86
Angel  varuh.
(Pravljica.)     .        '        •           .¦ J
Kompdljšček je bil priden gospodar, samo strupenega žganja ni mogel opustiti.   A previdnost božja ga je te grde in škodljive napake iznebila.
Necega dne se ga možiček zopet tak6 naleze, da dom6v gred6 obleži ob cesti. Vsa prizadevanja, da bi si na n6ge pomagal, bila so zamau. Zdajci pride po cesti zal mladenič v sinje-modrej obleki in z zlatimi krili, pomaga pijancu na n6ge in ga povabi, da bi šel ž njim, obljubivši mu pokazati, kar še nikoli ni videl v svojem življenji. Komp61jšček grč z ljubeznivim mlade-ničem in kmalu prideta do neke gore. Tu je bila velika jama, a v jami močne železne duri, v katerih je bila linica z omrežjem.
»Pogledi tu notri," reče mladenič ubozemu pijancu. Komp<51jšček pogleda skozi premreženo lino in vidi v velikej iz skale izsekanej dvorani brez števila hičic, ki se sem ter tja zibljejo. nTo so lučiee človeškega življenja," razlaga mladenič Komptfljščeku. ,,Ona tam je že dogorela, na — zdaj že ugaša. Ta lučica je bila starčkovo življenje, ki je vse svoje žive dni živel zmžrno ter dočakal lepo starost. Luč življenja, ki si jo gledal v podobi plamena, dogorela je, ure življenja so mu potekle in — mož umira. Gledi, tam na 6aih praznih prostorih pa prižiga previdnost božja zopet druge lučice." — ,,A kdo so 6ne grde pošasti", vpraša Komp61jšček, ,,ki se med lučicami sfem ter tja pod^?" — rTo so sovražnice človeškemu življenju," odgovori zlatokrili mladenič; ,,te grdobe se dan in noč trudijo, da bi ugasile luči človeškega življenja; strasti jim pravimo, in so: jpza, nezmernost, zavist i. t. d. Glčdi, oadu so se cel6 tri take grdobe lotile jedne same lučice!-------ob, proč je!u
Mladenič pokaže zdaj Komp61jščeku njegovo lastno lučico, ki je še jako lepo gorčla, in poleg nje lučico Matijaža, njegovega žganjarskega prijatelja. Na to poslednjo plane strast pijančevanja, ter mahne z žganjarsko kupico po njej, da hipoma ugasne. Kompdljšček pade od strahu na tla, — in ko se pre-budi, ležal je zopet ondu ob cesti. Šolnce je že obsevalo vrhove gora, a iz vasi mu mrtvaški zvon zadonf na ušesa ter mu naznanja, da se je nekdo pre-sčlil na <5ni svefc. Možiček vstane, obriše si oči, hitf dom67 in že na pdti izve, da je Matijaža po noči zadžl rnrtud.
Od sih dob je bil Komp<51jšček ves drug človek, niti kaplice žganja ni več pil in vse svoje moči je posvžtil v blagor svoje družine, kar so njegovi sosedje kmalu zapazili in ga zaradi tega obče spoštovali.
Ko se je bil Komptfljšček že zel6 postaral in je videl svojih vnukov vnuke, dejal je večkrat: ,,Kaj bi bila počela moja dobra žena in moji otroci, ako bi bil jaz tak6 nagle smrti moral umreti, kakor moj ubogi sosed Matijaž? Sam angel vanih me je svareč otčl prerane smrti."
J. Lavrič.