino zapisov prevesti v slovenski jezik. Grad bi lahko s svojimi štirimi varovalnimi stolpi, veličastnim obzidjem in originalnim družinskim grbom zadnjih lastnikov na oboku vhodnih vrat vsekakor postal zelo zanimiva turistična točka, ki ponuja bogat pogled na oko- ri soboškem prvoligašu Muri je prišlo do zamenjave trenerja. Med več kandidati so za novega trenerja izbrali 44-letnega Zlatka Cico Krajnčarja, ki bo zamenjal Milana Koblencerja. Gre za znanega nogometnega strokovnjaka, saj je med drugimi uspešno treniral zagrebški Dinamo, Segesto in avstrijski moštvi Rapid, nazadnje pa je ‘ bil v Egiptu. Zlatka Krajnčarja, ki je podpisal dveletno pogodbo, bo vodstvo Mure predstavilo novinarjem v ponedeljek popoldan. (FM) Mlekarna Celeia k Pomurskim mlekarnam? ovezovanje slovenskega mlekarstva postaja nuja in prvi koraki na tem področju so že narejeni. V okviru Ljubljanskih mlekarn od letos že poslujejo Gorenjske mlekarne, pred nedavnim pa se je ptujska mlekarna pridružila Pomurskim mlekarnam. Poznavalci pravijo, da bi bilo v Sloveniji smiselno ohraniti dve mlekarni in ena od teh naj bi bila v vzhodnem delu države. V Pomurskih mlekarnah o nadaljnjih povezavah seveda resno razmišljajo, tudi pogovori z nekaterimi mlekarnami potekajo, vendar stvari vsaj zaenkrat ne želijo obešati na veliki zvon. Neuradno smo izvedeli, da so najdlje pogovori z Mlekarno Celeia, ki letno odkupi okoli 60 milijonov litrov mleka in se uvršča med večje v Sloveniji. Kaže, da je pobuda za združitev s Pomurskimi mlekarnami prišla iz Celja, saj pogajanja o združitvi Mlekarne Celeia z Ljubljanskimi mlekarnami niso obrodila sadov. V Celju pravijo, da naj bi prišlo do združitve že pred jesenjo. L KOVAČI WI, 1. junij 2000 (IZ)BRANO 9 Korak naprej - društvo za pomoč mladim Otroci se predajajo drogi Anketa Lenti: »Govorite slovensko?« Preprodajalska mreža je kot mitološka pošast troci se predajajo drogi - šokantno, skrb zbujajoče, presenetljivo spoznanje tudi za zdravstvene delavce, šolnike, policijo, socialne delavce, ljudi iz politike, novinarje, ki so napolnili dvora- no murskosoboške občine, kjer je potekala okrogla miza na temo Epi- demiološka slika rabe drog v Murski Soboti. Organiziralo jo je dru- štvo za pomoč mladim, Korak naprej. Droga in zabava sta postali eno Droga in zabava Sta bolj kot kdaj postali eno, pa če so to domače »žurke« ob rojstnih dnevih ali zabava v diskih. Najstniki si pripravljajo prave koktaile poživljajočih substanc, da potem dosežejo polni užitek v zabavi. Pa se to ne dogaja nekje daleč stran od nas, ampak tu in sedaj, v pomurskih mestih in vaseh, med našimi otroki, starimi komaj enajst, dvanajst, trinajst let - pogosteje, kot pri njihovih vrstnikih v evropskih mestih? V študiji skupine Pompidou je bila Murska Sobota s podatkom o iskanju pomoči v ambulantah za zdravljenje odvisnosti postavljena vzporedno z nekaterimi evropskimi mesti (na primer Atene, Rim, St. Petersburg, Solun in druga). Presenetljivo - triindvajset odstotkov iskalcev pomoči v ambulanti za zdravljenje odvisnosti v Murski Soboti je bilo starih med petnajst in osemnajst let. V primerljivih mestih je to bil le odstotek, šest ali petnajst odstotkov. Ponujanje droge seje iz nekdaj zloglasnih mestnih lokalov preselilo v mestni park, kopališče, pokopališče, na domove, pred osnovne šole. Trg deluje v mestu in na podeželju in pre- prodajalska mreža je kot mitološka pošast, ko namesto »odrezanega« preprodajalca nastopita dva nova. Droga v žepu dvanajstletnika V odvisnost od drog zapadejo vse mlajši najstniki. Kaj se dogaja z njimi v družini, v šoli? Kaj jim ponujamo v zameno za nore zabave v zadetosti? Kje je mesto preventivnega dela? Imamo ustrezne programe pomoči? Ali z informiranjem osnovnošolskih otrok o učinkih drog ne dosežemo ravno nasprotnega učinka, torej reklamnega za droge? Bi zajezili problem s strožjim nadzorom v šolah, s pregledovanjem žepov, z represivnejšimi metodami policije? Ni programov, ker zanje ni dovolj denarja, ali pa denar je, vendar ga ne znamo ali zara- di birokratskih ovir ne moremo pridobiti? Te in številne druge dileme so načenjali udeleženci okrogle mize, bolj ali manj poklicani in z znanjem, da pomagajo mladim. Rotenje in klici na pomoč ■ h komu? Dvomi in upanje v to, kar je mladim že ponujeno, rotenje in klici na pomoč so polnili dvorano. Izdajali so ne le zaskrbljenost in hotenje pomagati otrokom, da ne bi zdrsnili prek roba, ampak tudi bojazen pred neuspehom, neznanjem, nemočjo. Javnost pa veliko pričakuje prav od njih, od zdravstvenih, socialnih, pedagoških delavcev, policije. Turniški župan Jože Kocet je dejal nekako tako: Mi ne vemo. Povejte vi kako, saj ste strokovnjaki. Denar se bo že našel. MHI Cilji mladih niso tako oddaljeni od želja starejših ""1 e moremo si kaj, da ne bi vključevali v obsodbo mladih tudi njihove nevzgojenosti in brezciljnosti; če smo odkriti, takšne _J moralne obsodbe so celo najpogostejše. Da so te ocene prenagljene, je pokazala anketa o etičnih stališčih prekmurskih osmošolcev, torej mladih, starih od trinajst do petnajst let, ki je bila izvedena letos februarja. V anketo je bilo vključenih okrog 130 osmošolcev različnih prekmurskih šol: OŠ Cankova, OŠ Grad, OŠ Murska Sobota I, OŠ Murska Sobota II in OŠ Sveti Jurij v Prekmurju. Vzorec je torej mešan med kmečko in mestno populacijo. Anketa je vsebovala deset vprašanj, toda zanimivost ankete za javnost je predvsem v desetem vprašanju, ki sprašuje mlade o njihovih življenjskih ciljih. Še posebno je to vprašanje zanimivo zato, ker je bila podobna anketa z enakimi vprašanji izvedena med slovenskimi osmošolci že leta 1969. Tako letos kot tudi leta 1969 so bili mladim v anketi ponujeni naslednji življenjski cilji: imeti svoj avto, imeti poklic, ki te veseli, postati pri svojem delu velik strokovnjak, imeti svojo hišo, imeti dobre prija- telje, delati za napredek družbe, imeti malo dela in veliko plačo, imeti svojo družino, pomagati soljudem. Leta 1969 je največ točk dosegel cilj imeti poklic, ki te veseli, drugo mesto je pripadlo cilju pomagati soljudem in tretje delati za napredek družbe. Letošnja raziskava pa je pokazala drugačno sliko. Prvo mesto je prav tako pripadlo cilju imeti poklic, ki te veseli, takoj za njim pa sta cilja imeti svojo družino in dobre prijatelje. Pravi odsev družbenega vplivanja pokažejo cilji, ki so zasedli drugo in tretje mesto. To, da se mladi v šestdesetih zavedajo, da je potrebno pomagati soljudem in delati za napredek družbe, je zelo dober kazalec obdobja socializma, ki je takrat prevladoval tudi kot ideologija v šolah. Za življenjske cilje, ki so si jih mladi Prekmurci izbrali danes, pa je potrebno razloge iskati drugje, ker pač verjamemo v to, da šola ni več ideološko naravnana. O razlogih, zakaj si mladi danes želijo imeti družine in dobre prijatelje, lahko le ugibamo, ker bi za trdnejšo interpretacijo potrebovali še dodatne raziskave. Gotovo pa lahko del prispevka k takšnim rezultatom pripišemo družbenemu življenju, ki ga narekuje trenutni status naše države, ki si prizadeva zajeti duh preostalih kapitalističnih držav, V takšnem tempu se mladi najbolj varno počutijo v osnovni celici družbe; torej družini (in pri tesnih prijateljih), ki lahko zagotovi fizično in duhovno zaščito in od tu tolikšna pozornost že mladih generacij družini. Skratka, če se še enkrat ustavimo pri ciljih, ki so jih postavili na prva tri mesta prekmurski osmošolci, lahko rečemo, da se ne razlikujejo od želja starejših; kdo pa svojim otrokom ne želi uspeha v poklicu, srečne in zdrave družine ter dobrih prijateljev. CIRIL KOSEDNARi Mama, ugasni televizor i .-.•s«. v Radenskina družba Zvezda-Diana je organizirala v soboto pred restavracijo Zvezda v Murski Soboti že četrto bogračiado. Najboljši poklicni kuharji iz raznih delov Slovenije so se pomerili v kuhanju prekmurskega bograča. Zanimivo je, da sta malce presenetljivo zmagala Marjana Ostrožnik in Tomaž Ravnjak iz Kisovca v Zasavju. To pomeni, da bograč postaja slovenska narodna jed. Na drugo mesto sta se uvrstila Ervin in Štefan Kerčmar iz Gojitvenega lovišča Kompas v Gornjih Petrovcih, tretja pa sta bila Leon Varga in Boštjan Režonja iz lendavskih Term. Med ljubiteljskimi kuharji (pomerilo seje 18 ekip) pa sta skuhala najbolj slasten boarač Majda in Vili Veren iz Markišavec (Mesarstvo Kodila), druga sta bila Drago Džuban in ViHem Kučan (Radenska), tretja pa Branko Križan in Branko Senekovič iz radgonskega MIR a Ob t ' priložnosti so pekli tudi gibanice, kjer je bila najboljša mama gostilničarja Rajha iz Bakover ™ njo pa sta se uvrstila Bistro M iz Sebeborec in Slavka Zelko iz Pečarovec. MJ foto- JZ ’ 3 antič je čakal na zdravnico, da mu zavije rano, ki jo je staknil na igrišču šole. Sedel je v čakalnici in trepetal. Medicinska sestra ga je tolažila, da ne bo tako hudo in da ne bo bolelo. Toda fantič je priznal, da se ne boji tega, kako mu bodo oskrbeli rano, ampak svoje mame. »Tepen bom,« je po-tihem priznal. Da bi omilila dečkovo stisko, mu je tolažnica svetovala, naj pogovor z mamo začne s povabilom, da se morata nekaj pogovoriti. Pa je žalosten odgovoril: »Kdaj sč bova pogovarjala, takrat, ko gleda nadaljevanke?« Mama, ugasni televizor! Ne dopusti, da ti nadaljevanke ukradejo najdragocenejše, kar imaš, in te pustijo osiromašeno. Ob njih namreč izgubljaš tisto, po čemer najbolj hrepeniš - po ljubezni. Ljubezni na ekranu so zlagane, ponarejene. Prave so v domači hiši. Njim verjemi, kajti vse druge so, čeprav zavite v blišč razkošja, neresnične, zrežirane le za prodajo. Prava ljubezen pa nima cene in ni naprodaj. Ustvarimo jo lahko, a le, če ji namenimo svoj čas. MHI roti obmejnemu mestu Lenti na Madžarskem se v zadnjih letih skoraj vsak dan, zlasti pa ob četrtkih in sobotah, va------lijo kolone avtomobilov s slovenskimi registracijami. Domala vsi se peljejo tja po nakupih, kajti Lenti je postal to, kar je bila nekoč znana tržnica na prostem Ponte Rosso v Trstu. In kdo bi si mislil, da bodo prodajalci skoraj v vsaki trgovini oziroma prodajalni na prostem v Lentiju spregovorili z vami po slovensko? Še pred dobrimi desetimi leti bi takšne najbrž lahko prešteli na prste ene roke. No, popolnoma jasno je, zakaj naenkrat takšno »širjenje« slovenščine v tem madžarskem mestu. Za dober obisk in zaslužek se pač splača potruditi. Ali govorite slovensko? S tem vprašanjem smo minuli torek ogovarjali tamkajšnje trgovce in gostince z namenom, da bi zvedeli še kaj več na to temo za Vestnikovo anketo. HARA HENRIEETT HORVATHNE, trgovina z moško in žensko konfekcijo Fortuna: »Da, malo govorim slovensko. Kupcem znam povedati, koliko kaj stane, kakšen je material, razumem jih, ko mi povedo, kaj bi radi kupili... Največ sem se naučila od kupcev kar tukaj v trgovini, sicer pa pogledam kaj tudi v madžarsko-slovenski slovar, ki mi ga je dal »šogor« iz Čenti-be. Večkrat grem tja na obisk. Rada bi se naučila še več slovenskih besed.« BO, trgovina Szabo tekstil: »Pri nas prodajamo metrsko blago, preproge, sukanec, zavese, darila ... Mislim, da bi znala našteti okrog sto petdeset slovenskih besed. Vse sem se naučila od kupcev. Pred desetimi leti nisem znala izgovoriti skoraj nobene slovenske besede. Imam tudi slovar, vendar nimam časa za učenje. Bila bi pa zelo vesela, če bi kdo organiziral jezikovni tečaj iz slovenskega jezika. Prepričana sem, da bi bilo veliko zanimanje. Ne vem pa, ali je pri nas kakšen učitelj, ki bi bil sposoben voditi takšen seminar. Bila sem že tudi na morju v Sloveniji in bilo mi je lepše kot na Hrvaškem.« ALBERTNE FAKO, šefinja prodajalne Kek Pont Ajan-dek: »Po slovensko znam povedati, kaj vse imamo v naši trgovini, to so torbe, posoda, zavese, očala, igrače, rože itd. Naučila sem se od slovenskih kupcev, ki jih je največ ob četrtkih in sobotah. Zdi se mi, da slovenščina ni težka. Nekoč sem videla obvestilo, da bo tečaj slovenskega jezika, a se nisem prijavila, ker nisem imela časa. Mogoče bi se zdaj prijavila, če bi ga spet organizirali, saj bi bilo koristno, če bi znala več slovenščine.« BELA KOVACS, šef gostišča Vico: »Pred desetimi leti je bila slovenščina zame še velika neznanka. Zdaj že kar precej razumem, govoriti pa mi še ne gre ravno dobro. No, trudim se, da bi bili gostje zadovoljni. Poskrbel sem, da imamo napise tudi v slovenščini. Pri tem mi je pomagal prijatelj iz Lendave. Za tečaj slovenskega jezika še nisem slišal, vsekakor pa bi ga obiskoval, če bi ga organizirali, kajti ljudje, ki živimo ob meji, bi se morali bolje razumeti, govoriti jezik drug drugega.« MARIJA FOLDESI, prodajalka na tržnici: »Seveda govorim slovensko, saj sem Slovenka. Moje stalno prebivališče je v Mostju pri Lendavi, v Lentiju pa sem si našla moža in čez čas tudi službo. Najprej sem delala v optiki, letos pa sem začela na svoje v tekstilni prodajalni na tržnici. Nekateri kupci, ki ne vedo, da sem doma iz Slovenije, se čudijo, kako dobro sem se naučila slovensko, nekateri pa rečejo, češ da sem »naša«. Vsi pa so veseli, da se z mano lahko pogovorijo čisto vse. Za pomoč me kdaj pa kdaj zaprosijo tudi sosednje prodajalke, če je potrebno kaj prevesti. Mislim, da imam prednost, ker tekoče govorim tako slovenščino kot madžarščino.« ROBERT BECS, prodajalna Becs: »Razumem in govorim skoraj vse, kar je potrebno za sporazumevanje s slovenskimi kupci v naši trgovini. Pri nas prodajamo semena, barve, hrano za pse in mačke, razno orodje za kmečka dela in nasploh pri hiši. Vse, kar znam povedati po slovensko, sem se naučil v trgovini. Težje bi bilo, če bi moral delati kot natakar ali na dru- gih delovnih mestih. Slovarja zaenkrat še nimam pa tudi za seminar najbrž ne bi imel časa, kajti poleg službe pomagam še pri obdelovanju okrog 50 hektarjev zemlje. No, seveda bi si želel razširiti znanje slovenščine, tudi zato, ker večkrat potujem v Slovenijo.« BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ I 1O INTERVJU 1. junij 2000, WK Črnci v slovenskih dresih - Za vedno - in »Vsak, ki je danes zraven, Pri vsem projektu pa se mi zdi najbolj pomembno, da je v naši zgodovini malo takšnih stvari, ki bi združile Slovence ne glede na narodnost, politično prepričanje in podobno, in mislim, da je nogomet ena od teh zadev, ki združuje. Tisto Katancu, da lahko računa na nas, da bomo sicer sedeli na tribuni, a bomo imeli .kopačke’ s sabo. Gre za posebne vrste občutek, ko delata šport in glasba z roko v roki neke neponovljive stvari, ki imajo tak zgodovinski priokus.« čez deset let ne bo v zadregi« Kje ste bili 5. maja 2000? oran Predin, Pero Lovšin in Vlado Kreslin so začeli največjo športno-glasbeno kampanjo v Sloveniji in lahko smo ponosni, da je bilo njihovo izhodišče ravno Murska Sobota, kar je podatek, ki bo šel v zgodovinski anale - še posebno pomemben bo, če bo naša reprezentanca na Evru 2000 iztržila dober rezultat. S tremi glasbeniki - legendami slovenskega rocka - pa smo imeli pred koncertom za našo medijsko hišo naslednji pogovor. - Od kod in kdaj ideja za to turnejo? Predin: »Tisto noč, ko so v Kijevu sredi mraza in sneženja naši zmagali in se uvrstili na evropsko prvenstvo, so nas že iz ukrajinske prestolnice poklicali, da bi naredili O turneji Slovenija gre naprej bo posnet dokumentarni film, v katerem se bo lahko videla tudi publika z murskosoboškega koncerta. Foto: JURE ZAUNEKER en ,žur’ pred Magistratom v Ljubljani. Potem je Pero naredil ta refren Slovenija gre naprej, mi trije do ob štirih zjutraj domov, in mislim, da Pero s svojim petjem to natančno prikazuje.« noč je združila vse, ki se pišejo na -ič ali kakorkoli drugače, v eno samo slovensko reprezentanco. Zato je ta turneja tudi zastavljena na tak način, da ne dela prav nobenih razlik. Ker takšna priložnost se ne bo ponovila tako kmalu. In Slovenija ima zdaj velikansko priložnost, da se tudi v Evropi promovira in že sama zgoščenka in videospot sta že nekaj, s čimer smo prehiteli druge reprezentance. Če pa bomo še mi doma podprli nogometaše, bo tudi njim na prvenstvu dosti lažje igrati. Gre za občutek pripadnosti eni državi, enemu športu, enemu načinu življenja in nihče, ki bo danes zraven, ne bo v zadregi čez deset, dvajset, let, ko ga bodo otroci vprašali: Kje si bil maja 2000?« - So vas nogometaši kdaj povabili na kakšen trening, da skupaj brcnete žogo? Predin: »Moram priznati, da je bila zanimiva izkušnja, ko smo bili pred Stade de France en dan pred tekmo in na sam dan tekme proti Franciji. Za videospot smo posneli nekaj prizorov, kako jih zamenjujemo. Jaz sem menjal Pavlina, Pero Udoviča, Vlado pa ne vem točno katerega. In v šali smo tudi rekli - Pero, vi ste bili glasbeni producent pri zgoščenki. Ste imeli kaj problemov z drugima dvema izvajalcema? Lovšin: »Ne, mi smo si celo zastavili cilj, da bomo posneli vse komade razen himne v spontanem razpoloženju. Potem so dobile te verzije tako močan značaj, da smo se odločili, da jih bomo vse posneli v studiu.« - Trio Predin, Lovšin, Kreslin je verjetno najbolj rimana trojka v Sloveniji. Bi povedali kaj o videospotu? Predin: »Ja, mi si drugače pravimo tudi Za vedno - in. Se pravi, da smo zavedni in da smo in, ker se vsi pišemo na -in. Nekaj časa so nam podtikali tudi Kacina, pa ga nismo vzeli v bend. Videospot izhaja v bistvu z ovitka. Dolgo časa sem iskal idejo, kam nas naj dam pod naslovom Slovenija gre naprej. Kam naprej? Kje je konec? In sem rekel, da konec ne bo določen, da gremo naprej. Iz Evrope v svet, iz sveta pa na Luno. Z Lune pa naprej na Mars in nekam na Rimsko cesto.« TOMO KOLES, BOŠTJAN ROUS ■ Svetovni dan brez tobaka smo ga že sami igrali ob spremljavi svojih kitar ob nekajtisočglavi množici pred Magistratom, nato pa smo si rekli: .Klinc’, ta uspeh pa si že zasluži eno pravo pesem in pol leta kasneje se je stvar realizirala, danes pa je doživela svojo premiero.« - Kako je sploh prišlo do tega seznama pesmi in kako ste jih studijsko obdelali? Predin: »To je vse povezano s tistim nastopom pred Magistratom. Takrat smo igrali pesmi, ki so danes tudi na plošči. In to so tiste, ki jih imajo naši poslušalci v bistvu radi že od prej. Zdaj so doživele neko skupno verzijo. Vsak poje pesmi od drugega ali pa vsi skupaj. Na koncertu bom sam odigral svoj nastop s skupino D’Kroniks iz Maribora. To je devetčlanska blues-soul zasedba s pihalno sekcijo, ki bo izvedla moje pesmi na bistveno nov način, za katerega mislim, da bo marsikomu všeč.« - Vlado, vašo pesem Je v Šiški še kaj odprtega? je skoraj v celoti odpel Lovšin. Kako ocenjujete ta njegov prispevek? Kreslin: »Tako bi moralo biti odpeto že prej, če bi jaz sam znal tako peti. To je pesem, ki govori o tem, kakšni so videti fantje, ko gre- Mislim, torej Trivratni Lanos že za 1.449.000 sit Pokličite nas: - vozilo vam bomo predstavili na domu -skupaj bomo poiskali najugodnejšo finančno rešitev! v RAMIKMS Industrijska la, Murska Sobota Tel.:. 069/36-600,36-390 - Prej smo Vlada vprašali za mnenje o vašem petju, sedaj pa bo vprašanje ravno obratno. Lovšin: »Ja, jaz bom raje podal mnenje svoje žene, ki ima ultimativno besedo: Vlado je super. Vlado pa tole zna odpeti. To je bil prvi odziv. In ker sem bil jaz odgovoren v glavnem za produkcijo plošče, sem itak stal1 za mešalnim pultom, ko je Vlado pel in jasno ... Vsi smo bili navdušeni nad njegovo izvedbo pesmi Moja mama je strela.« - Zoran, kako ste se poleg tako bogatega arhiva pesmi, ki ga imate vsi trije skupaj, sploh odločili za izbor teh nekaj komadov? Predin: »Na plošči je deset naslovov. Dva sta instrumentalna ravno zato, da ljudje lahko imajo ob tem ,žure’, da pojejo in da jih mi ne motimo. Večino preostalih pesmi pa smo zaigrali na Magistratu že tisto omenjeno noč. To so v bistvu naše osebne izkaznice, pesmi, ki nas-najbolje označujejo in ki jih publika pozna in ki jih tudi mi drug od drugega poznamo, zato se nam je zdelo, da morajo biti na plošči takšne pesmi, kijih bodo vsi znali peti in jim pritegniti. Takšne, ki gredo v uho, in konec koncev tudi takšne, ki so primerne za štadion. DAEWOO MOTOR Kadilci obolevajo za rakom na pljučih anes je na svetu tobaku vdana milijarda ljudi in po predvidevanjih svetovne zdravstvene organizacije naj bi odkrili po letu dva tisoč letno dva milijona obolelih za pljučnim rakom. V Sloveniji odkrjjejo vsako leto osemsto na novo obolelih za pljučnim rakom pri moških in sto devetdeset pri ženskah. Pri vseh zbolelih moških za rakom je rak na pljučih najpogostejši in predstavlja dvajsetodstotni delež, pogostost pljučnega raka pri ženskah pa je štirikrat manjša. Obstajajo tudi razlike v letih. Bolezen pri moških najpogosteje izbije med petinšestdesetim in sedemdesetim letom, pri ženskah pa je vrh obolevnosti med sedemdesetim in osemdesetim letom, kar je posledica kadilskih navad. D »V naši regiji pa odkrijemo na leto okrog petdeset novo obolelih za pljučnim rakom, od tega štirideset pri moških. Starost obolelih je primerljiva s starostjo slovenskega povprečja, s tem da se rak na pljučih lahko pojavi v kateri koli starosti. Imeli smo tudi že bolnike, stare med dvajset in trideset let, s tem pa, da je pogostost obolevanja za rakom na pljučih pri mlajših'od štirideset let le petodstotna,« je povedal sogovornik mag. Anton Lopert, dr. med, specialist pulmolog, zaposlen na pljučnem oddelku murskosoboške bolnišnice. Le vsak deseti oboleli za rakom je nekadilec - Ali število obolelih za rakom na pljučih upada? Število obolelih za rakom na pljučih še ne upada ne v svetu in tudi ne pri nas, čeprav nekateri podatki že kažejo na večjo osveščenost ljudi in zmanjševanje kajenja. Devetdeset odstotkov obolelih za pljučnim rakom pri moških je kadilcev in pri ženskah petinsedemdeset do osemdeset odstotkov. Samo vsak deseti oboleli za rakom je nekadilec. Tveganje za nastanek pljučnega raka pa se poveča tudi pri pasivnem kajenju doma ali v službi. - Kajenje pa ne ogroža le naših pljuč. Posledice kajenja so številne. Poleg tega, daje dokazano glavni krivec za nastanek raka na pljučih, povzroča še kronični obstruktivni bronhitis in pljučni enfi-zem, kar skupaj imenujemo kronična obstruktivna pljučna bolezen. Znani so diagrami mednaro dnih študij o tem, kako upada pljučna funkcija pri kadilcih v primerjavi z nekadilci. Opazno je tudi izboljšanje pljučne funkcije pri ljudeh, ki so po več letih nehali kaditi. Pri teh boleznih gre pogosto za zaporedje. Začne se z običajnim jutranjim kadilskim kašljem in s slabenjem pljučne funkcije, in ko se po letih kajenja nabere dovolj škodljivih dejavnikov, se močno poveča nevarnost za nastanek pljučnega raka. Poleg dihal pa so zaradi ka jenja prizadeti tudi drugi deli in sistemi telesa, saj je dokazana povezava med kajenjem in rakom na mehurju, ustni votlini, grlu in žrelu. Kajenje vpliva tudi na bolezni srca in ožilja. Mladi in cigareta - Kajenje je pri mladih zelo razširjeno. S cigareto se radi dokazujejo. Kako škodljivo je kajenje med odraščanjem? Za nastanek resne bolezni na dihalih je potrebno določeno obdobje tveganega ravnanja, vendar je to obdobje pri ljudeh, kjer še dva nista povsem enaka, zelo različno. Pri nekom bo prišlo do okvar pljučne funkcije ali celo do nastanka pljučnega raka prej kot pri drugem. Včasih kdo reče: kadil je vse življenje, pa se je dočakal devetdesetih let. Tudi to se lahko zgodi, toda verjetnost je dosti manjša. Če gre res za kra-. tkodobno kajenje, na primer le v najstniških letih, med študijem, pri vojakih, kjer seveda vsi kadijo, pozneje pa cigareto opustijo, ponavadi ni večjega škodljivega vpliva na telo. Se pa v tem času pogosto že razvije odvisnost od cigarete in je zato zasvojenost s kajenjem dosti težje opustiti. Možnosti za ozdravitev pljučnega raka so slabe - Kakšne so možnosti za ozdravitev obolelih za pljučnim rakom? Pri pljučnem raku gre za zelo maligno obliko, zato je izid zdravljenja odvisen od časa odkritja bolezni, torej razširjenosti bolez-! ni, veliko pa tudi od histološkega : tipa ali vrste celic, ki sestavljajo rakavo tkivo. Pri pljučnem raku j ponavadi ločimo tri podtipe, ki । jih skupno imenujemo nedrobno-1 celični rak, četrti pa je drobnoce- i lični, ki je malignejši. Če se bole-' zen še ni preveč razširila, je pri ■ prvih treh podtipih najugodnejša ; operacija. Pri drobnoceličnem I raku je dolga leta veljalo, da operacija ni primerna, študije zadnjega časa pa dokazujejo, da je pri bolnikih, pri katerih so slučajno odkrili tumor in ga operirali, možnost preživetja dosti večja. Nasploh pa je preživetje obolelih za rakom na pljučih slabo, razen pri zgodaj odkriti bolezni. - So težave pri dihanju dovolj resno opozorilo kadilcem? Prvih težav pri dihanju kadilci ponavadi ne vzamejo kot resno opozorilo. Jutranji kašelj jih skorajda ne moti, nekateri se zamislijo šele, ko začne upadati pljučna funkcija, torej, ko se hitro zadihajo, na žalost pa dostikrat bolnik neha kaditi šele takrat, ko izkašlja krvavkast izmeček. Takrat pa je že prepozno, saj je to znak resne bolezni. Pri kajenju ni sprejemljive mere kajenja - Laično si dostikrat postavljamo mere o tem, kaj je tista sprejemljiva, še varna mera kajenja. Ali obstaja mera sprejemljivosti pri kajenju? Znano je, da se mera postavlja tudi pri pitju alkohola. Tam je s študijami dokazano, koliko naj bi bila varna mera pitja alkohola. Pri kajenju pa tega ni, saj smo ljudje različni. Nekdo bo zbolel za pljučnim rakom po desetih letih kajenja in po petih cigaretah na dan, drugi .pa jih bo pokadil štirideset, a ne bo zbolel. Pravi nasvet je lahko le ta, da s kajenjem ne kaže začeti, saj se ljudje, ki že dlje časa kadijo, tega težko odvadijo. Razvije se fizična odvisnost od nikotina, ki pa jo je težko premagati. - Pogosto radi rečemo, saj vendar niso krive le cigarete... Res niso, saj v Sloveniji poznamo tudi druge dejavnike tveganja, povezane na primer z delom z azbestom v Anhovem, ionizirajoče žarke in drugo. Vendar pa je vse to zanemarljivo v primerjavi z najpogostejšim vzrokom, kajenjem. VESTNIK 1. junij 2000 KULTURA Vse, česar ni mogoče prikazati pri pouku Kulturni maraton na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru vodnevni kulturni maraton, ki je letos potekal že tretjič, je s pomočjo svojih kolegov zasnovala profesorica Cilka Jakelj. Kot pravi, so zanimive in pestre prireditve začeli organizirati zato, ker so ugotovili, da učenci v šoli ne morejo pokazati vse svoje nadarjenosti in velikokrat tudi sošolci drug za drugega ne vedo, kaj kdo zmore. Kulturni maraton pa je tako postal priložnost za odkrivanje vseh mogočih talentov in je bil dobro sprejet tako pri učencih kot učiteljih. Vsebina ni samo kulturna, zajema skoraj vse aktivnosti, tudi športne. Učenci so se posebej navdušili ob lanskem humanitarnem maratonu, ko so zbirali denar za sošolko Matejo. Letošnji ni imel takšne rdeče niti, nekatere stalnice pa ostajajo vseskozi: vsakoletni koncert - letos je nastopila skupina Orlek -, literarno srečanje, izid šolskega glasila. V goste radi povabijo tudi druge šole - v petek popoldne so nastopili dijaki iz Lendave z igro Vrata ter učenci iz Stročje vasi z mentoricama Sonjo Leban in Lidijo Novina. Izdali so prisrčno dvojezično nemško-slo- Festival gledaliških vizij vensko zbirko ljubezenskih pesmi osmošolcev Ljubi - ne ljubi. Zanimiv in posnemanja vreden je tudi projekt Roman treh dežel. Doslej so sodelovali z Nemci, dogovarjajo pa se tudi s Poljaki in Madžari. Delo poteka tako, da roman začnejo pisati na eni šoli, nato ga pošljejo v naslednjo državo, kjer ga vsebinsko nadaljujejo, vse skupaj pa potem prevedejo v angleščino. Osrednji dogodek pa je bil gotovo nočni pogovor z Žarkom Petanom, ki je mimo vsega drugega (pesnik, režiser, novinar, dramatik, pisatelj) najbolj znani Zmagovalca Koruzno zrno in Dejmo stisnt teater a 13. festivalu gledaliških vizij oz. Linhartovem srečanju mladinskih in neuveljavljenih gledališč, kije potekalo od 18. do 20. ------maja, je bilo na programu devet predstav, s tem da so gledališčniki v četrtek in petek nastopili v uradnem programu, sobota pa je bila rezervirana za tista gledališča, ki že presegajo klasične forme in so na- pol profesionalna. Selektor Sebastijan Starič je na tiskovni konferenci povedal, da je imel zelo težko delo, saj je bil prvič v tej funkciji, obenem pa si je ogledal 30 predstav vseh gledaliških zvrsti iz vse Slovenije. Po njegovem mnenju kaže amaterska gledališka scena določen skok naprej, vendar se nekaterim pozna pomanjkanje izkušenj. Treba je namreč vedeti, da v teatru ni pomembna samo ideja, ampak je najbolj komplicirana tudi tehnična plat. Starič je pohvalil vseh devet izvajalcev v Murski Soboti, za zlato Linhartovo značko pa je predlagal Lutkovno skupino Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice za predstavo Ny-lon in Dejmo stisnt teater z Vrhnike za predstavo Biblija - Stara zaveza. TOMO KOLES I slovenski pisec aforizmov. Uvodno glasbeno točko sta prispevala Dragan Zdovc in Srdan Milovanovič, nato se je s pisateljem pogovarjala Cilka Jakelj s pomočjo svojih učencev Srdana Milovanoviča, Jerneje Domanj-ko, Tadeja Ostrca in Tine Zadravec, ki so brali različna pisateljeva besedila (na fotografiji). Popeljala sta nas na nostalgično potovanje po preteklosti in odpirala marsikatera, za pisatelja tudi boleča poglavja. Ob pogovoru ob njegovi zadnji noveli Hoja za očetom ni bilo mogoče iti mimo kavarne Astoria in vsega, kar se je zgodilo pozneje - zapora, očetove smrti -, pa vendar brez zagrenjenosti in želje po maščevanju. Videti je, da je pisatelj kljub vsemu ohranil življenjsko vedrino in neusahljivo ustvarjalno moč, ki se poleg ogromnega števila izdanih knjig še vedno kaže tudi v pisanju aforizmov. Nenavadno pa je, daje pisatelj takšnega kova skoraj bolj znan v tujini kot doma. Mogoče zaradi tega, kot pravi v enem od svojih aforizmov: Imam govorno napako: govorim samo resnico.O tem smo se lahko prepričali tudi vsi navzoči, ki tokrat očitno nismo sedeli na ušesih kot nekoč v šoli, ampak smo si zapomnili marsikaj razmišljanja vrednega. B.B.L. ■ Pravkar izšlo Feri Lainšček ponovno med finalisti za nagrado kresnik 2000 ed finaliste za nagrado, ki jo Delo podeljuje najboljšemu slovenskemu romanu, je Feri Lainšček prišel z romanom Petelinji zajtrk, ki smo ga pred kratkim lahko poslušali kot radijsko igro v petih nadaljevanjih. Z ljubezensko zgodbo, ki se dogaja na obrobju, v avtomehanični delavnici, se pisatelj po lastnih besedah vrača k prvotni - nemetafizični snovi, tisti, ki jo je ubesedil v romanu Peronarji. Sicer pa še ni pozabljeno, da je dobil omenjeno nagrado že za roman Namesto koga roža cveti leta 1992. Drugi finalisti so Aleš Čar z romanom Pasji tango, Boris Jukič z romanom Pardon, madame in Andrej Skubic z romanom Sladki med. Pohitimo torej spet v knjižnice in knjigarne, privoščimo jim leto slave in upajmo, da nam nihče ne bo zameril, če bomo vsaj malo navijali za »našega«. B.B.L. I Tretji plan Milivoja M. Roša ilivoj M. Roš, ki ga bolj poznamo kot igralca in režiserja, je že nekaj let tudi član DSP, pred dnevi pa je izšel pri domači založbi njegov romaneskni prvenec Tretji plan. To je mikavna zgodba iz perspektive hotelskega receptorja Nikolaja Klota, ki seje zavestno odločil, da bo v življenju v »tretjem.planu«, dokler ga nenadni dogodek ne izstreli v prvega. In prav ta drža »neopaženega« mu omogoča, da naslika pred nas življenje provincionalnega mesta, njegove veljake (Iči) ali »navad-nike«, ki prihajajo v hotel kot »posebni ali navadni gostje«. Ali kot je zapisal pisatelj Goran Gluvič na zavihku: »Milivoj M. Roš seje odločil za zanimivo pripovedno tehniko: poglavja se med seboj prepletajo in na videz nimajo trdnega zaporedja. Ustvarjena so namreč po filmskem principu sekvenc /.../.«In prav zato se je odločil za kratka poglavja, polna humorja, ki se zvrstijo pred bralcem kot pravi filmski »omnibus«, skratka, to je roman kot nalašč za poletne dni, knjiga, ki se prebere na dušek, pa še zabava povrhu. Razpis za 2. srečanje seniorskih piscev - začetnikov v letu 2000 klad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravlja srečanje piscev seniorjev iz vse Slovenije in zamejstva. Vabimo upokojence in starejše pisce - začetnike, da nanj pošljejo svoja neobjavljena literarna besedila (pesniška, pripovedna, gledališka, esejistična) in takšna, ki jih še niste poslali na dosedanja srečanja. Običajen obseg poslanega gradiva naj bo do 20 pesmi in do ene avtorske pole proznega ali dramskega besedila (to je do 30.000 znakov). Pošljete lahko tudi svojo knjigo, ki je izšla v S Glavni selektor tokratnega Linhartovega srečanja je bil prvič Sebastijan Starič, ki se ukvarja s plesno-gledališko-gibalnim teatrom, v Murski Soboti pa je nastopil s svojim avtorskim projektom Reciklirani. Foto: TK samozaložbi. Prispevki naj bodo natipkani (ne dvostransko!). Vsak prispevek mora biti vidno označen z avtorjevim imenom, priložite pa tudi kratko biografijo (ki naj zadeva predvsem ukvarjanje s pisanjem) in točen naslov. Prosimo vas, da na ta razpis opozorite tudi prijatelje in znance, za katere mislite, da jih bo srečanje zanimalo. Prispela besedila bo prebral strokovni ocenjevalec. Vse sode- lujoče avtorje bomo povabili na celodnevno delavnico, v kateri bodo lahko udeleženci izvedeli strokovno mnenje o prispevkih, poskrbljeno pa bo tudi za izobraževalno predavanje. V okviru srečanja bodo imeli udeleženci možnost, da predstavijo svoje knjige, ki so izšle v letu 1999 in 2000. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na številki 061 24 10 516 (Dragica Breskvar) ali na 062 23 42 113 (Marjan Pungartnik). Prispevke je treba poslati do 15. junija 2000 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Seniorji 2000«. AKCIJE 1. junij 2000, fBTil Vestnikov zlatnik zvestobe tokrat Borkovim s Polic Tri desetletja zvestobe Po upokojitvi tudi več časa za branje? ride čas, ko človek dopolni delovna leta, potrebna za upokojitev, in se umiri. Alojz Borko s Polic, samostojni podjetnik, ki se je ukvarjal z gradbeno mehanizacijo, je zbral štirideset delovnih let in se počasi odpravlja v pokoj. V penzijo pa postopoma odhaja tudi njegova žena Leo-poldina, ki je delala pri neki drugi zasebni firmi. Borkova s Polic sta v svojem življenju in zakonski skupnosti dosegla skoraj vse: rodila sta jima sinova Marjan in Srečko, ki sta si ustvarila družini, zato pa imata tudi tri vnuke, na katere pa jima kot dedku in babici zdaj ni treba več paziti, saj so že stari 19, 15 in 12 let. Radi ju obiščejo in sprejmejo dobrohotne nasvete, Borkova imata veliko in lepo opremljeno hišo z veliko teraso, na kateri je ob lepem vremenu prijetno posedeti (pri njih ne pikajo komarji). Od tam je tudi pogled na Alojzovo rojstno domačijo, na kateri je ostal in kmetuje brat Jakob, a jo Alojz in Leopoldina ne le »gledata«, ampak jo tudi rada mahneta tja po bližnjici in pomagata pri kakem delu. Takole - za rekreacijo. Leopoldina pa je še dodat- Zakonca Borko s Polic bereta Vestnik že 30 let. Po upokojitvi bosta imela še več časa za branje. Morda pa ne, saj je znano, da je človek po upokojitvi še bolj zaposlen in upokojenci se pozdravljajo z: Nimam časa. - Foto: Š. S. no zaposlena na svojem domačem vrtu. Več let sta našla tudi čas za dopust (mnogi ga ne morejo najti) na morju, v zadnjem času pa rajši zahajata v zdravilišča. Pa Vestnik? Nanj sta naročena že trideset let. V domačem tedniku je veliko novic z gornjeradgonske-ga območja, to pa ne preseneča, saj teren »obdelujejo« Vestnikovi redno zaposleni novinarji in dopisniki: Ludvik Kramberger, Franci Klemenčič, Oste Bakal in še kdo. Borkova tudi rada prebirata Vestnikov mesečnik Pen. Pa ne samo to: Leopoldina je bila že nekajkrat na izletu z Ve-stnikovim vlakom. »Prek« podpisanega je dala pozdraviti Silvo in Jožico iz naše naročniške službe. Borkova in Vestnik ostajamo še naprej prijatelji. Š. S. ■ Ko Juan Angel odpre okno v Pesnici pri Mariboru.se mu odpre pogled na zanimive trge v Španiji, Portugalski, Argentini in Urugvaju ali pa na sveže strani dnevnika Clarin. Odkar ima priključek ISDN, je skozi to okno preprosto lepši razgled. Skozenj za veliko slovensko podjetje išče nove poslovne priložnosti v Španiji in Latinski Ameriki. Hitrejše in zanesljivejše povezave mu omogočajo, da večino dela opravi ob svojem računalniku oziroma telefonu. ISDN Nasveti in brezplačne informacije na številki 080 3000 rizadevni člani Društva pasemskih malih živali M. Sobota so se v petek predstavili v soboških otroških vrtcih. Za malčke (posnetek je iz WE Gregorčičeva) so pripravili zanimivo razstavo raznih vrst kuncev, perutnine, golobov in drugih malih živali, ki so vzbudile veliko zanimanja. Podobno razstavo so organizirali tudi v socialnem zavodu Dom Lukavci. M. JERŠE, foto: J. ZAUNEKER SVET GOVORI HITREJE! Telekom V) Sloveni]« http://www.teiekom.5i NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE AVTO FIAT PUNTO!!! Objavljamo zadnji kupon za sestavo slik - daril zadnjega kola akcije - IZBERITE SI DARILO, da na koncu dobite... Fiat Punto. Izrežite kupon, mi pa bomo vsak teden objavili del sličice za sestavo avtomobila Fiat Punto. Sličice konec meseca nalepite na kupon, kupon na dopisnico, vse skupaj pa pošljite do 27. junija na naslov: Podjetje za informiranje, p. ip. 107, 9000 M. Sobota. 28. junija bomo izmed vseh dopisnic, ki bodo prispele na naš naslov, izžrebali glavni dobitek -avto Fiat Punto -in štiri tolažilne nagrade. Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 Faks: (069) 799 032 Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo VBIMK, 1. junij 2000 KMETIJSTVO 13 Nova kolektivna blagovna znamka »Diši po Prekmurju« ruštvo za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot, ki si že nekaj časa prizadeva zaščititi in promovirati nekatere izvirne izdelke iz Prekmurja, že žanje prve rezultate. V partnerskem sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Mura in strokovnjaki s tega območja je razvilo novo, po uradnih podatkih 21. kolektivno blagovno znamko v Sloveniji, poimenovano »Diši po Prekmurju«. D Šestmesečno aktivno delo je dalo sadove, pravi predsednik društva Janez Kodila ml., saj je zaščita prekmurske šunke končana, v društvo pa dobivajo pobude za zaščito tudi drugih prekmurskih specialitet. Prekmurska šunka je zaščitena z geografskim poreklom in jo je mogoče po določeni recepturi izdelovati le v Prekmurju, zdaj pa bo na vrsti zaščita prekmurske gibanice. Ta v nasprotju s šunko ne bo zaščitena z geografskim poreklom, pač pa bodo zaščitili njen tradicionalni ugied. Pod kolektivno krovno bla- Poslej enotna tehnologija za prleško tiinko Zaživelo Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot Ljutomeru je nekaj več kot dvajset zainteresiranih ustanovilo Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot, predvsem pa so imeli v mislih zaščito prleške tiinke. V Udeleženci, predvsem je šlo za lastnike turističnih kmetij in vinotočev z območja upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer, predstavnike mesnih industrij MIR Radgona, Simentalka Ljutomer, Hanžekovič Veržej ter predstavnike kmetijske svetovalne službe pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, so sprejeli tudi program dela in finančni načrt. Rdeča nit delovanja novega društva bo zaščita porekla prleških kulinaričnih dobrot, med katerimi kaže še zlasti omeniti meso iz tiinke, potem pa prleško gibanico in tudi bučno olje, ki naj bi kmalu dobilo zaščitno znamko in podobno. Delovanje društva je predvideno podobno kot delovanje pred časom ustanovljenega podobnega društva na levem bregu Mure, v Prekmurju, vsekakor pa gre za zaščito značilnosti prleške tiinke, uva- Strokovni nasvet ravilnik o higienskem pridobivanju mleka določa, da v 1 ml mleka ne sme biti več kakor 100.000 mikroorganizmov. Glavni razlog za to je, da mleko, ki presega te vrednosti, ni prave kakovosti in iz njega ni mogoče pridobiti kvalitetnih izdelkov. Pri pridobivanju mleka je najpomembnejše, da skrbimo za higieno pri delu, dobro čiščenje in razkuževanje vseh površin, s katerimi pride mleko v stik, da tako preprečimo onesnaženje. Povečano število bakterij v mleku 1. Priprava vimena na molžo. Obvezna uporaba za to narejenih papirnatih brisač za 1-kratno uporabo, namočenih v posebnih vedrih v raztopino razkužila (odganja tudi muhe). Uporabljati čim manj vode (vlaga - bakterije). Vime krave pripravimo za molžo sproti, ne obrišemo ga vsem naenkrat in šele potem molzemo. 2. Pravilno delovanje molznega stroja (gumijaste nastavke menjati vsakih 2500 molž, paziti na delovanje pulzatorja in vakuuma). 3. Razkuževanje seskov po molži (dobra razkužila kože seskov ne izsušijo, poleg tega odganjajo muhe). 4. Hlajenje mleka. Mleko moramo takoj po molži ohladiti na 4-6 °C , da se bakterije, ki so prišle v mleko, ne morejo dalje razmnoževati. To dosežemo na različne načine: govno znamko »Diši po Prekmurju« bo mogoče prodajati tudi izdelke, ki ne bodo zaščiteni, z njo pa želijo predvsem promovirati in doseči boljše rezultate pri trženju izdelkov iz Prekmurja, predvsem tistih, ki so značilni za pokrajino. Prispevala naj bi k boljšemu poznavanju prekmurskih prehrambenih izdelkov v Sloveniji in Evropi, zagotavljala njihov ugled in kakovost, pod to krovno blagovno znamko pa naj bi se tudi širila paleta proizvodov, ki jih bo Prekmurje ponudilo tržišču. LUDVIK KOVAČ ■ janje zaščitne znamke za prleške dobrote ter širjenje dobrega glasu po Sloveniji in tujini. Med razpravo o prleški tiinki so se razhajali, saj so nekateri menili, da bi tiinko zaščitili z geografsko oznako porekla, a. Zbirna posoda postavljena v kopel z ledom ali obdana z zamrznjenimi plastičnimi steklenicami. b. V zbirno posodo postavimo 3- do 5-litrsko zamrznjeno plastično posodo (npr. od destilirane vode) in nanjo vlivamo namolzeno mleko. c. Razne oblike manjših in večjih hladilnikov. /ww Radio Murski val 94,6 MHz Petek, 2. junija 8.15 Vrtnarski nasvet strokovnjakinja Melita Varga Lemut vam pomaga, če pokličete 53 71 710 Voditelja: Simona Špindler in Marjan Dora Petek, 2. junija 13.15 Predstavljamo vam - Skupina Strmina 18.00 MV DUR-Viktorija * Podaljšan rok za oddajo osnovnih obrazcev in zahtevkov Do konca junija V ministrstvu pozivajo upravičence, da z vlaganjem obrazcev pohitijo o Uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane v letu 2000, ki jo je objavila Vlada republike Slovenije v 27. in 31. številki Uradnega lista, bi morala poslati kmetijska gospodarstva ter fi- zične in druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, do 30. maja na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu ter zahtevke za kompenzacijska in neposredna plačila na površino. Vloge so morale poleg osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu in posameznih zahtevkov vsebovati še kopije katastrskih načrtov z vrisanimi dejanskimi vrstami rabe kmetijskih zemljišč in vrstami kmetijskih rastlin v letu 2000. Vrisanih kopij katastrskih načrtov ni bilo potrebno pošiljati na ministrstvo, pač pa jih morajo upravičenci hraniti doma, saj bo nadzor nad verodostojnostjo zahtevkov ugotavlja prava prleška tunka pa bi bila samo tista z območja Prlekije in narejena iz mesa prašičev, vzrejenih v Prlekiji in z domačo krmo. Toda s tem se drugi niso strinjali, še zlasti pobudniki za ustanovitev društva, češ da geografski meje Prlekije niso natančno določene, zaradi česar bi Zavod za intelektualno lastnino pobudo najbrž zavrnil. Zato so se odločili za tako imenovano zaščito na stopnji »tradicionalnega ugleda«; s posebnim pravilnikom bodo določili postopek njene izdelave, videz in okus, njene izdelave pa geografsko ne bodo omejevali. Zato pa bodo morali vsi, ki bodo hoteli imeti pravo prleško tunko, uporabljati poenoteno tehnologijo proizvodnje. OSTEBAKALi 5. Čiščenje in razkuževanje opreme za molžo (za vsakodnevno uporabo alkalna tekoča ali praškasta in za tedensko kisla tekoča ali praškasta). 6. Priporočamo 1-krat tedensko po mehaničnem čiščenju še uporabo apna za ležišča in nato nastilj (apno je poceni in dobro razkužilo). 7. Zatiranje muh. Najučinkovitejši in najcenejši način je uporaba larvi-cidov, s katerimi uničimo razvojne oblike muh (80 odstotkov muh je v razvojni obliki in le 20 odstotkov je odraslih). Tako odraslih muh ni veliko in jih ni težko uničiti. MARKO NABERGOJ, DR. VET. MED. ■ la kmetijska inšpekcija na terenu in bo potrebno te načrte pokazati inšpektorju. Izpolnjevanje vlog je bilo precej zapleteno, zato je kmetom pri tem pomagala kmetijska svetovalna služba. Nekoliko pa se je zatikalo pri pridobivanju izpisov parcel oz. posestnih listov in mapnih kopij, saj ustrezne službe niso uspevale sproti zadovoljevati vseh zahtev. Po podatkih ministrstva za kmetij Vinsko ocenjevanje Odlična pomurska vina Med zasebnimi vinogradniki zlata medalja kmetiji Hančik iz Dobrovnika okviru letošnjega sejma Vino Ljubljana so v začetku tedna razglasili letošnje vinske šampione in druge dobitnike odličij. Slovenska vina so se tudi letos odlična odrezala, kar kaže na to, da po kakovosti prav nič ne zaostajajo za najboljšimi svetovnimi vini. Tako je zlata radgonska penina, polsuha, letnik 1994, zmagala v močni mednarodni konkurenci med penečimi vini in postala šampion letošnjega sejma, medtem ko je pri belih suhih mirnih vinih najvišje odličje osvojil slovenski chardonnay, letnik 1999, Marjana Jakončiča. Slovenski prvak v kategoriji belih suhih mirnih vin je chardonnay Davorina in Ivana Kavčiča, pri belih mirnih vinih z ostankom sladkorja je prvak ledeno vino rumeni muškat Kmetijske zadruge Metlika, pri rosejih je zmagalo Agro-indovo vino, v kategoriji rdečih vin je bil najboljši cabernet sauvignon istega proizvajalca, medtem ko je pri penečih vinih zmagala suha zlata radgonska penina, letnik 1996, podjetja Radgonske gorice. Iz vinorodnega okoliša Lendavske gorice - Goričko se je letos najbolje odrezala kmetija Hančik iz Dodbrovnika, ki je dobila za beli pinot, izbor, letnik 1999, zlato medaljo le s 6 odbitnimi točkami. 6 odbitnih točk je dobilo za beli pinot tudi vinogradništvo Čurin -Praprotnik s Koga, skupaj s Hančikom pa sta izpolnjevala pogoje za slovenskega prvaka, vendar ta zaradi premajhnega števila vzorcev ni bil podeljen. Naj ob tem spomnimo, daje osvojila Hančikova kmetija na lanskem sejmu Vino v Ljubljani najvišje vinsko odličje v Sloveniji. Med pomurskimi dobitniki zlatih medalj omenimo še laški rizling, ledeno vino, letnik 1997, družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, Ljutomerčanov traminec, letniki 999, ob že omenjenih dveh zlatih radgonskih peninah pa sta zlati medalji prejeli še zlata radgonska penina, polsuha, letnik 1995, in zlata ra-dgomnska penina, polsuha, letnik 1996. L. KOVAČ I Aventis V A ven t/s CropScience Slovenija Nakup za dober sad vodi do nagrad Začela se je velika nagradna igra “Aventis"! Udeležite se je tudi vi. Od 5. aprila do 1. septembra 2000 kupujte s kartico zaupanja pripravke za varstvo rastlin blagovnih znamk Hoechst Schering AgrEvo in RhOne-Poulenc Agro, sodelujte v nagradnem žrebanju in z nekaj sreče si boste prislužili privlačno nagrado. 50 izžrebancev bo prejelo majico in kapo Aventis, 35 izžrebancev uro znamke Swatch in polo majico Aventis. 8 izžrebanih kupcev naših pripravkov pa se bo popeljalo z našim Agrobusom na večdnevni izlet v Avstrijo z ogledom Dunaja. Kartico zaupanja z vsemi podrobnostmi o nagradni igri "Aventis" dobite na letaku, ki vas čaka pri vašem prodajalcu v trgovinah s pripravki (škropivi) za varstvo rastlin blagovnih znamk Hoechst Schering AgrEvo in RhOne-Poulenc Agro, ali na našem naslovu: AgrEvo d.o.o., Tržaška 132,1000 Ljubljana, tel.. 061/123 40 88. Uvoznik in zastopnik: AgrEvo d.o.o., Tržaška 132,1000 Ljubljana. Slovenija Tel: 061 123 40 88, lax: 061 12? 36 03 Do fonfrnep p-MniAa rrgistucije dortbe Avtniu CropSciencv Slovenj d.o o. trti pripravke biagmulh znamk Hoech« schering AgrCvo in RhOne-Poulenc Agro podjetje Agri.vo d aa po inrthcboino sklenjenem domovom stvo je le-to do roka dobilo relativno nizko število vlog, saj jih mnogi upravičenci niso mogli pravočasno odposlati. Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam sporočili, da bo rok za oddajo osnovnih obrazcev podaljšan predvidoma do konca meseca junija 2000. O spremembi uredbe mora seveda odločati vlada, vendar na ministrstvu zagotavljajo, da bo predlog ministrstva podprla. Kljub podaljšanju roka pa v kmetijskem ministrstvu pozivajo upravičence, da obrazce oddajo čim prej, saj brez njih ne bodo upravičeni do nobenih subvencij in nadomestil. L. KOVAČ ■ Mikal Mtkal B Myfhos Kidan Caltan Zolune Deds 25 EC Fhiodan Basra 15 Garinel ZoioiK' Mylhos Tbiodan Apolio Or.Mvp Ho«aquid<. Mirac Basra Meri: n Afalon OoUn Pardner Betanal Progrm or 9r«m3 vplivajo na zdravje? (2) BIK Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Poskusi se osredotočiti na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede prijateljice so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi seji opravičil. Bolezni srca in ožilja )JČKA Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno in že majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva investicija, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev. (0-3 MK že nekaj časa uporabljajo kot preventivno in kurativno sredstvo pri srčnem infarktu ter boleznih srca in ožilja (hipertenzija, angina pektoris). Te kisline izboljšajo viskoznost in pretok krvi, zmanjšajo koncentracijo trigliceridov ter celotnega holesterola, zvišujejo pa raven varovalnega holesterola HDL. Preprečujejo zleplja-nje trombocitov in s tem nevarnost za razvoj strdkov. Karcinomi - tumorji izpadanje las, ki spremlja zdravljenje s kemoterapijo. Migrena in alergije (0-3 MK blažijo migreno (bolečino in pogostost napadov) ter odpravljajo alergije, ki so posledica spremenjenih obrambnih sposobnosti organizma, neugodnih življenjskih razmer in prehrane. Bolezensko vnetje črevesja AK Ona: Tvoje želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval na začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar se bo splačalo. Vprašanje je le, kaj bo storila ona... ®-3 MK preprečujejo in upočasnijo rast rakavih celic ter metastaz in tako veljajo kot preventivno sredstvo pred malignimi boleznimi, naj bi pa tudi uspešno preprečevale Ribja olja olajšajo bolezen in zmanjšajo potrebo po steroidnih zdravilih. MK ro-3 lajšajo srbečico, pordelost in bolečine pri psoriazi (luskavici), ublažijo simptome pri multipli sklerozi in revmatoidnem artritisu ter skrajšajo napade pri astmi. EV Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu! /ICA Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa prevelik ponos, te bodo pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čisto vseeno, saj ’ se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe! On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega od izzivov. Za partnerico pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno, predvsem zate. 'NICA >16 Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne uspela pokvariti, toda predvsem brez kakršnekoli panike. PIJON Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem ta, da prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi... On: Prijetna neznanka ti bo dodobra polepšala dolgočasen dan. Poskusi iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boš na koncu ostal z dolgim nosom. ■lec Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne nalagaj vse krivde svojemu partnerju, saj se mu lahko zelo zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil. »ROG Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še zelo kaznovan, vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. NAR Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zaverovana v svoje delo, da bi to opazila. Stopi mu vsaj malo naproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot si misliš ... Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari, sicer se ti bo v prihodnosti slabo pisalo. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, to pa nikakor ni dejanska podoba tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji naproti, ne bo ti žal... (p-3 MK so nujne tudi v nosečnosti in med dojenjem, saj sta DHK in EPK nujno potrebni za normalen razvoj možganov in živčnega sistema zarodka ter očesne mrežnice pri dojenčku. Če želimo, da bo učinek delovanja ro-3 MK večji, moramo zaužiti tudi zadostno količino naravnih antioksidantov - vitamin E, C in bb-karotenoide -, ki preprečujejo oksidacijo MK (0-3. d.d. MURSKA SOBOTA MAZILO ZA TRDO KOŽO Priporočene količine V svetu velja priporočilo, da naj ribe, zlasti mastne iz hladnih voda, uvrstimo na jedilni list vsaj dvakrat tedensko (2 x 10Og mastnih rib), a so trenutni predpisi v različnih deželah različni. V Sloveniji priporočajo zdravstvene organizacije 0,5-1,8g MK ®-3 na dan, to pomeni vsak dan 100 g rib oziroma 2-3 kapsule ribjega olja, ki naj vam rabijo le kot prehranski dodatek, ne pa kot nadomestek za ribe v prehrani. Te kapsule lahko dobite v naših lekarnah brez recepta. V svetu, zlasti na Japonskem, Irskem in v Ameriki, so se že pred nekaj leti pojavili na tržišču tudi prehrambeni izdelki, obogateni z DHK in EPK - mleko, margarina, sir, jogurti, kakav, sokovi, čaji, sladice in bonboni, pred nekaj leti pa tudi pri nas ©-obogatena jajca. Kljub prizadevanjem zdravstvenih organizacij, da promovirajo izdelke, bogate ali obogatene z (»-3 MK, pa je dejansko uživanje teh MK žal še vedno zelo majhno. Nasvet: Prav nič vam ne bo škodovalo, če boste ribe pogosteje uvrstili na jedilnik - lahko pa zelo koristi. ANITA RITONJA, mag. farm. ■ Nova navodila za hitrejšo gradnjo Po enostavnejši poti do večjih stanovanj Ostrejši pogoji za investitorje - V blokih eno ali več dvigal - Višina sten najmanj 2,5 metra - Ločena kuhinja - Najmanj eno parkirno mesto e dni bodo začela veljati dolgo in težko pričakovana navodila o tem, kaj šteje za dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču ali obnavljati objekt. Omenjeno navodilo namreč omogoča veliko krajšo in enostavnejšo pot do gradnje ter bistveno povečuje obseg gospodarjenja z nepremičninami. Kot menijo strokovnjaki, bo navodilo najbolj koristilo občinam, gospodarskim družbam, sanatorjem in stanovanjskim zadrugam. mora stanovanje obsegati najmanj eno sobo s podno površino vsaj 18 kvadratnih metrov, prostor za pripravljanje hrane, torej kuhinjo, in prostor za osebno higieno ter stranišče. Praviloma mora imeti še predsobo oziroma vetrolov. Zelo zanimivi so tudi pogoji v zvezi s kuhinjo. Le-ta mora biti v samostojnem prostoru in imeti okno. Ena od zahtev je tudi, da mora biti kuhinja dovolj velika, s čimer bi zagotovili namestitev in uporabo tipske kuhinjske opreme za hrambo živil in pripravljanje hrane ter hrambo in pomivanje posode in preostalega kuhinjskega pribora. Med kuhinjskih pohištvom, postavljenim v nizu, in nasprotno steno mora biti najmanj 1,2 metra širok prehod, prav tako tudi med dvema nizoma pohištva. Tako je opredeljeno, da mora biti višina sten v kuhinji in drugih prostorih najmanj 2,5 metra. Kot primer navajamo, da bo med dvema sobama lahko stranišče v kopalnici samo, če bo imelo stanovanje še eno ločeno stra- nišče. Samostojna stranišča pa bodo morala biti opremljena z umivalnikom. Nata način investitorji ne bodo več mogli prodajati novih stanovanj kot nadstandardnih že samo zato, ker imajo dve straniščni školjki. Nedvomno se bodo zelo razveselili lastniki štirikolesnih konjičkov, saj na vsako stanovanje odpade najmanj eno parkirno mesto za osebni avtomobil. Nadzor nad izvajanjem določb novega pravilnika bo že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnjo bodo nadzorovale pristojne inšpekcije. V prihodnje pa bo nujna tudi revizija vseh načrtov, razen za enostavne objekte. MILAN JERŠEi Nov pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gradnjo stanovanjskih zgradb in stanovanj natančneje opredeljuje pogoje za varno gradnjo. Med drugim določa, da morata biti stanovanjska stavba in stanovanje zgrajena tako, da bosta ob normalnem vzdrževanju ves čas uporabe izpolnjevala bistvene zahteve najmanj 60 let. Ker so v praksi marsikdaj ugotavljali, da uporabna raven stanovanj upada, želijo projektante prisiliti, da bodo projektirali primerno velika stanovanja. V primeru neupoštevanja teh določb pravilnika lahko posameznemu projektantu celo odvzamejo licenco. Pravilnik natančno določa, da bodo vse stavbe s pritličjem in več kot tremi nadstropji morale imeti vgrajeno najmanj eno dvigalo, v stanovanjskih blokih z več kot osmimi nadstropji pa najmanj dve dvigali. Spremembe se obetajo tudi na stopniščih tovrstnih zgradb, kjer bodo morale biti enako široke in visoke vse stopnice. Prostori v std-vbi pa bodo morali biti trajno zavarovani pred vlago, padavinskimi, talnimi in odpadnimi vodami. Novost je tudi, da bodo morali biti stanovanjski prostori vsaj 30 centimetrov nad najvišjo ravnijo, ki jo lahko dosežejo talne vode. Po novem Jagodna zmrzlina Ječmenova Juha s slanino Branko ČASAR, .kuharski mojster v hotelu Diana Zeljni narastek Mladi krompir na maslu Zelena solata * Ječmenova juha s slanino 150 g ječmena, 100 g čebule, 120 g mesnate slanine, 20 g česna, 10 g moke, 5 cl olja, sol, po[fer, lovorjev list, 5 cl kisle smetane Ječmen v hladni vodi operemo in ga damo kuhat v slano vodo z lovorjevim listom. Na olju prepražimo na kocke narezano čebulo, slanino in česen. Vse skupaj pomokamo, premešamo in zalijemo s kuhanim ječmenom. Dobro prevremo, začinimo in preden ponudimo, dodamo kislo smetano. Zeljni narastek 800 g kislega zelja, 200 g čebule, 30 g česna, 5 cl olja, 500 g mletega svinjskega mesa, 150 g riža, 20 g moke, 10 g rdeče mlete paprike, sol, poper, lovorjev list, 500 g svežega paradižnika, 40 cl kisle smetane, 2 jajci Kislo zelje skuhamo. Čebulo narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo in na njem prepražimo čebulo. Dodamo sesekljan česen, premešamo, dodamo mleto meso in začinimo. Vse skupaj na tihem ognju pražimo 15 minut. Nato pomokamo, premešamo, dodamo rdečo papriko, zalijemo z 20 cl vode, prevremo in odstavimo. Riž v slani vodi skuhamo. Kuhanega odcedimo in s hladno vodo splahnemo. V pomaščen pekač damo polovico kuhanega zelja in ga enakomerno porazdelimo. Na zelje damo prepraženo mleto meso, nato kuhan riž in vse skupaj prekrijemo z zeljem. Po vrhu naložimo na rezine narezan paradižnik, katerega prelijemo s kislo smetano, v kateri smo razžvrkljali jajci. Pečemo v pečici 50 minut pri 170 °C. Pečeno poljubno izrežemo in ponudimo. Mladi krompir na maslu 1200 g mladega za oreh velikega krompirja, 100 g masla, sol, 30 g peteršilja Krompir operemo in skuhamo. Kuhanega odcedimo in olupimo. V kozici segrejemo maslo, nanj položimo olupljen krompir, rahlo premešarno, pokrijemo in dušimo 5 minut. Nazadnje potresemo s sesekljanim peteršiljem. Jagodna zmrzlina 700 g jagod, 20 cl belega vina, 200 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 20 cl rastlinske smetane Vino, sladkor in vanilin sladkor prevremo. Jagode očistimo, prelijemo s kuhanim vinom in mariniramo 60 minut. Nato vse skupaj pretlačimo. Smetano stepemo in jo narahlo primešamo pretlačenim jagodam. Maso preložimo v poljubni model. Sega naj 3 cm visoko. Model postavimo v zamrzovalno skrinjo za 5 ur. Zmrzlino poljubno režemo in okrasimo s stepeno sladko smetano. za zdravje in dobro počutje VESTNIK, 1. junij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 K oža predstavlja kar petino človekove teže in je največji organ v našem telesu. Zdrava in lepo ohranjena mladostna koža je rezultat dobre uravnoteženosti fizioloških kožnih tkiv, poudarjajo strokovnjaki nedavnega pariškega mednarodnega kongresa kozmetike. Pravijo, da je to, da si pogosto postavljamo vprašanje, kako si zagotoviti lepši-videz in dobro počutje, že prvi korak k uspehu. Če se potem redno negujemo z naravnimi in preizkušenimi učinkovinami, je koža nežna, gladka in zdrava. Koža je ogledalo naše duše In kot pravi eliksir mladosti, da na obrazu nimamo oteklin in rdečice, enostavno rečeno problemov, in dobimo otroško izraženi obraz, je bilo prikazano izvajanje obrazne ročne limfne drenaže, na katero prisegajo vsi vrhunski strokovnjaki, saj se staranje upočasni, ker koži dovajamo čisto življenjsko tekočino in odplaknemo strupe. Izredno hitro se vidi vzpostavljeno ravnotežje tekočin, regulira se mi-krokapilarna cirkulacija, predvsem hitro opazimo učinek na imunski in živčni sistem, nimamo glavobolov, neverjetno si normaliziramo stanje sinusov, podočnjakov, gub, okrepimo krvni obtok. Prikazana stro-mrna obrazna limfna dre- Spoštovanje in ljubezen odganjata akne in mozolje Vedno več strokovnjakov je prepričanih, da imajo akne pogosto ljudje, ki se premalo cenijo. Kdor se ne ceni dovolj ali se včasih celo nima dovolj rad, je prej ali slej tudi neurejen in zato neprivlačen. To velja tako za nežni kot za moški spol. Zato bi tudi moški morali od pravljati nepravilnosti na koži, jo zaščititi, da se ne bi izsušila, pred rdečico in prostimi radikali. Priljubljene so metode z naravnimi zelišči in solucijami iz morskih alg, ki neverjetno pomagajo proti aknam, vajo skoraj vsakogar in skoraj vsa življenjska obdobja. Povedali so, da akne prištevamo med obolenja žlez lojnic, ki jih povzročajo hormoni. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste narodno obolenje, saj je med puberteto skoraj vsakdo trpel za aknami. Najsodobnejši postopki igrajo pomembno vlogo, saj se pri tem uporabljajo metode, ki zmanjšujejo nastajanje loja in vodijo k izboljšanju bolezni. Poudarili so, da je huda oblika aken vedno povezana z močno sebore-jo. Pri tem igrajo veliko vlogo androgeni hormoni, ki spodbujajo žleze lojnice k nastajanju vedno večjih količin loja. Pri kazane so bile terapije za zmanjšanje nastajanja loja, antibakterijski učinki odstranjevanje ogrčevin, posegi za odpravo brazgotin. Posebej primerne so t. i. globinske kure in zeliščni pilingi pa tudi pilingi s sadnimi AHA-kislinami. Pri tem se uspešno kombinira tudi mikroder-moabrazija, še zlasti pri koži s širokimi porami. ZDENKA KAHNE, svetovalka za lepoto ■ fFl Besede meljskih barvah, ki so že od nekdaj vezane na temo etnooblačil. Za simboliko barv je najprej značilno, daje splošna, ne samo ge- so zbolele, kaj zdaj? Vrtnice rtnice lahko prištevamo med najbolj priljubljene okrasne rastline, ki pa, kot vsa živa bitja, niso brez pomanjkljivosti. Vsako živo bitje je hkrati tudi gostitelj, s katerim se hranijo druga živa bitja, kot so bakterije, glive in razne živali, predvsem žuželke. Ko se te čezmerno razbohotijo in nas začnejo motiti, govorimo o boleznih in škodljivcih, ki so napadle naše rastline. Z obolevanjem rastlin je podobno kot z obolevanjem pri ljudeh, vedno je bolje preprečevati kot zdraviti in po teh načelih se ravnamo tudi pri vrtnicah. Prvo, kar nas konec spomladi neprijetno preseneti, so listne uši. Te se na večini rastlin pojavijo med bujno rastjo; naglo, kot se pojavijo, tudi zginejo. Videz je sicer nekoliko moteč, se pa lahko ponašamo s tem, da se prištevamo med sodobne ljudi, za katere je značilno, da so strpni do naravnih pojavov, med katere lahko prištevamo tudi pojav listnih uši. Ko odcvetejo prvi cvetovi, se začnejo pojavljati bolezni. Ene sorte so lahko že sredi poletja skoraj brez listja, preostalo listje pa je pegasto ali plesnivo, medtem ko ima druga rastlina v neposredni bližini zdravo listje do pozne jeseni. To je dokaz, da so sorte različno dovzetne za bolezni in škodljivce, zato lahko z izborom primernih sort precej odvrnemo bolezni vrtnic, nikoli pa ne povsem. Praviloma so sorte z večjimi cvetovi in močnimi svetlečimi barvami dovzetnejše kot tiste z manjšimi in bolj medlimi barvami. Danes je že veliko sort, ki so skoraj povsem odporne proti boleznim. Kdor hoče imeti povsem zdrave in brezhibne vrtnice, ne bo mogel brez škropljenja. Pojavi se vprašanje, kdaj in kolikokrat škropiti ter katera škropiva so najprimernejša. Ob boleznih pri najbolj dovzetnih sortah se je potrebno ravnati podobno kot velja za vinsko trto. Ko se škropijo vinogradi, se z istimi škropivi poškropijo tudi vrtnice. Na trgu so tudi posebna Sorta Mirato z rožnatordečimi cvetovi in bleščeče zelenimi zdravimi listi spada med tiste, ki so skoraj povsem odporne proti boleznim pa tudi obrezovati je ni potrebno vsako leto kot druge sorte. škropiva, posebej namenjena škropljenju vrtnic. Pri uporabi se je potrebno dosledno ravnati po priloženih navodilih proizvajalca. Za vse sorte, predvsem novejše, kim aparatom, to je zračna črpalka za terapevtsko limfno drenažo in presoterapijo. Peristaltična masaža Pospeši izplavljanje edemov, globinsko čisti telo odpadnih snovi, iz-bolj suje prekrvavitev in preskrbo tkiv s kisikom in hranilnimi snovmi, na telo pa predvsem deluje blagodejno, pravijo strokovnjaki. Tobak ubija! vetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da kadi približno tretjina svetovne odrasle populacije ali približno 1,1 milijarde ljudi, od tega 200 milijonov žensk. Podatki kažejo, da na svetu kadi približno 47 odstotkov moških in 12 odstotkov žensk. V tobačnem dimu je več tisoč različnih kemičnih spojin v plinastem in tekočem stanju ali v obliki mikroskopsko majhnih delcev. Najbolj škodljiv in najpomembnejši je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem dimu še katran, aldehidi, ogljikov monoksid, amoniak, žveplov dioksid in še mnogi drugi. Nikotin spada med hujše živčne strupe, njegove učinke lahko celo primerjamo z učinki tako hudega strupa, kot je cianid. Količina nikotina se giblje od 0,5 do 2 mg v eni cigareti, v nekaterih pa celo več. Na organizem ima nikotin številne učinke: slabi vid, vzbuja občutek užitka, škodljivo vpliva na srce in obtočila, hromi funkcijo žlez ter draži sluznico želodca in črevesja. Nekatere škodljive snovi tobakovega dima vsebuje tudi kondenzat dima ali tobakov katran. Pri cigaretah s filtrom se njegova količina giblje od 15 do 25 mg v eni cigareti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se ga v desetih letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev prilepi okrog 1 kg. Del se ga sicer izloči z za kadilce značilnim kašljanjem, del pa ga ostane predvsem v pljučih in zelo povečuje možnost nastanka pljučnega raka. Tobak ubija je slogan letošnjega svetovnega dneva brez tobaka. Kajenje je eden od številnih vzro-l~. antnvo oa ie naj- vezavi vode ogljikovi hidrati. Nabreknejo medcelični prostori, membranske sluzi, čreslovine, vitamini pa vplivajo na to, da se koža hitreje obnavlja in dobi videz zdrave in mladostne kože. V današnjem času, pravijo strokovnjaki pariškega kongresa, so akne poseben problem, ki zade- čju več tisoč ljudi prav zaradi kajenja in njegovih posledic. Tako pomori več ljudi kot najhujše epidemije. Kajenje vpliva na 17 vrst raka (med njimi je najznačilnejši pljučni rak), povzroča kronični kašelj, vnetje bronhijev in druge bolezni. V zadnjem času vedno bolj poudarjajo tudi vpliv kajenja na novorojenčke, saj so dojenčki, katerih mama je med nosečnostjo kadila, v povprečju dosti lažji, kajenje v nosečnosti pa povečuje tudi možnost rojevanja slabše razvitih otrok. Pomembna odločitev za kadilca je opustitev kajenja, saj bo s to odločitvijo zelo veliko pridobil. Posamezniki, ki so opustili kajenje, dajejo dober zgled svojim otrokom, njihovi otroci so bolj zdravi, drugih ne izpostavljajo dimu, telesno se bolje počutijo in se osvobodijo odvisnosti. Ali ste torej pripravljeni na to, da nehate kaditi? Če ste, lahko poiščete pomoč tudi v lekarni. Pomagali vam bomo. Mora vam uspeti postati nekadilec! Folklora Folklora je zaznamovana od časa in prostora ter v koraku z nami posebej zdaj, ko je postala del, oblika novih oblačil. Odhajajoči minimalizem je osvobodil telo in duha ter mu vdihnil življenjski optimizem. Bela oziroma beljena bela je pripravljena za poletje 2000. Njeni glavni atributi so svežina, zrak, brezčasnost. Zgodovina mode se torej v obliki in barvi ponovno vpleta v sodobna gibanja. Dotik etnologije se kaže v izboru etno vzorcev iz bližnje in daljne preteklosti. Prekmurje je tukaj zelo bogato. Dovolj bo, če pobrskamo po omari stare mame, kjer smo že od nekdaj odkrivali zanimive stvari. Če najdemo kak prtič, ruto ali bluzo, smo lahko zadovoljni. Naslednja faza je idejna zasnova starega kosa v novi koncept. Nova oblika izhaja iz oblike starih noš. Zanimiveje, daje bila osnovna oblika oblačil vedno povezana s pravilnimi liki, kot so kvadrat, pravokotnik in krog. Kvadrat je antidinamičen lik, zasidran na štirih straneh. Simbolizira ustavitev ali izbrani trenutek. Kvadrat vsebuje idejo mirovanja, trdnosti, celo stabilizacije v perfekciji. Pravokotnik, ki se imenuje kvadrat sonce je v proporcu zlatega števila in se ponavadi povezuje z magijo zlatega reza. Vsekakor pa štirikotna oblika ni edinstvena, pripada času. Večnost predsta vlja krog. Vzorci poljskega maka, . , , . ------’ venuar se oomi____ plavice (v prekmurščini modriž) in I bro počutili tudi v okrastih in ze- pšeničnega klasja so stari prekmurski priljubljeni motivi, zanimivi tudi danes. Vzemimo šivanko velikega ušesa in skozi napeljimo bombažno nit debeline 30. Navedeni motivi nas lahko popeljejo tudi do popolnoma drugačne podobe, a je to lahko le odlično. V modi je namreč tudi občutek po dobro opravljenem delu. Materiali in barve V vročih dneh koža najbolje diha v naravnih materialih, kot sta lan in bombaž. V belem nam bo najhladneje, vendar se bomo do- mer rdeče ima lahko različen po-' men glede na kulturna območja, vendar so barve vedno in povsod podpora simbolične miselnosti. Sedem barv mavrice, v katerih oko razloči 700 odtenkov, so na primer povezani s sedmimi planeti, s sedmimi glasbenimi notami, sedmimi dnevi v tednu itd. Če verjamemo, da je moda sila in ne stanje, potem moramo vzeti rdečo barvo zares; posebej če vemo, da ji pripisujejo življenjsko moč in genezo. In optimizem je ključ do uspeha. TATJANA KALAMAR dipl. inž. oblikovanja oblačil ■ kati, da se bolezen pojavi, temveč škropimo prej, zato je potrebno poznavanje lastnosti sort. Vedno več je sort, ki ostanejo zdrave brez škropljenja, te nimajo velikih cvetov svetlečih barv. Ti so manjši, manj izrazitih barv, imajo pa še eno dobro lastnost, da neutrudno cvetijo do pozne jeseni. aši Nova podoba nasvetov 1. junijem uvajamo nov koncept časopisne strani Dobro je vedeti, kjer smo doslej objavljali številne nasvete z različnih področij. Za to smo se odločili, ker so prostorske možnosti za objavo prispevkov in ustreznega slikovnega gradiva omejene, zato posamezni prispevki ne bi smeli biti daljši od 30 tipkanih vrstic, tako da bi lahko objavili čimveč zanimivih sestavkov. Od starega koncepta bosta po novem ostali le dve stalni rubriki, in sicer Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti in Z našega štedilnika. V naslednjih številkah se bodo izmenoma pojavljale različne rubrike, kot so Zdravnik odgovarja, Pravna svetovalnica, Psihiatrovi pomenki, Arhitekt svetuje, Modni trendi, Vrtnarski napotki, Potrošniški barometer in Kotiček za male živali. Seveda pričakujemo tudi tvornejše sodelovanje bralcev v našem mediju, ker si le tako lahko obetamo zanimivejšo stran Dobro je vedeti. MILAN JERŠEI 24 OGLASI 1. junij 2000, WH1 CENTER LJUBLJANA, d. d. TRGOVSKO PODJETJE Letališka cesta 1,1000 Ljubljana, tel. 01 586 66 00, faks 01 586 65 02 ZA SVOJO POSLOVNO ENOTO BELTINCI, GREGORČIČEVA 2A, tel.: (069) 411 448 RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO prodajalec - skladiščnik (dve osebi) Od kandidatov pričakujemo pozitiven odnos do dela in sodelavcev ter poznavanje dela z računalniki. POGOJI: - izobrazba trgovske smeri, poznavanje gradbenih materialov, - izpit za viličarista. PONUJAMO: delo v manjšem kolektivu, na dostopni lokaciji, stimulativni osebni dohodek, delo za določen čas s trimesečnim poskusnim delom. ČE ŽELITE SODELOVATI v našem kolektivu, nam pošljite kratek življenjepis z dokazili o izobrazbi v 10 dneh na naš naslov. O izbiri vas bomo obvestili v 20 dneh po objavi. Prispevke ZA NAKUP OPREME ZA GINEKOLOŠKO-PORODNI ODDELEK SO DO 25. 4. 2000 NAKAZALI: Anton Havaši. Fokovci 12, namesto venca za Viljema Kocana - 5.000,00; Sindikat zavoda Osnovne šole Šalovci namesto venca za Viljema Kocana - 4.000,00; Karel Gjergjek, Otovci, namesto cvetja za Elemirja Benka iz Mačkovec - 4.000,00; Družina Maučec, Gančani 74, namesto cvetja za Boštjana Matka iz Gančan - 5.000,00; Družina Kreslin iz Beltinec namesto cvetja za Antona Gomboca iz Beltinec - 5.000,00; Jožefa Vinkovič, Gančani, namesto cvetja za Antona Gomboca - 3.000,00; Družina Šuk-lar iz Gančan namesto cvetja za Antona Gomboca - 3.000,00; Družina Balantič iz Lendave namesto cvetja za Mileno Balantič - 5.000,00; Družina Nikolaja Cipota iz Tešanovec namesto cvetja za Mileno Balantič -5.000,00; Kolektiv samopostrežnice Potrošnik, Rakičan 63, namesto cvetja sodelavki Mileni Balantič - 10.000,00; Štefan Cipot, Kajuhova 17, namesto venca za pokojnega očeta Geze Kocona - 30.000,00; Gabrijela Balažič, Martjanci 98, namesto venca za Marijo Bakoš iz Šalovec -5.000,00 ; Bela Horvat, Središče 6, namesto venca za Viljema Kocana -5.000,00; Roži Rap, Selo 83a, namesto venca za Viljema Kocana - 5.000,00; Ludvik Geči, Selo 83a, namesto venca za Viljema Kocana --5.000,00; Družina Obal, Prosenjakovci 89, namesto venca za Viljema Kocana - 5.000,00; Družina Ivanič, Čentiba, namesto venca za Ljudmilo Grah - 4.000,00; Šarika Paučič z družino namesto venca za Uršulo Balažič -5.000,00; Družina Cmor- Benko namesto venca za Uršulo Balažič 5.000,00; Družina Štefana Sam-bta namesto venca za Uršulo Balažič - 4.000,00; Družina Viljema Fuisa namesto venca za Uršolo Balažič - 4.000,00; Družina Avgusta Maroše namesto venca za Uršulo Balažič - 8.000,00; Sošolci Ekonomske šole namesto venca za Božidarja Kavaša - 10.000,00; Družina Fujs iz Murske Sobote namesto cvetja za Uršulo Balažič -6.000,00; Družina Frana in Aleksandra Kološe namesto venca za Ludvika Sijarta - 8.000,00; Kolektiv Pomurke Mesne industrije namesto cvetja za Viljema Kocana -14.500,00; Aleš in Tomaž Horvat, Rožno naselje M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Elizabeto Žižek - 10.000,00; Peček -Vo-roš, Rožno naselje 47, M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Elizabeto Žižek - 10.000,00; Družini Kakaš - Marič, Čikečka vas, namesto venca za Viljema Kocana -10.000,00; Sindikat podjetja Mli-nopek M. Sobota namesto cvetja Stanku Vezjaku, Dunajska 91, Ljubljana - 10.000,00; Društvo kmetic Beltinci, prostovoljni prispevek od razstave - 12.250,00; Sodelavci Mure - trženja Leone prispevek za pokojno mamo Ludvika Zrima -11.000,00; Sodelavci Mure - tovarne moških oblačil prispevek za pokojno mamo Ludvika Zrima -11.000,00; Horvat, Šolsko naselje 13, M. Sobota, namesto cvetja na grob pokojne Marije Zrim -5.000,00; Jana Kuhar z družino, Razlagova ulica, Murska Sobota, namesto cvetja na grob pokojne Marije Zrim - 2.500,00; Družina Titan iz Kupšinec namesto cvetja za grob pokojne Ljudmile Grah iz Murske Sobote - 5.000,00. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361 s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA Na podlagi 7. člena Statuta delniške družbe MURA, Europan Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d. d., Murska Sobota, Plese 2, uprava družbe MURA, d. d. vabi delničarje na 6. sejo SKUPŠČINE družbe MURA, d. d., ki bo v ponedeljek, 3. 07. 2000, ob 12.uri v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav, d. d., Lendavska 5, Murska Sobota Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov. Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine in imenujeta zapisnikar ter notar po predlogu sklicatelja. 2. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe za leto 1999; Predlog sklepa: Na predlog uprave jn ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta se sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe Mura, d. d„ za leto 1999. 3. Sprejem sklepa o delitvi dobička za leto 1999. Predlog sklepa: Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta ostane dobiček družbe Mura, d. d., za leto 1999 v višini 156.234.901,20 SIT nerazporejen. 4. Nagrada članom nadzornega sveta. Predlog sklepa: Na predlog uprave se ob koncu mandata vsakemu članu nadzornega sveta za delo v celem mandatu izplača nagrada v višini 300.000 SIT bruto. 5. Imenovanje članov nadzornega sveta. Predlog sklepa: Za člane nadzornega sveta - predstavnike delničarjev se imenujejo: g. Roman Ambrož, mag. Sandi Jerman, g. Darko Pejnovič, g. Leonardo F. Peklar, dr. Tomaž Subotič. 6. Imenovanje revizorja. Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se imenuje za revizorja družbe Mura, d. d., za poslovni leti 2000 in 2001 revizijska družba PricewaterhouseCoo-pers, d. d., Ljubljana. 7. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. Predlog sklepa: Na predlog uprave in nadzornega sveta se osnovni kapital družbe, ki znaša 5.257.045.000,00 SIT, zmanjša z umikom 457.045 delnic z nominalno vrednostjo po 1000 SIT v skupni nominalni vrednosti 457.045.000,00 SIT, tako da znaša po izvedenem zmanjšanju osnovni kapital družbe 4.800.000.000,00 SIT in je razdeljen na 4.800.000 navadnih imenskih delnic nominalne vrednosti 1000 SIT. Nadzorni svet družbe se pooblasti za uskladitev statuta s sprejetim sklepom o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe in sprejem čistopisa statuta. RAIFFEISEN, d. o. o., Slovenija Industrijska c. 8, 2230 Lenart (062) 729 0551 SPOŠTOVANI KUPCI, KMETOVALCI IN GOJITELJI RIB! TUDI TO SEZONO SMO ZA VAS PRIPRAVILI KONKURENČNO PONUDBO LASTNIH KRMIL IN VITAMINSKO-MINERALNIH DODATKOV BLAGOVNE ZNAMKE IN HRANO ZA GOJENJE RIB ZNAMKE DANA - FEED. PONUDBO SMO OBOGATILI S PRODAJO SOJINIH TROPIN V RINFUZI - 500 KG V VREČAH. OPOZARJAMO NA KONKURENČNO PONUDBO DRUGIH BLAGOVNIH SKUPIN: 1. PROGRAM ŠKROPIVA (NOVARTIS, BASF, PINUS, AGREVO, KARSIA ...) 2. MINERALNA GNOJILA AGROLINZ, INA KUTINA, HYDRO 3. TER STALNO PONUDBO SEMEN POLJŠČIN IN TRAVINJA. NAROČENO BLAGO VAM BREZPLAČNO PRIPELJEMO DOMOV. ZA DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NAŠEGA TERENSKEGA ZASTOPNIKA NA GSM 041 396 535 ALI VETERINARSKI INŽENIRING NABERGOJ. VESTNIK NA INTERNETU: 8. Oblikovanje sklada lastnih delnic. Predlog sklepa: Na predlog uprave in nadzornega sveta se oblikuje sklad lastnih delnic za namene, opredeljene v 240. členu ZGD. Sklad se oblikuje do višine 10 % osnovnega kapitala družbe po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Vir za oblikovanje sklada lastnih delnic so revalorizacijski popravki in proste rezerve. Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja deponirano na sedežu družbe. Prijava udeležbe na skupščini Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo delničarji, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki najkasneje 3 dni pred skupščino pisno prijavijo svojo udeležbo ter deponirajo pooblastila. Pozivamo udeležence, da se ob prihodu na skupščino prijavijo v sprejemni pisarni skupščine vsaj pol ure pred začetkom zasedanja, kjer bodo s podpisom potrdili svojo navzočnost in prevzeli ustrezno gradivo. Gradivo Gradivo za skupščino bo na vpogled na sedežu družbe v Murski Soboti, Plese 2, v tajništvu predsednika uprave delniške družbe vsak delovni dan od 10.00 do 15.00. Vabljene prosimo, da svoje morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo upravi v sedmih dneh od objave sklica. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Mura, d. d., Murska Sobota Predsednik uprave Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 29/93, 57/94,14/95, 26/97,70/97,10/98 in 74/98) in 29. člena Statuta občine Križevci (Ur. I. št. 27/99) in 5. člena Odloka o proračunu občine Križevci (Ur. L.št. 34/2000) izdajam naslednji SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Križevci v letu 2000 1. člen GOVEDOREJA 1. Regresiranje priveza krav prvesnic VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 4,000.000,00 SIT. Rejec dobi 25.000,00 SIT premije za žival. POGOJI: - regres pripada lastnikom najmanj 4 krav - upravičenci so vlagatelji s stalnim bivališčem v občini Križevci - upošteva se stalež živali v hlevu na dan vloge ROK za vložitev zahtevka je do 31. 10. 2000 oz. do porabe sredstev, ki ga upravičenec vloži na občini Križevci. Vlogi mora priložiti potrdilo o telitvi. 2. Subvencioniranje nakupa semena bikov pasem Montbe-liarde in Red Holstein in svetlolisastega goveda VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 500.000,00 SIT. Subvencionirajo so sredstva v višini 50 % od cene doze semena. ROK za vložitev zahtevka je 31.10. 2000, ki ga upravičenec vloži na občini Križevci na osnovi predloženih originalnih računov o nakupu semena. 2.člen PRAŠIČEREJA Subvencije se namenijo za vzpodbujanje reje kakovostnih prašičev. VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 3.000.000,00 SIT. A.) Regres za licenciranega merjasca je 15.000,00 SIT. POGOJI: -rejec mora imeti stalno bivališče na območju občine Križevci - k vlogi se mora predložiti dokument o nakupu merjasca pri rejskem središču ali na selekcijski farmi B) Regresirajo se reje z 10 ali več plemenskimi svinjami, in sicer 1.500,00 SIT po živali. POGOJI: - rejec mora imeti stalno bivališče na območju občine Križevci - v hlevu mora imeti že najmanj 10 plemenskih svinj - za uveljavitev regresa z izjavo o številu plemenskih živali bo sprejemala in preverjala Kmetijskosvetovalna služba Križevci - upošteva se stalež na dan vloge ROK za vložitev zahtevka je 31.10. 2000 oz. do porabe sredstev. 3. člen SOFINANCIRANJE SETVE KORUZE VIŠINA: 3,000,000,00 SIT. Sofinancira se setev koruze v višini 5.000,00 SIT na ha. POGOJI: - regres pripada upravičencem, ki imajo stalno bivališče v občini Križevci - k vlogi mora biti priložena fotokopija Zahtevka za neposredna plačila na površini (OBR D) - najmanjša setvena površina je 1 ha VLOGE za uveljavitev sofinanciranja bo sprejemala občinska uprava Občine Križevci. ROK za vložitev zahtevka je do 31. 10. 2000. 4. člen STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 1.000.000,00 SIT. POGOJI: Zahtevek lahko vloži pravna oseba, ki je organizirala strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva. Organizator izobraževanja mora imeti območje delovanja v občini Križevci in sedež v Upravni enoti Ljutomer. Kot dokazilo o izvedbi se mora predložiti: - program izobraževanja - čas trajanja izobraževanja - predavatelji - seznam udeležencev s podpisi - dokazilo o plačilu - potrdilo o vpisu v register Če predavanje ni izvedeno, se morajo navesti predvideni čas izobraževanja, število ur, predavatelji in predvideno število udeležencev iz občine Križevci. ROK za vložitev zahtevka je 30. 06. 2000. S. člen ODOBRITEV SREDSTEV Prosilci vložijo prošnjo s potrebnimi prilogami v navedenih rokih. O dodelitvi sredstev bodo prosilci obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Župan občine Križevci Feliks Mavrič Lepe želje, čestitke in pozdravi Spet je leto naokoli in z njim rojstni dan Julijane Krajnik. Tudi mi se ga veselimo, sreče in zdravja ti želimo - Zdravko z družino iz Ljubljane. Dragemu Matjažu Giderju iz Rogašovec srečno pot k vojakom, da bi se dobro počutil med novimi prijatelji in da bi bil dober vojak - želimo: mama, ata in stari oče. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Televizijski spored od 2. 6. do 8. 6. 2000 TV SLOVENIJA! 9.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička 9.20 Trojčice, risana nanizanka 9.45 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 9.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Svet čudes, avstralska serija 10.50 Zvok, glasbena serija 11.15 Trgovina, nemška drama, zadnji del 13.00 Poročila, šport, vreme 14.30 Osmi dan 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Modro 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.50 Na robu, kanadska športna serija 11.16 Paul Merton predstavlja: Klerikalna napaka 11.50 Gore in ljudje: Gurungi, ljudstvo Anapurne 12.40 Pariški zrak, francoski film (čb) 14.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Spoznavajmo, ameriška serija 19.00 Parada plesa 19.30 Videospotnice 20.05 Will Shakespeare, angleška nadaljevanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.20 Za zmerom, nemški film 22.40 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka 23.30 Oz, ameriška nadaljevanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 TV Dober dan -13.50 Diagnoza: Umor, nan. -14.45 Jesse, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Poplava, ameriški film - 21.45 Komandosi, nani-zanka - 22,45 Milenium, nanizanka - 23.45 Sinovi groma, nanizanka - 0.30 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Oprah Show: Maria Shriver o svoji novi knjigi - 15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18,30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. -22.00 Nadine, am. film - 23.40 Svilene sence, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa-16.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.16 Zgodbe južnih morij, nanizanka - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.20 Ob 1. občinskem prazniku Občine Veržej - Aktualno - 23.00 Mož pravice, nan. - 0.00 Glavni na vasi, risana serija - 0.30 Dragi John, nan. TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 11.00 - Glasbeni spoti. 12,00 - Videostrani. 15.30 -Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 16.55 -Alfi Nipič in muzikanti Evrope, zabavnoglasbena oddaja. 18.25 - Glasbeni spol 18.30 - Gnes, informativna oddaja 19.00 - iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja 23.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 - Glasbeni spoti. 00.00 - Erotika 01.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 13.25 Trenutek za domači kotiček - 14.00 Poročila - 14.10 Film - 16.40 Risanka -16.00 Televizija o televiziji - 16.30 Folklorni festival -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Turistični magazin - 18.00 5000 kilometrov po Mehiki -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 007 - tedenski pregled - 21.00 Družina Perez, ameriški film -22.46 Dnevnik - 23.05 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 13.35 Plen, nad. - 14.20 Urgenca, nan. - 15.05 Hišice v cvetju, nan. - 16.00 Balet -17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo - 18.00 Briljantina - 19.05 Županijska panorama- 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Pravica za vse, nan. - 21.20 Latinica - 23.20 Čas je za jazz - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.15 Ukradeno otroštvo -16.45 Medtem ko teče čas - 17.25 Medicinski detektivi -17.55 Rokomet: Osiguranje Zagreb - Zamet, prenos polfinala pokala Hrvaške -19.20 Glasbeni program - 20.00 Seinfeld - 20.25 Veronikine skrivnosti - 20.50 Frasier - 21,15 Bis! Bis! -21.35 Nad obročem - 22.05 Šport danes - 22.15 Anthony Hopkins, britanski dok. film -23.05 Pregled programa za soboto (možen prenos tenisa, op. a.) TV MADZARSKA1 15.00 Bojna polja: Bitka za Berlin - 15.58 Poročila -16.00 Gaia, ekologija -16.30 Konjska sila -16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Čar plesa, SP v standardnih plesih - 18.05 Tele-šport, vaterpolo - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanajsta - 20.10 Nekje v Evropi, madž. film (čb) - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Šov Mari Torocsik -23.00 Edda, koncert - 0.05 Barva noči, amer, film TV MADŽARSKA 2 14.00 Najlepše poletje naše najstniške dobe, film -14.30 Kultura bivanja - 15.00 Ni pravnomočno, šov - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Telešport, vmes odbojka - 17.40 72 ur, kulturna ponudba - 18.10 Šolska ulica - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.35 Črni površnik, kanadsko-avstralski film TV AVSTRIJA! 10.15 Policist iz Tolza - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkui - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezen ima dva obraza, film - 22.20 Prevarana, srhljivka - 0.00 Guick, akcijski film TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Ogled - 22.10 Poročila - 22,35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev ©RED Sobota, 3. 6. 2000 TV SLOVENIJA! 8.25 Otroška oddaja 8.45 Zgodbe iz školjke 9.15 Radovedni Taček: Pomaranča 9.30 Male sive celice, kviz 10.20 Skrivno orožje, danski film 11.30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Petka 14.45 Njuno novo življenje, avstralski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.35 Risanka 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Športni kviz 21.35 Umetnost življenja, ameriška serija 22.15 Poročila, šport, vreme 22.50 Vrtiljak, danska nanizanka 23.20 Hrošči, angleška nanizanka 0.10 Neporavnani računi, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 13.30 Košarka NBA 15.00 SP v vožnji z gorskimi kolesi v spustu 16.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.15 Svetovni pokal v veslanju 17.45 Nogomet, Slovenija: Savdska Arabija 20.05 Sophie in mesečnik, ameriški film 21.40 Svetnik, angleška nanizanka 22.30 Sobotna noč 0.30 Šok, švedska nanizanka POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addam-sovih, nan. -10.00 Knjižni molj VVishbone, nan. - 10.30 Šolski hodniki, nanizanka -11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Neverjetni pasji mladiči - 12.30 Modna popotovanja - 13.00 Formula 1, trening -14.00 Otroci ne lažejo -14.30 Mistralova hči, nad. - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll, glas, oddaja - 17.30 Herkui, nan. -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Okus po Minnesoti, am. film - 21.50 Hamlet, am. film - 0.10 Spartak, am. film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov šov, nanizanka - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Boter, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nanizanka - 16.10 Divja Amerika, serija - 17.15 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev -19.00 Dellaventura, nanizanka -20.00 Nevestin oče, ameriški film - 22.00 Potepuh, ameriški film - 23.40 Išče se gospod Goodbar, ameriški film - 2.15 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.20 Ob 1. občinskem prazniku Občine Veržej - 11.00 Kasaške dirke v Ljutomeru -11.25 Iz našega studia: Podjetniški forum podjetja SUN - 11.50 Parada humorja - 12.00 Iz naših krajev: Dobrovnik -12.25 Bogračiada 2000 - 12.40 Pregled dogodkov tedna -16.00 Božični praznik, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Vse v družini, nanizanka -19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Stražar, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Morska pošast, ameriški film________ TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 10.30 - Moto šport, športna oddaja. 10.55 - SQ JAM, glasbena oddaja. 11.50 - Glasbeni spori. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.30 - Moto šport, športna oddaja. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja, 20.20 - TV parada humorja - Maribor 2000, posnetek 2. dela glasbene prireditve. 22.10 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.35 Policijska zgodba II, hongkonški film -14.10 Hruške in jabolka -14.50 Poročila -15.05 Beverly Hills, nad. - 15.50 Risanka -16.10 Melrose Plače, nad. -17.00 Turbo Lima-ch Show - 18.30 Opera Box - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.00 Redovnice nastopajo, ameriški film - 22.45 Dnevnik - 23.10 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.45 Koledar - 9.55 Pomlad življenja, ameriški film -12.00 Vpisi na fakultete -13.00 Briljantina - 13.50 Komu zvoni, ameriški film -15.55 Črno-belo v barvah - Za pest dolarjev, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen s plesalcem, nad. - 21.00 Frasier, nan. -21.25 Svet zabave - 21.55 Pravi čas - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.55 Hišni ljubljenčki - 14.40 Športni program - 16.55 Rokomet, prenos pokalnega finala Hrvaške (19.55?) - 18.45 Oprah šov -19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni program - 22.15 Šport danes - 22.30 Športni program - 0.15 Pregled programa za nedeljo (mo-goče prenos nogometa z EP mladih in malega nogometa, op. a.) TV MADŽARSKA 1 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 12.55 Formula 1, trening -14.10 Svet informatike -14.40 Delta -15.10 Naše stoletje -15.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe, film -16.05 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Napisne table pripovedujejo -'16.55 Telešport, nogomet Madžarska: Izrael -19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 Filmski program - 23.00 Plesni gala TV MADŽARSKA 2 2.55 Malo mesto, nan. - 15.30 Zasebno življenje Henrika Vlil, angl, film (čb) - 15.20 Letalska družba Modro nebo -16.05 Tri želje -16.30 Aero-magazin -17.00 Najstniški žur -17.25 Prej ali slej, šov - 18.20 Šlagerteve -19.10 Pravljica -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Koncert ob prazniku madžarske državnosti - 21.00 Traviata, opera, 1. dejanje - 21.30 Koncert - 22.30 Zoltan Latinovits - 23.25 Dosjeji X, nan. - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program -11.55 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.30 0 3 Austria Top 40 - 15.25 Beverly Hills 90210 - 16.10 Ally McBeal - 16.55 Jesse - 17.20 Srček - 18.10 Cosby in otroci - 18.35 Grozno prijazna družina -19.00 Atletika -19.30 Čas v sliki - 20.151. Q, filmska komedija - 21.50 Voznik - kaskader, akcijski film - 23.20 Umazani Harry II, kriminalka TV AVSTRIJA 2 14.50 Ženske so za ljubezen, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Rostocka - 22.20 La Traviata, prenos opere iz Pariza - 23.30 Vse je kome-dija - 0.15 Polnočni vohuni, kriminalka TV SLOVENIJA! 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.25 Otroška oddaja 10.45 Raziskovalec, ameriška serija 11.35 Naravni parki Slovenije 12.05 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Nace Simončič, portret 15.00 o E o o £ 0 'ra o TJ ra m '45 ra — >m ra ra o £ ra o '57 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 9. junija 2000. Ime in priimek: Naslov: ........-... OJ fon’časi, gda so matu/tantje v šb/tipcaj pa pišejo eseje v mate/rnon jegibi, v štefton matete sptoj ne gučijo, je ^Beta po svojoj statistibi goft pMšo, ba vsi naši postanci majo najmenje matu/to. ^avoto toga ga jabo čudi, ba s tabšo^ igobftagbo( nešte/mi med njimi ne vejo igpuniti votitni glasovnic. gTe se pa ešče vse doj stavi pM na-šon p/tavnon (ne) nedi. groga si pa naši najčednejši p/tavnibi taotmačijo edni tab, d/tiijgi pa ovab. ^Vse tou na očaj cejte domovine, pa cejfoga svejta, tab ba je ^Beteba s/ran, ba mamo tabšo pftavno d/tgavo. Spopejvo si je pa na nouto »Regiment po cesti g/te« obouti toga tab: Sc špati/i nacedit je, feot da gmagati so ge, pa se mo/taf je ta špati/t /tagbit’, fceft votitve p/tve šte so v ML cKo smo še ot/toci b’fi in igMce se /tagne šti, če ni igfta šta bot getet je ta, se Mbo je ponavljata. ^daj šampanjca ni bito, tudi petje gdaj ni što, so ob/tagi vsi tisti gdaj biti in votitve so ponavfjati. *-Vtada je v d/igavi -Bog, naj to bi pametnih bit b/tog, piti igM tek naj pftavni hed vetja, saj ot/rošba to ni igMca. 28 OGLASI 1. junij 2000, ISIHK MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. motorna vozila CHOPER YAMAHO SR 125, letnik 1996, prodam. Vrečič, Pečarovci 10a, ogled popoldne. m3876 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tel:. 75 668, GSM 041 443 545. m3878 TAM 130, letnik 1988, keson, prodam. Tel.: 041 641 122 ali 87 630. m3908 RENAULT 5 FIVE, letnik 1995, kovinsko siv, 60.000 km, prodam. GSM: 041 276 350, 069 411 316. m3933 OPEL IDA 1.4 S, letnik 1990, karavan, bel, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 041 653 036. m3941 JUGO KORAL 55, star 10 let, in elevator za silažo in druge namene prodam. Tel.: 556 11 18. m3942 OPEL KALIBRA 115 PS, letnik 1990, kovinsko črne barve, registriran do 8. 10., ABS, SV, SS, SZ, EO, Es, naprodaj za 950.000 SIT. Tel.: 82156. m3947 JUGO 45, letnik 1988, prodam. Tel.: 411 100. m3948 živali PUJSKE prodam. Satahovci 9. m3795 SVINJO za zakol, težko od 110 do 130 kg, prodam. Tel.: 45 039. m3872 KRAVO, brejo v 5. mesecu brejosti, prodam. Tel.: 49 340. m3886 BREJO KRAVO IN TELICO prodajo. Tel.: 557 11 54. m3889 PUJSKE prodam, Agneza Lepoša, Ulica ob Ložiču 23, Krog, tel.: 556 10 77. m3895 DVE TELICI, breji 8 in 7 mesecev, prodam. Tel.: 546 20 37. m3931 NESNICE pred nesnostjo prodajamo. Babinci 49, Ljutomer, Telefon 582 14 01. Možnost dostave. m3940 posesti STARO HIŠO z gradbeno parcelo, več kmetijskih parcel, vključno z gozdom v k. o. Sulinci na Goričkem prodam. Informacije vsak dan med 6. in 8. ter med 19. in 21. uro na ime Simon, tel.: 556 12 10. m3758 DVOSOBONO STANOVANJE v središču M. Sobota s kletnim parkirnim prostorom prodam. Tel.: 32 872. m3856 ZAZIDALNO PARCELO, komunalno urejeno, v Mlinski ulici v Veržeju, v bližini gostilne Bobnjar, velikost 8 arov, prodamo. Tel.: 87 152. m3887 KUHINJSKI ŠTEDILNIK (2 + 2), hladilnik, pomivalno mizo, kuhinjski element, spodnji, in kavč, zelo ugodno prodam. Tel.: 268 128. m3917 V NAJEM DAM poslovno-stanovanj-ski objekt, novogradnja. Trgovina in dnevni bar s teraso v obratovanju. Pogoj: odkup inventarja. Tel.: 21 107. m3936 BELTINCI - POSLOVNI PROSTOR, 135 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt, oddam v najem. Tel:: 421 816. m3949 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja,majem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 fM. Sobota (hotel £vezda), tel.: 141255 §S£M: 04177 32 90,041 773 290 POSREDUJEMO POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. Stranke obiščemo na domu po celotnem Pomurju v najkrajšem možnem času. m3938 kmetijska mehanizacija TRAKTOR FIAT 52, prikolico, enoosno, Tehnostroj, in plug IMT, 12-colni, prodam. Tel.: 55 71 067 ali 041 537 044. m3852 OBRAČALNIK IN MOTORNO ŠKROPILNICO prodam. GSM: 041 346 741. m3858 PUHALNIK ZA SENO, skoraj nov, prodam. Tel.: 555 15 13. m3859 KOMBANJ DURO BAKOVIČ prodam. TeL: 48 092. PAJEK SIP 230, trosilnik umetnega gnojila Vikon in kabino za IMT 539 prodam. TeL: 041 904 767. m3890 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno, 22-kubično, prodam. Tel.: 77 043. m3892 PUHALNIK TAJFUN in moped APN 6 prodam. Moščanci 54. m3894 AKCIJA! TRAKTORSKE PRIKOLICE - 5-tonske 699.900 SIT samo ta teden. Tel.: 062 776 515. m3902 TRAKTOR IMT 577, pogon na vsa štiri kolesa, lepo ohranjen, prodam. Alojz Krpič, G. Slaveči 78, tel.: 555 11 06, zvečer. m3904 OKOPALNIK ZA PESO, 6-vrstni, ter pobiralec pese Neptun prodam. Tel.: 041 522 792. m3911 TRAKTOR STAYR, 1 8 KS ali 15 KS, lahko z okvaro, kupim. Tel.: 546 20 31. m3923 4-DELNO KLINASTO BRANO in vlačo (smuka) za spomladansko ravnanje njiv prodam. Partizanska 30, Bakovci. m3926 TRAKTOR DEUTZ 90, 4 x 4 in cisterno Creina, 2.700-litrsko, ter krožno brano prodam. GSM: 041 881 507. m3937 kmetijski pridelki VINO, 400 I, po 200 SIT, prodam. Tel:. 75 668, tel.: 041 443 545. m3877 KORUZO V STROŽIH ALI ZRNJU prodam. Gomilica 23, tel.: 72 876. m3906. VINO, šmarnico, prodam. TeL: 72 147. m3927 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 76 212. m3928 razno PRODAJAMO ŽIČNE KLETKE za nesnice in domače zajce, prodaja- Nebo, ki sinje plavaš mi nad čelom, kako visoko tvoji so oblaki; ti sinjkasto nebrižni vetrnjaki, ki komaj kdaj pogled skrivijo k tlom. Morda, ko v tla pečat udari grom -popadajo med lan svileni maki, na viticah ječijo vitki slaki in hrast od strele preživi pol hrom. - Če kdaj ujet sredi ujme plujem, nebo pokliče v službo vse viharje ■ naj v tihi sveti grozi obmirujem, umiram v belo skril ali kljubujem ■ mi splav sveta odnašajo razdalje v neskončno milj prostranstva ... in še dalje... Bina Štampe Žmavc N 40. letu nas je zapustil Leon Jošar - Baja Žalujoči: Vsi njegovi mo tudi plastične rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije tudi v Bratoncih 10, tel.: 421 096. m3879 DELNICE MURALESA in Mlekopro-meta odkupujemo po ugodni ceni. GSM: 041 832 146. m3662 KITARISTA - VOKALISTA za igranje v duetu iščem. Tel.: 21 828. m3827 HRASTOVE PLOHE, prijpl. 15 m3, suhe, debeline 5 in 8 cm, prodam. Tel.: 31 800. m3912 KAMP PRIKOLICO IMV ADRIA 330 prodam. Tel.: 31 331. m3914 NOVE LETNE GUME ZA AVTO, Fi-restbne, 25 col, 185/65, ugodno prodam. Tel.: 041 797 108. m3932 KRITINA V KRITINI Vsi tvoji najdražji UGODNO! Zaščita starih salonitnih streh s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov. Garancija 10 let za material in delo. Enostavno in hitro opravljena dela. Trajnost, nizka cena PILKO Edvard, s. p., Pohorska 2, Celje, Tel.: 041 727 243. m3950 delo ZANESLJIVE ZIDARJE in zidarje s 3-letno gradbeno šolo za delovodjo iščejo. Tel.: 87 630, 84 104 ali 041 641 122. m3907 DEKLE ZA POMOČ V STREŽBI pri Brežicah iščem. Preskrbljeno stanovanje in plača po dogovoru. Tel.: 041 913 356, 0608 65 424. m3810 ZAPOSLIMO ŠOFERJA KATEGORIJE C IN E. Tel.: 45 594. m3901 IŠČEM TRAKTORISTA OZIROMA KOMBANJISTA. Tel.: 041 429 081. m3874 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije 063 897 18 50. m3944 srečanja STAREJŠI POSLOVNEŽ, dobro situiran in prijetnega videza, išče v mesecu juniju dekle do 25 let za enotedensko spremstvo na hrvaški obali. TeL: 041 538 446. m3946 storitve USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČINO za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključni izpit ter prevajam. TeL: 27 183, 28 577 ali 411 456. m3913 STANOVANJSKO HIŠO na lepi, mirni lokaciji v Beltincih ugodno prodamo. SPIN Nepremičnine, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542, GSM: 041 728 093.m3922 STREHE izdelujemo, popravljamo, pokrivamo. Tesarstvo Drago Flisar, s. p. Vidonci, tel.: 551 14 89. m3925 ODKUP IN PRODAJA DELNIC UGODNA PROVIZIJA? Razlagova 24, Mb r\ ms/ma M. SOBOTA, Slovenska 41,02/530 40 46 Ostala je velika praznina, hiša sedaj je tiha in mila. Nihče tako kot ti ljubil nas ni in vedi, da ljubili iz srca smo te vsi. Verica Cerni roj. Videnja, iz Renkovec Že eno leto ni več slišati tvojega glasu, ne smeha. Ne čutimo več roke, ki nas je znala potolažiti z enim samim dotikom. Nikoli ne bomo mogli izbrisati te praznine, ki jo čutimo, odkar te več ni. Pravijo, da čas zaceli vse rane, a vseeno ostajajo bolečina in spomini nate, ki bodo v nas ostali za vedno. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter se je spomnite tudi s svečo in cvetjem. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta in botra Gizela Bunderla iz Matjaševec 31 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Maje in za odigrano Tišino. Posebna zahvala g. dr. Čurčiču in županu občine Kuzma g. Jožetu Škaliču za poslovilne besede. Žalujoči: Vsi njeni, ki smo jo imeli radi V SPOMIN Letos mineva 25 let od takrat, ko nas je zapustil dragi dedek Rudolf Bunderla Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo še spomnite in mu prižgete svečko spomina. DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: > MII UMI, IAX: (116'1) I 1711. ‘H10I1 MURSKA SOBOTA Bolečina da se skriti pa tudi solze zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 4. junija bosta minili dve leti od takrat, ko te ni več med nami, dragi Franc Bejek iz Mlajtinec V srcih vseh, ki smo te imeli radi, boš živel večno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Krasi tvoj grob zdaj cvetje naše, spominja nas na življenje tvoje. Prišla bo noč, zapadel mrak, bo cvetje ovenelo. Toda v srcih naših misel nate, globoka bolečina bo skromna, tiha, a nikdar ne bo zbledela. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila Aranka Plochl iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali v druge namene ter izrazili sožalje. Hvala evangeličanskemu duhovniku za pogrebni obred in pevskemu zboru DU Vladimirja Močana iz Murske Sobote za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, odšel si tja, kjer ni bolečin, a nam ostal bo le spomin. ZAHVALA V 74. letu seje po hudi in težki bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče, opa, brat in dolgoletni mežnar Rihard Fric od Svetega Jurija 1 le Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Posebna hvala vsem duhovnikom, pevcem, dr. Peričevi in vsemu zdravniškemu osebju v Murski Soboti in na Golniku ter družini Grah. Vsi tvoji žalujoči, ki smo te imeli radi Ti za nas nisi umrl, le preselil si se tja, kjer poletje nikdar ne konča se, in v naših srcih boš ostal vse večne čase. ZAHVALA 20. maja je končal svojo zemeljsko pot Štefan Trplan iz Murske Sobote Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili pogreba, darovali za dobrodelne namene, sv. maše, vence, cvetje, sveče ter za izrečeno pisno ali ustno sožalje. Bog plačaj vsem duhovnikom, ključarjem, ministrantom, cerkvenim pevcem ter vsem vernikom soboške župnije. Iskrena hvala kolektivoma Pomurskih mlekarn, Centra za socialno delo M. Sobota in radioamaterjem. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala tudi reševalni ekipi Zdravstvenega doma in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice. Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, nam pa v težkih trenutkih kakorkoli pomagali še enkrat - HVALA. Vsi njegovi WSTNIK, 1. junij 2000 29 Solze se osušijo, a bolečina ostane. V SPOMIN 3. junija bo minilo šest let od takrat, ko si me zapustil, moj življenjski sopotnik Ignac Glavač iz Melinec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a vendar polno lepih spominov nate. Žena Olgica Zaspala, draga teta si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš za vedno tiho mirno spala. ZNHNNLN V 80. letu nas je za vedno zapustila draga teta Irena Vrečič roj. Flisar, iz Puconec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje. Hvala tudi društvu upokojencev Puconci, osebju ambulante v Martjancih in osebju kirurškega oddelka bolnišnice M. Sobota. Hvala tudi g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami, spomin nate živi, čeprav te že petnajst let ni. V SPOMIN Franc Sampl iz Dol. Slaveč 136 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi V SPOMIN Tri leta minevajo od izgube naše najdražje Štefke Recek iz Matjaševec Še vedno te pogrešamo. Hvala vsem, ki jo hranite v dobrem spominu, se ustavite ob njenem grobu, ji poklonite cvet, svečko ali lepo misel. Vsi tvoji Pomlad cvetoča je prišla, a tebe vzela črna je tema. ZNHNNLN V 83. letuje umrla Olga Curič iz Žižkov 92 Na grobu, kjer že dvajset let lučka le zate gori in cvetje le zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN Štefan Benko iz Gerlinec Hvala vsem sorodnikom in botrini za vence, sveče in darove za svete maše. Posebna hvala celotnemu osebju kirurgije - III. nadstropje za potrpežljivost. Hvala Domu starejših iz Lendave, gospodu župniku, pogrebništvu Ferenčak, pevcem in govorniku g. Žižku. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sorodniki 29. 5. 1980-29. 5. 2000 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo kruto nemočen si ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 41. letu zapustil dragi mož, zet, brat, stric in boter V naših srcih so spomini nate neizbrisani. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. junij 1999, ko je ugasnila luč življenja našemu možu, očetu, tastu in dediju Stefanu Pintariču iz Melinec Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenih svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le bolečina, žalost, ki nas spremlja dan za dnem. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA Umrla je draga mama, babica in tašča Šarolta Sabotin iz Gregorčičeve 17 v Murski Soboti Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, vence in za bolnišnico v Murski Soboti. Zahvaljujemo se tudi g. Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Hčerki Silva in Šarika z družinama Jože Barbarič iz Krašč 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in GD, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Posebej hvala celotnemu osebju internega oddelka v Rakičanu in dr. Peričevi, sodelavcem Liva in bolnišnice Rakičan. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi govornikoma direktorju Liva in Francu Ficku pri odprtem grobu. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: žena Nada, tašča, sestri in drugo sorodstvo Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Srce ljubeče v grobu spi, nam pa tečejo solze. ' ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša najdražja mama, babica, prababica, tašča in sestra Ana Gostonj rojena Berglajtner iz Markovec 94 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom , dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, zanjo darovali ter izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA V 60. letu nam je kruta usoda sredi dela in življenja iztrgala našo drago mamo, ženo, babico, sorodnico in prijateljico ZAHVALA V hudih trenutkih, ki jih še ne dojemamo, nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil Zoltan Herceg iz Radenec, Korotanska ul. 9 28. 6. 1944 - 8. 5. 2000 Terezijo Halas iz Črenšovec V teh težkih trenutkih smo ob številnih besedah sožalja občutili, da ste jo izredno spoštovali in imeli radi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za župnijski dom. Z žalostjo v srcu - vsi njeni S hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki ste se z nami združili v žalovanju in nam praznino njegovega odhoda polnili z upanjem in tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Kako miren tvoj je dih v tej zvezdnati noči. Tukaj si sam, tako sam, da te ni. En sam čut v tebi ŽM: tipanje trave, rosa pod prsti, vonj, ki hlepi po naravi. Nad tabo zvezde širijo svoje poti, naj namesto sveč nad tabo zvezd milijon žari in več. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Prisrčna hvala za tako veličastno slovo in prepričljivo izkazan spomin našemu dragemu Zoltanu. Žar in vedrina njegovega duha in dela bo večno živela v naših srcih. Ostal bo v naših srcih: njegovi najdražji Noč polagoma obrača se v jutro, zapira oči in ptice prebuja. Ostala je le tiha solza večnega spomina, gomila in spoved tvojih ljubečih oči. 30 OGLASI 1. junij 2000, fBIil TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! PA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB ST!H L 15!» M.SoArt* VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15!» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE SKUPAJ POHIŠTVO ZA VAS 11" * od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO d.o.o. PRIHZVODHJ* ALUMINIJASTIH ROLET ’ IZOLACIJA • PROTIHRUPNOST • VARNOST Benediki, Ml.: 10621103 60 43, Hks.:[062l 703 00 44 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje g/ od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 OO, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426,041 733 948 ir« za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE PROTI f KRI f Ml (NALU j ©080-1200 ■7 JL ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI L—Zimi Ig) DELNICE? POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI GznzzES 1 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota j garažna vrata I dvoriščna vrata I daljinski pogoni . ograje < I kovane ograje 1 - zapornice • PVC okna 'l • PVC vrata • zimski vrtovi • police *rolete ara* 1 • žaluzije ■ tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com NEPREMIČNINSKA POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 OH d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & taks: 1069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 ,o. Slovenska 43, Murska Sobota 069/304-123 LARS & IVIC d. o. O. Mariborska 35a, 2250 Ptuj Naredimo vse vrste fasad, strojne omete, izposojamo fasadni oder. Tel.: (062)782 88 in (041 )834 860 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 49 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/32 - 945 /sr e im o nov doM/ bra^i ^or+i+e(/f Življenje z Bio+o((oiMye postalo neznosno, zafo se za vreie/ />or(av(/aMo oc, var. Lepa hvala za fa^o prijaznost! Mr^ojazen uniCHEm ' , ' - ... . . . -J V Biotol/ Okolju prijazna sredstva za zaščito pred nadležnim mrčesom v naravi in v bivalnih prostorih. VESTNIK , 1. junij 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERTI MURSKA SOBOTA - V petek, 2. junija, ob 19. uri bo na grajskem dvorišču nastopilo 10 zborov na medobčinskem srečanju odraslih pevskih zborov. Če bo slabo vreme bo prireditev v dvorani kina Park. - V petek, 2. junija, ob 22. uri bo v klubu Čarda tehno-house večer, na katerem bodo nastopili didžeji Damir in Chipo iz Murske Sobote ter Benjamin iz Celja. - V soboto, 3. junija, ob 22.30 bo v klubu Čarda koncertna promocija nove zgoščenke Terminal skupine Psycho-Path. Kot predskupina bo nastopila skupina Wrong iz Gornje Radgone. Na koncertno prizorišče bo odpeljal s soboške avtobusne postaje ob 22. uri brezplačni avtobus! LJUTOMER -V petek, 2. junija, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole koncert nekdanjih dijakov Glasbene šole S. Osterca. GORNJA RADGONA - V soboto, 3. junija, ob 16. uri bo v gasilskem domu srečanje gasilskih pevskih zborov - 40 let gasilskega okteta. ČREŠNJEVCI - V soboto, 3. junija, bodo na Danjkovi domačiji proslavili 90-letnico tamburaške skupine. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V sredo, 7. junija, ob 12. uri bo na ploščadi pred soboškim gradom otvoritev novega bibliobusa. Vozilo bo na tem mestu stalo do 18. ure! DOGODEK KRAPJE - V soboto, 3. junija, ob 9. uri bo pri čebelarskem muzeju otvoritev čebelarske učne poti. LJUTOMER - V sredo, 7. junija, ob 16.30 bo v domu kulture predstavitev kulturne dejavnosti v vrtcih občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje z naslovom Pozdrav pomladi. ŠALOVCI - V nedeljo, 4. junija, bo v občini organizirano rekreativno kolesarjenje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji so na ogled dela primorskih likovnikov Zvesta Apollonia, Erika Lovka in Klavdija Tutte. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V MIKK-u je na ogled razstava Plastika - Pop - Art študenta Matjaža Pavlinjeka iz Murske Sobote. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V malem razstaviščnem prostoru knjižnice je na ogled razstava likovnih del otrok iz vrtca Stročja vas. - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Objekti in odtisi akademskega kiparja Mitje Sta-neka. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 2. junija razstavlja slikarka Aliča Javšnik. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. - V prostorih gostilne Zvezda so do 6. junija razstavljena dela Antona Černija. LENDAVA - V hotelu Lipa so na ogled dela slikarjev z mednarodne likovne kolonije. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC ŠOFER (IZPIT C KATEGORIJE); določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 02. 06. 00; BAGO-LA ERNEST S. P. GRADBENIŠTVO IN GOSTILNA, KOROVCI 41 A, CANKOVA NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21.06. 00; MA-CUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER POMOŽNA NATAKARICA (DELO V STREŽBI); določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 02. 06. 00; VUČKO BOJAN S. P. DNEVNI BAR PINKI, ČRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 7, ČRENŠOVCI KLJUČAVNIČAR IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE-DELO NA TERENU V NEMČIJI,KANDIDATI NAJ POŠLJEJO PROŠNJE); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; do 06. 06. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA KLJUČAVNIČAR-VARILEC; določen čas 1 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 06. 06. 00; BALIGAČ SIMON-SINK, GORNJA BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE-DELO NA TERENU V R. NEMČIJI,POSLATI PISNE PROŠNJE); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; do 06. 06. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA,IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA STRUGAR STRUGAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 02. 06. 00; SOEKE MATEJ-STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN PUŠKARSTVO STRE-BO, PARTIZANSKA ULICA 35, MURSKA SOBOTA STROJNI MEHANIK IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE-DELO NA TERENU V R. NEMČIJI,POSLATI PISNE PROŠNJE); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj, Skupno stanovanje; do 06. 06. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA,IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA AVTOMEHANIK ČIŠČENJE VOZIL (MOŠKI SPOL); določen čas 24 mes.; 1 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije. B, do 10. 06. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRA-TJAVAS7/A, APAČE PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 16 6 0 8 33 ELEKTROMONTER ELEKTRO MONTER (PROSTA SO TRI DELOVNA MESTA); nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 02. 06. 00; TEO - TEN D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO, V. PREKOMORSKE BRIGADE 17, LJUTOMER SLIKOPLESKAR VSA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA; določen čas 1 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, PREDHODNO SE PO TELEFONU DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 02. 06 00; GERGORIČ VOJKO S. P. , SO-BOSLIKARSTVO, DOLGA ULICA 31, MORAVSKE TOPLICE IZVAJALEC POVRŠINSKE ZAŠČITE IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE,DELO NA TERENU V R. NEMČIJI,POSLATI PISNE PROŠNJE); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KOVINOSTRUGAR; do 06. 06. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMEL STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (DELO Z GRADBENIMI STROJI); določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; do 12. 06. 00; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE C IN E, VESELJ E DO VOŽNJE; do 21.06. 00; RENTTOUR D. O. O. , LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU NATAKAR NATAKAR-KUHAR (KANDIDATI SE NAJ OGLASIJO NA NASLOVU OKREPČEVALNICA "JURČEK”, UL. H. MOHORJA 3 LENDAVA); nedoločen čas; do 10. 06. 00; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOŠ 116, LENDAVA - LEN- DVA NATAKAR-NATAKARICA; nedoločen čas; 51. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POPOLNA SAMOSTOJNOST IN ZNANJE IZ STREŽB E HRANE IN NAPITKOV; do 01.06. 00; RTG VICTORIA, PREDANOVCI 021, MURSKA SOBOTA NATAKAR; določen čas 12 mes.; do 02. 06. 00; KOVAČ ŠTEFAN, OKREPČEVALNICA METULJČEK, GEDEROVCI 11 C, TIŠINA NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 24. 06. 00; BRU-NEC HELENA S. P. , OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 14. 06. 00; KUTSE-NITS INTERNATIONAL D. O. O. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA GEODETSKI TEHNIK GEODETSKI TEHNIK;SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE GEODETSKIH STORITEV, IZMERE ZEMELJSKIH DEL, ZAKO-LIČBA OBJEKTOV,IPD.; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SAMOSTOJNOST PRI DELU,POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 06. 06. 00; SGP POMGRAD-NIZKOGRADNJE D. O. O. , BAKOVSKA C. 33, MURSKA SOBOTA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE KUZMA Z OKOLICO; do 08. 06. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158,.GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLIJO SE LAHKO TUDI KANDIDATI S VI. IN VII. STOPNJO KATEREKOLI IZOBRAZBE,LASTEN PREVOZ,3 MESECE POSKUSNO DELO; do 14. 06. 00; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 PRODAJA POSLOVNIH DARIL - PRIPRAVNIK Z MOŽNOSTJO NADALJNJE ZAPOSLITVE (ŽENSKI SPOL); določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 10. 06. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE EKONOMIST ORGANIZIRANJE,VODENJE DELA V RAČUNOVODSTVU V SKLADU Z VSEMI ZAKONI IN PREDPISI S PODROČJA RAČUNOVODSTVA; določen čas 12 Murska Sobota Četrtek, 1. junija: ob 18.00 ameriška komedija Happy Texas, ob 20.00 jugoslovanska drama-komedija Nebeška vaba Petek, 2. junija: ob 18.00 Nebeška vaba, ob 20.00 Happy Texas Sobota, 3. junija: ob 18.00. Happy Texas, ob 20.00 Nebeška vaba Nedelja, 4. junija: ob 18.00 Happy Texas, ob 20.00 Nebeška vaba Sreda, 7. junija: ob 20.00 ameriška biografska drama Hurikan Ljutomer Sobota, 3. junija: ob 20.00 ameriška psihološko-pustolo-vska drama Obala Nedelja, 4. junija: ob 18.00 in 20.00 Obala B O R Z ZNANJi je informa- cijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponujamo inštrukcije iz matematike za srednje šole in fakultete. • Ponujamo tudi inštrukcije iz drugih šolskih predmetov: kemija, fizika, računovodstvo, , statistika, nemščina, angleščina... Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: ZAŽELJENE IZKUŠNJE NA PODROČJU RAČUN. DEL A ZA NEGOSPODARSTVO, POSKUSNA DOBA ŠTIRI MESECE; do 09. 06. 00; DOM LUKAVCI P. O. , LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA POUČEVANJE VI. RAZREDU OŠ; določen čas 4 mes.; do 02. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, SREDNJA BISTRICA 49B, ČRENŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA (V 1. IN 2. RAZREDU OSEMLETNE OŠ); določen čas 12 mes.; do 06. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE; št. del..mest: 2 PROFESOR ANGLEŠČINE UČITELJ ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK; nedoločen čas; do 06. 06. 00; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJA NAUKA O GLASBI ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 06. 06. 00; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER AKADEMSKI GLASBENIK ZA KLAVIR IPD. UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI DISLOCIRANI ODD. VERŽEJ Z DOPOLNJEVANJEM NA MATIČNI ŠOLI-ZA NED. ČAS S POLNIM DEL. ČAS.; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 06. 06. 00; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER UČITELJA HARMONIKE ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DEL. ČASOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 06. 06. 00; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER AKADEMSKI GLASBENIK ZA PIHALA-TROBILA UČITELJA KLARINETA IN SAKSOFONA ZA DOLOČEN ČAS S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 06. 06. 00; GLASBENA ŠOLA SLAVKO osterc Ljutomer; Prešernova ULICA 8, LJUTOMER Delimo vstopnice za kino Gladiator v istoimenskem filmu režiserja Ridleya Scotta je igralec Russell Crowe, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Alenka Gabor, Bodonci 116, 9265 Bodonci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Imenujte vsaj še dva filma režiserja Ridleya Scotta? Odgovori Kupon št. 22 Odgovore pošljite do 6. jinija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi 2. CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro 3. CORAZON ESPINADO - Santana & Mana 4. GLORIOUS - Andreas Johnson 5. OOPS! I DID IT AGAIN - Britney Spears 6. SHA LA LA LA LA - Vengaboys 7. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers PREDLOGI: MY STAR - Brainstorm SHE’S GOT ALLTHE FRIENDS - Chumbawamba WADDE HADDE DUDDE DA - Stefan Raab LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik 2. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon 3. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furianič 4. MOJE SRCE - Natalija Verboten 5. POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh 6. NA LUNO - Power Dancers 7. LUNANANI - Siddharta in Vlado Kreslin PREDLOGI: MINI BIKINI - Kingston MAU SVET - Kondors Band MOJA SIMPATIJA - FoxyTeens LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 2. POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik 3. STARI PANJ - Bratje iz Oplotnice 4. IZPIJ DO DNA - Štrk 5. AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori 6. KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači 7. CVIČEK NI NAVADEN STRIČEK - Vrisk PREDLOGI: NASMEH NI GREH - Nasmeh ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji ZAVRISKAJ NA VES GLAS - Mitreji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. junija 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 22 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 200.... 200 170 200 Hruške 450.... 380 400 500 Pomaranče 250.... 350 200 250 Limone 280.... 250 290 250 Banane ; .. 100-200.... 230 200 230 Kivi 300.... 250 300 300 Suhe slive - 700 700 800 Orehi, jedrca 1.200.... 980 800 900 Solata 300.... 200 200 250 Belo grozdje 600.... 850 - 800 Rdeče grozdje... 750.... 850 790 800 Zeleno zelje 160.... 180 190 180 Rdeče zelje - . 150 - .. . 200 Kumare 300.... 250 250 250 Korenček 250.... 250 260 250 Paradižnik .. 250-320.... 350 360 380 Paprika .. 500-850.... 550 490 600 Stara čebula 100.... 100 100 120 Mlada čebula .... 300.... 200 300 250 Mladi krompir.... 195.... 200 180 200 Stari krompir 100.... 100 100 100 Stročji fižol 380.... 350 300 400 Peteršilj 600.... 400 450 600 Cvetača 350.... 300 350 400 Breskve 600.... 600 700 700 Češnje 600.... 890 900 Ananas 350.... 550 - 400 Por 350.... .' 250....... 350 350 Klementine 250.... 250 280 270 Sveže slive -... 600 700 Zelena - 400 400 Marelice 600.... 700 800 800 Ohrovt 250 Lubenice 200.... 220 250 250 Mandarine 250.... 280 290 Bučke 400.... 300 490 ....... 400 Grenivke 300.... 250 300 300 Suhe fige .......... 700 800 800 Nektarine 800.... 750 800 800 Suhe marelice... 1.000 1.200 1.200 Mini paradižnik .. 250.... 690 700 Česen 400.... 400 400 400 Jagode 600.... 600 600 600 VESTNIK NA INTI WWW.P-INF.-SI tf 1 ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 30. 5. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. 5. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,8298 14,7963 14,9384 Francija 1 31,1092 31,0389 31,3371 Nemčija 1 104,3356 104,1000 105,1000 Italija 100 10,5390 10,5152 10,6162 Švica 1 130,1005 129,4329 131,9962 ZDA 1 220,2749 225,8228 227,9921 Z varčevanjem do ugodnega kredita! Skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije vam odpiramo vrata stanovanja! V Pomurski banki, eni od izbranih bank, ki sodelujejo v nacionalni stanovanjski shemi, do 30. junija še lahko sklenete pogodbo o varčevanju. Ob namenskem varčevanju, ki ga spodbuja država s svojimi premijami, Vam bomo odobrili ugodno posojilo za nakup, gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanja ali hiše ali za nakup zazidljivega stavbnega zemljišča. Minimalna višina posojila, ki jo je varčevalcem zagotovil Stanovanjski sklad, je 2-kratnik privarčevanih sredstev. Pomurska banka svojim varčevalcem zagotavlja še ugodnejše posojilo v višini 2,2-kratnika privarčevanih sredstev po končanem 10-letnem varčevanju oz. 2,1- kratnik privarčevanih sredstev po končanem 5-letnem varčevanju. Varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi je privlačna in varna naložba. Z vsemi podrobnostmi vas bomo seznanili v Vaši enoti Pomurske banke. V dvoje je lepše Pred devetimi leti sta se srečala v disku Lokomotiva v Rogašovcih tedaj 19-letni Jože Šantl iz Vidonec in 16-letna Lidija Žampar iz Kuzme. Fantje imel že poklic, saj je končal živilsko šolo in postal mlinar, dekle pa je bila dijakinja tekstilne šole. Kmalu zatem sta postala ne-razdružna prijatelja in po štirih letih shajanja sta se odločila za skupno življenje. Ne, takrat se še nista poročila, ampak sta vstopila v zunajzakonsko skupnost, ki je pred civilnimi zakoni sicer enaka Obrok na obrok in resničnost so sanje - moje stanovanje! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke zakonski skupnosti. V njej sta živela devet let. Pred petimi leti se jima je rodila hčerkica Anja. Jože, ki je zdaj star 28 let in je zaposlen v soboškem Mlinopeku, in Lidija, ki je zdaj 25-letnica in je kot šivilja zaposlena v Muri, sta pred kratkim sklenila zakonsko zvezo. Civilni obred je bil v poročni dvorani grajskega poslopja pri Gradu, nato si podelila še zakrament svetega zakona v tamkajšnji župnijski cerkvi. Resnost odločitve sta potrdili poročni priči: Štefan Bernjak iz Vidonec in Hilda Žampar iz Trdkove. Nevesta je bila oblečena v poročno obleko z dolgo vlečko, ki sta jo gor držali posvatbici: hčerkica Anja in hčerka nevestine sestre Nina. Potem so se odpeljali na Vanečo v gostišče Pri Eriki, kjer je bila velik gostija, saj se je je udeležilo kar sto svatov. Lidija, ki je prevzela možev priimek, in Jože sta zelo skrbna, saj sta pred leti kupila v Vidoncih starejšo hišo in jo s prihranki postopoma temeljito obnovita, tako da imajo zdaj (mladoporočenca in hčerkica) topel dom. To pa ne pomeni, da se držita samo doma, saj gresta včasih na kako veselico, v disko pa ne več. Avgusta se bo mlada družinica zapeljala za deset dni na dopust na Jadransko morje v Makarsko. - Š. S., foto: Čemi VESTNIKOV KOLEDAR Zgodilo seje... 1. junij, četrtek,JUSTIN 2. junij, petek,ERAZEM 3. junij, sobota,______KAREL 4, junij, nedelja, KVIRIN 5. junij, ponedeljek, SVETKO 6. junij, torek, NORBERT 7. junij, sreda,_______ROBERT Lunine mene: 1. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 14 minut, zašlo pa ob 20. uri in 46 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 32 minut, kar je za devet minut dlje kot pred petimi dnevi. 2. junija ob 14. uri in 16 minut bo na nebu nastopil mlaj. Ljutomer: Dogodek pred diskom 27. maja okrog četrte ure zjutraj je pred diskom v Ljutomeru redar opozoril na neustreznost početja mladega voznika, ki je sunkovito speljeval avto. To je T. K. razjezilo, izvlekel je nož in redarja zabodel v stegno leve noge, potem pa jo je popihal, a so ga policisti prijeli in zoperT. K. bodo napisali kazensko ovadbo. Dokležovje: Z avtom v drevo 28. maja ob 17.40 se je zgodila prometna nesreča zunaj naselja Dokležovje. Tam je namreč voznik osebnega avta Marjan Š. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v obcestni jarek in trčil v drevo. Voznik se je huje poškodoval, na vozilu pa je škode kar za pet milijonov. Romarska cerkev v Brezjah 3. junija STNIKOV VLAK Bohinj • Brezje Vintgar • Vrba1 slap Savica • CD CD Športna napoved Na evropskem nogometnem prvenstvu v skupini C bo Slovenija igrala z Jugoslavijo v Charleroi (13. 6.), s Španijo v Amsterdamu (18. 6.) in z Norveško v Arnhemu (21. 6.). V športni napovedi vas sprašujemo za tip posameznih tekem. Izpolnjeno glasovnico nam pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do ponedeljka, 12. junija 2000. Pravilne napovedi bomo izžrebali in nagradili. Športna napoved EURO št. 1 Tip 1. Slovenija : Jugoslavija 1 0 2 2. Slovenija: Španija 1 0 2 3. Slovenija: Norveška 1 0 2 Ime in priimek: Naslov: Vozni red Vestnikovega vlaka (sobota, 3. junija 2000) odhod kraj prihod 4.50 M.SOBOTA 23.22 4.56 Beltinci 23.14 5.05 Grlava 23.05 5.10 Ljutomer 22.58 5.12 Ljutomer - mesto 22.54 5.36 Ormož 22.30 5.56 Ptuj 22.11 6.13 Pragersko 21.40 8.30 - Ljubljana 19.35 8.45 Medvode 9.23 LESCE - BLED 18.45 zanimivi ogledi • kosilo • vesela zabava • humorist Geza • Natalija Verboten * Kifličarji Pokrovitelj Vestnikovega vlaka > MERKUR---------------------------------------------- Po predstavitvi kolesarske enote policije v Murski Soboti je ta vzbudila velik interes. Tega ne kažejo samo občani in dilerji, ampak tudi poslovneži. Ko so ti videli specialne novosti soboških policistov, so začeli vztrajno iskati možnost sponzorske uveljavitve. Tako je najbolj vztrajen Mc’Donalds, ki je pripravljen plačati vsako ceno za reklamno nalepko na policijskih kolesih. * * * Minuli teden je bil na Murskem valu zelo pogrešan Vanek. Va-nek je še na Murskem valu, toda prejšnji teden je bil obremenjen s pripravo rebalansa družinskega premoženja, ki ga je minulo soboto vknjižil v družinske poslovne knjige. Ali bo pri tem rebalansu deležen tudi pomoči kmetiskega ministrstva, ni znano, saj ga pospeševalna služba naj ne bi imela v evidenci. * * * Anju Mariška - Marija Požo-nec, ki je bila do sedaj deležna poslanskega prostora pred občinskimi vratarji, naj bi se sedaj v času približevanja volitev po direktivi župana Jožefa Kocuna - Arboretuma preselila pod vratarje - v klet. Anju Mariška verjetno ne ve, da je to varčevalni ukrep gospoda župana, ki je bil zaradi vestnega dela in velikih obremenitev preplačan za dobrih 150 tisočakov, čeprav mu veljavna zakonodaja tega ni dovoljevala. * * * Marko Slavič - Multi Nacional in Internacional že sklepajo naturalne menjalne pogodbe z rejci živine. Tako je dober bik vreden približno pet ton gnojila, ki ga kmet lahko naloži takoj pri vaški tehtnici. * * * V soboški SKB konec meseca ukinjajo mesto direktorja in uvajajo funkcijo svetovalke uprave. Tako pada še ena Ne-radova trdnjava v SKB-ju. ★ * * Veliki specialist za pogrebne storitve, imenovan Ob progi, je dobil v minulem mesecu kar devet skrbništev za dostojno slovo od poslovnih aktivnosti. To bo okrepilo tudi njegovo osebno premoženjsko aktivnost, saj že kupuje opeko za gradnjo v drugi elitnejši četrti mesta. * * * Feri Horvat bo dobil, če se Andrej Bajuk ne bo odpovedal argentinskemu državljanstvu, brazilsko državljanstvo. Ugotovil je namreč, da se brez enega od južnoameriških državljanstev v slovenski politiki ne da prosperirati. Zato tudi njegov obisk v Braziliji, kjer je s pomočjo nasvetov Cirila Smrkolja uredil vse potrebno za pridobitev državljanstva. * * * V Radenski so potem, ko je občina dobila rondo, sedaj začeli še z montažo rulete. To ne pomeni usmeritve v igralništvo, saj jo bodo uporabili le na skupščini delničarjev. * * *. Svetniki moravske občine niso podprli prošnje društva mrtvih menedžerjev Pec & Co. za občinsko garancijo za razvojne kredite. S tem pa ni nič izgubljenega, saj jim je računsko sodišče nakazalo, da je v Moravskih Toplicah praksa, da S3~ garancije dobijo mimo volje svetnikov. SESEDAM K01U