Pcsatrezna številka 10 vinarjev.
ev.§.
== Velja po pošti:
Za c&'.q leto arcproj . za on jmsoo „ za I!cn:.oi;o oclolatno za cstclo Inozemstvo
S
0'-„ 2-au „ 28'— „ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za caio leto naprej . . K 'M'— za en meseo „ . . „ 2-—
V	unravi prejcman mesečno „ 1*80
~ Sobotna izdaja: =
za oaio leto......U 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— ta ostalo inozemstvo. ,,
f LMmi. v lorsK, 9. lanrja 1917.
Leto XLV.
Inserati:
Enosiolpna petiivrsta i Ti, mm široka in 3 rcm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3)t za dva- in vočkrat . . 25 „ pri večiih naročilih primeron popust po dogovoru.
--Poslano: '
Euostolpna p titvrsta po 60 Vin.
Izhaja vsak dan izv eniši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
RedDa letna priloga vozni red
Uredništvo ]e v Kopitarjevi oltoi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega leieiona štev. 74. =
Opravništvo |e v Kopitarjevi alloi št. 6. — Račun roštne branilmoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. it. 7563. — Dpravntškega telefona St 188.
Čehi zahtevajo parlament.
Praga, 8- jan. Predsedstvo češke zveze je sklenilo, da zahteva v soboto od ministrskega predsednika sklicanje parlamenta. Češka parlamentarna zveza ne smatra delovanje ljudskega zastopstva samo kot navadno izpolnitev obstoječih postavnih predpisov, ampak kot važne pogoje za varstvo gospodarskih in političnih interesov, katere je treba nujno rešiti.
Krušno ministrstvo.
Budimpešta, S. jan. Avstrijski minister za prehrano, polkovnik Hofer, obišče te dni v Budimpešti ogrske ministre in se bo posvetoval z načelnikom ogrskega prehranilnega urada K ti r t h y j e m.
Avtonomija Galicije.
Dunaj, 8. jan. Od 14. decembra pod predsedstvom dr. Bilanskega zborujoči sub-khmite parlamentarne komisije poljskega kola je dovršil svoja posvetovanja glede avtonomije Galicije in sicer v zadevah ustave in uprave. Med poljskimi strankami vlada tozadeven popoln sporazum.
Clam Martinic se bo posvetoval s parlamentarnimi strankami.
Dunaj, 8. jan. »Parlamentarna korespondenca« poroča: V teku tega tedna se prične ministrski predsednik Clam Martinic razgovarjati z zborničnimi strankami. In sicer bo imel posvetovanje ta teden z ministrskim predsednikom predsedstvo Češke parlamentarne zveze in nemške nac. zveze.
Jezikovno vprašanje in okrožja na Češkem.
Dunaj, 8. jan .V nemških parlamentarnih krogih so mnenja, da bo odločitev vlade o rešitvi jezikovnega vprašanja in razdelitvi okrožij na Češkem v najkrajšem času rešena.
Posvetovanje skupnega otlbnra »Nemške narodne zveze« in »Nemške krščan-sko-socSalne zveze«.
Skupno posvetovanje odbora obeh teh dveh zvez bode prvič danes dne 9. t. m- v dunajski mestni hiši. Skupni 'odbor je imel prvotno osemnajst članov. Pozneje so >ya razširili s pet člani gosposke zbornice in pet parlamentarci krščansko-socialne stranke. Posvetovali se bodo o skupnih zadevah in o skupnem delovanju.
Novi gospaskozbormem člasij.
Praška »Bohemia« poroča z Dunaja, da se koncem tek. meseca izvrše
nova imenovanja v gosposko zbornico. Med predlaganimi se nahajajo tudi ta-le imena: Načelnik banke Roth-schild: Louis baron pl. Rothschild; potem izdajatelj »N. Fr. Presse« Benedikt, predsednik Štajerskega mlina in glavni urednik »N. Wiener Tagblatta« Viljem Singer, zgodovinar dr. Friedjung, pisatelj Henrik pl. Kralik in predsednik židovske verske občine na Dunaju dr. Stern-
Rosegger — član gosposke zbornice.
V dunajskih parlamentarnih krogih se čuje, da bo znani nemški pesnik Peter Ros-egger poklican v gosposko zbornico.
Tisza na Dunaju.
Dunaj, 8. jan. Ministrski predsednik grof Tisza je prispel danes na Dunaj, kjer bo poročal monarhu o tekočih zadevah.
Dr. Adler poizkusil ssmoumor.
Morilec ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, dr. Friderik Adler, je poizkusil v zaporu samoumor. Rad bi se bil obesil. Pravočasno so ga še odrezali. Izključeno ni, da se bo zato razprava proti njemu še zavlekla.
Nove češke čitanke.
Kakor znano, so svoj čas razveljavili čitanke, ki so jih rabili po čeških ljudskih šolah. Sedaj so izšle nova, kakor pravi »Pravo Lidu«, času in duhu primerne. Polne so avstrijskega domoljubja in si prizadevajo, da vzgoje močna dinastična čustva. Prve strani so posvečene avstrijski cesarski pesmi in so okrašene s sliko cesarskega gradu Schonbrunn. Čisto novi so sestavki, ki obravnavajo važne vojne dogodke in jih priporočajo mladini v posnemanje. Višek tega oddelka dosega sestavek: »Jaz sem Čeh in Avstrijec«, ki je poln živega avstrijskega domoljubja, udanosti do države in vladarske hiše in ljubezni do drugih avstrijskih narodov. Ta znameniti sestavek daje vsi čitanki svoj značaj. Zgodovinski del prinaša slike iz češke narodne zgodovine, razprave o članih vladarske hiše, o razvoju države, o Babenberžanih i Leopoldu Svetlem in Henriku Jascmirgott, dalje o Rudolfu Habsburškem. Andreju Hoferju in o cesarici Elizabeti. Temu delu so dodani nekateri sestavki iz vojne okolice, n.pr. »V glavnem stanu«, »Na obezo-vališču«, »Zmagovita Avstrija«, Čitanke so izšle v zalogi šolskih knjig, kdo jih je uredil, pa na njih ni razvidno.
Zborovanja poslancev v Avstriji in na Nemškem.
Dunajski listi dne 5. t. m. poročajo: V včerajšnji seji Nemške narodne zveze se je naznanilo, da je iz krogov državnih po-
slancev na Nemškem izšla pobuda, naj bi se v kratkem tako v Avstriji kakor na Nemškem vršili shodi, na katerih naj bi govorili v Avstriji člani nemškega, na Nemškem pa člani avstrijskega državnega zbora.
Združeni Nemci in Mažari.
Budimpešta, 8. jan. Te dni se je vršilo na Dunaju politično zborovanje, na katerem je podal poslanec Pantz važne izjave. Mažarsko časopisje pozdravlja z velikim zadoščenjem isti pasus, kjer se govori o skupnem enotnem nastopu Nemcev z Mažari in o tozadevnem popolnem sporazumu,
Posvetovanja mažarskh in nemških poslancev v Nemčiji odgodena,
Mažarski in nemški avstrijski poslanci so nameravali romati ta mesec v Berlin, da se posvetujejo s parlamentarci iz Nemčije. Sedaj se poroča z Dunaja, da je to romanje radi važnega zborovanja ogrskega parlamenta odloženo za nedoločen čas.
Ogrska opozicija se pripravlja za boj,
Budimpešta, 8. jan. Po dosedanjih načrtih namerava ogrska opozicija spraviti o priliki prihodnjega zasedanja zbornice v debato tudi vprašanje miru. Dalje bo stavila v prvi vrsti zahtevo, da se podeli vojakom na bojišču volilna pravica. Razvente-ga bo spravila opozicija v razgovor delovanje cenzure in razna gospodarska vprašanja. Predmet temeljitega razgovora bo tudi. vprašanje valute in veliko število pritožb glede prehrane. V zadevi obnovitve nagodbe z Avstrijo bo nastopila celokupna opozicija enotno, da prisili vlado do odločilnih izjav. Dosedaj se je javilo k debati 80 poslancev.
Dr. Zenker o preosnovi monarhije na narodnostnem načelu.
Pred kratkim je izšla v Berlinu brošura avstrijskega državnega posl. dr. Zenkerja pod naslovom »Nacionalna organizacija Avstrije«- V tej brošuri zastopa pisatelj mišljenje, da se mora monarhija reorganizirati na načelu narodnosti kot enotna država. Pisatelj zahteva pravice posebno za tri najmočnejše narode v monarhiji in sicer za Čehe, Mažare in Poljake, ker bo šele takrat -omogočen miren razvoj monarhije, kadar se pomirijo ti trije narodi v okviru enotne habsburške monarhije. Pisatelj zahteva široko avtonomijo za ogrske narodnosti, posebno za Slovake in da se že enkrat napravi konec izrabljevanju Jugoslovanov po Maža-rih, ki je dovedlo do nezadovoljstva na jugu monarhije in sai-ajevskega atentata. Načrt dr. Zenkera je sledeči:
LISTEK.
Povesi iz roja.
Priobčil dr. Leopold Lenard.
Ko je bil storjen prvi greh, je Bog poklical Keruba, da čuva raj pred ne-{.okorneži.
Kerub je bil pa dober in usmiljenega srca, kakor vsi nebeški angeli. Naredil je strog in grozeč obraz, za-vihtil svoj ognjeni meč, ko jo pa opazil, da se je iiog že obrnil proč, jc hitro na-mignii obsojencem, da sme vzeti vsak izmed njih po en sad iz raja za spomin.
Satan, ki je bil prekanjen in je pazil na vse, .je tudi prvi opazil angeljev migljaj, iztegnil roko in utrgal najlepši sad, katerega je mogel doseči ob poti.
Adam je bil bolj preplašen in je šele na drugi migljaj iztegnil roko, ter utrgal sad, ki mu jo prišel ravno pod roko. A ta sad .je bil neznaten in malo okusen. Polovico je suedcl satn, drugo polovico jc dal ženi.
Satan je utrgal sad hrepenenja, Adam pa sad pozabljenja.
Adam in Eva sla se naselila ob Mrtvem morju, v kraju pozabi,jenja. Veliko jc bilo njuno trpljenje, da bi ko-
maj zamogla prenašati gorje in težave življenja, ako ne bi bila okusila v raju sadu pozabljenja.
Vsako noč je prišlo s snom pozab-Ijenje vsega trpljenja celega dneva in celega življenja, da sta bila zjutraj zopet sveža in zmožna prenašati svojo gorje.
Dobrotni čas je neprenehoma deloval v njuni grudi in vsako rano, katero jima je vsekal, tudi sproti zdravil z lekom pozabljenja.
Doživela sta visoko starost in preživela v miru zadnja leta, ker sta pozabila, kar sta prestala v prejšnjem življenju in sproti pozabljala vedno bolj vsako težavo.
Tako se je godilo tudi z njunimi potomci.
Zgodovinar, starinoslovec, jezikoslovce, modroslovec in vsakatere vrste učenjak se trudi in muci, da bi iz zaprašenih listov, starih ostankov, razmetanih sledov preteklosti, odkril, kaj in kako se je nekdaj godilo s človeškim rodom. Grebe v razpadlih razvalinah, da bi iz razmetanih kamnov sestavil vsaj približno sliko palače, ki se je nekdaj dvigala tam. Včasih so mu dvigne nevolja, da ie njegov trud tako malo ploden in slika preteklosti, katero odgrinja, tako meglena. V resnici moramo pa vsi bili od srca hvaležni angelju
pozabljenja, ki razgrinja nad nami svoje peroti in zdravi neprenehoma vsako srce s svojim lekom.
Kako bi bilo s človekom, ako ne bi pozabljal!
* * *
Satan se je pa nastanil na Oljski gori v vrtu Getzcmani, ter neprestano gledal na sveti Sion, a v srcu mu je neprenehoma kipelo hrepenenje. Vedno se je spominjal zgubljenega raja in božjega prekletstva in njegovo hrepenenje je bilo brez upanja.
Da uteši svoje hrepenenje, je šel in z božjim privoljenjem zagospodoval nad človeškim rodom, ter postal kralj tega sveta.
— — — — — gre in zbere svoje pristaše, ter prične zidati babelski stolp, ki naj bi segel do neba, ter bil brez meia, kakor njegovo hrepenenje in dal vidni izraz njegovi bolesti. Toda babelski stolp ni segel do vrhunca, kakor njegovo hrepenenje ni prikipelo do meje.
V podobi Minotaura si je sezidal Labirint iz katerega ni bilo izhoda. Kot Faraon si je stavil ogromne piramide, ki so kipele do neba, in hranile v sebi skrivnostne grobove. Kot vidni izraz svojega hrepenenja je postavil v puščavi skrivnostno Sfingo, ki se je neprestano ozirala k solncu. A nekoč je Sfin-
1. Upelje se naj enotna uprava po celi monarhiji, torej skupna ministrstva za vse zadeve. 2. Skupna zakonodaja. 3. Ogrska mora razširiti avtonomijo Hrvatske in jo točno izpeljati pod nadzorstvom krone in skupnega parlamenta ali pa popolnoma pretrgati dr-žavnopravno zvezo s Hrvatsko in prepustiti skupni zakonodaji, da reši tc vprašanje. 4. Izsesavanje Jugoslovanov po Mažarih se ne sme več trpeti. 5. Ogrska mora dati svojim narodnostim avtonomijo in jih postaviti pod zaščito krone in skupne zakonodaje.
K temu pristavlja »Pester Lloyd«: Po načrtu dr. Zenkerja bi štela Ogrska 10, Češka pa 9 milijonov prebivalcev-Razen tega bi se morala odcepiti od Ogrske Slovaška. Ogrski vojak ni krvavel na bojiščih za samomor svoje domovine.
Kralj Brez preslo'a in njegov CosnlKorsKl urad.
Ženeva, 9. jan. Srbski dopisni urad na Krfu poroča, da so Amerikanci in Jugoslovani sporočili ministrskemu preddseniku Pasiču, da smatrajo v južni Ameriki vsi Jugoslovani kralja Petra za jugoslovanskega
kralja.--Srbskemu dopisnemu uradu
manjka torej celo v tem resnem času resnosti. Kralj Peter mu menda za to pred-pustno burko ne bo posebno hvaležen, ker ga le osmeši. Tistim v Ameriki, ki kralja Petra »smatrajo« za »jugoslovanskega kralja«, pa povemo, da o tem nimajo prav nič govoriti. Mi, ki živimo na jugoslov. zemlji, smo usiljivost kralja Petra in njegovih agentov zavrnili tako, da je velesrbska propaganda med Hrvati in Slovenci za vedno odpravljena. Mi smo ponosni, da smo Avstrijci in hočemo vedno Avstrijci ostati!
Manllesl poilslega norodnego odira v
Stockholm, 7. januarja. Kakor poroča rusko časopisje, je objavil poljski narodni odbor v Petrogradu v poljskih listih oklic, v katerem se naglaša, da je dobilo poljsko narodno življenje za svoj svobodni razvoj neodvisno državno upravo kot temeljni predpogoj. Ker pogrešamo v razglasih ruske vlade tozadevnih odredb, ne bo mogel nihče več splošnega izraza odporne sile poljskega naroda preprečiti. In delj časa ko bo Rusija vzdržala svoje odredbe proti Poljakom, bolj bo rastla odporna sila poljskega naroda. Poljski manifest
ga iz puščave šla v solnčno Helado, kjer se je porodilo hrepenenje po neiz-razljivi lepoti in tam se je ustavila na poti ob strmih prepadih in mirno idoče potnike izpraševala uganko življenja*
Vsedel se jc na prestol, postal kralj narodov, razburil narod zoper narod in pričel grozne in krvave vojske. Kri je tekla v potokih, dolge vrste sužnjev šo v verigah sledile zmagovalcu, države so nastajale in padale, kri, jok, obup, vse groze sveta niso utešile njegovega hrepenenja.
Izumel je pisavo, pričel pisati knji-ge, preiskavati preteklost, modrovati nad sedanjostjo, ugibati nacl prihod« ujostjo, nastale so znanosti in se razvijale, ter dospele do občudovanja vredne višine, toda niso mogle pomiriti hrepenenja, ki se je širilo po zemlji vedno bolj.
Izumil je umetnosti, ter hotel dati izraz .svojemu hrepenenju z lepo umerjeno besedo v slovstvu, z melodijami glasu v glasbi, s kretnjami telesa v plesu, s predstavami življenja v gledišču, z raznimi načini upodabljajočih umetnosti — toda hrepenenje se ni poleglo, temveč naraščalo vedno bolj in segalo vedno globlje v človeška srca.
Vse, kar je mogel je storil, da uteši svoje hrepenenje, a vse je bilo zaman.
je podpisan od kneza Czet\vertynski, poslanca Grabski, posl. Goszicki, člana dume Ko-.icki, posl. Jaronski, kneza Malije Radzivvilla, posl. Szebeko, grofa \\ielopolski, poslanca Dmovvski, grofa Brpcl-Plater, grofa Zamoyski in od raznih drugih v Rusiji bivajočih odličnih poljskih oseb.
Trtefivs Focsani vzela.
Z osvojitvijo trdnjave Focsani je boj za seretsko črto prekoračil svoj višek; sedaj ko je padlo to najvažnejše mostišče, ki je varovalo dohode k spodnjemu Seretu, se naš napad lahko prenese tudi tu do seretskega odseka, ki je že po naravi zelo pripraven za obrambo med izlivom Trotosula in utrjenega prostora pri Namolozi.
Levo krilo celotno napadalne skupine je v dolini Oitoz prišlo do Onesci; središče pa stopa po osvojitvi gorskega pobočja Magna Odobesci na obeh straneh Bolotesti v dolino Putne in je dalje južno nadaljevalo zasledovanje pro-,ti ovinku Putne med Faurei in Resto-aca proti periferiji vzhodnega pasu trdnjave Focsani; tu je zelo močvirnato ozemlje, katero bo treba deloma severno, deloma južno obiti.
V	teh okoliščinah postaja važen razvoj dogodkov pri desnem krilu, ki je na sv. Treh kraljev dan moralo odbiti močne ruske protisunke in od tedaj čaka na ugodno priliko za nadaljevanje svojih operacij. Med Namolozo in Galacom je Seret že dosežen.
Kakor kaže splošen položaj, bodo Rusi seretsko črto Galac-Namoloza-Funden posebno trdovratno branili, da zavarujejo umik iz trdnjave Focsani vrženih čet proti Prutu. S tem da je dosežen Seret, je dovršena prva stra-tegična, zemljepisna in politična naloga v Rumuniji, zato nam morajo prihodnji dnevi pokazati nadaljne ideje vodstva.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. jan. Uradno:
Vojna sknpina maršala pI.
Mackensena.
Sovražnik je bil včeraj pri Focsani zopet premagan. Nemški polki so južno in jugozahodno mesta prodrli so-vražne črte, čete podmaršala Ljudevi-ta Goigingerja so pa v prostori Odobesci z naskokom vzele dve zapovrst-no ležeči sovražni postojanki. Sovražnik je bil ttt.bsi isiočasno tudi v gorovju Mgi. Odobesci Rusi se umikajo na celi bojni črti. Focsani je od danes zjutraj ob 8. uri v rokah zaveznikov. Ujeli smo 3910 mož in zaplenili 3 topove.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
V	dolinah Putna in Sušita smo zopet priborili sovražno zemljo. Napredovali smo tudi ob zgornjem Casinu, sovražnik je s proiisunkom poizkušal nam zaman izirgati, kar smo pridobili.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
O naših četah ni nobenih poročil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
Bajka pravi, in bajka nikdar ne laže ... Goljufal me je svet, goljufali so ljudje, malik, ki je sedel na prestolu in katerega sem molil kot boga, se je zgrudil v prah in videl sem, da je trhel in črviv----toda nikdar me ni goljufala bajka, ki živi v moji grudi, me spremlja celo moje življenje, kipi iz mojih sanj, zveni iz moje pesmi, je vir moje bolesti in moja velika skrivnost. Bil je čas, ko sem zgubil vse zaklade, s katerimi sem šel na pot, ostala je samo bajka v moji grudi in čutil sem, da sem bogat, dasiravno so vsi rekli, da sem pomilovanja vreden revež.
Ta bajka pravi:
V sveti, skrivnosti polni noči, se približa hudič izgubljenem raju. Takrat se milost vsipljo na zemljo in tudi v hudiča porosi nekoliko njenega blagoslova.
Samo od daleč se sme približati Viru svojega hrepenenja, samo toliko, da vidi skozi ograjo odsev izgubljene sreče, katere ne bo deležen nikdar več, ter sliši iz nebeških vrtov spev čistih duh j,, ki pojejo čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Kerub pa stoji pred vhodom in grozeče dviga svoj ognjeni meč.
Satan se vrže na tla in razplače neizrečene bolesti, a njegove solze padajo na zemljo kot ognjeni utrinki.
A potem je njegovo hrepenenje samo še toliko večje.
Ako razumeš to povest, skleni s prošnjo, da bi segel mir v razburkano valovenje moje duše.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Rus je včeraj zahodno ceste Riga-Mitova zopet napadel z močnimi silami v široki bojni črti. Posrečilo se mu je, da je ob reki Aa razširil, kar jo 5. januarja pridobil na ozemlju. Na vseh drugih točkah smo ga krvavo odbili.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Kljub snežnemu viharju in občutnemu mrazu smo sovražnika v dolinah Putna in Oitos zopet potisnili nazaj.
Bojna črta maršala Mackensena.
Sedmi jannar je prinesel IX. armadi, posebno zmagovitim nemškim in avstrijskim četam generalov Krafft pl. Dolmensingen in pl. Morgen nov velik uspeh. Vrgle so Romune in Ruse z močno utrjenega gorskega pobočja Mgr. Odobesci v Putno. Nekoliko južno od tam smo žo oktobra utrjeno sedaj žilavo braniimo postojanko Mil-covu z naskokom vzeli. Z ostrim zasledovalnim sunkom nismo nudili sovražniku časa, da bi so mogel ustaliti v svoji drugi črti med Focsani-Cares« tea. Prebili smo tudi to postojanko nadalje zasleduj^ cesto Focsani-Bolo-testL Focsani smo vzeli danes zjutraj. Iz priborjenih utrdb smo odvedli 3910 ujetnikov, 3 topove In več strojnih pušk.
Berlin, 8. jan. zvečer. Pri Rigi besen topovski boj. Pri Focsani premaganega Rusa preganjamo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. jan. Uradno:
Sovražni monitor je obstreljeval od časa do časa mesto Tulcea, Sicer se nič važnega ne poroča.
Rusko uradno poročilo.
5. januarja. Zahodno bojišče. Nemci so se 3. t. m. zvečer polastili po lju-tem obstreljevanju s topovi nekega otoka v zahodni Dvini vzhodno vasi Glauden severno Dvinska. Ponoči na 4. t. mes. so Nemci v gostih množicah izvedli napad z otoka na naš breg reke, a jih je pregnal naš ogenj. Sovražnik, približno eno stot-nijo močan, je, ne da bi streljal, napadel neki odsek naše postojanke pri vasi Bat-kur, 30 vrst južno Brodov; zadržal ga je naš ogenj. Naš ogenj je zadržal sovražnika, ki je poizkušal prekoračiti reko vzhodno Bezejanu pri Hibarine. Severno So-lotvine so napadli naši poizvedovalci močan oddelek sovražnih poizvedovalcev. Med bajonetnim bojem je bilo veliko Avstrijcev poklanih, nekaj jih je zbežalo.
R u m u n s k o bojišče. Sovražna krdela, ki so napredovala proti našim jarkom pri Kotumbi v dolini Tatrosz, je razkropil naš ogenj. Po močni pripravi s topovi so znatne sovražne sile napadle petkrat višine južno doline Čabonjoš. Napade smo odbili. Odbili smo tri napade sovražnika na neki odsek naših postojank severno reke Vitos. Sovražnik je preganjal prednje oddelke vzhodno Topeči, severno izliva rek Zabala in Putna, kakor tudi v okolici Mertuje, 2 vrsti južno izliva obeh rek. Pri Ketrerji, 12 vrst jugovzhodno Moruje, je sovražnik pognal Rumune nekoliko nazaj. Štiri sovražne napade pri Hapatunu, 14 vrst severozahodno Focsani, so Rumuni odbili. Sovražnik je napadel s približno petimi divizijami, podpiran s 30. baterijami, naše oddelke južno izliva Bu-zeu. V Dobrudži je sovražnik besno napadal pri Vekereni, 15 vrst vzhodno Bra-silaffa. Celi dan so se naši oddelki trdovratno borili s premočnimi sovražnimi silami in jim zadajali velike izgube, a proti večeru so bili prisiljeni, da so se morali umakniti na drugi breg.
Focsani.
Focsani, glavno mesto okrožja Putne v Rumuniji, leži že v Moldavi ob Reki Mil-kov in ob državni železnici Buzeu-Roman. Mesto šteje okoli 25.000 prebivalcev, med njimi nad četrtino judov in nad 3000 ino-zemcev, ki imajo v rokah večino trgovine, posebno z žitom. V okolici, pri krajih Odobesci in Kotnar, se prideluje najboljše vino. Pri Focsanili so 1. avgusta 1789 Avstrijci in Rusi pod princem Friderikom Jo-zijam premagali Turke pod Mohamed pašo.
Padec Focsanije.
•>Tageblatt» piše: Osvojitev Focsanija je velevažna. Trdnjava se je vzela, dasi so Rusi južno od mesta nakopičili velike množice in izvajali razbremenitne sunke. Focsani je bil v smeri nemškega napada proti jugu zavarovan z močr.'mi gorskimi postojankam^ in z dvema utrdbama. V Brajli so zap»enili 330 železniških voz, Tvornice v Brajli so uničene; prebivalci so ostali vc- j činoma v mestu.
Izpraznitev južne Moldave.
Stockholm. Švicarski listi poročajo, da je uvedla rumunska vlada generalno preiskavo, da dožene, kdo je kriv dosedanjih neuspehov. Pravijo, da je veliko uradnikov prekmalu zapustilo po osrednjih velesilah zasedene kraje, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko zmedo. Južno Moldavo izpraznujejo zdaj po novem zi-stemu. Žitne zaloge, posebno v Galacu, nameravajo prepeljati v Jasi ali v Odeso, a razpolagajo le še z železnico Jasi—Ki-šinev,
Galac-Reni.
Curih, Črta Galac-Reisi se že nahaja v sovražnem ognju.
Civilna uprava v Rumuniji.
Budimpešta. 8. jan, »Dnevnik« poroča: Mesta Bukarešt, Kalarasi in Oltenico so pridelili bolgarskim poštnim ravnateljstvom. Drugi bolgarski listi javljajo, da so po sklepu ministrskega sveta 1. jan. v Dobrudži povsod zopet otvorili bolgarske šole.
Napadi na romunskega ministrskega prednika.
Stockholm, 8. jan. Prve seje rumun-skega parlamenta so bile zelo burne. Konservativni profesor Jorga je naravnost uničujoče kritiziral politiko Bratianu-a. Vlada je s pomnožitvijo kabineta nastopila sramoten beg pred odgovornostjo. Nobenega dvoma ni več, da je Bratianu uničil Rumunijo. Kje sta Marghiloman in pa Carp? Bratianu je nato zaklicali »Jaz sem pred odhodom iz Bukarešta prosil Marghi-lomana, naj vstopi v kabinet. Obžalujem, da je odklonil.« Jorga je odgovoril, da bi bilo treba Marghilomana prositi pred odločilnimi sklepi, potem bi bila danes še rumunska država,
GaJiško cesarsko namestništvo
se preseli iz Lvova v Krakov.
Ruske kabinetne krize.
Stockholm, 8, jan. Poučeni krogi sodijo, da bo Trepov v kratkem odstopil. Sledim mu bo Pokrovski, ki pa bo ohranil zunanje ministrstvo,
Sazonov se vrača.
Geni, 8. januarja. Petrograjska poročila trde, da se bo Sazanov zopet povrnil v vlado. Ko ga je car zaslišal v glavnem stanu, se je udeležil posvetov ministrov o zunanji politiki. Sazonov se bo posebno naslonjen na angleškega veleposlanika Buchanana, pečal z rusko-angleško trgovinsko politiko.
Vojni izdatki Rusije.
Ruski finančni minister Bark je predlagal dumi, naj izda državna banka 8 milijard zakladnih nakaznic. Povedal je, da stane Rusijo vojska povprečno vsaki mesec 1250 milijonov rubljev in da bo še več stala, ker so se surovine in živila podražila.
Nenadna odgoditev dume.
Petrograd, 6. januarja. Nenadna odgoditev dume je med poslanci jako učinkovala in jih zelo razburila. Prvič se je odgoditev izvršila tako hitro, da niso pre-čitali niti tozadevnega carjevega ukaza, O vzroku hitrosti vlada le eno mnenje: Vlada je bila mnenja, da bi po zadnjih razburljivih razpravah revolucionalno razpoloženje lahko privedlo do katastrofe.
Ostri nastopi v ruski dumi,
Bern, 8, jan. Švicarski listi poročajo: Med desnico, posebno med poslancem Markovom in predsednikom dume Rodzi-ankom, so se vršili ojstri nastopi. Iz stranke je zato izstopilo vod vodstvom kneza Galicina 35 poslancev, ostali člani dume pa pravijo, da je Markov brez časti, Rodzi-anko je pozval Markova na dvoboj, zastopniki so pa izjavili, da ni sposoben se dvobojevati,
Rusi pošiljajo vojake na Finsko.
Kodanj, 8. januarja. (K. u.) »Berling-ske Tidende« poroča iz Stockholma: Kakor poroča »Svenska Dagblad«, so zadnji čas poslali znatne ruske sile na severno Finsko. Severno Tosnea stoji 3000 mož; vojaki, ki so prišli večinoma z bojišča. Meja je tako strogo zastražena, da jo je le pri Tcrneji mogoče prekoračiti. V zadnjih dneh je bilo več spopadov med Finci in vojaki, Bilo je več mrtvih in ranjencev. Nekaj Fincev, ki so poskušali pobegniti čez mejo na Švedsko, je ubilo pet ruskih vojakov, več so jih pa ranili. Peterim bežečim Fincem se je posrečilo pobegniti na Švedsko.
Boji v Mflcedooili.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 8, jan. Uradno: Med Ohridskim fn Prespa jezerom so nas ugodno izpad'! boji med patruljami. Le na nekaterih točkah bojne Črte zelo slab topovski ogenj.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin 8. jan. Veliki glavni stan: Napad modnega sovražnega poizvedovalnega oddelka med jozeroma Ohrida in Prespa ni vspel.
Srbske čete odstranjene iz bojne črte.
Sofija. V okolici Bitolja so odpo-klicali srbske čete iz bojne črte in jih zamenjali z italijanskimi.
Koliko stane solunska ekspedidja.
Amsterdam, 8. januarja. Na vprašanje Clemenceau-a je moral Briand povedati, da stane solunska ekspedicija, ki ni dosegla prav nobenega uspeha, Francijo doslej 2500 milijonov frankov.
CiršKo i!) murni
London, 8. jan. (K. u.) Reuter: Grška vlada je podala sporazumu celo vrsto izjav, s katerimi note sporazuma ne odklanja a jo tudi ne sprejme. Vlada je opozarjala na gotove težkoče, da bi ugodila zahtevam zaveznikov. Grška vlada po teh izjavah ni tako nesprav-Ijiva, kakor kralju uclano časopisje. Odgovor na grško vlado bodo sestavili v Rimu, kjer je zbranih toliko ministrov sporazuma. Kralju zveste čete medtem prevažajo, kakor so obljubili v odgovoru na ultimat zaveznikov in sicer tako, da so poslaniki sporazuma lahko zadovoljni.
Lugano, 8. januarja. Iz Aten se poroča: Že 40 dni so Atene brez evropskih pisem in časopisov. Dohajajo samo uradna vojna poročila in pa brezžični brzojavi iz Berlina, posebno glede na Rumunijo, ki napravljajo v Atenah velik vtis. Atenski listi pišejo zelo odločno, venizelistiški listi ne izhajajo več.
Dnevno povelje kralja Konstantina.
»Daiiy Mail« poroča: Kralj Konstantin je izdal sledeče dnev.r.i povelje: Hvaležnim srcem pohvalim in čestitam vaše-i mu vzernemu nastopu 1. in 2. decembra. Vaša požrtvovalnost in Vaša srčnost so rešile domovino od sovražnikov, ki so motili javen red in ki so nameravali odstaviti dinastijo. Naši sovražniki naj znajo, da so take vrle čete nepremagljive. Zaupljivo lahko gledamo v bodočnost.
Proti Venizelistom.
Amsterdam, 8. januarja. »Times« poročajo iz Aten: Aretacije Venizelistov sa v Atenah in provinci vsak dan nadaljujejo, Nekega uradnika angleškega poslaništva, naturaliziranega Angleža, so pred nekaj dnevi na poti k poslaništvu v Atenah aretirali in vrgli v ječo. Na zahtevo angleškega poslanika, naj uradnika takoj izpuste, grška vlada niti odgovorila ni.
Geni, 8. januarja. Lyonski listi poročajo iz Soluna: Vloge članov provizorične vlade in njenih pristašev v bankah stare Grške je atenska vlada zaplenila. Voditelji kralju zvestih rezervistov so razdelili slike znanih Venizelistov, da olajšajo njih zasledovanje. Gunaristični in Rallistični listi zahtevajo oborožen nastop Grške na strani osrednjih sil.
VejsKa z Haljo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. jan- Uradno: Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fml.
Italijanska cenzura. Lugano, 8. jan. (K. u.) Italijanska cenzura je šele danes dovolila objavo armad-nega povelja cesarja Viljema, med tem ko objava armadnega povelja cesarja/ Karla še ni dovoljena.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. jan. Veliki glavni stan: Živahni topovski boji so se razvili od časa do časa na bojni črti ob Izeri, ovinku Yperna in severno Somme, Uspešni zračni boji in ogenj naših obrambnih tepov so uničili šest sovražnih letal.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
1 morju.
POROČNO NEMŠKE MORNARICE, BerMn: 8. jan. Uradno: Neki naš podmorski čoln pod poveljstvom mornariškega nadporosnika Stsinbauerja je 27. decembra na Egejskem morju s strašnimi ladjami zavarovano francosko vojno ladjo »Gaulois« (11.300 ton) s torpednim strelom potopil. Čoln je na Sredozemskem morju 1. januarja potopil angleški transportni parnik »Iver-nia« (H.278 ton), katerega so spremljali rušflci; 3. januarja pa neki oboroženi transportni parnik pribJižno šest tisoč ton.
Potopljen velik transportii parnjk,
London, 4. jan. (K. u.) Uradno se olaša: Trasportni parnik -1 verna« Cu-nardove črte (14.278 ton) je v Sredozemskem morju ob slabem vremenu dne 1, jan,
St. 6.
oLOVENEC, dne 9. januarja 1917.
Stran 3
potopil sovražni podmorski čoln. 120 vojakov in 35 mož posadke pogrešajo.
Anglija izgubila četrtino svojih vojnih ladij.
Basel, 8. januarja. »Baseler Nachrich-ten« poročajo: Po dosedanjih zelo zanesljivih podatkih so dozdaj Angleži izgubili že eno četrtino vseh vojnih ladij, kolikor so jih imeli, ko se je pričela vojska.
Veli vojni svet v R m
Lugano, 7. januarja. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Boselli je napil pri pojedini zaveznikom. Svojo napitnico je ta-ko-le končal: V imenu Italije pozdravljam veliki Rim z gotovostjo pričakujoč končne in popolne zmage, ki nezdružljivemu in složnemu hotenju in postopanju naših zaveznikov za zmagoslavje pravic narodov in kulture ne more izostati. — Na Boselli-jevo napitnico je odgovoril Briand z željo končne, popolne zmage. Briand se je še enkrat dolgo posvetoval z generalom Sar-railom. Zvečer so odpotovali vsi zastopniki Anglije, tudi Lloyd George, Francije -in Rusije. Med njimi Vatikana ni nihče obiskal. General Sarrail se bo vrnil v Solun.
Lugano, 8. januarja. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani«: Pogajanja med ministri in veleposlaniki štirih velesil sporazuma so se včeraj zaključila. Zavezniki so zopet izjavili, da soglašajo v različnih vprašanjih, za katere je šlo in so sklenili, da bodo osredotočenje svojih naporov vedno tesnejše izvajali.
Spomin no m r.
Ententin odgovor.
Kakor smo že poročali, je dne 5. t. m. izročil ameriški poslanik našemu zunanjemu ministrstvu odgovor enten-te na mirovno noto. Besedilo odgovora smo že svoječasno priobčili razven enega odstavka, kojega besedilo je bilo takrat nejasno. Ta odstavek je po uradni objavi sledeč:
»Kar tiče preteklosti, je nemška nota prezrla vsa dejstva, dejanja, šte-.vilke, ki dokazujejo, da sta Nemčija in Avstrija vojsko hoteli, povzročili in napovedali- V Haagu je bil nemški zastopnik tisti, ki je zavrgel vsak predlog o razorožitvi. V juliju 1914 je bila Avstrija tista, ki je, potem ko jc Srbiji poslala brezprimeren ultimat, tej napovedala vojsko kljub takoj doseženem zadoščenju. Osrednji sili sta nato zavrnili vsak poskus entente, da se doseže mirna rešitev krajevnega spora. Ponudba konference od strani Anglije, francoski predlog mednarodnega odbora, prošnje ruskega carja do nemškega cesarja za razsodišče, med Rusijo in Avstrijo na predvečer sovražnosti dosežen sporazum, — na vse te poskuse Nemčija ni odgovorila in se ni ozirala na nje.«
Angleški minister Barnes o mirovnem stremljenju.
London, 7, januarja. (Kor. ur.) Reu-iter: Minister penzij Barnes je rekel med drugim v svojem govoru v Southwarku: Vsi želimo miru, a najboljša pot do miru je tista, ki izžene iz src mir, dokler ne bodo doseženi smotri, ki ga bodo zagotovili. Nemški mirovni predlog ni bil pravi mirovni predlog; donel je v glasu osvojevalca in morilca, O naših mirovnih pogojih se ne moremo pogajati z divjimi zvermi. Wil-son naj ve, da se ne vojskujemo, češ, da razbijemo Nemčijo, marveč le za to, da razbijemo njeno vojaško moč in da vojaške prešernosti ne uničimo samo v Nemčiji, marveč povsod, in da mora Nemčija iz-
(»razniti Belgijo in po njej zasedena ozem-ja drugih malih narodov prej, predno se bomo pričeli pogajati. Popraviti mora zadane krivice in podpisati mirovno pogodbo, ki se bo naslanjala na mednarodno moralno moč celega sveta.
/	Sodba kralja Petra.
Stockbolm. »Novo Vreme« poroča iz Soluna: Kralj Peter je brzojavil, da se pridružuje nazorom kraljeviča vladarja, da zdaj ni misliti na mirovna pogajanja.
ftazna poročilo.
Japonski prestolni govor.
Stockholm, 8. jan. Ob otvoritvi japonskega parlamenta prečitani prestolni govor se peča v prvi vrsti z zunanjo politiko. Slavi zvezo z Rusijo in z Anglijo, katere se ie potreba vedno držati. Japonska v sedanji težki uri nikakor ne sme zapustiti svo-tth zaveznikov.
Smrt Rasputina?
Haag, 8. jan. »Ruska Volja poroča: Pri večerji, na. katero jc bil v petek Povabljen Rasputin, je bilo šest. oseb-V mrličevlli ramah so našli različne krogle, kav dokazuje, da se je umora Udeležilo več oseb. Dognali so, da bi bil Rasputin rad zbežal, in da ga je tretja krogla usmrtila. Sodno zasledovanje
proti morilcem plemičem bodo usta- ! vili, ker so Rusputina usmrtili v silo-branu ('/). Osebe, ki so jih dozdaj zaprli, so izpustili.
Siockbolra, 8. jan. Pravijo, da so z vestjo o Rasputinovi smrti le hoteli varati javnost, da je Rasputin mrtev. Dejansko je pa le za nekaj časa izginil, da se bo tembolj gotovo vrnil. Kakor se je zdaj izvedelo, je bil Miljukov v avdijenci pri carju. Zahteval je, naj car Rasputina odstrani. Car je pa odločno ugovarjal in si prepovedal vsako vmešavanje v osebne zadeve. Kmalu na to je odpotoval car v glaVni stan. Rasputin sc ni čutil dovolj varnega, prosil je prestolonaslednika, naj se pomnoži njegova osebna straža.. Končno je pa vprizoril opisano komedijo, da si tako najbolj zavaruje življenje.
Dnevne novice.
-(- Cesar in cesarica sta se 8. t. m. vrnila iz Reichenaua na Dunaj.
V. vojno posojilo. Podpisovanje V. vojnega posojila se jutri zaključi, O uspehu se dosedaj še nič natančnega ne ve. Vendar moramo trdno upati, da bo soglašal s tem, kar v resnici premoremo, soglašal s pa-triotično zavednostjo celokupnega avstrijskega prebivalstva. Bog ne daj, ko bi ne bilo tako. To bi pograbili naši sovražniki to priliko in se zmagoslavno radovali: »Ozadje, civilno prebivalstvo, je odpovedalo, sedaj bo pa že šlo; saj kaj more naj-hrabrejša armada, ako jo pusti lastno ljudstvo na cedilu!« In prav bi imeli, ko hi tako rekli — kmalu bi si lahko osvojili našo starodavno domovinsko dedščino. No, do tega ne pride. Prepričani smo, da je avstrijsko prebivalstvo tudi topot storilo svojo dolžnost in bodo naši sovražniki spričo uspeha V. vojnega posojila znova ostali osramočeni... Vendar bodi še enkrat opomnjen vsakdor, da podpiše vojnega posojila, kolikor največ more. S tem ne zadosti le resni domovinski dolžnosti, marveč si zagotovi največji in najvarnejši užitek od svojega denarja. Izvršimo v polni meri svojo dolžnost napram domovini!
Povodom obdarovanja domačega pešpolka »Cesarjevič« št. 17 z božičnimi darili je poveljstvo tega polka c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani poslalo sledeči dopis z dne 28. decembra 1916. leta: »Poveljstvo c. in kr. pešpolka »Cesarjevič« št. 17 dovoljuje si v imenu moštva in častnikov izreči najsrčnejšo zahvalo za nam došla božična darila. Darila, katerih razdelitev se je izvršila v smislu c. kr. deželnega predsedstva, so povsod povzročila najodkritosrčnejše veselje iz zahvale polnih src. Saj je prebivalstvo dežele Kranjske vnovič na velikodušen način dokazalo, da ne zamudi nobene prilike, da ne bi dalo izraz ljubezni in udanosti do svojih sinov. Polk ne more svoje zahvale izreči na vrednejši način, kakor s sveto obljubo, da se bode zaupanja domovine tudi vnaprej vrednega izkazal, — Najodličnejšim spoštovanjem itd.«
H-Ogrski Slovenci pri kronanju v Budimpešti. Kot zastopnika ogrskih Slovencev (sobočkega okraja) sta se udeležila slavnosti kraljevega kronanja v Budimpešti župan Antauer Jožef in krčmar Turk Jožef iz Sobote. Oba sta bila oblečena v staro slikovito narodno nošo ogrskih Slovencev.
+ Sestanek dalmatinskih poslancev.
Skupni sestanek odposlancev stranke prava in hrvatske stranke bo zboroval na povabilo dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčeviča dne 12. t. m. v Zadru. Predmetom posvetovanj so »vsa vprašanja, ki se tičejo koristi naroda in dežele.«
Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 62. pp. Leon Per-ne, poročnik 59 pp. Franc Narobe in nad-poročnik 87. pp. Ludvik Zotti. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila pešec 47. pp. Potrč Ivan in pešec 7. pp. Zima Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: pešec 7. pp, Tribuč Josip; pešec 87. pp. Svatina Josip, pešec 7. po. Pau-er Martin; četovodja Cliiarcolo Marcel, Drobnič Ivan in Votarič Ludvik, pešci Bajt Peter, Mrak Ignacij, Zachigna Anton in Jakac Just, vsi pri 97. pp.; pionir 3. pion. bat. Kecelj Andrej. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 47, pp. Franc Hummler in nadporočnik 3. bos. herc. pp. Jernej Zupančič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinie je dobil orož-t ni mojster 17. pp. Franc Prhne. — Zlato i hrabrostno svetinjo so dobili: poročnik | Malgaj Franc, desetnik Maček Ivan in tit. | desetnik Pavlic Mihael, vsi pri 87. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil enol. prost. tit. četovodja 64. pp. Kapelic Jakob. — Častniški križec Franc Jo-sipovega reda z vojno dekoracijo ,;e dobil mornariški liadkomisar Josip Ah Sin. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sla dobila nadporočnik 27. dom. pp. Josip Stadler in poročnik 37. dom. pp. Anton Leskovcc. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 301, crnovoj. clap, bat.
Josip Šiška. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak 27. doni. pp, Helmut Hiitter.
—	Podeljena je župnija Žclimlje č. g, Ivanu Erjavec, župniku v Gorenjem Lo,-gatcu.
—	Slovenski vojak v Jeruzalemu odlikovan od turškega sultana, Jeruzalem, dne 7. decembra 1916. Že večkrat želel sem Vam poročati o bivanju naših avstrijskih vojakov, ki bivamo v bajnem divnem Orientu. Za sedaj naj Vam le poročam, da smo pred nekaj dnevi prisegali novemu cesarju in kralju na najsvetejšem mestu pri božjem grobu poleg Kalvarije. Gotovo ostane ta dan vsakemu v trajnem spominu. Ta dan mi je pripel naš poveljni zdravnik od turškega sultana mi podeljeno o*d-likovanje, »turški polumesec«. Ta red dosedaj nosim le jaz edini Slovenec, Za Božič pa grem v Betlehem, kjer bodem obhajal svoje najsrečnejše praznike. Gotovo dojde karta šele v novem letu, zato želim domovini veselo novo leto. — S pozdravom Janko Vilar, sanitetni podčastnik.
—	Poroke. V Ptuju se je poročil c. kr. praporščak in učitelj Kari Kram-berger z gdč. učiteljico Elso Tarnm. — V Gradcu se je v protestantovski cerkvi poročila gdč. Milka Novak, hčerka dež. sod. svetnika v p. Mihaela Novaka, s porotnikom, advokaturskim kon-cipijentom dr. Karlom Voglom.
—	Nesreča v rudniku. Iz Idrije se nam poroča: V sredo popoldne je hotel iti 181/oletni rudar Janez Velikanje iz jame. Ko hoče pozvoniti in dati znamenje, naj se vspenjača v rovu pri njemu ustavi, prileti navpično kakih 100 metrov visočine lesen hlod, ki ga ravno na sence udari in takoj usmrti. S hlodi zastavljajo in podpirajo plast v izkopanih rovih; kako da se je ravno ta hlod ločil od drugih, ki so bili na vspenjači pripravljeni, da jih oddajo na določeno mesto, ni znano.
—	Iz ruskega ujetništva pošiljajo iskrene pozdrave, želeč biti kmalu na slovenski zemlji: Josip Černe, Spod. Šiška, Josip Pokov, Anton Simec, Ant, Jakše, Jernej Katrasnik, Franc Bukovinski, Fr, Salan, SI. Satušek, Fr. Božič, Jos. Kinkof, Anton Fink, Fr, Tekavc, Iv. Repar, Ivan Bajs, Ivan Bernik, Jernej Kanič, Jakob Dodič, Flander, vsi 17. pp.; Franc Koren, L. B.; Ivan Stegu, 5. pp.; Er. Mertel, 5. D.
Padli častniki. Poročnik France Rudolf, 78. pp.; poročnik 3. bos. herc. pp. Kovač Franc, prideljen 3. tir. pp.; praporščak 'Tonsa Alojzij, 7. lov. bat.
—	Poštne cele vrednotice prejšnje izdaje, na katere so prilepljene v popolno frankaturo pisemske znamke prejšnje izdaje, se smatrajo, kakor se glasi razglas poštnega ravnateljstva z dne 5. t. m,, za popolnoma frankirane. Če se n. pr. prilepi na prejšnjo petvinarsko dopisnico eno prejšnjo 3vinarsko poštno znamko, je dopisnica veljavna in zadostno fran-kirana. In to velja za uradnim potom natisnjene dopisnice in vse druge poštne cele vrednotnice (zalepke, pisemske ovitke, ovojnice, naslovne listine itd.) do preklica. — Toliko p. n. občinstvu v blagohotno naznanilo in obvestilo.
—	Avstro-ogrska banka opozarja, da se sprejemajo polovice in četrtin k e dvokronskih bankovcev pri bančnih blagajnah do 31. januarja t. 1. še brez odbitka, kasneje pa samo še proti povračilu stroškov, kakor je določeno v svojčas razglašenem pravilniku.
—	Poncverjenje v bratovski skladnici na Jesenicah. O tem poroča »Delavec«: Konkurzna masa za pokojnim Pongracem je končana. Pri tej zapuščinski obravnavi so dognali primanjkljaj v bratovski skladnici in je baje precej velik. Govore tudi, da bo moral bivši ravnatelj Trappen precej globoko seči v žep, ker ga kot bivšega predsednika bratovske skladnice zadeva krivda, da ni pazil na svojega knjigovodjo. O stvari pa bo razpravljalo najbrže še sodišče.
—	Darovanje cvetic v gledališčih prepovedano. Zagrebško gledališko ravnateljstvo je razglasilo, da je splošno prepovedano, gledališkim igralcem in igralkam na odprtem odru poklanjati cvetice. Kdor hoče gledališkim umetnikom izraziti svoje priznanje, naj to stori s tem, da daruje primeren znesek v dobrodelne namene.
—	Smrtna kosa. Umrl jc v Zagrebu dvorni in višji stavbni svetnik Juraj Avguštin, star 84 let. Kot višji nadzornik ogrskih državnih železnic je vodil zidavo železnice Zagreb- Reka. — V Ormožu je umrl trgovec Albin Martine. — V Slatini je umrla soproga mariborskega pekovskega mojstra gosoa Karla Bcrner. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrl posestnik Štefan Rodovšek^ star 67 let. _
Iz Noršinec pri Ljutomeru poročajo, da je ondi umrla mati č. g. kaolana Al, Sagaj
gospodinja Ana Sagaj, stara 67 let. _
llmrla je soproga predstojnika mariborske občine Marija Veršič. — Umrl je v Kranju nenadoma na novega leta dan Ivan Janša,
c. kr. orožniški stražmojster v pok. _ V
M ozirju v Savinjski dolini je dne 2. t. m. po težki bolezni umrla gdč. Lenka Goričar iz ugledne družine Goriičarjeve. Bila je učiteljica na tamošnji ljudrski šoli in v cvet-
ju let. Radi njenega plemenitega in. prijaznega značaja so jo radi imeli in je sočutje z žalostno družino splošno. Se pridružujemo tudi mi. — Umrla je v Celju soproga lesotržca gospa Marija Srebolnjab rojena Širše iz Št. Jurija ob Taboru.
—	Pokopana je bila v nedeljo dne 7. jan. gojenka 1. letnika tukajšnjega c. kr. učiteljišča gdčna Angela Feria.ii-ova iz znane spoštovane rodbine v Rib-nem pri Bledu- Pokojnica je bila roje*-na 1. jan. 1. 1901. Že nekaj mesecev pred vstopom na učiteljišče so se na, težki hoji pokojnicc kazala sumljiva znamenja skrite bolezni, ki jo je pospeševala žalost za očetom, bivujočim že od božiča 1. 1914 v ruskem ujetništvu. Pogreb je vodil župnik iz Lesc v spremstvu domačega župnika in kateheta z učiteljišča. Ljubo tovarišico so zastopnice njenih sogojenk počastile na zadnji zemeljski poti s spremstvom do groba, s krasnim šopkom in vencem, ki so ga položile na grob. — Do zadnjega marljivi mladenki večni mir. Cenjeni rodbini naše iskreno sožaljev
—	Prepoved Skiciranja železniških naprav in objektov po c'vilnih osebah. Od vojaških oblastij izdana prepoved fotografiranja in naprave kinematografičnih slik na kolodvorih in iz vlakov med vožnjo po civilnih osebah velja v bodoče tudi za škice kateresibodi vrste, tedaj tudi za ročne škice za slike ali druge škice objekt tov in železniških naprav,
—	Slabo si je pomagala. V rudni« ški restavraciji Frana Dolničarja v Trbovljah je računska natakarica A. R. že del j časa potvarjala blagajniške knjige na gospodarjevo škodo. Ko jo je Dolničar nedavno zalotil pri nepoštenem delu, je takoj primerjal svoje knji-* ge z njenimi in dognal, da manjka okroglo 2610 K denarja. Natakarico so aretirali ter je takoj priznala, da si je prisvojila s potvorbami v knjigah 900 kron, ostalega primanjkljaja pa nikakor ni ona zakrivila. Imela je že dalj časa znanje z nekim narednikom, ki ni ostalo brez posledice. V kratkem se jo imela poročiti.
—	Mrtvo so našli v kapnici na Brezjah 721et.no Marijo Globočnik. Pol-slena starica je najbrže v temi zgrešila pot in zašla v vodo.
—	Smrtna nesreča z revolverjem. V Smerju, okraj II. Bistrica, je prišel 171etni posestniški sin Ivan Dekleva na obisk k sosedu Kavčiču. Tu se jc igral z revolverjem, ki se jc sprožil ter je krogla zadela v glavo domačo 191etno hčer Marijo Kavčič. Dekle se je zgrudilo in na mestu izdihnilo.
Novodobni trgovci z usnjem. Orož-ništvo je nedavno izvršilo hišno preiskavo pri čevljarju Franu Pohajcu v Lokovinu, obč. Dobrna, ter našla velika kosov usnja, ki so bili odrezani od različnih gonilnih jermen. Pohajec jc to usnje uporabljal za podplate. V preiskovalnem zaporu je že priznal, da se je udeleževal nedavnih tatvin gonilnih jermen no raznih bližnjih krajih.
—	Schellenburgova ustanova. Dvema ubožnima, na Kranjskem rojenima častniškima vdovama, katerih soproga sta umrla v vojskini službi, se bosta oddali trajno dve ustanovi po 182 K 40 vin. Pravilno ko-lekovane prošnje naj se naslovljajo na vojaško poveljništvo (Militarkommando) v Gradcu. Prošnjam je priložiti poročni in ubožni list prosilke ter mrliški list soproga. Umestno je prej v zadevi povprašati pri pristojnem evidenčnem uradu (Evi-denzbehorde).
—	V Zagrebu so prodali v letu 1916. hiš in zemljišč za 33,750.000 K.
Za legarjem je doslej obolelo na Rek? nad 400 oseb, od katerih jih je 22 umrlo.
—	Prevažanje pisem in poštnih dopisnic v prekomorske dežele z nemškimi trgovinskimi podvodniki. Za prevažanje z nemškimi trgovinskimi podvodniki se morejo do preklica za poskušnjo predajati navadna pisma brez blagovne vsebine in poštne dopisnice (brez dopisnice za odgovor) v Združene države v Ameriki in v nevtralne dežele v prehodu skozi Združene države (Meksiko, Srednja in Južna Amerika, Zahodna Indija, Kitajsko, Nizozemsko, Indija, Filipini itd.) pri c. kr. poštnih uradih pod sledečimi pogoji: 1. Za pismo in poštne dopisnice veljajo glede do. puščenih jezikov in drugih zahtev omejitve, ki so določene med vojsko iz vojaških ozirov za enake pošiljke v nevtralno inozemstvo. 2. Najvišja teža pisem ne sme presegati 60 g. 3. Pošiljke (pisma in poštne dopisnice) morajo biti frankovane in označene na sprednji strani z napisom »podvodniško pismo« (Tauchbootbrief). 4. Za pisma in poštne dopisnice veljajo pri-stojbinske postavke svetovnega poštnega društva. 5. Odpošiljatelj mora vložiti pod-vodniško pošiljko v odprt pisemski ovitek in nani napisati (Podvodniško pismo v Bremen« (»Tauchbootbrief nach Bremen«), Isti odpošiljatelj sme odposlati več pisem in poštnih dopisnic skupno v enem ovitku. Na zadnji strani zunanjega in notranjega pisemskega ovitka kakor tudi na prednji sti ani poštne dopisnice mora ^dpošiljateli
nal ančno navesti svoje ime in stanovanje. 6. Za prevažanje inozemskih pošiljk s trgovinskim podvodnikom mora odpošilja-ieflj plačati še posebno pristojbino kot odškodnino za izredne stroške, ki jih ima pjoštna uprava. Ta pristojbina znaša za poštne dopisnice in pisma do 20 g 3 K, za pisma čez 20 g do 40 g 6 K in za pisma čez *i0 g do 60 g 9 K. To posebno pristojbino plača odpošiljatelj s tem, da prilepi pisemske znamke na zunanji ovitek. 7. Odpoši-Ijatelji morajo frankovana pisma in poštne dopisnice, ki so namenjene za prevažanje s podvodnikom, predajati pri prejemnih linicah c. kr. poštnih uradov. 8. Pošiljke, ki niso prikladne za prevažanje s trgovinskim podvodnikom, se vrnejo odpošiljate-ljem s primerno pripombo. — Vrednost pisemskih znamk, s katerimi so frankova-ne inozemske pošiljke, se ne vrne; posebna pristojbina za prevažanje s podvodnikom, se pa more na odpošiljateljevo prošnjo povrniti. Kdaj se pisemske pošiljke prevažajo s trgovinskimi podvodniki, se ne naznani. Odpošiljatelji morajo torej za vsak slučaj računati s tem, da traja prevažanje tudi dalje časa.
LjoDilanske novice.
lj Odlikovani Ljubljančan. Z bojišča nam poročajo: Veselim sr%cem naznanjamo, da je bil na južnem bojišču odlikovan Ljubljančan narednik Viktor Fran-z o t, naš vrli tenorist, za svoje zasluge z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Čestitamo!
lj V laškem vojnem ujetništvu v mestu Melfi se nahaja Ljubljančan Albin We-ber, nadporočnik bosensko-hercegovskega pešpolka št. 2. Svoj čas je služboval kot poštni asistent pri glavnem poštnem uradu v Ljubljani.
lj Dame delavnega komiteja »Božič 1916 na bojišču« se uljudno obveščajo, da so vzorci slik vseh v slavnostni dvorani deželne vlade narejenih fotografij skozi osem dni razpoloženi v trgovini Krisper, Mestni trg, kjer se iz uljudnosti sprejema tudi naročila.
lj Zajtrkovalnice za revne šolske otroke. Na ljubljanskih ljudskih šolah je precejšnjo število otrok, ki prihajajo v šolo tešč ali vsaj brez gorkega zajtrka. Za te otroke je poskrbel upravni odbor Dnevnih zavetišč na ta način, da bodo odslej dobivali gorak zajtrk v ljubljanskem Dnevnem zavetišču na Bleiweisovi cesti. Gorak zajtrk bo pripravljen — pričenši v torek, dne 9. t. m. — vsak delavnik točno ob pol 8. uri zjutraj, in to za zdaj samo za že izkazane otroke vseh šol. Po zavži-tem zajtrku so otroci lahko še pravočasno v šoli; taki, ki nimajo šole, ostanejo ozir. gredo v svoje Dnevno zavetišče, oni pa, ki nimajo šole in ne spadajo v zavetišča, se vrnejo domov. — Šolska vodstva ljubljanskih ljudskih šol so povabljena, da sprejemajo tudi nadaljne priglase takih revnih otrok, ki ne dobe doma gorkega zajtrka, in jih izkazujejo upravnemu odboru.
lj G. Robert Kollmann, veletržec in c. kr. dvorni zalagatelj v Ljubljani, je izročil mestnemu magistratu za aprovizacijo ubož-nih slojev znesek 1000 K.
lj Tvrdka Franc Ks. Souvan v Ljubljani je darovala za vdove in sirote v vojski padlih Ljubljančanov 50 K.
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v četrtek, to je 11. t. m. ob 8. uri zjutraj.
lj Trgovci, ki še niso naznanili moko, se opozarjajo, da takoj naznanijo, ali je ostalo kaj moke ali ne, ker se jim sicer ne more nova moka nakazati,
lj Glasbena Matica. V soboto, dne 13. t. m. bo v Unionski dvorani koncert priljubljene slovenske operne in operetne pevke gospe IrmePolakove iz Zagreba. Prodaja vstopnic za ta koncert se že danes prične v trafiki v Prešernovi ul. Spored in daljša naznanila jutri.
lj Kaznovani mesarji. V včerajšnjo tozadevno notico je zašla pomota. Bili so kaznovani mesarji, ki so nahrbtni špeh prodajali s kožo.
lj Kam cokljamo? Piše se nam: Ko so se začeli izdelovati vojni čevlji (z le-eenimi podplati), je izšla odredba, da največji veljajo nekako okoli 13 K, za otroke pa mnogo manj. Sedaj so ti čevlji že čez 30 K in pravijo, da bodo še dražji!! Kaj se niti tukaj ne more obdržati normalnih cen?
lj Lastniki živine se v lastno korist nujno opozarjajo, da je jutri dopoldne živino popisati v mestni posvetovalnici na magistratu. Popisati se morajo: konji, oveja živina, prašiči, ovce in o z e. Za zamudnike je čas še v četrtek dopoldne. Napačno pa je mnenje, da ni treba več prijavljati živine, ki je bila zadnjič že popisana. Popis mora pokazati, koliko je sedaj živine v mestnem okolišu.
lj Umrli so v Ljubljani: Agata Rutar, vdova sodnega sluge, 73 let. — Alojzij Kern. sprevodnikov sin, 2 leti in pol. — Fran Snoj, posestnik, 72 let. — Martin Perko, mestni ubožec, 84 let. — Marija Keržičnik, služkinja, 74 let. — Fran Anžin, kočarjev sin, 3 leta. — Štefanija Dinter.
• hči sobnega slikarja, 15 let. — Berta Noi-fert, služkinja, 20 let. — Marija Kuštrin, kočarica, 41 let. — Prokop Onufrejczuk, črnovojniški pešec, — Petro Skipor, domobranski pešec. — Fran Macarol, četovod-ja. — Helena šega. sprevodnikova vdova, 76 let.
lj Zastrupiti se je hotel na ta način, da je pil solno kislino in lizol 24 let stari krojaški pomočnik Jožef Friedl iz Spodnje Šiške, Imenovani je bil v vojni ranjen v pljuča ter ima še kroglo v sebi, ki mu večkrat v presledkih povzroča velike bolečine. Enake bolečine so ga napadle dne 7, t. m. ponoči, vsled česar si je z navedenim dejanjem nameraval končati življenje. Nesrečnika so odvedli v bolnico, kjer so ga fešili smrti.
lj Posipajte hodnike! Hišni gospodarji in oskrbniki se opozarjajo, da so dolžni, kadar se napravi poledica ali po hodnikih pomrzne sneg, posuti te s peskom, žaganjem ali s kakim drugim takim materija-lom. Tozadevna odredba pravi, da kdor bi to opustil, lahko stori na njegove stroške mestni magistrat, poleg tega bi se ga pa še kaznovalo. Pripomniti je tudi, da ima zaradi brezbrižnosti nastala nesreča lahko še civilnopravne posledice, Tudi se morajo hodniki in hodna pota snega ali luž osnažiti.
lj Iz neznanih vzrokov so začeli gostilne zapirati tudi taki gostilničarji, ki imajo še lepe zaloge vina v svojih kleteh, Najprvo so navijali cene, kar se je dalo, sedaj, ko so nakupili nekaj novega vina, pa zapirajo gostilne baje nekateri v mnenju do tedaj, ko bode vino po 5 K liter. Če res komu primanjkuje vina, bi bilo umestno, da bi merodajna oblast tem po zmerni ceni vse vino rekvirirala ter ga oddala onim gostilničarjem, katerim vina manjka, pa še svoje obrate nadaljujejo, V teh časih bi se pač moralo brez pardona zatirati vsako špekulacijo in nekorektnost pri vseh potrebščinah.
Pametna uredba. Kakor znano, so raznim mlekaricam z vozičkov izginjale z mlekom napolnjene posode in steklenice. Sedaj je pa uzmovičem to delo preprečeno. Mlekarice so si namreč omislile košare, kakoršne so za perilo, ki jih zaklepajo in se na ta način zavarujejo pred škodo.
Razes novice.
Amerika grozi z novimi topovi. Iz
New-Yorka poročajo, da Bethlehem tovarne izdelujejo sedaj za 50 odstotkov večji top nego so Kruppovi topovi. Te tovarne razširijo oziroma pomnože tudi izdelovanje 16 eolskih topov, ki bodo tvorili glavne baterije na naddread-noughtih.
V Italiji majnka premoga. Mestni svet v Turinu je izjavil, da bo plinarna, ako ne bo premoga, delala samo do 20. t. m. Slič-no izjavo je povedal župan v Savoni.
Primorske novice.
t Alfonz Poljšak. V petek v prvih jutranjih urah je preminul v Stomažu na goriškem Vipavskem tamošnji dolgoletni dušni pastir Alfonz Poljšak. Služboval je tu v dušni in telesni blagor občanov in občine celih 32 let in tu izdihnil svojo blago dušo. Poleg dušnopastirske službe je opravljal tu tudi dolgo let učiteljsko službo. Bil je vnet delavec v vinogradu Gospodovem, In še ko ga je zadela kap, je , dasi z velikim trudom in težavo maševal v domači cerkvi. Zasluženega pokoja, v katerega je stopil v teku laške vojne, ni dolgo vžival. Kako je bil splošno priljubljen med svojimi duhovnjani in v okolici, je pričala ogromna udeležba pri pogrebu, ki se je vršil v soboto, na praznik Sv, Treh kraljev popoldne. Pogreba se je udeležila skoraj vsa maloštevilna vipavska duhovščina, Krsto so nesli občinski starešine. Pogreb je vodil črniški dekan č. g. Lojze Novak, ki je govoril pokojniku v cerkvi ob krsti spominski in poslovilni govor.
Blag spomin blagemu pokojniku. Naj počiva v miru.
Odlikovanje. Orožniško moštvo Komenske orožniške postaje je za svoje hrabro obnašanje ob priliki sovražnega obstreljevanja odlikovano: gg. Žgur Fr., postajevodja stražmojster I. razr., Gerbec Fr., Malik I., Bukovec Ant., stražrn., so dobili vsi srebrno svetinjo II. razr. z vojno dekoracijo; četo-vodje Huhsl Iv., Mezzorana Al. bronasto hrabrostno svetinjo, desetnik Sva-ra Jos., Lozej Iv. železni križec s krono.; črnovojniki Kovačič Jos., desetnik, Forčič Iv., Abran Alojz, Kovačič Jos., Švara Vinc., Štolfa Al., Jazbec Al., vsi železni križec na traku hrabrostne svetinje. G. postajevodja Žgur je že prej odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono in vojno dekoracijo. Zo-petno odlikovanje pridobilo je njemu in vsemu moštvu lavoriko nepozabnega spomina. Beg jih živi!
Odlikovanja, Pokojni cesar Franc Jožef I. je podelil župniku v Zgoniku, Bogu-milu Nemcu, v priznanje niegovetfa poseb-
no uspešnega delovanja v vojni viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo, župniku v Mirni, Ant. Gerbcu, pa v priznanje posebnega patriotičnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje.
Padel je na polju časti za cesarja in domovino na južnozahodnem bojišču desetnik Alojzij Hrobat, nekega pešpolka, zadet od kraškega kamenja, ki ga je vzdignila izdajalčeva granata dne 18. nov, 1916, Pokojnik je bil obče spoštovani posestnik v Dobravljah pri Ajdovščini, zapušča dve ^adoletni, neutolažljivi siroti; skrbno soprogo Avgusto mu je ugrabila smrt pred nekaj meseci in sedaj se tudi njegova mati bori s smrtjo. Pokojnik je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Težko preizkušenim ostalim naše sožalje, junaku siava in lahka zemlja slovenska, katero je zelo ljubil.
Slovenskega konvikta v Kromerižu ne bo. Notranje ministrstvo je odtegnilo z odlokom dne 29, decembra 1916 dovoljenje za otvoritev tečajev in konvikta, namenjenega slovenskim goriškim gimnazijcem, v Kromerižu, in sicer radi neznatnega števila priglašenih obiskovalcev in radi tega, ker so že ustanovljeni slovenski zaposlovalni tečaji v Trstu.
Pri XXXIV. srečkanju posojila mesta Gorice z leta 1883. v visokosti fl. a. v. 50.000 po 6% dne 1. t. m. so bile izžrebane sledeče obveznice: 2 po 500 fl. številka 53, 60, in 6 po 100 fl. št. 74, 114, 127, 138, 144. — Mestni magistrat goriški, sedaj v Trstu.
Nagla smrt. V noči z dne 30. do 31. decembra pr, 1. je obležal mrtev v Zakojci Anton Čufer, doma iz sosednje vasi Jesenice. Popadle so ga bile slabosti, ni bil tid-nega zdravja in je bil z družino vied žrtev pomanjkanja. Bil je sicer dober in šegav mož in bo živel v lepem spominu med ljudmi. Pokopali so ga na Bukovem,
Zvonovi. V cerkljanskem dekanatu pobirajo te dni zvonove. Preden jih sname, jo, pritrkavajo po! ure, kar poveča ginje-nost ljudi, ker že davno niso več slišali lepega petja domačih zvonov.
Pisma vojnih ujetnikov. Pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, se nahajajo sledeča pisma vojnih ujetnikov in siccr naslovljena na: Francesco Grusovin v Trstu; Ana Ceh, Gorica, Gospodska ulica 2; Elizabeta Pavlica; Lucija Mara-vetz, Gorica, ulica Formica 4; Marija Paravan, Vas Dolnica pri Kanalu; Ličen Marija, Sv. Martin 320, Brje pri Rihenberku; Johan Uršič, k. k. Ldst.-Reg. 27, IV. Komp. Štanjel; Helena Ži-gon, Renče 80 pri Gorici; Franc Sulič, Prvačina 70; Peter Pahor, Renče pri Gorici 32; Zofija Ferfolja, Renče; Marija Zalašček, Lašče 3 pošta Slap ob Idriji in Pahor Ivana, Dubljo 9 pri Komnu.
Iz ruskega vojnega ujetništva pošiljajo pozdrave naslednji goriški Slovenci: Izidor Faganel, doma iz Vrtojbe, pošta Šent Peter pri Gorici; Vinko Trampuž, doma od Kostanjevice na Krasu; Andrej Frameškin, doma iz Bilj pii Gorici; I. Balič, doma iz Šent Petra pri Gorici; Miha Gabrielčič, doma iz Vogerskega št. 88 pri Volčji dragi; Leopold Baškulin, doma iz Vrtojbe št. 49 rpi Gorici; Ivan Gruden, doma iz Šempasa pri Gorici; Andrej Lavrenčič, doma iz Šentandreža št. 234; Andrej Jarc, doma od Doberdoba na Krasu; Anton Mervič, doma iz Gorice; Filip Bandel, doma od Komna in Dominik Gregorič, doma iz Volčje drage-
Oglasila sta se iz Gorice po 4 in pol mesecu Franc in Mirko Ličen, pišeta svojim, da sta živa in zdrava; pošiljata pozdrave tudi vsem znancem. Pismo je datirano 30. 9, 1916, Naslov: Fr. Ličen, Coppe-rativa Unione Militare, Gorizia (Gorize) Via Morelli 40. Naj bo v tolažbo drugim, da bodo tudi enkrat dobili od svojcev novice.
V ljubljanski deželni bolnišnici sta umrli begunki 86 let stara Terezija Unčič iz Št, Petra št. 288 pri Gorici, kot begunka stanujoča na Verdu pri Vrhniki, in 68 let stara Marija Komel iz Kronberga pri Solkanu, kot begunka, stanujoča v Zemlju 39, občina Podzemelj, Naj počivata v miru!
Cene živil v Trstu. Od 8. do 13. jan. bo razdeljevala tržaška aprovizacijska komisija živila po naslednjih cenah: koruzna moka po 80 vin. kg, 1 četrt kg za osebo; ječmenček po 1 K 8 vin. kg, 1 osminka za osebo; špeh po 9 K 60 vin. kg, 6 dkg na osebo; olje po 10, oziroma 20 K liter, 1 osminka litra; kava surova po 6 K 40 vin. kilogram ali kava žgana po 8 K kg, 125, oziroma 150 gramov na osebo; milo po 5 K kilogram, 1 osminka na osebo; razen tega kolerabe in polenovko — vse na izkaznice.
Poročila se je gospodična Milka Fur-lan iz znane rodbine Furlan-Ozbičeve s Svinega pri Šmarjah na Vipavskem z nad-poročnikom gospodom B, pl. Zitka v El-šovicah na Češkem. Novoporočenka jc sestra v boju padlega nadpeočnika Hermana Furlana.
Smrtna kosa. Umrl je v tržaški bolnišnici Josip Vouk, uslužbenec Dreher-jeve pivovarne. — V Gradcu je umrl Jožef Lutman, sluga pri okrožnem sodišču v Gorici, — V bolnišnici v Trstu je umrl g. Fran Slokovič-Grgurina, c, kr. sodni avskultant, — Umrl je v Trstu c. kr. stražar v pokoju Ivan Berlot.
Tatvine v Trstu. Slaščičarnarica Mar. Sussich v Trstu, ul. Pasquale Revoltella, je minoli večer ob pol šestih zvečer odšla iz svoje prodajalne in lokal zaklenila. Ko se je čez eno uro vrnila, je opazila, da so jo bili medtem obiskali tatovi in ji odnesli iz predala 800 K gotovine in dragocenosti v vrednosti 800 K. Policija je aretirala nekega mesarskega pomočnika in njegovo znanko, ker sta osumljena navedene tatvine.
Volno zo svo ce vo|d;h Kemikov in civ i-s k inleriilroocev.
(Izrežite in shranite!)
Vedno bolj se množe vprašanja in pi^tožbe iz prebivalstva glede neugodnega položaja vojnih ujetnikov v Rusiji, katere pošiljajo deloma na vojno ministrstvo, deloma na poizvedovalni urad za vojne ujetnike, deloma pa na različna društva »Rdečega kiuža«, na zunanje ministrstvo in drugam. Mnogo teh dopisov pa dokazuje, da so ljudje glede uradnih mest, na katere se naj obrnejo, čisto napačno orientirani. Zato se mora posebno pripomniti:
A.	Agende za varstvo vojnih ujetnikov v sovražnem inozemstvu, so osredotočeno v vojnem ministrstvu, katero je v teh vprašanjih edino odločilno mesto.
B.	Glede civilnih internirancev v sovražnem inozemstvu je kompetent-no zunanje ministrstvo ne glede na vojno ministrstvo.
C.	Kot oficijehio pomožno mesto vojnega ministrstva v zadevah vojnih ujetnikov deluje urad, katerega je naslov: Gemeinsames Zontralnachweis-bureau, Auskunftsstclle" fiir Kriegsge-fangene, Wien I., Brandstatte 9. Ta osrednji poizvedovalni urad pa ob3tojj zopet iz več oddelkov.
1.	Kdor poizveduje o kakem civilnem internirancu v sovražnem ozemlju, ali hoče imeti ženitno poln cm o č za vojne ujetnike in potrebuje pojasnila glede razreda napredovanja " ujetih častnikov in kadetov, kdor hoče povprašati brzojavno v sovražnem ozemlju o vojnih ujetnikih, ta sa naj obrne na sledeči naslov: Gemeinsames Zcnj tralnachvveisbureau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Wien I., Fischj hof 3, telefon št. 16.567.
2.	Preiskavo o vojnih ujetnikih v sovražnem ozemlju preskrbi urad, omenjen pod št. 1.
3.	Denarne pošiljat vo v sovražno ozemlje posreduje sledeči urad: Gemeinsames Zcntrainaclrvvcisbureau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Geldstelle, Wien L, Graben 17, telefon št. 1404.
4.	Kdor 'išče. za -' kakega vojnega ujetnika ali civilnega interniranca v sovražnem ozemlju varstvo in pomoč, ta se naj obrne na naslov: Gemeinsames Z,entraliiachweisbureau, ' Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Ab-teilung F, Wien I., Brandstatte 9, telefon št. 12.617.
5.	Kdor hoče poslati vojnemu ujetniku kako knjigo, to lahko pošlje potom sledečega urada: Gemeinsames Zentralnachvveisbureau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Wien I., Lands-krongasse i, telefon št. 14.460, ali pa potom das Fiirsorgekomitee fiir Kriegsgefangene des ungarisehen Roten Kreuzcs, Budapest, tHloi ut. 1.
6. Kdor hoče občevati z lastnim pri-* padnikom države v od sovražnika zasedenem ozemlju (sedaj možno le z Italijo), naj so obrne na naslov: Gemeinsames Zentralnachweisburcau, Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, \Vien I., Brandstatte 9, telefon št. 12.617.
7. Kdor išče potom iskalnega lista, ki se pošilja tucli v sovražno ozemlje, kakega pogrešanca, ta se naj obrne na naslov: »Suchblatt z ur Ermittlung ver-schollener Krieger in Felde«, Wien L, Stock im Eisonplatz 5, telefon št. 7620 in 10.159, ali pa na »Katona-Nyonozii Jegyzok«, Budimpešta IV., Vaczi ut. 38,
D.	Druga uradna mesta ali mesta »Rdečega križa« se ne bavijo z vojnim' ujetniki.
E.	Posredovanje p o s a m e z-n i. h. o s c b ali pa društev pri nevtralnih diplomatični 1> za-s t o p n i k i h je absolutno nedopustno.
F.	Vojno ministrstvo je o položaju vojnih ujetnikov na vseh krajih in v vsakem oziru najbolj natančno informirano, katero ima v ta namen na raz-nolaero organizacijo, ki se poslužuje
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem žno vest, da je naš nepozabni, preljubljeni oče, oziroma stari
m zna-icem oče, gospod


SLOVENEC, 'dne 9. januarja 1917.
vseh dostopnih potov in pomočnih
sredstev.
Čisto neverjetno je, da dobe privatne osebe o gotovih dejstvih vesti, katere naj bi bile neznane vojnemu ministrstvu, ker se došla pisma vojnih ujetnikov cenzurirajo v vojnem ministrstvu in se potem poroča imenovanemu ministrstvu.
Na temelju vojnemu ministrstvu pred letečih informacij, se je takoj v prvih mesecih vojne organizirala po-močna služba v velikem Stilu ter se je posebno diplomatičnim potom posredovalo. Da se presodi uspeh, se mora posebno na to opozoriti, da se zadene v Rusiji na celo vrsto težkoč lokalnega značaja (klimatične ali zdravstvene razmere, pomanjkanje zdravil, slaba organizacija itd.). Šele po vojni se bo moglo prebivalstvu vse to natančno pojasniti in podati obračun, na kaly? obsežen način se je skrbero za vojne ujetnike v sovražnem inozemstvu.
* * *
Iz tega poročila vojnega ministrstva sledi, da se naj naši ljudje, ki iščejo kakega vojnega ujetnika ali pa civiinega interniranca, obračajo 1 e na zgoraj imenovane urade, ki jim bodo šli v vsakem oziru na roko, ne pa na različne urade v inozemstvu, ki navadno ničesar ne dosežejo ali pa celo pripravijo našim ljudem občutno škodo. Obračanje do tujih društev, zastopstev itd. je tudi nedopustno.
Za sestavo k napovedi o dohodnini,
katero je treba mesca januarja vložiti, jc neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšalo bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Ljudska knjižnica. Na podbudo mnogih, da bi nadaljevala Katoliška Bukvama z izdajanjem »Ljudske knjižnice«, ker primanjkuje pripovednega berila, naznanjamo, da je to med vojsko nemogoče, da se pa dobe še vsi dosedaj izdani zvezki s silno zanimivimi povestmi, katerih je velika izbira, n. pr.: Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo, 2 K 80 vin. — Haggard, Roža sveta 2 K 80 vin. — Haggard, Dekle z bistri, 2 K 80 vin. — Conan Doyle, Znamenje štirih 60 vin. — Dostal, Darovana 60 vin.
—	Sienkiewicz, Jernač Zniagovač 60 vin.
—	Detela, Malo življenje 1 K. — Šenoa, Zadnja kmečka vojska, 1 K 60 vin. — Finž-gar, Gozdarjev sin 20 vin. — Detela, Prihaja č 90 vin .— Juasek, Pasjeglavci 2 K 20 vin. — Alešovec, Kako sem sc jaz likal 3 K 60 vin. — D j'.?an, Iz dnevrika malega poredneža 1 K 40. — Alešovec, ne v Ameriko, 1 K 50. — Coloma, Janez Ne-volja 1 K. — Alešovec, Ljubljanske slike pod drobnogledom 1 K 80 vin.
Živčne bolezni ozdravi vribavanje s Felierje-vim bol lajšajočim, živcc pomirjajočim rastlinskim esenčnim izvlečkom z zn. »Elsa-Fluid«. Izborno domače sredstvo. Predvojne cene. 12 steklenic franko le 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg St. 134 (Hrvatsko). Nad stotisoč zahvalnic in priporočil zdravnikov.	(b)
Pomanjkanje napravi ljudi iznajdljive! Dokler imamo še kaj zaloge morskega mahu, se nam ni treba bati pomanjkanja olja. Iz mahu napravljeno olje je ravno tako čisto kot namizno olje, in ima še to prednost, da nam služi kot zdravilno olje. Tudi na stare ljudi in one, ki veliko sede in 59 malo gibljejo, vpliva zelo dobro. Oglejte si današnji inserat Iv. Dcžmana in potem poizkusite. Ne boste se kesali.
Naročajte »Slovenca
it
Kupi se že rabljena
wm egkSBi ss
nove 111 stare	vsako množino
tvrdka JJGLAČIN & Ko, Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
(Bpndsage) kakor tudi mal dinams za 20-30 luči. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod »Žaga št. 20 «

z rastlinjakom ln gnojaki se išče za več let v najem, če mogoče v mestu, ali tudi na deželi v kakem mestu. Ponudbe se prosi do 15 t. m. na upravništvo Slovenca pod St. 57.
"V
Ženitna ponudba.
Vrtnar, sreclnie moške dobe, neomadeževane preteklosti, s K 15-000 prihranka v gotovini, se želi poročiti z gospodično srednje starosti, katera bi imela rte preveč zadolženo posestvo v mestu, ali pa tudi v kakem mestu na deželi. Resne ponudbe s sliko, pod strogo tajnostjo se vrnejo. Pošiljajo naj se na upravništvo >Slovenca* po šifro » Vrtnar 1917*.
srednje starosti, vojaščine pros>, •• i ter vstrajen, želi spremeniti <ilu'*l>o Naslov so poizve pri upravništvu »Slovenca« pod St. 58
dobro ohranjena se kupi. — Ponudbe na naslov: Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg 1.
Vdova po v vojni padlem možu z večletno prakso želi vstopiti kot
Odda se takoj
s kuhinjo. Vpraša se v mlekarni, Poljanska cesta 18. — 59
Večji trgovski
v primerno službo. — Pismene ponudbe po »Primerno« na upravništvo »Slovenca«. 55
s stanovanjem in skladiščem se takoj odda. Ponudbe na upravništvo pod št. 17 do 12. t. m.

dobro izurjena, zmožna slovenščine in nemščine, so sprejme v trgovino /, ineSairm blagom, polna oskrba v hiši. Obširne poiritMio S sliko na upravo „SIoveuca" pod
S^ro^sstt v partiji svilene
p w mm
H-
pcrilne trake, vrv.fce (žnore); — kupim
drugo blago v partijah
LJUBLJANA, S7&5SB TRQ št.
Ženitna ponudba!
Orožniški stražmojster, star 29 let z lepim prihrankom, služeč že 5 let v mestu ob Aariji, se želi seznaniti v svrho ženitve s pridno varčno in krščansko vzgojeno deklico kmečkih sta-rišev, ali z mlado vdovo s poseisvom, gostilno ali trgovino.
Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo Slovenca pod „Ob sinji Adriji 35".
Išče se v nakup
v dobrem stanu, za eno drnžino, v ljubljanski okolici ali na Dolenjskem. Cena do 8000 kron. Ponudbo na naslov: JOSIP BOLLE, Zalog p, Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.	24
se bodo prodajali v soboto dne 13. t. m. ob 11. uri predpoldne na Počivalnikovi pristavi (Trnovo Ljubljana). Istočasno se bodo oddajale tudi
plemenske ovce.
Kranjsko deželno mesfo za dc&avo klavne živine
v Ljubljani.	43
Razpisuje se služba
* — s>	■
Z neutesno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati našo srčno ljubljeno mamico, oziroma staro mamico, gospo
lUfttID
Kje, pove upravništvo lista pod št. 51.
Samski vpokojeni poduradnik s 150 K mesečno išče pri kaki pošteni in mirni družini, kjer
Božji mir prebiva, SfflHOV£iil|C
in priprosto hrano za stalno in bi plačeval naprej; najrajše bi se naselil na Dolenjskem v lepem kraju, in če mogoče blizo farne cerkve. Zeli se obenem kaka malaslužba; plača poljubna. Gov.: slov. nem. laško. Ponud. na upravo podli
mm $
@
it;',4
a

>MH
P9
m
m
Marija Chladek, roj.Bohlnec
javlja v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov bolestnim srcem pretresljivo vest, da je Bogu Vsegamo-goOncniu dopadlo odpoklicati nenadoma njenega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, tasta, starega očeta, svaka in strica, gospoda

Dostavitev ! takol!
lis®
Mi
ti II19 oskrbnika
dne 5. januarja 1017. ob 5, uri popoldne v starosti 75 let, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb preblagega pokojnika sc je vršil v nedeljo dne 7. t. m. ob pol uri na tukajšnjem pokopališču.
Svete maše zadušnice se bodo brale v mekinski farni cerkvi in v Ljubljani v frančiškanski in križevniški cerkvi.
Mekinje, 7. januarja 1917.
Za premnogo dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta itd., gospoda
oskrbnika
izrekamo vsem najsrčnejšo zalivalo. Posebno pa se zahvaljujemo pokojnikovim prijateljem za poklonjene krasne vence ter za mnogobrojno častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
V Mekinjah, dne 7. januarja 1917.
Globoko žalujoče rodbina Chladek, EoMnec in A\ian.
SO
Dostavitev I takoj!
'' '-M sSrsli
"m teis naSssrimeriiejSe
Mesto vsacega posebnega obvestila,
IOSBS&BBMBBSGBBBIHBM
SlaSisl!
J

Ces. svetnik inž. Ign. šega naznanja v svojem in v imenu svojih sester Marije, Panike, T^kle in bratov Franca, Ivana in Rudolfa tuŽDo vest. da je Vsegamo-gočni poklical dne 8. januarja 1917 njih ljubo dobro mater



prevideno s tolažili sv. vere, v starosti 77 let, k sebi v boljše
življenje.
Pogreb bo dne 10. januarja 1917 ob 4. uri popoludne iz
hiše žalosti Križevniška ulica štev. 2 k sv. Krištofu.
Brez posebnega obvestila.
■
@i

ISlHgHjEji
Štev. 19788.
Wm
n
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 23. decembra 1916, št. 39557, se bo dne 10. in 11. januarja 1917 vršil popis goveje živine, konj, prašičev, koz in ovac za mesto Ljubljano, in sicer oba dneva od 8. do 12. dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici, na Barju in Spodnji šiški pa ss ba popisovalo od hiše do hiše.
Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal oziroma prepozno živino popisal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljSi sedanjosti, šivajo, vezejo (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo lOietno garancijo, krogljičon, brnzšumeu tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnauju s strojem leot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	^978
Čim preje kupiš, ceneje kupiš dobro le v LftlMfšiSlf, sv. Petra nasip 7, blizu Srančiškanskega mosta, levo ob vodi, 3 hiša pri m*
o	v a
Z
isse eeiae
■a j
c erue
IjufeSšasaa, Fras-asa Jssšjsa cesta 7.
aacanaa casc. JIL
dne 2. januarja 1917.
Sprejme se dobra * "J ■
&'
in
za prodajalno z mešanim blagom. Več se izve pri i Modic-u v Novivasi pri Rakeku. 23
VI
ijev
i
CaiSffiHHBHKIffi

Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na:

v hlodih,
v polenih in hlodih
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije TerezJje cesla 13,
m

rojen 1. 1899, sedaj še prost vojaščine, Jšče mesta pri kakem večjem podjetju. Ponudbe na naslov:
Fran šketelj, št, Jernej 45 Balenj.
Proda se na Stajer- ®	sgure
skem lepa, nova	_ W
1« $ #1 fCS*
ob glavni cesti z go- ^ . M A f,mi stilniško in špece- || M jga^gOg rijsko obrtjo, pri fari	^SfSI
in blizu železn. postaje. Vodovod pri hiši. Zraven vrt, travnik, njiva in gozd. Ponudbe kupcev sprejema uprava lista pod št. 31.
Krazne irtet
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
gfrfrne pUEte&g jjopjee ia fešogrsfci
z rokavi kakor tudi brez rokavov.
Spas'jii2 KSpICS iz volne in svile.
Spadala krila, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, bati-sta itd.
IšasM&insže, srsjjee, ppics in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona.
PFBlfpiaSHika pisani, beli in črni v vseh modernih krojili.
až£2KŠiiJ v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših.
HE0SS3JS2 črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd.
SamaSa iz sukna, pletene in triko.
Rfflkacjce glacč, pletene in triko.
Zsjssi rslici iz platna, sifona in batista.
Srajce likane iz šifona in cefirja v najboljših kakovostih. S?a»CC za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. jflsEne srajjCE v različnih oblikah, fteraiaiisa pEFilla kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža.
zdravniško priporočeno. HBgassIse volnene mako in bombažaste v različnih modnih barvali.
0srateiki in reisraide, najboljši izdelek. IšraSJSSe, SiaratMSaice itd. v veliki izbiri.
glacč, pletene in triko, ^jjpssi robci v vseh kakovostih.
gSokolenics, gaaiaše, rokavice in
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
1
™ia m napopoumsa
HHi
SporiKE Izpisa za deklice.
SoiSarjI za dečke v vseli kakovostih in velikostih.
SpssFŽEg CBpšCE v različnih oblikah in barvah.
Sassjass v vseh velikostih.
flogamce od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
SUssrssI toliko in BorsiialBio paril®
kakor: hlače, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Yežra JšSEriEo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše.
Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečko iz močnega moleskina.
ms:;
mmEmm
^»MMMiMillMIlMta
v:ri
d Posebno priporočamo različno ooIflSkil perilo iz čiste volne in < elblodje dlake, dalje naSole ameriškega in švedskega proizvoda I v vseli velikostih, veliko zalogo dlsžislžl pgaSfiEU od naje. do "ajlinejših, in HaimaderBS^S biOZS iz svile, baržuna in volne.
iliii trn 10.
Mestni tra 11.
Spscliliifri m ii

Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar. državni ooslanec.