SwH ■»«tak das »A 11. KS?»!»® SS. mnz S0Sfm» «aS0S0*Š Francozi in Angleži v Macedonia tepeni. Franeosfeo-angleške čete se umikajo preko grške meje. — Njih izgube izredno velike. — Gall-witzova armada zasedla Gevgjeli. - Pogajanja med Grčijo in četverosp razumom se nadaljujejo. — Naše čete v Crnogori 12 km zahodno od Peči. — Naše zračno brodovje obiskalo Jaki n. — Na italijanskem bojišču razmeroma mir. Najnovejše avstrijsko uradne poročilo Uradno sé razglaša. Dunaj. 1.2. decembra. Busko bojišče. Mestoma artilerijski ogenj. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Na ozemlju Doberdob s k) e g o r s k e piali o te je. napadla e n a i tali j a n s k a i n la rt t e-r i j s k .a b r i g a d a naš» postojanke južno-izhodno od S. v. M arti n a; napad je bil o d b i t in sovražna brigada je imela velike izg u h e. Sicer jo pa vladal mir na italijanski bojni črti, izvzemSi nekaj artilerijskih bojev. \Tudi v J u d i k a r i j i je bilo sovražnikovo delovanje manj živahno. Srbsko bojišče. V naši ofenzivi proti sevenio-izhodnemu delu Čmegore smo zasedli včeraj, dne 11. decembra, mesti K o r i t a (južno od Sjenice) in R o ž a j (severno od Peči), 12 km zahodno od mesta P ječ. (ipek) je pa prišlo do bojev z zadnjimi str a ž. a m i. V tetv uspešnih bojih smo ujeli 6 10 0 so v i* a ž n i to o v, ter uplenili na, ozemlju me'đ mestoma Peč. in Ro -ž a j 4 0 srbskih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmar&al. Odločilna bitka v južni Mace* doniji. V južni Macedoni ji se med Bolgari in angleško-franeoskimi četami bije odločilna bitka. Bolgarom .je prihitel na pomoč tudi general Dallwitz z deli avstrijske armade. Prancosko-angleŠke če te so. dne 11. decembra ' stale samo še kakih 30 kilometrov od grške meje ; deloma celo samo 20 kilometrov'. A’ zadnjih dneh so jih Bolgari vrgli »a 50 kilometrov nazaj: Se pred. enim tednom so stali Francozi in Angleži na Črti Ka,-vadajr-Negotin-Krivolak. Angleške divizije so imele zasedene južno od mesta Strumioa severne obronke i telasica-Planine in so se tam močno zakopal?.. Druga bolgarska armada, generala Todo.rova, ' je potem, ko so došla ojačenja, pričela z ofenzivo. Bolgari m napadli najprvo 'sovražna krila in sicer na ‘ zahodu čez srednji tok reke Orna, na izhodu pa čez j Bel asina,-Plan ino. Sovražnik se je umikal preteči <>b- | kolitvi, Francozi s-.) se umaknili iz Vardarske doline j in na obeh sira neh te doline čete Demi.r~K.apu. Angle- ? ži so kot desno krilo skušali umikanje z vstrajnim odporom na Bela&ici-Planini zadrževati. Francozi pa so se neprestano umikali, ostro zasledovani od Bolgarov, i do črte 1 tetro va-Mirovca. Pri umikanju so imeli grò- 1 zne izgube na vojnem gradivu in moštvu. Ves trud ! Angležev, kriti nndaljno umikanje, je trii radi odlov-nega bolgarskega napadanja zaman. Tudi Angleži so morah svoje postojanke ria Belasici-Planjni,. ki obvladujejo izhodni breg reke Vardar, zapustiti. Bolgari so jih zasledovali in vrgli čez potok Kozlu-Dere. ki se serverno-zahoclno od Dojrana izliva v Vardar. Bok ' gari so zasedli kraje severno od tega potoka, in si tato priborili važne prehodne točke za nadaljevanje ivapa- j. danja,. \’ mej reni čet:, erokpt. i med M ar lun sto Planino in jezerom Dojran. ki ie dolg in širok kakih 30 kilometrov, so bije te dni odločilna bitka med Bolgari in francosko-a ngleškimi četami. Gallwitzova armada zasedla Gevgjeli. Londonski Reuterjev časnikarski urad je dobil brezžično brzojavko, katera zatrjuje, dia, sta dve diviziji generala. Galhvitza, ki je prihitel Bolgarom v južni Macedonia na pomoč* zasedli mesto Gevgjeli. V Solunu ! Berolinski „Lokalanzeiger“ poroča, iz Haaga: V Solunu so pozvali avstro-ogrski, nemški, bolgarski in turški konzul svoje rojake, naj se kmalu pripravijo za odhod iz Soluna. Pogajanje med Grčijo in čet verosporazumom. Atene, 11. decembra. Sedanje razmerje med Grčijo in četverosporaz-umn-imi državami se da hipno sledeče označiti: V vojaškem oziru zahtevajo četvarosporazumne države nujno rešitev odredb, ki so potrebne, z ozirom na defenzivo, kakor tudi umikanje angleško-irancoskih čet. Grčija bo potrebne olajšave morala dovoliti. Pogovori so v tem oziru v Solunu med poveljnikom angleš-ko-francoskib čet., generalom Sarrailom in grškim generalom Palisom v polnem teku. Diplomacija četvero-sporazumnih- držav krepko podpira nazore, ki jih zastopa general Sarrail. Francosko - angleška vrednost pada. Londonski ..Daily Telegraph“ poroča dne 12. decembra iz Novega-Jorka: F r amcosko-an gleško posojilo, ki pride v torek, dne 14. decembra, na denarni trg, je padlo na 94, torei za eno točko pod izdajno cena. Novejša poročila z bojišč so bila za prodajo neugodna.. Belgijska munieijska tovarna v zraku. Dne 11. decembra je v Le Havre zletela belgijska munieijska tovarna v zrak. Mrtvih je 110, ranjenih okoli 1000. Madžarska stremljenja» Dočim se v Avstriji vedno krepkeje naglasa potreba p o 1 i t i č n e , gbstpo da; r sk e ivn še p osebno v-o j a š k e enotnosti z tigrato, je v ogrskem državnem zboru grol Apponyi izjavil, da mora Ogrska dobiti v vojaškem, političnem io, gospodarskem oziru svojo suvereno državno samostojnost p o d vsakim p o g o j o m. Škoda., da v Avstriji ne smemo polemizirati z izjavami, ki jih slišimo na Madžarskem, Belgija, Srbija ia Poljska. Zanimivo je izvedeti, kaj so govorniki osrednjih držav Betlimann-Hoihveg in grol Tisza ter drugi govorniki, v nemškem in v ogrskem parlamentu v svojih govorih povedali o usodi Belgije in Srbije ter 0 bodočnosti Poljske: V svojem drugem govoru, v katerem je od- govarja! socijalistu Scheidemannu, je rekel Bethman-Hollweg: ..Znano je, da je dovolila Francija Rusiji samo pod pogojem posojila, ako Rusija zgradi p o 1 j-s k e trdnjave in železnice proti nam. Ravno tako je znano, da smatrata Anglija in Francija Belgijo za, svoje vojno zbir;ilišče. Proti temu se moramo politično in vojaško zavarovati. Kar je v to svrho potrebno, se mora doseči.“ In na drugem mestu je rekel: „Angleški kolonialni minister hoče, da se na podlagi narodnostnega principa vrne Alzacija Franciji, Poljska pa narodnosti, h kateri pripada. Gospod minister to omenjam le mimogrede — gotovu ne ve, da je v Alzaciji-Lotarinški od 1,900.000 prebivalcev 87% nemških in 11% francoskega materinega jezika. Ali spada po njegovem mnenju Poljska z ozirom na svojo narodnost k Rusiji, ni dovolj jasno.“ V ogrskem parlamentu se je grof Szereny — vladna stranka — zavzemal za vodno pot ođ Donave skozi dolini Vardar in M o r a v a v So- 1 u n. Grof Appony je rekel: „Naši obrambni smotri niso, da se vzdrži status quo pred vojsko. Ce tudi nimamo osvajalne politike, moramo vendar le skrbeti za svojo bodočo sigurnost, in mi ne smemo pripustiti, da bi se z nami simpatizirajoči narodi vpregli v prejšnji jarem. Govornik spominja na. carjev govor začetkoma vojske in na javna pripozn'anjà drugih državnikov'. Odkrila, so nam resnične namene naših sovražnikov, Te ambicije so v prvi vrsti ogrožale teritorialno integriteto Ogrske in dokazale, da je ta vojska za Ogrsko v prvi vrsti obrambna v ojska. Da se izloči gospodujoči ruski upliv na balkanski polotok, je prvi predpogoj za našo varnost. Rusija ne more biti z Balkana niti gospodarsko niti politično ogrožena. Ruski upliv na Balkanu zasleduje torej edinole ofenzivne namene. D a bi se torej v r n i 1 e (n a Balkanu) stare razmere, je za nas nemogoče. Ravnotako je nemogoče, da, bi p oljski n a -r o d, ki pripada po svojih duševnih in moralnih lastnostih k najboljšim, ostal podložen narodu, Id je po svojem bistvu orientalski iti agresiven.“ Grof Tisza je govoril o opravi zasedenih sovražnih ozemelj: „Med vojnimi operacijami vodi opravo poveljstvo armade, ki operira. Če se zasede večje ozemlje, se uvede vojaška uprava, ki ji pridele tudi primerno število civilnih uradnikov. Uprava je podrejena vojaškemu poveljstvu. Dozdaj se je uvedla taka uprava le na Rusko-Poljskem. Srbijo upravljajo Še etapna poveljstva, a ’prej opisana uprava se tudi v Srbiji kmalu uvede. Ogrska vlada sodi, da je radi jezikovnega vprašanja primerno, če na Rusko-Poljskem prideljujejo v prvi vrsti avstrijske upravne uradnike, a v Srbiji naj se uporabljajo „v prvi vrsti ogrski upravni uradniki, ker spada Srbija v prvi vrsti v ogrsko interesno ozemlje.“ (???) Grof Rawly zakliče: „Dne 2. decembra so v Belgradu odstranili ogrsko zastavo!“ Mpsho-sMi bo]le. Cefverosporazuin in Grčija se še pogajata; znamenje, da se mu Grčija še nočp udati. Poraz Angležev in Francozov je popoten; njih čete bežijo na grško ozemlje. Sedaj to morala Grčija pokazati barvo, ali da prisili Angleže in Francoz», da SB v Solunu okrcajo, ali : pa da smejo bolgarske čete nadaljevati vojsko na grški zemlji, Bolgari korakajo proti Francozom. „Agence i lavas“ poroča dne 9. decembra iz Aten: Ministrski predsednik Skuludis je vöeraj sprejel italijanskega in ruskega poslanika. Namen obiska teh dveh gospodov pri Skuludisti je, kakor se domneva,' bil, da Italija in Rusija po svojih zastopnikih izjavita, d«; se pridružita, zahtevam Anglije in k ranci je glede poroštva, ki bi ga naj dala grška vlada za č.e-fvcrOsporazumOve čete v Soliwnu. — Gibanje čet .na franCOški bojni črti v južni Macedoniji je dan za dnevom živahnejše. Bolgari so opustili zasledovanje Srbov v Albaniji in zbirajo močne čete proti Francozom, Angieško-f r a.ncoske čete so si izbrale novo bojno črto, ki jim je za nadaljna vojna podvzetja ugodnejša. Boji pri »emir- Kapu. . Na bojišču pri Demir-Kapu se vrši dolgo trajajoči boj med Bolgari in Francozi. Bolgari so na, tem prostoru.zasedli važne francoske postojanke. Svojemu spretnemu gibanju se imajo Bolgari zaliv aldi, da. so le z majhnimi boji, a z nadkriljujočo vojaško zmožnostjo dosegli izvanredne uspehe nad Francozi in Angleži, . Francozi in Angleži brez posebnega odpora iz-praztijujejo Dojran in Gevgjeli. Cela francosko-angLe-ška armada bo že v nekaterih dneh stala izključno na “Tških tleh. Proti Dojranu! „.Secolo“ poroča iz. Dojrana: Angleži izrabljajo grško obmejno ozemlje za vojne predpriprave. Tri dni se že sliši v Dojranu addito gromenje topov. Avstrijci in Bolgari skušajo pri. Dojranu izvesti obkoii-tov fia,ncosko-anglešk.ili postojank. ^Times'1 poročajo : Francozi so zahodno od Hodova spustili most ,v zrak in izpraznili, bolnišnice v .Gevgjeli ju. ■ Angleži in Francozi se umikajo. ..I/. Condona sc dne K), decembra poročaš Vojni urad javlja z dne 9- 1. m, Bolgari so dne •S. decembra:, po srditem .obstreljevanju, angleških čet napadli naše (angleške) postojanke zahodno od jezera Dol ran. Manjše bolgarske čete, ki so udrle v naše prednje jarke, so bile vržene z bajouetnim napadom nazaj. Dne 7. decembra zjutraj so Bolgari znova napadali in so s premočjo pregnali angleške čete iž njih postojank. Pod varstvpm teme so se angleške Čete umaknile v nove postojanke. O angleških izgubah še ni nič znanega. Dne 8, decembra se je angleškim oddelkom posrečilo vse bolgarske napade odbiti, Na večer tega dne so se Angleži zopet umaknili v nove postojanke, tla tako obdržijo zvezo z ostalo fronte,: ... Bolgari zasledujejo francoske čete. jfCakor sc dne 10. đroembra poroča iz Zolfte, Bolgari neprestano zasledujejo umikajoče se Francoze in Angleže ob toku reke Vardar. Bolgarske čete se bližajo grški meji. S tem se približuje balkanska .vojska odločilni dobi. Za- Grčijo .prihaja trenotek, da Odkrije svojo politiko. Bolgarija je predlagala grški vladi, da naj ta ob dosedanji srbski meji določi nepristransko ozemlje, katero bi bilo obvezno za. Grčijo, kakor za Bolgarijo. S tem je hotela Bolgarija pokazati. da nima nobenih napadalni}) namenov zoper Grčijo. LISTEK. Po železnici v Sv. deželo. M. S. — Sv, dežela dobiva razmeroma zelo pozno železnice. Od leta 1891. naprej je bila ozkotirna železnica iz Jafe v Jeruzalem, Pravzaprav Izven Sv. dežele je bila od 1. 1895, železnica iz Beiruta čez Libanon in Antilibanon v Damask. Od L 1905. je šla že iz Damaska mimo GenezareŠkega jezera (postaja Sa-mah), nekaj časa ob Jordanu, potem pa skoz Esdre-lousko ravnino v Hajfo ob Karmela in Sredozemskem morju. Svetovna vojna, pa je jiovzročila volikanskje spremembe ,v tein oziru.. Kar se ne bi zgodilo več desetletij, to se je ustvarilo vsled vojske kakor čez noč, tako da se daines lahko vozimo po celi Sv. deželi z železniškim vlakom. Pa, ne ..le v Sv. deželi se je po, spešilo zidanje železnic, ampak tudi v Malli Aziji in naprej po Mesopotamiji, kakor tudi doli proti Egiptu, Ako hočemo odjzdaj naprej v Sv. defedo, se nam m potrobno, voziti po morju, ampak lahko prehodimo celo 'pbt |>o Železnici. • .'v :i - : : J A; Glavne postaje iz Maribora;: so te le : Maribor r-Zagreb (ali Budapest« radi boljših .brzm-oznih zvez), Belgrad,. Smederevo (Smiiendria.,, njesto ob ih&vh M

: ; General Sarrail, poveljnik a n gle’ško-1' i -ai i roskj h čet v južni Macedoniji, je odredil novo razvrstitev ■ (umikanje) svoje armade. Ako Sarrail ne Ivo mogel držati postojank Ob Vardarju, bo skušal vsaj Solun zavarovati. Z veliko naglico se sedaj delajo v Solunu zavarovalna dela. Bolgari so premeteni nasprotniki; borijo se srdito in vstraino. fSustpijsSis-ifalpÉfl bojišče. Xh italijanskem bojišču je razmeroma mirt Naie zr ačno brodovje je obiskalo Jaki n in ga 'Obstreljevalo: ... : Naše zračno brodovje obstreljevalo Jakin. Dne 10, decembra popoldne je oddelek’ avstrijskega, zračnega brodovja metal na kolodvor, elektrarno, plinarno in vojaške stavbe v mestu -J akin (Ancona) zelo uspešno bombe. Naši zrakpplpvi sp se .kljub, hudemu sovražnemu šrapnelskemu ognju ter neugodnemu vremenu/ vrnili nepoškodovani. Bombe SP'ria- pr'avilè v mestu veliko škode. Mesto je na več- krajih začelo'goreti. ■ Ponosni smemo biti. na čilo naše zračno brode*-V je, katero je pri belem dnevu in neugodnem vreme-, nu predrzno napadlo utrjeno italijansko mesto in tako Lahu zopet jasno povedalo, da, on'ni' gospodar naše Atlrije. " ' ' ' • ' : Izgube italijanske [mornarice. Ruski listi poročajo iz Aten, da, je četverospo-razum dal Grčiji nezaslišane obljube za, uslugo, ako Grčija poseže v vojsko- na, korist čeivOrpsporajzuma. Grčiji ponujajo vilajet Smyrna, južno Albanijo, otok Ciper, celo bolgarsko Traeijo do izliva Marice, De-deagač, nadalje Izhodno Rumelijo, turško it racijo in še celo 12 skupin otokov v Egejskem morju. Grčija iu četverosporazum. Iz Aten se 'dne 0. decembra uradno poroča: Grška vlada je na prijazen korak oetverpspjorazum-nih vlad odgovorila istetako na zelo prijazen način. V tem odgovoru -daje Grčija četverosporazumu novih zagotovil. Odgovor se je izročil poslanikom četvero-sporaZumnih držav dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne. "As-;-:-.' 1 Needinost v četverosporazumu ? V ženevskem „Guerre sociale“ piše socialist. GustavHerve: Needinost med Anglijo in njenimi zavezniki., ki je nastala radi balkanske vojske, se ne da več prikriti. Na Angleškem se že več tednov opaža gibanje, ki stremi za tem. da se solunsko podjetje opusti. Na. Francoskem pdilptra to gibanje Clemenceau. Kitsche ner se je odločil, da vrže vse razpolož- ba 20 minut voziti z lpjdjo čezmalo mfcdsko pžjrto ..Bospor“ iz Evrope v, Azijo* V Mali Aziji vozi najprej anaiol-ska železnica (750 km) do Ronije, potem pa, iz Koiiije naprej bagdadska železnica, (do Alepa 666 km) s sledečimi glavniku' postafeam : Ha j dar-Paš)a (nasproti Carigradu), Eskišehr, Alimi Karahisar (odtod se lahko no stranski železnici obišče tudi Smyrna, Efez i. t. ’d.), Konija (ta in drugi tukajšnji kraji so znani iz misijonskih potovanj sv. Pavla), Karaman, Eregli, UJukiŠla, Boxanti, Adana (odtod je zopet stranska železnica za obisk T arsa, rojstnega kra^a sv. Pavla). Toprak Kale, Alepo. (Iz Alepa gre bagdadska železnica naprej skoz Mesopotamijo, skoz lih*,a,je, kjer je prvotno bival očak Abraham; odtod naprej do Bagdada še posamezni deli železnice v trenutku niso zvezani; nedvomno bo pa ludi tukaj vojska delo pospešila. Ö tem delu pa nimamo rada vojsko avtentičnih poročil, kakor še tudi ni oficielnega poročila o dovršenih taverskih predorih pred postajo Adana in amanakih predorih pred oostajo Alepo). Proti Sv, deželi so od postaje Alepo sledeče glavne postaje: Hama, Homs, Baalbek, Damask, Derat, S am ah (ob Ge-nezaroškem jezeru),, Afule (postaja za. kake tri ure oddaljeni Nazaret; od te postaje gre naprej do Hajte že 10 let stara, omenjena železnica). Od postaje AfulO gro stara železnica v Hajfo ter celo nova, železnico skoz DženiD do bližine sedanje vasi Sebastije alj sta-roga mesta Samarij©. Ddtod gro rakotirna železnica , v Nablus ali stari Bihem, od koder bo izpeljana mio- V sedanji vojski je naša mornarica tiničiia Italijanom sledeče, ladje ; 4. podmorske, čolne in sicer. epeT ga dne 10. junija, 20. julija, 5. in 10. avgusta. '9 torpedne čolne in torpedne rušilce: 24, maja,. 26: junija in 2. julija. Dve oklopni križarki: „„Amalfi“ dnč 7; julija, katero je dne 7. julija potop?] naš podmorski čoln v severni Adriji iu „Giuseppe Garibaldi", katero so naši potopili dne 18. juliìa v bližini Dubrovnika. Potopila se je nadalje linijska ladja „Benedetto Brin“ dne 2j7. septembra v Brindisi j ti. Istočasno sta, se Daje potopili še dve drugi italijanski linijski ladji. K temu še pride potop prevoznih parnikov ob albanski otedi. Zaman! Francoski vojaški stroKovni lisi „Guerre mondiale“ piše: „Vedno, bolj dobivamo utis, da urez nove metode,, novih vojnih sredstev, brez zdatne podporo odstrani zaveznikov in brez energičnega enotnega vodstva v četverosporazumu italijanska armada zaman krvavi ob jezu, ki jo zadržuje že skozi sedem mescev ob črti nekoliko kilometrov proč od meje. Toda tudi v tem oziru je pričakovati od Joffravéga velikega vojnega sveta odpomoči.“ Mi z velikim mirom pričakujemo posvetovanj — rebiti do Jeruzalema. Glavnotirna pa, gro o