Porocanje s 45. Skupšcine ZTS Glavna urednica Metoda Zalar Odgovorna urednica Neža Marija Slosar Urednica ilustracij Jovana Đukic Urednica fotografije in oblikovanje Maša Pušnik Lektoriranje Maša Milcinski, Urša Tercon Ožji sodelavci Zarja Bašelj, Maja Kramar, Lea Morano, Lana Pavšic, Urša Primožic, Zala Reberc, Katka Slosar, Neža M. Slosar, Rok Šaric, Kaja Šaver, Ana Vojnovic, Urban Žnidaršic, ekipa za prenovo vešcin in ekipa za ZLET 2025. Fotografija na naslovnici Rihard Pelko Fotografija na zadnji strani Rihard Pelko Naslov urednišva revija.tabor@taborniki.si Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana Tisk Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada 6650 Revijo Tabor prejmejo vsi clani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno clanarino. Clanarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar– december). Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Dejavnosti ZTS sofinancirajo: Dogajalo Medvedki se je in cebelice Aktualne novice Nauci se supermoci 4 6 iz rodov prijaznih besed 1 Gozdovniki Brez zveze jein gozdovnice brezzveze 10 14 Praznujmo! 45. Skupšcina ZTS Sobota v sredini marca je že tradicionalno v taborniških koledarjih vnaprej rezerviran dan, ko se sestane Skup­šcina, najvišji organ Zveze tabornikov Slovenija. Letos so se delegati posameznih rodov z vodstvom organizacije, clani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Castnega razsodišca ZTS, predstavniki Obmocnih organizacij ZTS ter drugimi angažiranimi prostovoljci srecali v soboto, 16. marca 2024, na Fakulteti za racunalništvo in informatiko v Ljubljani. Predstavljamo Reportažanovosti Wood Badge vikend 2024 27 30 Nove taborniške vešcine Reportaža Brez meja Pridobili sedem Odprava na novih specialistov Roverway je prve pomoci najvecja taborniška odprava na ta dogodek do zdaj! 34 36 Letošnje poletje bo 179 tabornikov vec kot 10 dni preži­velo na Severu Evrope na najvecjem evropskem kampu za tabornike in skavte med 16. in 22. Letom, ki se bodo v juliju združili pod geslo “North of the Ordinary”. Poseb­nost letošnje odprave pa ni le v številu udeležencev, ki jih peljemo na Norveško, vendar tudi v nacinu izvedbe od­prave. Vodi si potovanje na Norveško planirajo sami s po­mocjo CMT ekipe! Vec o odpravi na Norveško in o prvem srecanju odprave, ki je potekalo februarja v Zagorju, si lahko prebereš v rubriki Brez meja. Knjigožer in Kaj se bofilmoljub dogajalo? Lepo in grdo, Poletni tecaji predvsem pa cloveško 34 42 Besedilo: Neža Marija Slosar, odgovorna urednica. Fotografija: Jure Pucnik. Ta uvodnik bi bil lahko pompozen poziv. Lahko bi bil nekaj takšnega.: Sonce se že pocasi prebuja iz zimskega spanja, narava se prebuja v nov življenjski cikel, in mi, taborniki, tudi cutimo v sebi mocno željo po aktivnosti in udejstvovanju. Smo del skupnosti, ki se ne zadovolji le z opazovanjem dogajanj okoli sebe, ampak aktivno sodeluje v življenju. Tako kot narava zacenja svoj pomladni preporod, smo tudi mi pripravljeni na nov zacetek. Poletje se bliža in z njim se odpirajo številne priložnosti za akcijo, raziskovanje in ustvarjanje nepozabnih trenutkov. V tem casu je prav, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, da prepoznamo svoje dosežke, pa tudi izzive, ki so nas oblikovali. Ne postanimo apaticni, ampak se aktivno vkljucimo v življenje okoli nas. Bodimo gonilna sila pozitivnih sprememb, bodimo aktiven del družbe, ki si prizadeva za boljši jutri. Spomnite, da je družba opolnomocena, kolikor je opolnomocen njen najšibkejši clen. Da jo ima vsak izmed nas moc oblikovati in jo spreminjati. Z rutko pušcamo sledi, saj smo taborniki in tabornice (za)vedno. Pa ni, ta uvodnik je le opomnik, da ob branju kar se da uživajte! ŠTEVILKA 4 UVODNIK 3 dogajalo se je Avtorji fotografij (od zgoraj levo proti spodaj desno): Rod morskih viharnikov Portorož, Rod zelene srece Železniki, Rod zelenega Jošta Kranj, Miloš Borovšak, Arhiv tecaja prve pomoci, Jure Pucnik, 5 Praznujmo! Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Zala Reberc. Skoraj vsak dan je že posvecen neki posebni tematiki oziroma recemo, da se praznuje svetovni dan za nekaj. Namen teh dni je, da svetovno prebivalstvo ozavešcajo o pomenu tematike, na katero se dan navezuje. Tokrat povzema­mo nekaj takšnih posebnih dni, ki se odvijajo v aprilu in maju. Pri vsakem dnevu te poleg opisa caka naloga ali dve, dodali pa smo še veliko dodatnih povezav za raziskovanje tematik posameznih dni, ce bi te zanimale. Nekatere naloge so bolj za mlajše, druge za starejše. Predlagamo, da si izbereš tiste vsebine, ki te zanimajo, in o njih izvedi cim vec. Na ta dan se je leta 1805 na Danskem rodil zelo znan pravljicar – Hans Christi­an Andersen. Napisal je kar 168 pravljic, gotovo mnoge poznaš tudi ti. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig. Pomo%C4%8D_zgodovina.pdf DAN ZEMLJE Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je kasneje 1924. Na ljubljanski univerzi so 22. aprila 1951 V okvircek nariši sebe z pravo barvo rutice. ustanovili Zvezo tabornikov Slovenije. Vec o Ob sebe napiši, na kaj si najbolj ponosen_a zgodovini si lahko prebereš tukaj: https://www. kot tabornik_ca taborniki.si/wp-content/uploads/2020/04/ Pravicna trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spošto­vanju ter si prizadeva za vecjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajal­cev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravicno trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vkljucujejo v podpiranje proizvajalcev, osvešcanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine. (Definicija WFTO –World Fair Trade Organization). Tudi doma lahko najdete veliko idej za aktivnosti in pogovore o tematskih svetovnih dnevih. Na internetu poišcite seznam svetovnih dni in si družinsko izberite tiste, ki mislite, da bi bili za vas pomembni. Praznujte, dneve posvetite temi, raziskujte, športajte, obišcite ustanove/kraje … in predvsem se imejte fino! Preberi vec o nacelih pravicne trgovine na https://www.pravicna-trgovina.si/ projekti/o-pravicni-trgovini maja se vsem svetu zaznamujemo Svetovni 15.dan podnebnih sprememb. Namen tega dne je opozoriti javnost na cedalje ocitnejše podnebne spremembe, ki so posledica cloveške dejavnosti. Zdaj je podnebje za cloveštvo še razmeroma ugodno, zato se moramo potruditi, da ostane tako tudi za prihodnje rodove. (Vir: https://www. stat.si/statweb/News/Index/5175 ) Na spletni strani Samo1planet najdeš nekaj idej, kaj lahko tudi ti narediš za okolje : https://samo1planet.si/moja-dejanja/ 11 Svetovni dan športa je danes zaradi razvoja tehnologije, zaradi katere se vse manj gibamo, velik del dneva posedamo pred razlicnimi vrstami ekranov, še toliko bolj pomemben. Na ta dan se niti z najboljšimizgovorom ne moremo izogniti kakršni koli obliki »miganja«. (vir: https://krizisce.org/ blog/312/31_maj_svetovni_dan_sporta/ ) Porocanje s 45. SkupšcineZTS Besedilo: Lea Morano, fotografije: Maša Pušnik. Sobota v sredini marca je že tradicionalno v taborniških ko­ledarjih vnaprej rezerviran dan, ko se sestane Skupšcina, naj­višji organ Zveze tabornikov Slovenija. Letos so se delegati posameznih rodov z vodstvom organizacije, clani Izvršne­ga odbora, Nadzornega odbora in Castnega razsodišca ZTS, predstavniki Obmocnih organizacij ZTS ter drugimi angažira­nimi prostovoljci srecali v soboto, 16. marca 2024, na Fakulte­ti za racunalništvo in informatiko v Ljubljani. Vsi, ki jim udeležba na skupšcini ni tuja, dobro vedo, da dogodek obsega bolj ali manj celodnevni pro­gram. Na to je subtilno opozoril že monitor ob vho­du v predavalnico gostujoce fakultete, ki je narekoval rezervacijo prostora vse do 23:30. Glede na to, da je dnevni red izvedene 45. Skupšcine tokrat ponovno vkljuceval tudi volitve izvršnih in nadzornih organov, pa je postalo še nekoliko bolj jasno, da se obeta pestro dogajanje. Vsi, ki jim udeležba na skupšcini ni tuja, dobro vedo, da dogodek obsega bolj ali manj celodnevni program. Na to je subtilno opozo­ril že monitor ob vhodu v preda­valnico gostujoce fakultete, ki je narekoval rezervacijo prostora vse do 23:30. Otvoritvi ter izvolitvi delovnega predsedstva, verifi­kacijske komisije in zapisnikarja je na prvem mestu sledila predstavitev na novo zastavljenega projekta Varni smo in njegova sklepcna potrditev. Dokument namrec postavlja temelje varnemu, zdravemu in spodbudnemu okolju za vse ter tako ZTS umešca na podrocje varnega prostora, spodbujanja dobrega po­cutja, celostnega razvoja in varnosti vseh clanov. Spre­jet je bil tudi predstavljeni proces priprave in prenove revije Tabor, ki stremi k prevetritvi revije in oblikovanju te delno kot orodje, delno pa kot medij za grajenje skupnosti. Uspešen je bil tudi preboj skozi vse spremembe in­ternih aktov oziroma pravilnikov. Potrdilo se je vseh 18 pravilnikov, usklajenih s statutom, zakonodajo in posodobljenih na življenjsko raven. Sledila je seznani­tev z napredkom delovne skupine projekta prenove taborniških vešcin, ki jih bomo taborniki zaceli upo­rabljati v jeseni 2024. Za tem je tekla beseda še o pro­jektu baze clanstva ZTS, kjer so se delegati seznanili s predvidenimi koraki do vzpostavitve nove baze, na novi platformi. Vzporedno z izvedenimi porocili in predstavljenimi projekti pa ni potekalo le glasovanje, odpiranje raz­prav in potrjevanje sklepov. Kot že vrsto let zapored se je prek Discord kanala tudi tokrat vnela še ena burna senzacija memov v sklopu sprotnega do­gajanja na skupšcini, ki je uradni naravi zasedanja skupšcine ponovno vdahnila mladinski duh. Kot že vrsto let zapored se je prek Discord kanala tudi tokrat vnela še ena burna senzacija memov v sklopu sprotnega dogajanja na skupšcini, ki je uradni naravi zasedanja skupšcine ponovno vdahnila mladinski duh. V drugi polovici dnevnega reda je napocil cas za predstavitev kandidatov za volitve funkcionarjev oziroma novih organov ZTS. Z letošnjim letom se je namrec zakljucil mandat izvršnega odbora, izvo­ljenega v letu 2021. To so bili Jasna Vinder na mestu starešine ZTS in Rok Pandel na mestu nacelnika ZTS ter Miha Rebol na mestu nacelnika za program v ZTS, Žiga Gregorin na mestu nacelnika za vzgojo in izobraževanje v ZTS, Neža Marija Slosar na mestu nacelnice za odnose ZTS z javnostmi, Primož Pun­gartnik na mestu nacelnika za mednarodno dejav­nost ZTS in do predcasnega odstopa s funkcije še Blaž Makuc na mestu zakladnika ZTS. Zakljucen mandat je obsegal tako obdobje zakljuc­ka epidemije koronavirusa kot obdobje prazno­vanja 70. obletnice, zato je bilo nudenje podpore pri izvajanju taborniškega programa kljucnega pomena. Aktivno se je pricelo s projekti na podro­cju programskih gradiv, nadaljevalo se je izvajanje specialisticnih, vodniških in drugih tecajev ter izo­braževanj. V sklopu organizacije se je izvedlo in or­ganiziralo mnoge mednarodne akcije in dogodke. Izvedena je bila prenova Taborniškega informator­ja, še naprej se je gradilo na trenutni CGP in na po­drocju komunikacij z javnostmi uspešno podprlo in vodilo kar tri krizne dogodke. Po pestrem in uspešnem mandatu vecina clanov svoje funkcije predaja novim kandidatom. S svojim delom bo še naprej nadaljevala Neža Marija Slosar, v nov mandat pa ponovno stopata tudi Jasna Vin­der in Rok Pandel, ki nadaljujeta z delom starešine in nacelnika Zveze tabornikov Slovenije. JASNA Obcutki so dobri, zato bom tudi po­daljšala mandat za naslednja štiri leta. Od zadnje kandidature se je spremenilo predvsem moje ra­zumevanje, kako nekatere stvari delujejo, zato v nov mandat vstopam bolj realno, kot sem v prej­šnjega, vendar zato nic manj optimisticno. ROK Mandat zakljucujem z zadovoljstvom, saj je bilo veliko narejenega, nekateri koraki so ko­renito spremenili nacin delovanja organizacije. Zavedam se, da je bil mandat zelo zahteven, saj smo ga zaceli v casu hudih Covidnih ukrepov, veliko je bilo organizacijskih sprememb zaradi spremembe statuta, zadnje case pa so nas pesti­li krizni odzivi zaradi vremenskih nevšecnosti in drugih ne-standardnih dogodkov. Vse skupaj vi-dim kot dobre temelje za nadaljnje delo, kar mi vliva novo motivacijo. ŽIGA Obcutek je vseeno grenko-sladek. Sladek zato, ker se je koncalo zanimivo obdobje, grenek pa predvsem zato, ker ni naslednika, ki bi prevzel tovili smo, da potrebujemo za normalno delovanje 1,5 zaposlitve ter prostovoljce, ki pomagajo pri stra­teških projektih. Mislim, da smo postavili zelo dob­ro temelje, ki lahko nudijo pomembno podporo ob rasti organizacije in njenem razvoju. JASNA Ce poudarim samo najpomembnejše: na hitro in trezno reagiranje pri kriznih situacijah zad­njega leta, na koncno dokoncan projekt Vešcine, na spremenjen Statut ZTS, na izboljšanje zvezne financne slike, na vedno vecjo prisotnost na med­narodnih akcijah in projektih itd. ROK Veliko je bilo dogodkov, ki smo jih dobro izvedli, kriznih odzivov je bilo vec kot katerikoli mandat prej, kot najvecji uspeh našega mandata si pa štejem, da smo dosegli stabilen in pragma­ticen nacin delovanja organizacije, zato vsak od nas ostaja aktiven in nadaljuje na nekem projek­tu v organizaciji. Jaz, starešina in nacelnica za od­nose z javnostmi podaljšujemo mandate, Primož Pungartnik je vodja mednarodne odprave na MOOT 2025, Miha Rebol je vodja podrocja varni smo na ZLET-u 2025, Žiga Gregorin dela na po­drocju sodelovanja z Ministrstvom za izobraže­vanje za vkljucevanje narave v šolski sistem, Blaž Makuc pa se nam bo v novem mandatu pridružil kot clan nadzornega odbora ZTS. ŽIGA Najbolj ponosen sem, da smo financno stabilni in lahko ta denar vlagamo v prostovoljce. Vesel sem tudi, da smo spet vzpostavili strokovno podporo na podrocju programa in izobraževanj. Ponosen sem tudi na vse prostovoljce, ki so srce te organizacije in jo vodijo v boljši svet. BREZ ZVEZE JE BREZZVEZE PRIMOŽ To, da bomo poslali vsaj 3 ali pa 4 lju­di na svetovno skavtsko konferenco, kar je bila še tri leta nazaj nemogoca situacija, saj nismo imeli financnih sredstev, rezerviranih za mednarodno dejavnost. NEŽA Krizne odzive, podporo vsebinskim komi­sijam, financno stabilnost in sodelovanje s TSS. KAJ TE JE SPODBUDILO H KANDIDATU RI ZA ŠE EN MANDAT NA MESTU STARE ŠINE/NACELNIKA ZTS? JASNA Zaenkrat še imam cas, da se s tem ukvarjam. Se mi zdi, da sem do zdaj nagruntala, kako stvari stojijo, da lahko kvalitetno vodim ZTS. Pa še Jetka pravi, da me bo ubil, ce bo moral tako hitro menjavat direktorja d.o.o.-ja. ROK V resnici je bila to že osnovna ideja, ko sem zacel s prvim mandatom. Zavzemam se za stabilno delovanje organizacije, kjer ohranjanje motiviranih prostovoljcev v ponovnih mandatih igra zares veliko vlogo. Pravzaprav pa vidim, koli­ko še lahko dosežemo, kar mi daje motivacijo za nadaljevanje. JASNA Vedno pravim, da nismo možganski ki­rurgi in nihce ne bo umrl, ce naredimo kakšno napako ali ce kakšna stvar ostane nedokoncana. Realni cilji mandata so vredni vec kot napihnjene in prevec optimisticne obljube. Ce pa ima kdo obcutek, da bi lahko kakšno stvar naredil boljše, cez dve leti so spet volitve. dobiti vec informacij s strani prostovoljcev o de­javnostih, ki jih izvajajo, od vseh komisij, rodov in vodov. Naj se izvedene akcije priznajo, pohvalijo, naj se govori o tem, kar pocnemo taborniki. Naj neskoncno zgodb, ki jih taborniki pišejo iz dneva v dan, vsak dan s svojim prostovoljstvom, seže cim dlje. Na mesto nacelnice za program v ZTS je sto­pila Tina Jeretina iz Rodu skalnih taborov Domžale. Poleg številnih družbeno koristnih del je clanica mladinskega sveta Domžale in civilne zašcite ter bolnicarka v gasilski zvezi Domžale. Opravljen ima vodniški tecaj, tecaj prve pomoci in tecaj za coache PP ter zakljucen Wood Badge tecaj. Znotraj rodu je opravljala vlogo vodnice in nacelnice rodu, v lanskem letu pa je postala tudi clanica Komisije za program, od koder je tudi vzrojila želja po nadaljevanju svojega dela znot­raj tega resorja. Ce povzamemo njene besede s skupšcine, jo caka še kar nekaj nezakljucenih projektov, pred­vsem pa si prizadeva oblikovati delovno skupino za starostno vejo popotnikov in popotnic. Kljuc­no se ji zdi ustvariti vzajemen odnos in zaupanje z rodovi. Slednji namrec predstavljajo najvecjo programsko zakladnico. Naziv nacelnice za delo s prostovoljci v ZTS, ki se s tem mandatom šele uvaja kot samos­tojni resor, ima po volitvah Tinkara Ošlov­nik iz rodu Pusti grad Šoštanj. V prvi vrsti jo poznamo kot vodjo Specialisticnega tecaja ori- BREZ ZVEZE JE BREZZVEZE entacije in topografije, svoje izkušnje pa je prido­bila še v marsikateri vlogi. Znotraj svojega rodu je bila tako vodja komunikacij kot nacelnica za vzgojo in izobraževanje ter vodja vodniškega te­caja. Zunaj rodu pa še vodja PR na The Academy, MC nacelnica RSK in nacelnica PP kluba RSR. Po njenih besedah bo eden izmed glavnih ciljev mandata dolocitev operativnih nalog, ki jih bo opravljala na novo zastavljena komisija. Pri tem bo ena izmed kljucnih nalog povezovanje in nu­denje podpore nacelniku ZTS, ostalim resornim nacelnikom in prostovoljcem na drugem nivoju, pri iskanju potencialnih novih clanov pri novo nastalih delovnih skupinah. Da bo organizacija lažje preudarno razpolagala s svojimi prostovolj­ci in s tem skrbela, da ne pride do preobremeni­tev posameznikov, bo razvit sistem za popisova­nje prostovoljcev, njihovih kompetenc, izkušenj in podrocij delovanja. Kot znak preudarnega in razumnega dela s prostovoljci bo posodobljen obstojec prostovoljski dogovor. Ta bo imple­mentiran na vseh nivojih delovanja prostovolj­cev. Funkcijo nacelnika za mednarodno dejav­nost ZTS pa prevzema Janez Jani Majes iz rodu Polde Eberl -Jamski, tabornikom bolj poznan kot Johnny. Izkušnje je na svoji ta­borniški poti pridobival kot starešina rodu, clan KOPR, clan vodstva odprave na jamboree 2023 in Roverway 2024, vodnik na Jamboreeju 2019 in Roverwayu 2017, vodja enote PZP Zagorje ter mentor vodniškega tecaja SPOOT. Tako je že kar nekaj let vpet v razlicne odprave na mednarodne akcije. Delo ga veseli in mu vsa­kic predstavlja nov izziv. Kot sam povzame, ima MAREC 2024 Nove taborniške vešcine Besedilo: ekipa za prenovo vešcin. Si vodnik_vodnica in te zanima, kaj se novega dogaja na po­drocju programa na Zvezi tabornikov Slovenije? Koncu pro­jekta se bliža prenova »Vešcin za Medvedke in Cebelice ter Gozdovnike in Gozdovnice«. V novi razlicici vešcin bodo tudi nove vešcine, najbolj priljubljene pa prihajajo v prenovljeni in posodobljeni obliki! Nove vešcine bodo razdeljene v štiri starostne ka tegorije, in sicer vešcine za mlajše Medvedke in cebelice (2. in 3. razred), vešcine za starejše Med vedke in cebelice (4. in 5. razred), vešcine za mlaj še Gozdovnike in gozdovnice (6. in 7. razred) ter starejše Gozdovnike in gozdovnice (8. in 9. razred). Nekatere vešcine bodo spisane tako, da bodo na menjene celotni starostni skupini, torej jo bodo lahko opravljali vsi Medvedki in cebelice oziroma vsi Gozdovniki in gozdovnice. Taborniške vešcine bodo poleg delitve po staro stnih razdeljene tudi v vec vsebinskih podrocjih, da jih boste vodniki lažje našli. Ta podrocja so: Bivanje v naravi, Prva pomoc in zdravje, Orientacija in to pografija, Okolje in ekologija, Prostovoljci bomo, Šport, Družba, Ustvarjalnost in kultura in Digitalno podrocje. Vse vešcine še niso popolnoma dokon­cane, lahko pa ti razkrijemo nekaj izmed njih; Ve­zalkar, Vozlar, Pionir, Šibica, Kresilko, Lokostrelec, Strelec, Pevec, Ljubitelj glasbe, Zabavljac, Video ustvarjalec, Medicinec, Zeleni bojevnik in še mno­go bi jih lahko našteli. Prenova je v trenutno v zakljucni fazi, zato ti vseh podrobnosti še ne moremo razkriti. Naj pa ti na­mignemo, da bodo nove vešcine vsebinsko bo­gatejše, saj bodo vsebovale »ideje za vodnike«, ki bodo vam vodnikom pomagale pri nacrtovanju vodovih srecanj, ter poleg tega še gradivo, ki bo na­menjeno otrokom, da bodo lahko sami spremljali, katere vešcine so že opravili in katere še ne. Vse vsebine bodo dostopne tudi na spletu, da boste vodniki do njih dostopali kadarkoli in kjerkoli. Nove vešcine vstopajo v veljavo v zacetku novegataborniškega leta, torej septembra 2024. PREDSTAVLJAMO NOVOSTI MAREC 2024 28 Želiš izvedeti še vec? Sledi nam na Facebooku in na www.taborniki.si. Nove vešcine vstopajo v veljavo v zacetku novegataborniškega leta, torej septembra 2024. Wood Badge vikend 2024 Besedilo: Ana Vojnovic, Urban Žnidaršic, Kaja Šaver, fotografije: ekipa Woodbadge tecaja. Poletni teden Wood Badge tecaja se ne zakljuci z zadnjim dnem v Bohinju, temvec se nadaljuje približno pol leta zatem na Wood Bad­ge vikendu. Tecaj je razdeljen na dva dela z namenom, da udeleženci pridobljeno znanje tekom tekocega taborniškega leta tudi aktivno preizkusijo, pridobijo lastne izkušnje z vodenjem in nacrtovanjem programa ter se tudi osebnostno razvijejo. V vmesnem casu dolocena znanja zbledijo, na vikendu pa udeleženci ponovno uvidijo nekatera spoznanja tudi z druge perspektive. Vikend je namenjen vrednotenju in refleksiji novih izkušenj ter poglabljanju že pridobljenega znanja. Del casa je namenjen vpogledu v napredek osebnega projekta, ki je njihov najvecji ucni primer v sklopu tecaja. Z njim udeleženci zaklju­cijo Wood Badge tecaj. Vecji del vikenda je namenjen pridobivanju in poglabljanju znanj s podrocja projektnega nacrtovanja, delu z odra­slimi prostovoljci v organizaciji, delu v rodu, reflektiranju obstojecih praks in vrednotenju vloge vodje, s katero se vecina udeležencev na neki tocki srecuje in jo tudi aktivno opravlja. Na posameznih modulih so se tako udeleženci posvetili razlicnim vsebinam. REPORTAŽA MAREC 2024 30 Na poletnem delu Wood Badge tecaja so se tecaj niki na modulu Program preizkusili predvsem v vlogi vodje ter nacrtovalcev programa. Po tecaju so pridobljeno znanje preizkusili v svojih ekipah in ga z izkušnjami nadgradili. Ob delu so naleteli na nove izzive in vprašanja, tako o njihovem delu kot o vlogi v organizaciji. Cas na vikendu smo tako namenili pre gledu njihovih izkušenj in spoznanj v vlogi vodje ter nadgrajevali vešcine komunikacije, organiziranosti in ucinkovitosti. Za boljše delo s posamezniki v ekipi so se udeleženci spoznali z življenjskim ciklom pro stovoljca ter pregledali orodja, ki jih imamo v ZTS na voljo za nacrtovanje programa. Spoznali so se tudi z Vizijo taborništva ter novim dokumentom Varni smo in preizkusili, kako jih lahko uporabimo pri tem, da taborništvo že z majhnimi koraki še izboljšamo. Na Wood Badge vikendu smo pri modulu Manage ment udeležencem predvsem želeli zagotoviti pros tor za refleksijo svojih dosedanjih izkušenj vodenja in jih opolnomociti z dodatnimi prakticnimi vsebinami. Delili so svoje (ne)pricakovane izkušnje na podrocju dela s prostovoljci, slišali nekaj o pravni odgovor nosti in delu s financami, razmislili o ucinkovitem vodenju sestankov in lastnem upravljanju casa ter celo zaigrali sodišce, ki je odlocalo, ali naj taborniške poroke ostanejo del taborniškega programa ali ne (odlocilo je, da ostanejo). Seveda ni manjkalo casa za druženje, da smo lahko nadoknadili vse, kar se nam je dogajalo v pretekli polovici leta. Mednarodni Wood Badge tecaj pod okriljem ZTS iz vajamo že 3. leto zapored. Je odlicna priložnost za izkušnjo z mednarodno dimenzijo na domacih tleh – na lanskem tecaju je sodelovalo okoli 25 skavtov in tabornikov iz štirih držav – iz Crne Gore, Islandi je, Srbije in Slovenije. Tekom vikenda smo se tokrat poglobili v vodenje projektov, razvoj odraslih prosto voljcev, raziskovali smo vodenje in management ter izvedeli nekaj o zgodovini Wood Badge tecaja. Del vikenda smo namenili delavnici I am leaving with …, kjer so udeleženci pogledali na celoten tecaj in ozavestili, kaj so se pravzaprav v preteklem letu na ucili. Takšne stvari lažje razumeš, ko mine nekaj casa in lahko na preteklo izkušnjo pogledaš iz razdalje. Tecaj smo zakljucili z aktivnostjo, kjer so lahko ude leženci podrobno izprašali mentorsko ekipo o raz licnih stvareh. Follow-up vikend ni le nadaljevanje izobraževalnega procesa, ampak tudi priložnost za utrjevanje vezi, izmenjavo novih idej in nadgradnjo pridobljenega znanja. Ucenje in rast se ne koncata s koncem tecaja, temvec se nadaljujeta skozi nadaljnje prostovoljsko delo. Takšna srecanja so kot mostovi, ki povezujejo taborniške vodje, in kot luci, ki osvetljujejo pot na predka in razvoja v taborniški skupnosti. Za vsakega udeleženca je takšno izobraževanje ne pozabna dogodivšcina. Poleg vsega znanja, ki ga pridobijo na takem izobraževanju, gredo udeležen ci domov tudi z novimi prijateljstvi iz drugih delov Slovenije in morda celo Evrope. Takšna prijateljstva lahko trajajo vse življenje in omogocajo vse vrste so delovanj in skupnega dela, izmenjavo mnenj, poto vanja in še kaj. Za taborniško gibanje je izredno pomembno, da se prostovoljci usposabljajo, izobražujejo in cim vec iz kusijo na razlicnih vrstah izobraževanj, tako doma kot v tujini. To bogati rodove in lokalne skupnosti, v katerih prostovoljci delujejo, ter preprecuje stagnaci jo, posledicno pa vpliva tudi na celotno organizacijo in jo krepi. Zato bi moral za taborniške rodove biti izziv pošiljati svoje clane na tovrstna izobraževanja in v svet (ne samo na WB, ampak tudi na specialisticne in druge tecaje, vodniške tecaje, modularna izobra ževanja, obmocne in državne akcije, mednarodne tabore itn.). Takšna srecanja so kot mostovi, ki povezujejo taborniške vodje, in kot luci, ki osvetljujejo pot napredka in razvoja v taborniški skupnosti. Projekt 2022-3-SI02-KA153-YOU-000098589 – Mednarodni Wood Badge tecaj – Bohinj 2023 (International Wood Badge course – Bohinj 2023) je finan ciran s strani Erasmus+ Mladina – podrocje mobilnost mladinskih delavcev. Izveden je bil s skavtskimi partnerskimi organizacijami iz Crne Gore, Srbije in Islandije. Zahvaljujemo se nacionalni agenciji v programih Evropske unije na podrocju mladih in Zavodu za razvoj mobilnosti mladih MOVIT za podporo pri iz vajanju projekta. Polona Smrekar, RCM REPORTAŽA MAREC 2024 32 Pridobili sedem novih specialistovprve pomoci Besedilo: Urša Primožic, fotografije: osebje in udeleženci tecaja. “Klicni center, prosim?” Tako se zacne marsikateri pogovor na specialisticnem tecaju prve po­moci, ki ga v drugem tednu ja­nuarja vsako leto izvajamo na Zvezi tabornikov Slovenije. Gre za tecaj, ki se trudi taborniškim prostovoljcem kar se da praktic­no predati znanje prve pomoci in jih pripraviti na situacije, ki se jim lahko zgodijo pri taborniških ak­tivnostih in tudi drugje. Na soncen januarski vikend smo se skupaj zbrali: pru­cki – udeleženci prvega dela tecaja, drugcki – udele­ženci drugega dela tecaja, poškodovanci – bivši tecaj­niki, ki jih veseli igranje poškodb, mentorji in kuharji. Tecaj je natempiran, tako kot je natempirana že sama prijava nanj (letos smo postavili rekord, saj so se prijave zapolnile že v 2,6 sekunde). Vstajamo ob 7.30 in z uradnim delom programa zakljucujemo ok­rog 22.30. Zato je med tecajem ves cas na voljo kava. Specialisticni tecaj prve pomoci je vecinoma sesta­vljen iz dveh nacinov predajanja znanja, in sicer pre­davanj ter triaž (scenarijev). Na predavanjih tecajniki skozi razlicne metode dobijo nova znanja oskrbe poškodb in obolenj, na triažah pa svoje novo pri­dobljeno znanje preverijo v praksi. Tako so letos te­kom vikenda pomagali sprtim nunam, delavcem v kemicni tovarni, plezalcem, dedku, babici, taborecim ter mnogim drugim. Drugcki so imeli prav posebno triažo, kjer so pomagali udeleženim v verižni prome­tni nesreci samo z materialom, ki je v avtomobilskih kompletih prve pomoci. In pri tem ugotovili, da mo­ rajo vedno imeti s sabo še kakšno dodatno ruto, saj jih je v avtomobilski prvi pomoci odlocno premalo. Specialisticni tecaj prve pomoci mi je bil prvic in dru­gic zelo zabaven. Naucila sem se veliko novih stvari, predvsem pa sem nadgradila prakticno znanje prve pomoci in postala bolj samozavestna pri reagiranju na razne situacije. Vedno se je nekaj dogajalo in men­torji so se res potrudili pri predaji znanja in mazanju z umetno krvjo. Živa Jancar Bauman, RSa, drugcek Udeleženci drugega dela tecaja imajo že nekaj vec znanja o oskrbi, zato lahko nekaj dodatnega casa na­menijo še predajanju znanja v rodovih (taborniških društvih) in temu, kako biti bolnicar na aktivnostih z veliko udeleženci. Poleg tega pa tudi sami pripravijo triažo, kjer jih morajo udeleženci prvega dela tecaja oskrbeti. Tako so v soboto po vecerji prucki poma­gali udeležencem rejva ob praznovanju 30 dni ab­stinence, po tem ko se je zgodil potres. Pri simulaciji množicnih nesrec seveda ne sme manjkati fogma­ker, ki onemogoci vidljivost in takojšnjo oceno situ­acije. Nepogrešljiv del opreme je tudi walkie-talkie za komunikacijo s klicnim centrom in reševalci oz. mentorji, ki naenkrat odpeljejo samo toliko poško­dovanih, kolikor jih gre tudi v realnosti v eno reše­valno vozilo. V nedeljo so se nato vloge obrnile – prucki so bili poškodovanci, drugcki pa so jih oskrbovali. Men­torji so medtem opazovali in na koncu scenarija podali še svoje komentarje na oskrbo in igro. Tecaj smo zakljucili s predstavitvami projektov, ki so jih drugcki izvedli po svojem prvem delu tecaja. Tako so lahko drugcki dobili še kakšne dobre ideje za nadgradnjo svojega dela na temo prve pomoci, prucki pa so lahko videli, kaj jih še caka. Tecajniki so odšli domov polni novega znanja in izkušenj, men­torji veseli, da smo uspešno izvedli še en tecaj, ta­borniki pa smo pridobili sedem novih specialistov prve pomoci. Lepo in grdo,predvsem pacloveško Trikotnik žalosti iz leta 2022, lani pa veckrat nagrajen film režiserja Ru­bena Östlunda, se ukvarja s priljubljeno temo razkrivanja sveta boga­tih. Zabaven, intelektualen, tudi malce odvraten film sprašuje gledalce o resnicnosti sveta. Je to sistem, v katerem bivamo, ali je to svet narave in divjine? Je vrednejše znati (pre)živeti v prvem ali drugem? Še pose­bej zanimive poglede pa bi znali o teh temah imeti ravno mi, taborniki (predvsem PP+), saj prihajamo iz razlicnih okolij, vsem pa je skupno vsaj osnovno znanje o preživetju v naravi. Kako bi se vsak od nas ob­našal v situaciji, v kateri se znajdejo liki? Film se pricne z mladim parom Yayo in Carlom. Ma nekena, ki sta srecna in uspešna, a spet ne toliko, da bi bila presrecna in preuspešna. Kljub hoji po modni pisti, obedovanju v dragih restavracijah in številnim sledilcem na družabnih omrežjih ne moreta presto piti v svet pravih bogatašev. Ne najbolj ljubec odnos drži skupaj predvsem oprijemanje drug drugega zavoljo boljših priložnosti morebitnega preskoka v vecji luksuz. Tako se tudi znajdeta na jahti, obkrože na z lastniki podjetij, ki so vecinoma starejši od njiju. Neprijetnost med gledanjem filma, ki se vlece že od zacetka, se na morju ne pomiri. Kljub soncnemu vre menu, lepim sobanam in okusnim menijem gledalci ne obcutimo sprošcenega ambienta tako kot gosti. Spremljamo namrec nerodne pogovore in situacije potnikov ter naporno delo posadke. Blišc in cistost dogajalnega prostora se ne sklada s prikazom clo veškosti višjega sloja, kar doseže vrhunec v sekvenci vsesplošne fizicne slabosti ljudi neke nevihtne noci. Križarjenje se nepricakovano predhodno zakljuci. Na otok sredi morja se uspe rešiti le manjša skupina, sestavljena iz nekaj uslužbencev in gostov. Tu pa se svet obrne na glavo. Ce smo prej opazovali poznano lestvico družbe, nam brodolomci prikažejo hierarhi jo, ki temelji na zmožnosti preživetja v naravi. Abigal, ki je na ladji cistila stranišca, si podredi vse na otoku. Poskusi uveljavljanja moci iz prejšnjega sveta pri novi vodji, ki vlada s trdo roko, ne delujejo. Bolj kot številka na racunu, lepe besede in znamka oblek jo preprica delo, posebej pa nudenje telesnih užitkov in spo štovanje. Spremembo zacutimo, ko kljub slabim bi vanjskim razmeram prideta v ospredje sprošcenost in neobremenjenost. Preživeli (nenacrtno) opustijo obnašanje, ki jim ga v prejšnjem vsakdanjiku nareku je družba. Zgodba se zakljuci z odkritjem ''zaklada na otoku in vprašanjem, kaj sedaj. Trikotnik žalosti ni plehka satira, ki smeši nesposobne bogataše, saj ne znajo preživeti v naravi. Niti ne povzdiguje ljudi iz revnejših delov sveta, kjer prilagodljivosti in znanja za »resnicen svet« ne manjka. Film prikaže situacije, v katerih se izkaže, da sta oba sloja cloveška. Oba slo ja vesta, kako si podrediti nekoga, oba sloja živita v telesu, ki zna biti nagnusno, oba sloja lahko kimata tudi manj smiselnim in pravicnim pravilom, oba sloja znata držati skupaj in biti egoisticna. Gledalcu filma pa prepušca presojo, ali je prilagodljivost situaciji, ki je edina, ki narekuje, kateremu sloju pripadamo, dobra ali slaba zmožnost. Pripravi (se na) dogodivšcino. GG VODNIŠKI TECAJ GOOT 17.–22. september 2024, Radovna Kaj vse te caka le nekaj veslajev od brega ... SPECIALISTICNI TECAJ TABORNIŠTVO NA DIVJIH VODAH 1.–7. september 2024, nekje ob Soci https://www.stencas.si/znani-so-datumi-poletnih-tecajev-2024