Na predvolivnih sestankih se ljudstvo seznanja s politiko vlade FLRJ, kandidati pa z lokalnimi problemi Naše delo V predroKvnffli prSpTavafh spifemljajo na predtavanjiih in sestankih y ptujskem okraju volivd poaamo dejstva o dffui-beoem razvoju aa vaseli ta. v mestiih. o odooeu našega vodstva in ljudstva do MBrvoja eooalizina v dTiavab ljudske dtaofcracije, do klevet InformibiToja ter trgovsfc/h odnoeov z zapadom. Mnogiin je v»e to že znano bz govorov tov. Tita te ostalth članov vlade FLRJ in LRS, oetaH p>a se sezuanjajo 6 to etvaroostjo Da psredvolivnšlh sestankih. V »oboto, 25. februarja t. L sta ofca«-fcala ˇoldvce iz Stmižča in Siikol kan-didata volivnega akraja Ptuj-de&n/i breg tov. dr. Jože Potrč m. namestniik tov. MSlaai Lacko. V nedeljo, 26. feibmarja se je mnogo volivcev te ptujskega okxa:ja odeležrlo pffedvplivnega zbarovanja ˇ Maribona, na Laterem je govoril pod-p»edsednifc vlade FLRJ tov. Bdvard Kar- delj. V nedeljo dcpoktoe ®ta obdskala volivce fa Majšperka i«a okolice, popol-dae pa volivce iz Zavrča in okolice kand. tov. dt. Jože Pofcrč m naimestnik tdo vse lovske dmžine sklicale širše «e>e člaostva ter na veh raadelile deio pnprav za volitre. V sklop-u OF bodo pomagaii roševati vee druibeoe gospo-darske profcleme. Obenem so s« zavezaU, da bo vsaka lovska družina poslala po 1 CJana v iroo-tno brigado na Pohorje. Ta prva ktvska konferenca je preloan-n*ca v dosedanjem odmosu m€d OF io iovsko organizaciio. Bodo^e sod«lova-nje in povezava bosta mnogo doprinesla k mno«žičiieniru reševanjn V6eh proble-raoTr in skoprn»4i oaiporo^ za zgraditev aoci«Mzma aa vaseh Na nedeljskem predvolivnem zborova-ajn t Marifcoru je dejaJ med drugun tov Kardelj: V»e!ej se moramo zavedati, da vellke naloge, ki sno si Jih postavili, lahko ar^sniči samo e n o t n o IJudstvo in si-cer tako enotno ljudstvo, da bo vsak po -4 eznidelovnlčlovek pre-iet z foIJo, zlomiti rse prepreke na poti graditre novega, iepšega življenja. Tako enolni pa so lahko ljndje samo takral. kadar poznajo vso resnico, vso stvar-nost, nKne dobre in njene slabe stranl uspehe in n«vspehe našega dela, zmags in poraze v naši borbi za soclalizem. S tako CKlkritostjo in jasnostjo |e tudi ne-damo govoril tovariš Ti tona shodu v Užicn fcn v istem duhn bi tiidi jaz rad danes spregovoril nekaj besedi. Naše volitve bodo — tako bi se rsaj oa prvi pogled sdelo — v zelo nepri-kladaem časn. Naši delornl ljudje mesta in vasi trdo delafo, ob precej pomanj-kiflvi prehrani in o^ poman]kanju mar-sikaterih potrebšfta. ki bi bile oeogibne za vsakdanfe fivljenje Toda prav zaradi te*-. \e prav, da so volltve sedaj. Mi sjno, tovariii te tovariSlce. lahko po-nosnl, da smo del visoko zavedneqa Ijndstva, ki ga trenntne težave ne vrže-fo s tlra, arapsk narobe, ki zna z naj-večjo poJ,rtvova!nost|o in hrabrostlo lo-miti dansšnje >eiave in vsakr§«ne pre-preke, da bi si zgradilo ler>5i fntrišn|i dan. Naf svet vidi. zlasU pa tisti sovraž-rfiki n.iie sociaMstifrie cjraditve, ki nam besno raefe|o rsak (fan znova polena pod noge, da so narodt Jitgoslavlje strnjenl kako. en mož ˇ net!oml1ivi vo-lfi, Jzboievat! kl?nb vsem te?avam svo-jo heroisko hlfto za soclalizem do krs-ia. do popolne r.mage. Kicar Dn« 19. februarja t. I. tzvedern prod-volivnj sestanek v navročnosti 63 vo-livcev se je zelo žlvahno odvijal Dis-knsija je temeljila na vprašanjiih reak-donaTnfh predvolivnih parol. o tofonn-birojvj ter o domarih gospodarekih vpra-žeBjih. Par kmetovalcev }© zahtevalo ˇ dls-kusiji pojasnllo glede acklaj-e kroropirja in «emena. Kon^no so sklenili. da bodo v počastitev volitev naTariH gramoz na »Isbe ceste. Tot Trto |€ opocrumil naže kmete » govorom o eledečih dej«tvih: Tofno Je, da stanje v na§i drJavi ni lahko. Znano vam je, zakaj ni lahko, vendar pa ni tako težko, da bi teh tež-koč ne mogli obvladati, obvladali pa i^ bomo zato, ker }e bi!a naša država pre-kaljena med rojao, ker Je bilo n3§e Ijudstvo prekaljeno v vojni. Naže Ijud-stvo je videlo in doživelo vse ia ga ne more prav nič iznenaditi, prav tako ga pa tndi nobena sila ne more odvrnitl z n]egove poti. Rogoznica Na predvolivnem sestankti v Rogoz-nici 16. fcbmarja t. 1. je 45 volivcev Farpravljsio najpreje o odiaeri dobod-rekie, poenej« pa še o predvolivnih pri-pravab in o važnosti volitev v zvezno ekupžčino in Svct narodo-v Razprava o davku se je preveč zavlekla, zato se je med političnim referatom volivcem že mudJlo domov. Posebno živaihna je bila di-skusija v zvezi z razvojem zadmžni^tva Po d;s-kaisiji o kandddatu tov Dušanu Kvedru hi name«toikii tov Kovačič Zlatku so ieleli nekateri volivci pojasnilo crlede možnoeti kandidiranija opozicije V nedeljo je odgovoril tov Kardelj v Mariboru glede opozicije eledere-. Njlb pravz&prav vseb sknpaj ni mito&b toda ker jim sedaj propadajo poslednje šanse — so tnHko marljivejc na protiljndskem posin. Sev?o'a. svo>e zaštitnike imajo tudi v inozemstvu — fako na sahodu kakor na vzhodu In ti so zaklicali: halo. v Jugoslavij) vo-iitv? niso >!vobodne. ne puste opozicije k volltvam. Rad bi vas vpraial. torartSi in tova-rišice. ali veste. kje «e ta opozicija na-haja? In kdo jc ta opozicija? Za eno npo7ici,io nam je jasno toda ta kandi-dira Ta oposicija je namreč naSe Jjud-stvo, kJ drži oblast v svoj:,h rokah, to-da bi se obcnem bori prct} vscm sla-bostJm in nedostatkorn te oblastj. Ljv«d-stvo pomaga tej oblasti. ker je sociali-sti^na. pa jo tudl kritizira. kadai dcla napak« A druga »opoziclja« — to so očivid-no nepomirijivl kontrarevolucionarji, bivii bankirji kapitalisti, monarhisti, ttd. — skratka stari izkoriščevalci v enotni fronti t ostanki četnikov nsta-5ev klerofašistov itd. ter t deklasira-nimi elementi kominformskega tipa. Kar se te vrste »oposlcije« tit*e. je pa sivar ta: ona prvlf sploh ni v itanju postaviti kandidataro. kajti njen pro-frain je povratek »taresra izkorH^eval-skeffs sistema. * za tak pro^ram v na-$em Ijudstvu ne bo našla podpisnikov; drusrič pa ni treba pozabiti, 4a aaše Ijudstvo zna braniti pridobltve »voje sooialistifne revolucije in zato n» pri-pravljen« dopuščat! rnaskiranja kon-trarevolucije s masko opozicij«. Markovci PredTOlivni sestanek je bil 19 febTU-arla t. 1. Obiskalo ga je 28 volivcev, radd česat so sklenili, da se bodo vršHi sestanki posebej v Markovcih in posebe] t Novi vasi. Na tem sestanku je pojas-nila tov Kaiolova važna vprašaoja in odgovore iz Tilovega govora v Užicah. V diskusiji so volivci terazili željo, da bi iih obiskal kandiid-at tov. Dušan Kveder, generallajtnant JA Na poznejžem 6estainfcu z r«gic s! moramo biti na jasnem. da zmaga ne more priti preko nočl Pred sebo^ imamo še leto^nfe pa t«di prJbod-nje leto trdega d«Ia, da bi zagctovilj iz-vrši?ev nalog našega rtetletnega nažrta, s kBterlm bomj> položiH solidne ffospo-darske temelje na?d fr^^ljnji soc!a>;"'ični gTadiJvi, ki bo y rfil«i!ivno v'.gcdnr ih In mcogo man| napornib pogojih, kaltor so sedanji. In tretiič si raoTamo' biti prav tako na jaanem, da velikih tr^vhov na tej poti 06 moremo doseči brez skra^nih naporov, pa tadi ne brez gotovih žrlev. Bukovci Prv} predvolivnii 9efrtanek se je Tršil v čp-trtek. 16 fetoruarja t. 1. vzp-oredno s sestanV.ora za davčno odinsro ob ude-lefcbj 150 volivcev. Najpreje so inneli referai: o važnostl volitev, o kandidaturi tov. EHižaiia Kve-dra in namestndka tov KoTačič Zlatks. o vnžnosti cKino&a članov O? do vclitev In k.ancftdatov ter o 100 od-stotni udelež-bi. Volivcem je bila poiaerijena vl-oga in ci-lj klevet o naši družib^.ui urediitvi in o našem djiavnem m partijskem vod-stvu Na r<\7,T)e tofke so sf.^vljali volivd v diskusiji vprašanja. Po d&sikii-saji o vo-litvaii «o prešlj na razpravo o d-avčni odTneri. Glede na?e bifke za soclalizem je d«-jel ˇ nedeljo tov Kardelj: Res je, lotili smo se velikih naiog. A kler gre za veHke stvari. tain fe bilka težka, Toda mi bomo tndi to bitko do-blli. prav tako kakor smn dobfli ostale, in sicer zato, ker to bifko bije zdmženo delovpo IJudstvo, za sebe, za srečnejše JSvlienje. Kaf hofemo v fe| bitk! dr>5e?1? ZgTa-diti ho?«jnn sorlslirpm socialist^re od-nnl,;šii organizacijo dela v vsaki tvor-nici uradu. sadrusri in na vsakcm de-Jovnem mestu. Ce bi se iaienzivne.fe boriii. bi se pokazalo. da imajo mnoga naša podjetja prevet delovue sils Ne borimo se dovolj za kvalUeto proiy;vo-d!ov Borba za izpolnitev plana j€ često omejena s&mo na borbo za koiičino, a ni hlirati fcudi borba zn kvaJiieto. Ne borimo se dovoli za delovno discipli-ao. prcti fluktuaciji. protf dernrganiza-cijs dcla s strani nefcaterih nczavednih ijudi Ne prite^ujejo dovolj pj-mlstav oikov delavcev po lovarnah k uprav-!,|anju podjetij in ne negujejo dovoij sodelovanja zadružnikov ^jri upravt.ia nj« obflelovalnih zadrag. Ne posveta se fiesto zadostno skrb Ijudero. Kljub materiainim težavam se marsikje tla s rainimainirai napcri znatno pomagati aašim delovnim Ijudem pri prcmago-vanju vsakdanjih težav. Sn uko dalje. Labko bi, tovariši tn tovarišice našteval in našteval doi$ro vrsto takib slabosti. sa katere m kršv nihče drugi kakor mi sami. Toda proti tem slabostim se moramo boriti vsi, državno vocistvo kakor tudi deiavci kmetje ia vsi delovai Ijuolje, ki lanko ninogo več vidijo. kafeor vsa-fea državna kontrcla. Misogi azM de-iovni koiektivi so v tem ozlra že po-kaxaii pi^eiiE-asae priraere koteidivne borbe nc samo za izpoinitev plana, ampak tudi za odstranitev mao$ih sJa-bosti in potnanjkliiivosti. ki tias slabe. Fotrebno je, da ta borba /.ajam«; vse oaše delovne Ijudi in tako bomo prc-maguli znaten del težav. Ma!a vas V nedeljo, 26 februarja se je vtšU v nav7očnosti 180 volivcev predvolivni se-etanek v Kostanievčevi hiži v Mali vasi Na tem sestanku so določili. da bo vo-lišče za celoten KLO v Kostanjevčevi hiši v Mali vasi. Do volitev b vmeli še več sestanikov PrihodTiti sestaneik je bil določen za 2 marec 1950 Po referatu o kand^datu tov Dušanu Kvedru in namestnika tov Zlatku Kova-čič se je razvila rivahna diskusija Kri-tika se je na|več nanašala na okrajne aktiviste. TrdiM so. d« so jim vse stvari preslabo pojasnjene, da imajo poedinci napram njim nepravilne odnose, Kritizi-rali ®o tudli postopek pri prejsniih vo-litvah v KLO Za kaodidata tov DnSana Kvedra so dali podnaise 5acer Franc, Pw?nar Janez, Kostafnievec Franc. Anto-lic Mihael, Horvat Tonc in 2uran FTanc. V volivno komisiio so imenovali Karo Ivana, Kolertko Martrna, Kostanjevec SitnoaM, Vavpotif Franca, Kofcct. FrčHnca tn Maicen Feliksa. Za zatspndika Kete sta bila predlagetna Sacer Martki in Pigaiia«" AJojz. PoedSne nepra-vilnoeti v odnosa med orgaTii oblasti in ljudstvom je tov. Kar-delj tafco ocesoiiL: Juršinci Prvi predvolivnj sestanek 16. febmaija t. 1. je seznanil 60 na^očiih volivcev in nedvarano tudi njihovih svojcev z važ-nostjo volitev dn« 26. marca, z zaslua celo. da g& bodo pridobili za ssbe. potem so se pač doslej že iahko preprf^ali. da so se zmotili, da so skrajno kratkovldni in da naše liud-stro r»i nftiimna in nesavedna čreda, ki bi T'*- ' nvljena nssesti slehernem« avs - K?u,.'' <¦:-¦iijjiost, slepota pa jc po pra-vjl« neogibna karakteristika reakcio-namih elemeniov v človeški družbi. Ia kakor biiro so sovjetski in drugi kcra informovski vrhovi prišli v odnosu do Ju!»oslavije in drugib narodov sploh na reakcionarne, na hegemonistične pozicijc, so postali slepi za stvarnost in so se pričeli proti pridobilvam na-^ega deiovnega Ijudstva oklcpati iste koriirarevolucienarne taktike kakor re-s.k-eioname buežo&snc ageatujre v naši deJeli. In seveda — isato žanjejo prav taks rezultate, to se pravi, gnnadija proti sebi vse več sovraštva cašega delovnega ljudstva. Ormož Nd plenurou OF v Onnozu je bilo 22. februarja t. L napovedano eooane-&ečno tekmovanje MOF v Ptuju^in KOOF v Središču. S tekjnovanjem se bodo organizacije OF borile za razširilev organizacije OF, la najboljlo orgaiiizacijo maožičivih &e-stankov, za prosi-avo 8. marca. za vi6ci.o volivno udeiežbo 26. roarca t. 1., redno pobiranje članarine OF, za čim uspeš-Eejso podporo ostalim orgaRizacijam t.©r za dvig kulturne, komunalne in. gospo-darske dejavnosti MOOF Orinož je iroenoval v te&ino-valni odbor tov. Kojca in tov, Sedmaik Celestina, oba funkcionarja OF. V nedelio, 26 februarja so mnogi vo-livci v Ormožu poslužali po radiu pred-volivni govor toy Kardelja, ko je govoril ttidi o vpražanju Trsta: Kot člcn v tej antijugoslovanski kam. panji neJaterih naireakcionarnejših kro. gov na Zapadu, ki se združuje z gon?o korainformovsklh klevetntkov proti ju.. gosiaviji, je smatrati v zadnjem času tadi antljugoslovanske i?:pade nekih italijan-skih šovinSstičnih iai imperiaiistijnšh krogov v zvezi z vprašaniem Trsta. TJ kroftl očitno mislijo. da je sedai prišel za n\'š\ čas, da polože svojo roko na svobodno tržaško ozemlfe Tako je hnei na priitier nedavno v rim-skcm parlamentH znani iredenilst in sJssnik UaiUanskega imperializtna Orlatu do šcvinisHčni govor, v kalercm je gnncl prot! tako iraenovanemn jugoslovanskemn terorfu v coni B, protl raznarodcvanju HaSf*anskega ž3v!Ja, razseljevanju, pre-ganjanji! itd. Končal je seveda z zahtevo. da ie potrebno STO priklSuiJSU ItaHiL Ta izzSvalnl scovor v obrambo itaHjan-skih imperia!isf?čnih aspfracfj le bf« se-veda sprejet z glasnira odobravnnjetn pariamenta In še posebe? njcgovega kow-Jnforniističnega d«la, kf Je kar čez no pijunil na vse svo\e nekdanje deklar^ cf»e o pravlci narodov na sanioodkobo. To pa al ediiij primcr te vrste. Triaški obfinskj svet ^e 23 febroaria sprejel resolacijo, kfer se med prikrlto gosto-besertnostjo kkrvet proti Jugoslovanski upravi v coni B postav^a tndi zahteva po priki1nL!tvl STO Italiji. Nadalje se \e v tej protijugoslovans-kaiRpanji aktiviztral tr5a5ki škoJ Santir, V svojlb Droti|ugoslovanskih okroznicah in poslanicah ponavlja tsfe klevete ka-kor drugj italijanski šovinisti In se se-veda zavzema za prlkl|nčitev Trsta k Italiji. Poleg tega prepovecinje sloven-skina dubovnikom v conl B vsako zvezo z ijndsko oblasljo tn še prav posebcj z fti-gcslovanskisii dtihovniki or.stran meja cor.e B. Ni reba is posebej omenjati, fla |e največji del Stalifanskega Hska prav ta- ^Sa-daijevainje na 2. strantt). (fladaltevanfe s 1. stranl) k< nprežen ˇ to protijugoslorasisko gon]o. Vsa ta gonja na prvl pogled prlča, da Je organtzirana lz enega centra tn * enhn določenim cil|em: deflnitivno tx-podkopati odredbe mirovne pogodbe tfl na ta ali drugl načln izsiliti prlključitev STO-Ja Italilt Ne mislim se spuščatl ob tej prfllki f kako podrobnejSe razpravljanje o \e\ stv*rl. Hotel bi nacjlasiti samo dve stva-rl: Drvlč. de|stvo, da Je vse vpltje o ta-ko Imenovanem preganjanjn italljansfce-fja *ivlja v conl B groba kleveta. kl ima namen prikrltl dejstvo. da Italltanskl šovinistl lztegnjefe roke po slovenskem ta hrvatskem ozemljn v coni B. Res pa |e nasprotno, da se slovenska narodna manfšina v Ttallfl defansko preganja ta defansko raznaroduje, da se zaplrajo slovenske Sole, preganja slovensko fa-sopisje, da se zavedni pripadnlkt slo-venske manjšin-e preganfafo tn celo obl-faio, kakor Je Wl to primer t Andrejem JnSem Iz Slovenske Beneflfe itd. V na-»p.oljn s tem pa ima ltalifanska nanjh Ston ne samo v conf B, ampak tndi v Jv-goslavijl svo)e tasoplse, svoje Sole. STOje knlturne organizadfe Itd. Drugtt, leta 1946 smo morall — »aradl spJoSnega mlrn — prfctatf na mlromo pogodbo, ki te odtrgala sedanfc Svobod-no tržaSko ozemlje od Jugoslavije, toda dares ne morento dovolltt da bl oove dele našega zivlja, ki po mtravni po-godbi niso prtpadll Italljl, izrotfl nfet-O tem si morajo bitl na jasnefn vs! MsH, ki danes organizirajo protHugoslovansko ffo-fo, da bl z njo prikrtU svo)e fanpe* rtalistitne felje. SaJovci 23 ¦voHTcer Je bflo na predvolhrnem sestanfcu 19 februarja t L Izvolili «o pet podpisukov kandidatn« Hste. Pri rai-pravi o dehi volivne komisije tn o hne-novaojn člamo? voMvn© komtsite «* navzoči nlso izkazali, Odrhrali eo delo dmg ua drtKjega. Za-nim-fevrsten rekord ˇ zgodovln! dlplomadj«. Loperšice Dne 20. fet)ruair)eležilo 18- febroarja t 1. predvolivBega sestan-Ya. Vneto »o «1e*H referat« ln se tudi ˇ dBiekusijl radl oglaSali. Kakor so nek-da) gledah z vi$ka na bajtarje in reveie, tako gledajo danes na zadmge. Tudi ob-vezna oddaja IHh zelo moti pri laetoem gospodaTskem razroj«. 2^elo 9o b« razvneH, ko 1o priSlo do dtekusile o 4 krat sklicane-n seetanku rndS oddafe lesa. katerega eo ee udele-&M mooiifno. iz Pouja pa ni bUo nl-kogar V dloktjsfli o kan^rdatn tcrv. Dtrfano Kvedra so tzrazili zeljo, d« bi pris«] m€d nja Namestnifca tov. Kovaiiča pomafo. Vsa poja«)iiif!a so radl sprejeM Jn pre-hafati takoi n«a druge protileme O predsodiih glede »odaHzm« |« tov. FCardel) zbororakem v MartboTn dejel: Sovrainlki delovnega ljudstva ln so-dalizma stalno kriče, da hočemo iz so-dalizma napravlti prar za prav nekakšno kasarno s tako discipllno, da se bo drža-va kar naprej vme^avala ˇ rsakdanje iivtjenje ijudL Ne? mli ne mislimo, da Je sodalizera taka kasama. Morebiti je da-aašnji komlnformski sodalizem podofcen taki kasarni, toda to v resnlci še ni socia-Uzem; tam so izkaženl ronogl osnovtil prindpi socializma In čas bo prav gotovo prei ali slef ti»d) tam moral princsti ko-rekture. V resnlci pa mora socializem dati neprlmerno več osebne svobode in osebne iniciative, kakor Je je kda) koll dajala najbolj razvlta baržoazna demo-kradja. Socializem samo te svobode ne daje, da bi kdo izkoriSfaJ drngega člove-ka za svo) lastni žep. Ta svaboda pa )e v kapitalizmn v resnici giavna svoboda ln zaradi nje obstoje in n]ej služijo vse druge »svobodec, kolikor sploh obstoje. Protl te vrste »svobode« pa se delovnl l]ndje bore, odkar obsto]i na svetu raz-redna dnižba ln sistem izkori^čanja člo-veka po človeko iti protl njej smo se borill twdi ml v staH Jugoslavijl in med narodnoosvobodllno borbo. In zmagall smo. Zato pa nobenerou delovnemu Llo-veku pri nas nltl v glavo ne pade, da bi kapitalistom — bodisi domnčJm, bodisl tujim — in njihovim agenturam ter la-kajem vračali tako svobodo Izkoriščanja dejornih l]udL Potemtakem Je nasprotno res, nararc^, da socializem ne le ni kasarna, ampak proce« vse širSega razvoja socialistične demokradfe, vse večjega poglabljanja Ijndskega samonpravl]an]a, vse tesnej-lega spajanja državnega aparata z ljud-stvom ln vse manjSega vmeSavanJa dTŽa-ve y vsakdanje žlvljenje IJudi, dokler se država takorekoi ne bo spremenila — kakor pravi Karl Manc — v svobodno zdroženje proizvajalcev, to se pravi vse-ga ljudstva, ker bodo ijudfe — brez pri-tiska In slle — o državnlh poslih. o za-devah skupnostl sklepali ln izvTševali sklepe tako, kakor danes sklepajo in fz-VTŠntejo sklepe v prosvetnih, pevskih, Sportnih tn druglh ljudskih organlzacijah. Obrež TtidS v Obrežu se )e ie vrStl pred^vo-Uvnl sestanek ob udeležbj 150 volivcev. Referat im diskueija sta ae nanašala na k.aadldata tov Dušana KvedTa, na klevete Informbiroja ter na razlike med staio tn novo Jugoslavijo, kalcor n& sam pomen volitev 26 marca t. 1. V diskusijl eo priznaJl. d« se niso čo-rolj zaoimali za najnovejše zakone in govor tov Ttta v Užicah, 6lcea- bi 1-to blla ]a«na vpraianja. ki so jih stavljaK ˇ11« t borbl ta enakopravnost malih na-rodov. Na predvolivnem sestantn ˇ Maxi-boru }e tov. Kardelj rekel: Tovarlfei ln tovarlšlcel Pred dvema ali tremi dnevl sem bral ˇ nekih časopisih, kl so na vse mogoče načine komentirall govor tovarlža Tita v Užicn, med druglm tudi trditev, da ]e z govorom tovarlša Tita bi t nailm pri-znacjem Ho Sl Mlahovo vlade \ Viet-Damn Jugoslavlja postala za sret — uganka. Ne bi hotel slcer polemlziratl 8 teral &Boplsi, toda takSen komentar k demo-kratifni borbi oarodov Jugoslavije sa svobodo, enakopravnost fai neodvlsnost Je za sedan|e fase dejansko izredno simptomat&en ln prav o tem defstrtt bl botel spregoTorltl par besed. V čem |€ pra* za prav Jngoslavtja aganka za politifne kroge, ki Jim pripa-dajo tl fasopisi? Uganka )lm \e kratko-malo ˇ tem, ker Je tovarli Tlto ˇ «vo-Jr di, potem flm moramo refi, da nfihova iganka ne bo nikoll rešena, kajti naTodi Jngoslavlje bodo |utri prav tako odločno branill svofo neodvfsnost In rvojo pravlco, da po svojl volji gra-de sociaHstJfnl družbenl red v svoji domovini, kakor so ]o branili včeraj In kakor \o branljo danes. Volilci iz Plula in okolice! V soboto, dne 4. marca t X. ob 19. uri bo ˇ Ptuju v Titovem domn vcliko predvolivno zborovanje, na katerem bo govoril kandidat za rolivni okraj Ptaj-le-vi breg iov. Dušan Rveder generallaftnant JA in član Glav-uega odbora LF Ju^oslavije. RAJONSKI FUNKCIONARJI OF! Obvcstite tsc člane OF po rafo-nih o zborovanjn, da se ga bo ude-ležilo čim več članov. Mcstni odbor OF Ptuf. Skrbi in težave volivcev z Dravskega polja in Haloz Vid Predliodni e©stanek 8 hmkdonaTJi množičnih organizacij ter s politično ko-iii aiio je koristil poznejšemu sestanku, kl se je vrši1 20. febr. t 1. Predvolivne-ga sefetanka se je udeležilo 105 Tolivcev, med katerimi le bilo 37 žena. Med referatoin so se volivci resmo zadriali. Zelo so se zanimali za kandida-ta tor. Jožeta Potrča ter so izrazili ža-Ijo, da M prišel na njihov pred*voMvnl sestanek. V diskuslji Je stavfl kmet Zemlak tz Pobrežja vprašanje, zakai ne predlaga-jo kandnoa*tov razne straoke. Navzočim ˇolivcem je bilo pojasnjeno, da je pri na-s vse.kar 1e poštenega, združeno ˇ Osvobodilni fronti in da so kandddati tzvec OF sovrainiki sociafizma. Tov. Kardelj je v Mariboru opisal opozicijo z besedami, ki so uporabljene v tei števiDci za pojasnilo volivcem v R goznici \ Nadalje so nekateii volivcl Izsnašali kritiko, da se njihovi predlogj in sklepi na se. tankih ne upoMevato. Po predvoiivni diskusij-i se 1e nada-ljeval sest .nek davčnih zavezancev Tov. Tko je ˇ svojem govoni v Užt-caj c,lede LF dejal: Ker Je v te\ fronti 95 In več odstot-kov driarljanov naže drlave, ki imajo volivno pravlco, bodo to torej najdemo-kratičnejše volitve, kl sl Jih moremo xa-misliti, oaSI volivd pa bodp 5e nadalje vollii tste [Judl, o katerib so se pre-pričali. da natbolje delajo. l|udi, o ka-teri" sem ie govoril, prelzkuSene Ln pxl-pra- ljene, da dajo vse lz sebe. če treba tad< f IJenJe za to. kar nstvarjamo, «a novo socialistično družbo. h, kdo fe ta »ml«? To fe oale ljtid-stvo, to so delovoi ljndje naše driare, to smo vsl. ki enotnost misll sprerain)a-mo v enotn' de!o, v gradltev sodalizma. Mar nismo lmell nadčloveSkih napo-rov, da smo zgradlll naS« ielezniSke zveze ln oafnujnejie ceste, mar nlstno lmeli nadčlovečkih naporov, da smo zgiadill naše pornSene ln poigane vasl ter mestaf Iroell smo nadfloveike aapo-Tr ToreJ nlma nlhfe pravice danes rcfi, da bi labko ve€ napravill in da bl ka-ter' koli na svetn lahko vet storil kot mi. Tlsti pa. kl so v naši državi zgubill oblast, ,?a splob ne bt nlfesar storlll. G^ torej dares, tovariSl, kdo postavlja vprašanje na tak nafln, t resnlcl zamol-tnje, kaj Je bilo v teh Jtferih letib stor-Jeneoa, da bl nam fntri bilo lale. Ta »Jutrl« pa ni neka) oeskončno dalef, ta »juh1< pomeni čas, ko bomo zgradill naSo Industrijo. ko bomo nstvarill vse pogr»1e *>. proizvodn||o potrebnth stvari ˇ driavL TedaJ aam bo iaže. Seda) nam le ne mor« ulti laže, ker fanamo Telfke In mr«vellke težave. Tovariii in tovarilicet NaJ w nutrija ta Tolivna kampanja za naie rolitr« ˇ soamenju mobilizacije naiih novih sil la izpolnitev petletnega plana, sa izpolniter vsch teh nalog, naj ljadje pogumno gle-dajo resnifnosti v oii, oaj ie ae boje teiar — fai zmagali bonto. Strnišče Prri predvolivni se6tanek deiavcer ki nacnedčeoceT ToTame aluzmnija se t« vr$fl 13. febr. L L t navrotnostl 570 -w>-'^ce-r. Istočasno so razglasili 6 odar* nikoT, V referatu ]e bil voliTcem raa-ložen pomen in dlj volltev 26. marca. Prikazana fiia )« bila demokratično«! voMtev pri nas ter prtmerjava voLfter f deželah lju-dske demokradje m ie po-»ebej v kapitalističnih državali. V diskusi>i 90 ˇolivd s ploskantea fn Tzkllki potrdill navdušenje za kandi-data tov. Dušana KvedTa in tov. dx. Jo-iet« Potrča ter njuma namestnika. Kandidat tov. dr. Jože Potrč in namestnik tov. Lacko Milan med volivci V soboto, doe 25. febr. t 1., ob 3. «ri popoldne je bilo ofcrog 600 volivcev — delavcer 'n nameščencev iz Tovaroa in po^jetta »Gradis« rbranih na predvoliv-nem zboroT&nju, ki sta se ga udeleiiha twJi kandida* dr. Joie Potr6 in namest-trfk h>T. Lacko MiHan. Citn sta se kandidat ta oaanestnLk po-j«Tila n»ed zbranimi Yo5lyd, so ]n po-zdravi]4 z vf «rnim ploskanjem in «kao-diranjesn: Tito—Partija. Kandida pa j« v prijetnem in preprič-If4vem govoru opisal lik sodalis^tiČTie demokracije, borbo in uspehe našega JjudstTa, i ga vodi KPJ s tov Titom na čelu. VeHcrat so kandidatov govor pre-kiiEH rolivd z aplavzom tn skanxiira-ranjem Tito—Partija NakazaJ )e tadi težare, ki fih premaguje naš« ljudstvo pri graditvl težke indnstrlje in pti te-ˇajarit-i petletnega plana. Skozf Tes govor se )e odrazalo razu-m var.Je tov. dr Jo^eta Potrča za pro-Meme delavcev ln kmetov ter delovnih Sestrže V z&dnjera (a«a te M] sestamek ˇ zvezl z davčno odmero ob polnožtevilnl n »ežbi domačinov, i«točasno pa so bili volivci seznanjeni z vainofftjo volitev poslancev v zvezno skupščino FLRJ. V diskusiji po referatu so volivd Iz-razi'H mnenje, da knajo mlaiži ljudje in tndi kandidati kot je namestnik tov Lacko Milan premalo življenjskih izka-šenj, da bi lahko razumeli odraslo po-dežel*ko Ifudstvo. Pojasnjena je bila dai»a§nja vloga mladine in nujnost vkljti-čevanfa mla-dme v vse druibeno in po-Htiano življeni« Miafli in predani bor-d za sodalizeta so najboljša opora de-lovnemu lj\jdstvn tn niegovtro predstav-nlkom. Krifeirali &o nepravllne odno«e do KLO. Zatrjevali »o, da Izpolnjuie KLO Sestrie 100% vse obveze. vendar »ma-tra , da ni pravilno uravnovešati Se-rtrž s KLO Cirkovci ali Gajevci. Odnos do KLO se jim zdi nepravilen tudi gle-de plačevanja uslužbenceT. ki prejema- sanro akontacije. Končno so predlagall uvedbo množid-nih sestankov za manjSe področje, da bodo vsi rolivd pravilao pripravljeni na volitve Prena^anje dosedanfBh bremen tukajS-njih in drugih volivcev ni ostalo brea: uspeha. To je potrdil tov. Kardelj, ko je volivcem v Mariboru rekel: Labko M navedel še mnogo podatkov, kl bi nam vsl potrdiii prvrii. da smo že sedai Izvršfli veiiko delo, \n drngič, da nlmamo nobenega razloga, da ne bl ospešno dokončall postavl}enib nalog tudl v bodoče. Natose seveda olso lahke, deloma same po sebi. deloma pa zarad! sovraž-nih postopkov komlnformovsklb držav proti našl dežell. Kotniniormovska blokada nam te v letu 1948 tn 1949 letu napravila škodo ˇ treh smereh: 1. naša zunanja trjjovina !e morala iskati nove mednarodne trge Yn !e pr! tem prccef izzubHa na časa tn na izvoz. nth količlnah: 2. zakasncl) snto z naročffl za neke tovarnlške 1nsta!ac!Je. rudn?5ko mehanl. zacijo, mehanfzacljo v eozdarstvo Ftd.: 3. vse to nam !e vneslo neka! nercda v notranje odnose med posameznlinr ra. no^nmi sradltve po petictnem plano, tako da so se na?e naloee v letn 1950 fn 1951. letn povečate, a za neke panose se bo hrvršHev peffetnega plana ta-vlekla todl v leto 1952. Slovenia vas Dne 18. febr. t- 1. ob 14. uri «e fe pri 2er«Jkovih vršil predvolivni sestanek v navzočnosti 176 volivcev • na kalerem «o člani KLO prfkazali volivcem nuino sodelovanje množice z Ijudsk-o obiastjo ter pri vodenfn evidcnce o gosoodar-skih obvezah In dajatvah Predsednik krajevne volivne konifeiie i v letu 1952. Toda prav tedai. če imamo to pred očmi, bomo lahko šc bolj pravilno ocenfti potnen doseženega napredka v vseh panogah naše industr^e. fzrcdno zanlinlve so twdi števflke o rarvohi našega stavbtnstva. vrednost gradb. del I eto v iniUjardah dio % Predvojna doba 13,0 100 (letno) 1946 17^ 132 1947 26,9 200 1948 33,8 260 1949 40,5 311 Msn 1950 45,7 351 To pomeni, da snto satno ˇ leta 1949 zgradiit več, kakor \e stara Jagoslavija zgradila v treh letfh. Sedlašek Na predvoMvnem seetanfcu 26. febro-arja t 1. eo v nav7.očnosti 32 volivcev sklenili, da bodo imeli ˇoliš^e v KLO Sedlašek Po refeTatu o volitvah poslaTi-cev v rvezno sJlu^pščIjio in Svet narodov. so diaktitira.M o sestavi frontne brigiade rz članov OF Disikulantd so ztttrjcvaU. da ee t brigado ne morejo prijaviti tjbt radi za-cetka vimagradni&kth del ta za-rad-i pnmanifkanja tevtiev O težavah glede d-viganja Shrljenjske ravni )e pred kratkim \ov. Tito taiko deiailt Tovari§i, že nckolikr>krat smo pove-dali, da bomo v nekateTlh krajifo na§e driave Imeli težave glede dviganfa !!ˇ-Hen)*e ravni naiega Uadslva. Glejte. daiies vam bom povedal primer, lz ka-terega se to vidi. Dotjaja se, da siroma-ien kmct Iz pasivnega kraja. kl Je do-bil zemlio, večkrat nerad vstopl v za-drngo. Pravi, da fe dobll zemljo hi da ga |e treba irnstlti. da sedaj malo »*a-Hvi«. Kot da bo nmrl. be bl vstopll v zadrngo! fSmeh.J Tn gie za neraznme-ˇante. on ie ne raznme, da Je zadraga n bili sklicani se6tanki p<> KLO-jdh. Sestanka ˇ Veli3d Varnici »e je udeležilo 15 vo-Id-vcev. Po referatu aiiktivista se je ra^-ˇila diJsktDSija o odmeri dohodnine. Z dosed-ainjo odmero dohodnme eo zado-voljni, \e zaostankarjl so trdili, da ne bodo zmogli in sm«trajo, da jkn dohod-nina ni bila pravilno odmerjena. Prepričevaaije volivcev. naj bl se vključili v frontno gozdmo brtgado, ui ianela tak©1 uspeha. PoediTici so 6e iz-govarjaH, da iroajo doana delo, da niso zdtravi itd. V diskusiji je bfla iisražena žeJja res-nffli voMvcev, da bi prišel ˇ Haloze na predvolivni sestanelk kandidat tov. dr. Jože Potrč. Zavrč Nad 130 mlajšiih kx starejših ToHTcev tz Zavrča, Gorenjskega in Turskega vrha ter Hrastovca se je 2?braJo v nedeljo, 26. februarja t 1. na predvolivnem zbo-rovanjni, ki 6ta se ga udeležila kandidat tov. Jože Potrč in namestoik tov. Milan Lacko. Reaii moije in tene, funikcloaiaffiii KLO ta množicniih oTganizacij, učiteljd izi ttraidtaioe pošte, brigadiTJi in delavci z državnega posestva ter ekonomije so bili zbraai v pro6v«tni dvorani, ko sta prt-&la kanddda>t in njegov naimestnik v q>remstvxi seikaretarja OF tov. BeTginca \a upravnika drž. posestva tov Emer-žiča. Navdušeno so jti pozdravila. Po kratikein pogovoru s kraj. funkcionairjl se je zacel sestanek. Govor tov dT Jožeta Potrča «o vsl vneto po«lti)šali Govorll je o rasrvojn sociaHzma v okraju in v celotnl državi, o našiih odnosih napTam vzhcdo in za-hodu, predvsem pa o važnost* indUiStrfje v ©ocialističnih deželah. Večkrai je bil med govorom prektnjen s pJoskamjem. M©d govorom so še prižli na sestanek mladincj in mladinke, ki so bili v Ptuju na »Zadružnem dnevn«. Vsi volivd ®o »e prcpričali. da jim qovon fekreoi isa reanicoljubiui «in Slovenskih gork o po-šteni, iekreni in resničnd politlkl naše države. V diskusljd so misllM nekaterl voltr-c? da ni lepo, če iraašaio ministni, č>a-CK KPS svoje težave ln problerae. 651etnl brigadiit tov Kokot Joie, priletna delavka n« drž posestvu Ceh Marlja srednji fcm«t tov Težak Franc tn HTa-stovca, mpravnik ekonomije tov Kokot Anton fe Turškega vrha, sekretai LMS tov. RoškaT Albin iz Turškega vrha, tov Kolenko Ivan tn ostali navzoči volivd so bili veseH. ko se je v njiihovem itne-nn prvi oglasil k di®kusfji mal! kmet Fegu5 in vpraša! tov dr. Potrta, kdaj bo irvedena elektTifikacija na«elja na Turškem, Gorenjskem vrhu ter Hrastov-cu iin v okolioi Zavrča Vsem je bilo poia«njeno, da bo mnogo elekcrične eneriC7iqe pora;bila tovama aiumi-nija v Stmiš6u in da bodo po zadovoltitvi plan-slcth potreb vpoš tevane tudi potrebe liudstva na vaseh Predvsem prlmonj-kuje tice. Upravnak drž pcvsestva tov Emerši^ )e v d^skuedii prika^al pToblem šole v Zavrf«, k^er pmičujeio 350 u^en-cev 4 ucitelji razen tega pa se vršijo Se na drž posestvti razni tečaji. ki ne moreio miano sodelovania tarokaižnjega učitomtva V ZavTČu smatrajo. da šol^ v Cirkulanah ne pcrtTebufe 12 ufn^ moči Učiteli tov Vodosek je prlkarai soTaTroerje neplsmenih otrok ta pred-sodke nekateriTi učiteliev o živlienju nčiteljev v oddaljenih kTajUi Tov. dr Potr^ )e pofasnil vpraSanie učkel i«kih kad-rov ˇ vsei drzavi ter fe poudaTll, da fe Tnujmo to vpražanfe r©5iti « Domočjo poverjeništva za prosveto pri OLO PredvolivTii sestatiek 1e kon-fai ob do-brem razpoloženfTi voHvcev PTed s®-stankom sta se kandiidat \n nameetnik zanimaia za razvoi drž pos««fva v Za-VTČn ter «ta si o<7ledala prostore 7.a ži-rinorejo. Po sestankti p« eta si ogledala tudi Jolske prostoTe. Okraj. odbor OF Ptuj. Ustanovili smo mladinski aktiv v domu "Osvobodilne fronte" Dne 15. febraarja 1950 smo tmell prvi mladinski 6estanek aktiva ter vo-lltve v sekretariat. Izvolili smo tročlan-skl odbor tn to trl najboljše mladinke fe svo}e srede. Naš aktlv sestoji tz asrnih naladink. Te so bile prej vkJjučene v mladin«ki aktiv OIX). Ker ta aktlv nl lmel se-stankov niti študija, smo dale predlog Okrajnermi komitetu LMS, da astano-vimo svoj aktiv v »Domu Osvobodilne fronte«. Na ta predlog Je Okrajni komitet mladine takoj pristal. Začele sino z novim delom. Prepričane 6mo ln rsr-Upanio v to, da bomo knele uspehe na vseh področjih nasega dela. Napovedale smo tekmovanje mfedln-sfcemu aktiru OLO v fizkulturnem de-la, rednih se^ankih ter štndiju. Mla- dinke na5ega aktlva so sprejele sklep, da bodo stoodstofno hodile k fizkultu-ri. Organizacijske sestanke tn študlj pa bomo imele štirinajstdnevno. Čeprav }e naš aktiv Gedaj he tako žl-bdk in majhen, bomo ravno tako de-lale kot drugl aktivi, ki že žaniejo ogromne tn vidne uspehe. Priskačile bomo Okrajnemu komltetu na pomoč, kjer le bomo imele možnost. Tudl to obvezo smo sprejele, da bo-mo v povezavi z mladlno v okraju po-tom dopisov v »Našem delu«. Clanke bomo dajale mese^no. Borile se bomo, da bo nai aktiv v najkrajšem času že iel vidne uspehe V.V. Stari novi svet, družbeni svet Skoraj polovica otrok v Tnrčiji ne hodi v šolo, je rzjavil turški minister za prosveto v parlamentu. Po uradnih po-datkih se je zmanjšalo število učencev srednjih šol za 20.000 v primeri z le-tom 1941. • Pri pariamentarnih volrtvah, ki so se pred kratkim vršile v Angliji, je zmagala laburistična stranka, ki jc dobila 315 mandatov. Volrtev se ie udeleži'o 84% volivnih upravičencev. Ponovno so bili tevoijeni v glavnem vsi vladni in opo-zicijski veljaki Državni institut za statistiko v ItaHji je objavi! uradne podatke o stavkah v Italiji v letu 1949. Po teh podatkih je stavkalo lanl skupno 10 miiijonov delav-cev skupno 856 milijonov delovnih ur. Do nedelje 26. februarja t L, torej v času približno štirinajstih dni, kolikor se sklepajo delovne pogodbe delavcev s podjetij, je samo v Sloveniji nad 150 tisoč delavcev pogodbe že sklenilo. • Pred kratkim smo poročali o tekmo-vanju, ki so ga sprejele kmečke delovne zadrugc v Sloveniji. Sedaj tekmuje že 153 kmečkUi delovnih zadrug v Siove_ niji. Največ jih }e \z Mariborske oblasti in sicer 58. • V lindski repubfiki Srbijl Je bflo v letu 1947 razglašenih 11.985 udarnikov, v letu 1948 že 25.766 in v 1949. letu 44.927, kar je na tretjem kongresu Ljudske fronte Srbije dejal v referatu predsednik LF Srbiie tov. Peter Stambolič. Na plenuma okrajnega odbora ljudske prosvete v Ptuju je bil sprejet letni plan V soboto, 25. februarja t L se je vr-šilo v sindikalni dvorani železničarjev v Ptuju II. zasedanje okr. odbora ljud-site prosvete. Uvodoma je plenum po-častil sporrvin na pisatelja Prežihovega Voranca in umrlega člana okr. plenu-ma ljudske prosvete Vrbanjšeka z ono-minutnim molkom, nakar je o doseda-njem razvoju ljudsko-prosvetnega dela med naiira ljudstvom, o njegovem bo-dočem razvoju ter o nalogah LP v zvezi z volitvami govoril tov. Kovačič Zlatko, predscdnik okrajnega odbora ljudske prosvete v PtujtL Tov. Kovačič se je v evojem govoru dotaknil važnih vprašanj ljudskopro-svetnega dela. Tudi v našem okraju imamo še številne sledove kulturne in prosvetne zaostalosti kot posledico ka-pitalističnih režimov preteklosti. V svrho odprave istih je potrebno teme-ljito kulturno-prosvetno delo ter je treba v istem dajati ljudctvu možnost iniciative in sproščenosti. Le na ta na-čin bo dosežena množičnost, ki je pred-pogoj uspešnega dela. Za prebroditev mrtvila v ljudskoprosvetnem delu med množico je potrebno izrabiti vse možne oblike prikazovanja uspehov naše «o-ctalistične graditve, kar bo ljudstvu služilo kot perspektiva. V tem ne smetno podcenjevati važnosti izobraže-valnlh tečajev, katerih naloga je, da v doglednem času postanejo prave ljudske univerze, ter ljudskih knjižnic, ki imajo prav tako veliko vlogo pri kultumem dvigu predvsem nažega po-deželja. V zvezi z volitvami v zvezno skup-ščino so pred ljudskoprosvetne organi-zacije poetavljene važne naloge, ki do-do rešene z raznimi načini dela. Sploh mora imeti vse delo stalno politično-propagandni značaj. Snovi v tem po-gledu ne manjka, vsakodnevni uspehi naše 6ocialistične graditve dajejo do-volj materiala, da je ljudstvu možno prikazati jasno perspektivo, ki jo ima pred- seboj. Po govoru predsednika tov. Kovačiča je bil prečitan predlog letnega plana dela okrajnega odbora ljudske prosve-te za leto 1950. Plan zajema v glavnem sledeče: V organizacijskem pogledu: štiri-najstdnevne redne seje IO OOLP, vsa-ke tri mesece plenum OOLP, učvrstitev do sedaj ustanovljenih drultev, usta-novitev novih IZUD v osmih krajih ter dveh pionirskih KUD, dvig članstva, ustanavljanje mladinskih in pionirskih sekcij, povezavo krlttirnaprosvetnlh ak-tivov, ki so se izven društev, v naj-bližja društva, dvig političnoideološke-ga dela v društvih, uvedbo finančnega in materialnega poslovanja, plačeva-nja članarine, koordiriacije kulturno-prosvetnega dela v množičnih organi-zacijah, dvig kulturnc^rosvetnega dela v KDZ, pomoč članov pri dograditvi zadrušnih domov, ureddtev upravljanja ljudskoprosvetnih domov, nabavljanje odrske opreme itd. V izobraževalnem pogledu: prehod izobraievalnih tečajev k načrtni vzgo-ji prebivalstva, organizacijo novih 35 izobraževalnih tečajev, preobrazbo tz-obraževalnih tečajev v ljudslre univer-ze ter ustanovitev stalne okrajne in pet stalnih krajevnih ljudskih univerz, terStoriaLno razvrstitev knjižmc in zdru-žitev manjših, uvedbo predfilmskih predavanj pri 6talnih kinematogratih Itd. V kultumoumetniškem pogledu: ka-tegorizacijo in uvedbo tekmovanja dra-matskih skupin, ustanovitev stalnega lutkovnega CKira v Ptuju, kategoriza-cijo pevskih zborov, glasbenih skupin, ustanovitcv nedeljske glasbene šole v Ptuju, poživitev dela folklornih sknpin ter plan likovnih ltroikov in krožkov za domačo obrt V pogledu agitaclje in propagande: prirediti okrajni festival, gostovanie društev, 6premljanje političnih akcij s strani društva ter dobro pripravo go-stovanja skupin iz drugih okrajev Obširen plan je plenum soglasno sprejel. V dlskusiji je prišlo do izraza mnenje članov plenuma, da bi se v Ptuju ustanovila centralna ljudska tmi-verza za celoten cvkraj ter želja, da bi prišel v Ptuj končno režiser-pedagog, ki bi vzgajal nove kadre za podeželske odre. Obravnavana so bila tudi druga pereča vprašanja ljudskoprosvetnega dela v okraju. Plenum je nato izvedel dopolnilne volitve ter izvolil dva nova člana v IO OOLP. Sprejetju predlogov In določitvi po-deželskih članov pripravljalnega od-bara za izvedbo okrajnega festivala LP je sledila razdelitev nagrad Izvrš-nega odbora UP v Ljubljani OOOF v Ptuju za uapešno izvedbo okrajne go-spodarske razstave ter knjižnici v Bu-kovcih. Po sprejetju pozdravne resolu-cije IO LP v Ljubljani je bil plenum zaključen. N. n Podpisal sem pogodbo za nedoločen čas Stojkn na hodniku uprave »Gradiso-vega« gradilišča v StrnišČu in opazu-jem delavce, ki ee nekam bolj nemirno kot sicer zbirajo v gručah in govore — o pogodbah! »Zakaj misliš, France, so neki dobre te pogodbe? Delam že dvajset let, pa nisem podpisal še no-bene pogodbe, zakaj bi jo neki moral sedaj?« vprašuje star zidar Miha svo-jega mlajšega tovariša Franceta, za katerega ve, da se bolj zanima za ta-ke stvari. »Kaj nisi bil na mnažičaem 6estanku, ko nam je bilo razloieno, za-koj bomo podpisali delovne pogodbe? — Torej poslušaj! Delovne pogodbe se podpisujejo zato, da se pravilno ore-dijo delovnl odnosi, pravice in dolžno-sti med podjetjem in delavcem!« Okrog njiju se je zbrala gruča in poslu^ala. »Ne vem, če bo držalo,« se oglasi nekdo med njimi. »Jaz sem slišal, da jih podpisujemo zato, da nas bodo potem lahko premeščali kamor bodo hoteli, posebno v rudnilte!« France, katerega je takšno nepravilno pajmovanje o sklepanju pogodb razvnelo, mu zabru-si: »Tovariš, mielim, da se ti kot vd ostali zavedate, da smo gradberd de-lavci, torej delavci, ki delamo tam, kjer je potreba. če bo potrebno pri-skočiti na pomoč kateremu drugemti gradilišču, bomo šli; saj vendar ne mo-remo gledati, da bi mi s presežkom delovne sile stali, med tem, ko bi dru-gi s težavo dosegali plan.« Pogovor prekine uslužbenec uprave, kd povabi prvo grupo deiavcev, da vstopi v pd- sarno. France, ki je najmlajši, je prvi na vrsti. Pogodbo podpiše za nedolo-čen 6as. »Kot sin haloškega viničarja, kl ni znal drugega kot skrbeti za trto in cele dneve trdo garati, sem prišel h »Gradisu«. Danes sem zidar-udarnik. Hvaležen sem podjetju in tovarišem za pouk in vzgojo, zato hočem sedaj, ko sem postal kvalificiran borec za plan, svojo hvaležnost pokazati z delora,« je dejal. Trda zidarska roka podpiše de-lovno pogodbo s podjetjem, ki ga je vzgojilo, za ves čas njegovega dela v življenju. Ponosen se ozira France okoli sebe, vendar ne dolgo. Stari Mi-ha, ki je dosedaj nerodno vrtel v žu-ljavi roki od malte poškropljen klobuk in poslušal mlajšega tovariša, pristo-pi: »Tudi jaz za nedoločen čas!« Ne-rodno mu je bilo pred tovarišl, da je popreje sploh vpraial, zakaj so delovne pogodbe. Tako se vrste drug za druglm. Ne-kateri podpisujejo pogcx3bo za dobo enega, dveh, treh, petih let; drugl zo pet za dobo, dokler ne bo končano de-lo na gradilišču. Na vrsto pride pre-cej močan, debelušast delavec, mračne-ga pogleda. Se preden ga kaj vpraia uslužbenec, reče: »Pogodbe ne bom podpisal!« Prisotni delavci so se ču>iili takemu odgovoru. 2e preje so vedeli, da je nesamostojen, da mlsli z možgani drugih, da je močan posestnik in da je prišel delat samo zaradi kart. Ven-dar niso verjeli, da tudi zdaj ne bo znal samostojno mislitl »Zakaj pa ne, piijatelj?« ga vpraša uslužbenec, kl ga je ta nepričakovani odgovor iznenadil. »Doma imam posestvo, žena je bolna, otroci v šolah, nima mi kdo obdelovati zemlje, propada mi ži\nna in njive.« Na koncu je dcvdal: »Nameravam >to-piti v zadrugo.« Vročekrvnemu Fran-cetu zopet žilica ni dala miru. Moral mu je povedati svoje. »Leto in pol tl tcrej nl propadala živina in polje ln ti niso hodili otroci v šole, danes oa, ko bi moral kot vsak zaveden držav-ljan podpisati delovno pogodbo, najdeš vse te vzroke in govorlš, da namera-važ stopiti v zadrugo! Poznam te, pri-jatelj, še iz vaških sestankov. Tudi tam sl približno tako modroval. Miso te sprejeli tam In tudi mi te ne potre-bujemo!« Bil je razkrinkan. Potuhnje-no in neodločno je odšel Iz pisarne. V takšnem duhu poteka podpisova-nje delovnih pogodb v Strnišču. De-lavstvo s polnim razumevaniem in z zavestjo podpisuje pogodbe, saj ve, da je to nov, še bolj izpopolnjen zakon našega delavca — nova velika prido-bitev delavskega razreda. Do 27. februarja je na gradilišču podpisalo delovne pogodbe 97,4 odst. vsega zaposlenega delavstva, kar po-novno dokazuje, kako visoka je delov-na zavest našega kolektiva. Uš. "Mladinski zadružni dan" V nedeljo, 26. februarja sc je vriilo t Ptuju veliko zborovanje kmečke mia-dine, »Mladinski zadružni dao«. Z lepo okrašenimi vozovi, avtomobili, »astavami, in godbo se je pripeljaio preko 400 mla-dincev in mladink iz socialističnega sek-torja kmetijstva. Delovna konferenca, katere pričetek je bil ob 9. uri, je analizirala delo in uspehe, pa tudi pomanjkljivosti dela mlaauiskc organizacije kmečkc mladine. Referat tov. org. sekretarja OK KPS in sekretar-ja OK LMS sta mladino seznanila pred-vsem z razvojem socialističnega sektorja, načini, težavanii. katere imamo pri gra-ditvi sociaiizma z lastnimi silami. Govo-ril je tudi konkretno o delu organizacije na vasi, o nalogah. ki stojijo pred aami itd. Kanferenco je pozdravil tudi zastop-nik JA. Povedal nam je, kako in na kakšen način nam naša JA pomaga gra-diti socializem. Konferenci je princsla pozdravc tudi štafeta iz KDZ »Osojnik«, pionirji iz odreda »Ivan Cankar« t Or-možu so konferenci izročili pionirske po-zdrave in želeli konfcrenci uspešno delo. Želeli so predvsem, da bi jim mladinska organizacija na vasi več pomagala pri njihovem delu. Zavedajo se, da bodo po* stali nekoč najboljši mojstri. Konferenci je prinesla pozdravc tudi delcgacija mla-dinske organizacije iz tovarne glinice r Strnišč«. Princsla jc darilo, s katerim je obdarila najboljši aktiv v KDZ Gorca-Dežno. Delegacija je čestitala k uspehom ter izrazila željo za večjo povezavo med kmečko in delavsko mladino. Diskusija je bila precej živahna. Aktiv KDZ »Osojnik« je napovedal tekmovanje vscm aktivom ˇ socialističnem sekiorju v 16 točkah, ki traja skozi cclo leto 1950. To tekmovanje vsebuje predvsem točke iz dcla mladinske organizacije v zadrugi, utrditvi delovne discipline, dela po nor-mah, brigadno-desetuiski način dela itd. Akliv VDZ Gorca-Dežno in aktiv VDZ Litmerk sta napovedala tckmovanjc r čast volitev v Ljudsko skupščino Tek-mujc se predvsem v utrditvi mladinske organizacije, kulturno-prosvctnem in ideološko-vzgojncm delu Aktiv LMS kmečko delovne zadruge Sobetinci je tekmovanje sprejel in obljubil, da bo končal tekmovanje kot najboljši aktiv. Aktiv LMS državnega posesiva TurniSče je napovedal tekmovanje aktivu DP Dor-nava itd. Vsi mladinski aktivi v sociali-stičncm sektorju so sprejeli sklep, da bodo na volitvah v Zvezno skupščino ˇ<>-lili že ob 6. uri zjutraj, predhodno pa or-ganizirali budnice Po diskusiji so bili proglaženi najboljži mladinci in mladinke iz KDZ, DP ia ZE za udarnike in sicer: Bedrač Marica iz aktiva VDZ Gorca-Dežno in Gabroveo Antoa iz Gorca-Dežno. Oba prekoračuje-ta normo za 25% Sta pa tudi najboljša v mladinskem aktivu Babič Ljuba, sc-kretar aktiva, in Kumer Franc iz aktiva KDZ sta tudi postala udarnika. Sta med najboljšimi v mladinski organizaciji. Ta aktiv je edcn izmed najboljših, ki je bil nagrajen od CK LMS. Tudi ne zaostajata za delom v zadrugi. Normo prekoračujeta za 35% Gabrovec Ana iz VDZ Dravinj-ski vrh prekoračuje nonno za 28%, jc dobra mladinka Leskovar Ivan iz VDZ Litinerk prekoračuie normo za 20%. Lorbek Marija in Kokot Katarina iz DP Zavrč prekoračujeta normo za 20%. Tudi v mladinskeni aktivti nista pri sla-btK. Emeršič Jože in §prah Frančka iz aktiva DP Turnišče sta tned nafboliSinri ntladinci Normo pa prekoračuieta xa 3(\cfr s;rr,nr,i2 ^ara jn Hcvat Ncžka iz akt5va DP Dornava prekoračujeta normo za 24 odstotkov Udaraiki in pohvaljcni mladinci so biH nagrajeni z raznimi nagradami. Ravno tako so bili nagrajeni mladinski aktivi v socialtstičnem sektorju kmetijstva: naj-boljši aktiv LMS Gorca-Dežno 8 knjižno natfrado in spominsko plosčo. katerd so izdelali mladinci v tovarni giinice na Strnišču, aktiv DP Turnišče in aktiT LMS VDZ Litmerk Po končanem delornem dela dneva }e bil skupen ogled razstave. ki je prika-zovala rarvoj in uspehe socialističncija sek+orta Po kosHu. ob 16 uri, pa smo jJl^dali pester knltnrni spored. Na koucti dti«>va pa ]e miadina raplesala »V<>seH Taifek« tn t>oTko P.M. Letna konferenca mladine "Gradis"-a v Strnišču 23. februarja 1930 se je zbrala v !tul-tumoprosvetni dvoranl mladina »Gra-disovcga« kolektlva na letno konieren-co, katere cilj je bil, kritično pregleda-ti izvršeno delo v preteklem letu, od-pravlti napake in organizacijske te-žave ter si zadati naloge za tekoSe Ie-to z novo izvoljenim komitetom. Navzočo mladino in goste je pozdra-vil sekretar mladinskega komiteta, to-variš Lorenčič Jccže, in v daljšem re-feratu izčrpno orteal naSo teiavno pot In zmage, ki jih beleiimo pri gradnji tovarne. Opisal je notranje in zunanje politično stanje 6 posebnim poudarkom na podlo informbirojevsko gonjo proti naši državi. Orgaaizacijski sekretar tovarišica Vidovič Mira je govorila o organizaciji LMS na gradilišču. pohva-lila poedine aktive in grupe ter ostro grajala nediscipliniranost posameznih funkdonarjev in mladincev, zaradi ka-terih je slabše delovala grupa ali oelo aktiv. V diskusiji, Jd se Je razvlla po re-feratu, je bilo opaziti, da so bili mla-dind in funkcionarji zelo kritičnl. Ostro so se kritjzirale napake posamoz-nikov, vendar je nato manjkalo idra-vih predlogov za odstTanitev istih. Na kiilturnoprosvctnern polju se je storilo malo. »V prejšnjih letih je bila miadina na tem pol.iu bol) akHvna.« je v disku-siji poudarila tovari.šica Klajnšok Olga, Jaalturnoprosvetni referent mJadine. Vendar ni podala pravih smernic, ka-ko naj bi se v bodoče ta napaka od-stranlla in bi se pritegnilo na to polje eim večje Stcvilo mladine Smcr kri-tfčnega pregleda napak v diskusiji le obrnil sekrctar tovarniškega komiteta KPJ tovariš Vidovie Jsnko" ki je mla-dino kot deiovni kolektiv pohvalil ln v kratkih besedah navedrl. kako po-membne zmage je Izvoievala v pre-teklem letu. V svojem pozdravnem na-govoru se je šef gradilišča, inž. tov. Maister Borat, v imcnu uprsve in vod-stva zahvalil mladini za požrtvovalno delo in med drugim dejal: »Važ tek-movalni polet na gradilišču je bil ve-lik doprinos k borbi za uresničenje plana. Večino od vas bi lahko postavil za vzgled ostalemu delavstvu, posebno pri udarniškem delu, katerega ste iz~ vrševali pri napornem razkladanju ste-vilnih vagonov skozi vse lcto.« Po diskusiji so bile \rolitve v novi mladinski kornitet Med volitvami j« sekretar kcmiteta izročil prehodno za-stavico najboljžemu aktivu »Uprava ia komunala«. Diplcmo za uspešno delo je dobU aktiv »Elektroliza«, pismeno po-hvalo pa aktiv učencev v gospodar-stvu. Najboljšim mladincem eo oile razdeljene lepe knjižne nagrade kot priznanje za njihovo poirtvovalno delo. Sledila je objava rezultatov volitev, po katerih so bili najboljši izvoljeni v novi komitet. Iz letnega zasedanja so bile poslane resolucije Oblastnsmu komitetu LMS Maribor, CK LJ.1S Ljubijana in CLC KPS Ljnbljana, v katerih se delavska mladina »GradLsa« v Strni^ču zavezu-je, da bo §e v nadalje stopala v prvih vrstah borcev graditve socializma. Mladina je na kon/erenci sprejela obveze za delo v letošnjem letu. Poleg aktivnejšega dela na kuUurncrprosvet-nem in fizkulturnem polju se je mla-dina obvezala. da bo povečala število svojeea člansfva. uredila fizkultumi stadion, izvršila številne udarniške »tre in izvedla veliko predvolivno kampa-njo s tekmovanjem, ki se bo pričelo mod posarneznimi delovnimi brigadami s 1. marcem. I-«tna konferenca delavske mla-dtue v Strnižču je pokazala uspehe dcla miadine. Dejstvo Je, da je mladina v Strnišču zolo številna in da bi prl tem Stcvalu lahko pokazala boljže »adcve dela. uš. Podpiramo tri vogle naše domače zgradbe, četrtega pa še pomagamo podpirati 2cne — članice AF2 v ptujskern okraju so na plenumu dne 24. lebruai-ja pregledale svoje delo v preteklem letu. Na plenumu se jih je zbraio lepo šte-viio. Zavestno so pt>siuJaie poro«jiio predsednice tov. Berginčeve o oprav-ljenem delu, ki je bilo v žtevilkah iz-raieno v sledc-Čem: 29.693 prost. delov-nih ur (samo v tednu »Malere in olro-ka 6380 prost del. ur), 43 orgsnizira-nih zdravstvenih predavanj. 12 preda-vanj v zvczi z uredbo o zasiiti maiere In otroka, 2 obiska z obdaritvami one-moglih v Dornavi in Muretincih. 191 vključensh v stalno deiovno razmerje, 613 žena v frontnih brjgadah. pomoč pri otvoritvi dveh otroških restavracij itd. so uspehi. za dosego katerih je t»i-k» pctrcbnega precej vztrajnega in po-žrtvovalnega dela Dofereni uspehi d*>-kazujejo veliko pripravljenost žen-skih množic v ptu:skem okraju do dela v korist skupnosti. Ob prcgledu u«pcha *ene niso poza-bile pregledati tudj napak ta pomanj-kljivosti, ki so }ih ovirale v njihovem delu. Ugotovile so, da «o posveCale premalo skrbi po.itičrii vzgoji žena na vasi, da dostikrat niso piavilno oce-nile važnosti kaka uredbe, akcij^ ali političnega dogodka. Premalo pozor-nosti so tudi posvečale gospodarskim akcijam, kot odkupu. pobiranju dav-kov, mobilizaciji delovne sile in dr. S tesnim sodelovanjem z organl ljud-•ke oblasti v bodoče bodo vse te napa-ke, kar so tudi v svojem letnem planu ta tekoče leto predvidele, odpravile. V ostalem pa je plan okrajnega od-bora AF2 precej obširen. Posebno po-zomost bodo posvetile v letošnjem letu organizacijski utrditvi organizacije, velik del dela pa bo odpadel po planu na eekcijo Mati in dete. Tudi na kul-turno-prosvetno delo ne bodo posabile, «aj se bodo posvetile delu v IZUD-ih in pomagale ustanavljati nove VTclju-čevale bodo nove članice v izobraže-valne tečaje ter povečale števLlo bralk v knjižnican. Se vrsto drugih nalog ob-«ega plan kulturno-prosvetne sekcije. Delu za razvoj zadružništva bodo po-svečale vso pozornost. S tem v rvezi bodo pospeševale ustanavlianje sezon-akih DID-ov in posvetile veliko pozor-nost političnemu dclu med kmeticamj In zadružnicami Iz plana niso izpustile Ijudske inspekcije 2ene, ki »o bile Iz-roljene v organe ljudake inspekclje, bodo poučile v njihovih nalogah. Pri- zadevalc si bodo, vključiti čim voft že-na v proiz\'odnjo ter poiskale moinosti štiriurne zaposlitve za žene z otrocL Zanimale se bodo za številne gospodinj-ske pomočnice v okraju ter jim poiaka-le zaposlitev ˇ prodzvodnji. Izvrsiter plana bodo kontrolirale na plenumih, ki bodo vsake tji mesece. 2ene so plan soslasno sprejele. V dis-kusiji so iznesle vrsto vafnih vpraSanj, ki zadevajo žene delavcev, kmetov in nameščencev. Vsaka žena ima kaknn« težave; mnoge bi bilo moino odpraviti s pomočjo organizadje in nudenja, fce-tudi male in neopazne pomoči ženara. Posebro na vaseh bi bilo to t veliko pomoč pri dvigu orgaiiizacije. Okrajr.ega pl?n«ma AF2 *^e Je udels-«1 tudi org. sckretar OK KPS Ptuj tov. Mavzcr. V svojesn nagcrvoru ienam ?e je med drugim dotaknil volitev v ivezno skupščino ter nalog, ki «o pred organizacijo žena v o«iraju s tem v zve-zi postavljcne. 2ene ao z odobravanjera sprejcle izvajanje kw. sekretarja ter ga nagradile s ploskanjern. Volitev »e bodo gotovo udeleziie v pl-vih jutra-njih urah in lOOodstotno. V zvezi r volitvami m mednarodnJra žcnekim dnevom 8. marca. so iene Tine, Tone, Jure, Mcta«. S tem «mo 20minutni program zakljutili. Imeli smo občutek, da srao dobro Eapeii. 2al, so nas dvakrat prekinili, da se vse pesmi niso elišale. Tov. napovedova-lec nas je potolažll in nam obljubil, da bomo povabljeni neko nedeljo v Ma-ribor, kjer nas ne bo nihče preki-njal. Naš Pionirefci pevski zbor tz GoriS-nice nosi lme domačina, borca za svo-bodo, junaka Toneta Belšaka. Mi sa ravnamo po Tonetu, učimo se in hoče-mo telcmovati z ostalimi pionirskimi pevskimi zbori! R.m. Mhiistrstvo ra trgrovino hi prerskrbo LRS obvešča v«e tspravičence zagotov-ljene pre^crbe, da se bodo izdajale ln-ditstri^e nakaxnlce za tekoče trome-stečje Oanuar-marec 1950) ob koncu tro-mesečja za nazaj (Uradni liat FLR Ju-goslavije 2t. II, Navodilo §t. 107). Zato }e neupmvicena vsaka bojazen, da se nakaznice za to trcmesečje ne bodo \r.-daJale. Ii pisarne MTP VABILO OfcrajBl otibor »fad. trg. rmd)etla PtnJ bo h««l T9&no }etno sJtupSčino dce 9. m?.rca J950. cfl» !7. uri v stnd. dvorani (Dotn trtmte) s sl«Jeftai dnevnhn redom: 1. OtTOrftffV, 2. Irro!fl*v d^k)Timja predserfstv«, xa-ptsnlkarja fca overoratelja, 3. Isvolitev ˇerS.nkadJske komisij« J* komisife za se*Javo sklepov In re-»oliKij, 4. Porofflo o doi«, 5. Porofilo btafajaiSkfi, 6. PotoMIo fS»«s^«ga aadsorstva tvr predlog xe rasreSnico, 7. Diskusifa, 8. IzToIitev k«ntUd«dJ9ke kontsif« fa vollvne komisijc, 9. Volitre, 10. Diskusija, 11. Objave rerultatov, sklepl ter reso-lndjc. Obenem vabhno vse delegate, d« »« sknpščine signrno udeleiijo. OOS trg. podi. PtnJ Kdor je kupil pred kratkim v komi-sijsJki trgovini OKMA v Phiju klaricet, naj «e, prosim takoj oglasi v prodajaJni. Po«Iovo): Kontem jannar-fa t. l. fe prvi odda! 218 kg ttiko svi-nfo na račnn planske ohveznosti za l. 1950 srednfi kmet tov Vavpotii Kon-rad iz Zg Brega pri Ptafa. 6 (So! v Ormoiu): še ni foene rešilve. 7 (Načrt v Ptnju): Ptuiiani U 4 leta ia-kafo na regn!acif*ki načrt, Zelo jih za-nima, kako t« bo Ptuj v bodoc« raz-vifal 8 (TraUhantlnja v Ormoža): Ni predlo-gov, pač pa poročilo, da ae očividno popravlfa. Naročnikom ia čitateljem: Sporočite nsm, Le Vas bolj zanitnajo ttgsnke ali članki ˇ rubriki »Prosim naj ostane med nama«. __•__ Jeruzalem Podpiami ielim. da mi sporoiite, kdo fe rešil uganko siev 6 v *Našem delu* z dna 3. febr. it. 5150. (Tropine o silosa), Sem fakaf aslazben na dri. pottttm kot čavaj posestva. Upravnik tega po-stsiva pripisuje vso krivdo za to agatu« meni, misleč, da sem jaz pisee uganke im da setn uganko reiiL Toref prosim, dn mi čimprefe sporv-čite, kdo Vam /« poslal dopit s to ugarr ho, kakor tudi reiittp. Sem bit prosii vinogradniški delavee. Sedaf imam gori omenjeno slažbo. Uprap-nik mi tedaf n« da podpisati pogodbe za l. 1950. Nezmožen sem drttgega dela, imam drnžino. Jako me teii, da bi morai sedaj ptt krivem trpeti. Pronim, da mi pošljete gornfo izjam, da ne bont jaz koi nedolžen clovek «#-ga krUf, VOGRINEC IVAN Vtličan* it. 24, p. IvanfkoacL Goraji dopk dokaznje, zakaj se $e po-aekod Ijtidje tezko odločijo za barto proti nepraTilnostim, ker morajo obencm sprejeti borbo i ncsamokritičnimi po-edinci, __•__ Ptuj V Ptujtt je vse eno, greš po Stari nlici *li po Nori cesti, po glavnih aii stratt-skih ulicah. Nesaage je povsod doTolf. Ccstnii, oziroma uličnih pometačev ja idaIo in še ti so stari. Ne zmorejo vse^a dela. Lastniki hti ifl staaoralci, tekrntiimo tttdi t Tzdrževanju snage pred hlšami in po uJicah r čast rolitev 26 marca V neki ulici ie med dvema Taini-ma nstanovama • cclo grcznica sredi ulice. Človek bi n« verjel svojim očcm, da je kaj takega mogočc, toda smrad to pc-trjuje In to sedaj t zimskem času! Kai bo šele spomladi in oolcti. ko bo tto-čina. Ptuj je zgodoTinsko mesio ia turističen kraj, dajmo mu snažno licel J.J. Za fizična moč in odpornost Na obJastnem polcsdnem prvenstru ˇ odbojkl }e TD Mladost zasedia dnigo mosto V nedeljo, 26. t. m. se Je v telovad-nici »MladiKe« vržilo oblasUio pokalno tekmovanje v odbojki za Cup maršala Ttta. Udeieiila so se ga najboljša mo-itva oblasti, izvzern^i niostvo Poieta iz Maribora, ki teKmuje v zvezni iigi. Po-ltg edinega zaslopniKa ptuj6kega okra-ja TD Mladosti. so se tekmovanja ude-lciili še Kovinar iz Manb^ra, Bistrica iz Siov. Bistrice, Radmk iz Dolnje bea-dave in moštyo St. Pavia. Vse tekme so bile zanimive in več ali manj nape-te. Moštvo Kovinarja je s svojo od-Učno igro biio za stopnjo boljše od vseh nastopajočih moštev in je tudi po-polr>oma zssluieno zmagaJo. V finaLni tekmi «e je Kovinar «rerai s TD Mla-dostjo i« je nepričakovano z lankoto porazil 2:0 in z rezultatom v setih 15:8 in 15:0. V predfinalnih tekmah Je TD Mladoat premagalo St. Pavel z 2:0 (15:7, 15:6) in Radnika iz Dolnje Len-daTS z 2:0 (15:6, 15:9); Kovinar je pre-magal St. Pavel z 2:0 (15:4, 15:2), St. Pavel pa Bistrico z 2:1 (9:15, 15:12 in 15:13). S tem se je moštvo Kovinarja ig Maribora plasiralo za nadaljnje tek-movanje. Na koncu )e kombinirano moitvo TD Mladosti odigralo prijateljsko tekrao z moštvom Kovinarja in jo po zanimivi borbi izgubilo z rezultatora 2:0 (15:13, 15:8). Brasifc (Marlbor)—NK Drava 5:1 (4:0) V nedeljo jc imel ptuiski nogomekni klub Drava v gosteh nogonietaže prve-gm moštva Branika iz MaHbora. Igra »e je končala nepričakovano % vLsoko zmago Branilca 5:1. Drava je igrala tu-di v nedeljo prav slabo in mlačno, tako da je bil nasprotnik 6koraj ves čas tekme pred domačim golom in bi mogel z nekoiiko odločnejšim napadom od-nesti še višjo zmago. Pri Dravi se js odlikoval le vratar Sirec Franc, kl ]2 rešil mnoge nevarne situacije. Gostjs so zlasti V prvem polčasu dominirali na igrišču in tudi dosegli kar štiri golc. V drugem polčasti je bil na igriščn podoben položaj. Srsdi polčasa je Dravi izvedla nekaj prodorov. med katernri se je eden uspešno končaJ. Bsrlič Mar. jaii ie preigrai Biaaikovega vratarja 13 poslal iogo v prazen goi. — Sodil ji dobro Boiičev iz Maribora. Pri slabi igri Drave, ki smo )-> ridell pretekli dve nedelji, se je potre-bno nekoliko več pomuditl. Kot je zna-no. je bilo na sšcupščini Nogometm zvese Slovenije v Ljubijanl sklen^enc, da se tudi NK Drava sprcjme v lek-movanje Slovenske nogoraetne lige. S tem je pred Dravo postavljena nova, resna naloga — reprezentativni ptuj-ski nogomet mora z ostalimi člani re-publiSke nogometne lige skrbeti za dvi? nogometa v Sioveniji eploh. Zadnjs tekme Drave pa ne kaiejo, da Di &t sklepi, sprejeti na neda-mi ustanovni skupščini, re izvajali. Nedvomno ^e po-trebao, da s€ nogometašem Drave omogoči reden trening. kajti le s siste-matskiml pripravami se bo moglo mo-4tvo Dravc mariti t nogomctni ligi z te izkuienimi slcvenskimi možtri. Pr*f tako je potrebno posvetiti pozornoat vpražanju športne zavesti in disdpline, ki je pri ptujskem nogometu ie od nekdaj bil problem. Tekmovanje Slo-ˇenske nogometne Hge se v kratkcm prične; zato je treba. da merodajni fo-rumi nemudoma ukrenejo vse potre-bno, da bo NK Drava dostojan pred-stavnik nogometašev ne le ptujskega okraja, temveč tudi Mariborske oblasti. M.K. Okrajni odbor AF2 v Ptaju prircdi v proslavo praznika ženA dne 8. raarca 1950 ob 20. uri ˇ Mestnern gledališču AKADEMIJO s sporedom. — Naj ne izostane nobena žena- — Vstopnine ni OO AF2 KMETICE! Ne pozabite na to, da sc bo rršilo zamenjaT«n)e olfaric za bnčno olje samo še do 15. marca t. L Poskrbite, da bostc imele letoa še vcčji pridelek oljanc, Nc zamndite časa zamenjave. Tovsme nočcjo zamnditi Časa predelave. Odsek ra kmetijstvo pri OLO Ptoj. PoSteneiara najditelja pozivam, da vrne izgubljeno osebno izkaznico, vo-jaško knjižico in izkaznico o kolesu, glaseče ee na ime Bac Jože, Litmerk 8 in izkaznico o kolesu, giasečo se na ime Vinogradniške obdelovalne zadruge L4tmerk in na naslov, ki je razviden iz dokumentov, denar pa naj obdrži za nagrado.