5652 EOS EZUELA MARIJINA POŠTNA ZNAMKA M MISLI K*qitt«r«d «1 tH* G.F.O., $ydn«v, n* tr«nwni»»io« b* potf • I « D«nodiC«l A >; ♦; ♦; >; ♦; >; ♦; >: >; >; >: >; ♦; S >’ I MISLI (Thought*) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 ♦; >; >: >; >: > ♦ KOLEDAR September — Kimavec 1 P Egidij 2 S Štefan, kralj ★ 3 N 15. pobinkoštna 4 P Roza Vit., Ida 5 T Lavrencij Just. 1) S Caharija 7 č Regina 8 P Rojstvo Marijino 9 S Peter Klaver * 1 0 \' 16. pobinkoštna U p Suzana, Veselko 12 T Ime Marijino 13 S Notburga 14 Č Povišanje Križa 15 P Žalostna M.B. 16 S Ljudmila, Ciprij. ★ 17 N 17. pobinkoštna 18 P Irena 20 S. Evastahij 20 S Svastahij 21 č Matej, apostol 22 P Mavricij 23 S Tekla, Lin * 24 NT 18. pobinkoštna 2i P Kamil T J ustina 27 S Kozma, Damijan 28 Č Venceslav 20 P Mihael nadangel 30 S Jeronim, cerkv. uč. v ♦''♦J>;>; >; >; >; >; >; >; >; >. >; .+■ -1 >; >. >; >; >; >; >; >; >; >; >. ifj c/j ■o o E 0. .2 o H UKEDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA SEPTEMBERSKO ŠTEVIL^0 DO 5. SEPTEMRRA 1961- KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN C AS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. 'Zelo priporočljivo. UUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. S O C I O I. O G 1 .1 A. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Šimčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. IZPRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. man “Iz modernega sveta” in več drugih 1,0 vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. y Kociprov roman Slovenskih Goric iz čas nemškega navala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 HARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njeg oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franc# kliča. £ 1-0-0. ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. Naj1*0 vejše izdanje. PET zvezkov po £ 1-0-0. A*' .O-O' DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. ~ 1 pomožni škof fox v Melbourne izjavlja Država Victoria je imela sredi julija Parlamentarne volitve. V nedeljo poprej je melbournski pomožni škof A.F Fox o priliki blagoslovitve nove cerkve v župniji Pas-coe Vale podal naslednjo izjavo: Ni POTREBNO, DA VAS SPOMNIM: sredi vo- **®ga boja smo. Toda zgodilo se je, da so mene j^bno kritizirali nekateri volilci, ki podpirajo A.L. * delavsko politično stranko. Zato mislim, da imam H v,c° do pojasnila in da smem očitke zavrniti. j0 nedelje sem bil zapovrstjo na birmah, ° doslej nisem imel prilike, da odgovorim. Kar sem kdaj rekel o volitvah, je veljalo ti-ki zagovarjajo skupne kandidatne liste s ko-U|>««ti (Unity Tickets), da po tej poti zagotovijo .? #eb* in komunistom pri volitvah v strokovnih in drugih volitvah. Nekateri katoličani, po- * ^©katoličanov, me obtožujejo, da se vtikam v v > tl«o, če kaj rečem zoper tako ravnanje. Če ho-\ v? ^>ti dosledni in logični, morajo prav tako ob- papeža Janeza XXIII., ki je leta 1959 izdal tj ^Ck°» da katoličani ne smejo voliti kandidatov *trank, ki se družijo s komunisti in jih s svo-, Početjem podpirajo. Ne smejo voliti takih kan« *°v, čeprav so iz vrst katoličanov, i« Je 2are# čudno, da ne rečem kaj več, ko ki tega PaPe*eveRa odloka najde katoličan, P»**na posvetnim publikacijam in v njih za-**\ja znane “Unity Tickets*'. Pač je menda že *** vsak katoličan slišal o izjavah papeža Pija *» da je komunizem v svojem bistvu pogrešen in da nihče, ki želi ohraniti krščansko civilizacijo, ne sme podpirati komunizma, pa naj bi bilo v tem ali onem smislu. Ponovimo papeževe besede: “Tisti, ki se dajo zapeljati, da kakorkoli pomagajo komunizmu do zmage v lastni domovini, bodo sami postali prve žrtve svoje zmote.’’ S temi papeževimi besedami v mislih, si drznem svariti našo politično stranko A.L.P. Zata rečem: Ako bodo člani te stranke pomagali komunistom do odločilnih odborniških mest v strokovnih unijah, si stranka sama koplje grob. Komunisti imajo pred seboj ta končni cilj, da čimprej uničijo stranko A.L.P. Ta stranka je bila nekoč sijajna politična stranka, danes pa na žalost ni več. Upajmo, da se bo rehabilitirala in bo nekoč spet to, kar je bila. Hoj zoper komunizem ni politika. Res je pa, da se v ta boj utegne vplesti politično vprašanje in to bolj ali manj slučajno. Če se kakšna politična stranka spušča v sodelovanje s komunisti, je zgolj njena krivda, da postane boj zoper komunizem “politična zadeva’*. Veriga, Veriga! (Oglas stran 252.) RAZ-DRUIENE” DRŽAVE AMERIKE PRED STO LETI TAKO JE PISAL O TEDANJI AMERIKI v Evropo škof Friderik Baraga, ki je osebno doživljal štiriletno klanje med severom in jugom. Z Baragom je bilo tiste čase še prav malo Slovencev v Ameriki in ti so bili po večini duhovniki Baragove škofije. Stoletnica izbruha ameriške državljanske vojne vzbuja zanimanje vsepovsod. Naše MISLI bi jo morda komaj omenile, ker je pa “naš človek” škof Baraga vedel kaj povedati o njej v svojih pismih v Evropo, se ustavimo pri tej stoletnici vsaj z enim posebnim člankom. Zakaj je izbruhnilo to medsebojno klanje drugače tako miroljubnih Amerikancev? Dr. Franc Jaklič je zapisal v svoji knjigi o Baragu naslednje kratko pojasnilo: * “V začetku leta 18G1 se je vnela ‘civilna vojska’ med severnimi in južnimi zveznimi državami Severne Amerike. Severne so zahtevale, da tudi južne dajo svojim štirim milijonom zamorskih sužnjev svobodo, kakor so jim jo po zgledu Anglije one dale. Južne države pa niso hotele, češ da bi brez črnih sužnjev propadla njihova veleposestva, zlasti še velikanski nasadi bombaža. Ločile so se od severnih držav in ustanovile lastno državno zvezo. Izbruhnila je vojska, ki je divjala in morila Štiri leta. Ozemlje, ki ga je škof Baraga duhovno oskrboval, vojske sprva ni dosti čutilo”. To ozemlje je bilo na skrajnem severu tik ob Kanaci, boji so se vršili daleč na jugu, v vojsko so odhajali sprva samo prostovoljci, za kar Indijanci sploh niso prišli v poštev. Toda že naslednje leto je v nekem pismu Baraga potarnal: “Posebno v letošnjem letu je vsepovsod razširila nepopisna bridkost in pomanjkanje življenjskih potrebščin. Vzrok je strahotna civilna vojna, ki divja v notranjosti Amerike, nekdaj tako srečne in mirne. Tisoče in stotisoče uporabnih mož, ki so služili vskdanji kruh sebi in družinam, vojna trga od staršev, žen in nebogljenih otrok. Tisočere družine zapadajo največjemu siromaštvu. Srce boli človeka, ko povsod sliši tarnanje in zdihovanje. Vendar, to le moram priznati, da je v moji škofiji, tako zelo oddaljeni, vsega tega manj videti in čutiti, kot v južnih krajih, kjer dejanski divja ta vsega obžalovanja vredna vojna”. Pa je šlo iz leta v leto še na slabše. Zavoljo 226 mnogih ki so v bojih padli, in zavoljo naveličano^ sti prebivalstva je začelo zmanjkovati prostovo ljcev. Vlada je razpisovala lepe nagrade, loka n oblasti so dodajale še svoje (glej sliko plakata-)’ vojakov pa le ni bilo. Kljub silnim težavam shingtonska vlada s predsednikom Lincolnom čelu ni hotela nič slišati o kakih mirovnih janjih, ker se je le preveč živo zavedala, da ^ bori za pravično stvar. Morala se je zateči k s*cr*'|( nemu sredstvu — uzakonila je obvezni nabor. Ameriko nekaj po vsem novega. Dr. Jaklič Plse-“Sto in sto itisoči vojaštva so si stali naspr0 Nešteto jih je obležalo na bojiščih. Milij#r^e . stalo to prelivanje krvi. Baragova odročna ško zaenkrat ni izgubila mnogo moštva, ker so bil* dijanci prosti vojaščine, rudarjev pa vlada tudi dosti klicala pod orožje. Vendar jih je nekaj šlo vojsko in nekateri so se vrnili kot vojni pohablj®” ci. Po gozdovih so se potikale trume vojaških guneev in takih, ki so se hoteli izogniti vojasc z begom v Kanado.” ^ Kako je to stanje občutil Baraga sam, P njegovo pismo iz leta 1863: ( “čeprav so trenutno časi za za naše Zdru* RALLV ROUND 100 m HAVTEDH Por (kr Cfci Mirtu lafaatr}. II IH I ——^ Kninu April lat. moura the OcrrerD- tuuat Bouuty of 9300 00. »ID “lilf BDT BF Tli »Mm’ Uovtrttmmil Bounty. $300; Stat« Bcmatf' »lOO. T-j«b Bouaty. »lOO. Hffij * vm «cm& * » O. Im spaulding, Im C«L. IM Wmk Uhttry. O«— ■sr* . 1‘OSTMI: RALLV KOI Ml THK FLAG- Misli, August, l9*1 Države, bolj e rečeno: za naše RAZ-družene Drža- Ve> nad vse razburkani, vendar naše misijonsko tlelo gre naprej mirno po stari navadi... Vojna, ki' divja in uničuje v naši nekdaj tako srečni deželi, ruši tudi po vinogradu Gospodovem, posebno ^sjih, kjer se vrše boji. Škofje in duhovniki do-^■vljajo preganjanje in izganjanje, cerkve, šole in 2uPnišča požira ogenj, očetje družin padajo po ti-*°*ih... In strašna draginja je nastala. Za kar si Poprej plačal dolar, stane zdaj dva do tri. Toda ve, kaj še pride, saj ni nobenih izgledov, da 1 se ta strahotno uničujoča civilna vojna kmalu Vključila. Naj se nas usmili “Knez miru” in nam Skloni mir!” Podobno se glasi njegovo pismo tudi v letu 1864, le da zdaj nič več ne izvzema svoje škofije, **kor da ne občuti vojne do mozga... Vendar se je prav v tem letu že videlo, da °do južne države v doglednem času doživele po- EMIGRANTI Milivoj Priznanje g. Lajovicu za to poročilo, posebno priznanje za to, da vzdržuje, in to kar na lastno pobudo, stike med nami Slovenci in avstralsko organizacijo THE GOO D NEIGH-GOUR COUNCIL v Sydneyu. Hvala, g. Lajovic, nadaljujte to dobro delo in se še oglasite v MISLIH s svojimi poročili! — lir. THE GOOD NEIGHBOUH COUNCIL v Syd-je pred dnevi sklical izredno sejo vseh čla-tl,°v. zastopnikov narodnostnih skupin, ki sestavijo odbor te organizacije. , Na sestanku smo razpravljali o vprašanju: Ka-® Naj bi The G.N.C. pomagal nezaposlenim v na-dneh gospodarske krize, posebej pa, kako bi Preprečilo, da policija ne bi spravljala v zapore ^zposelne emigrante samo zato, ker jih najde prenočevati po parkih ali na drugih javnih krajih. . ak'h prjmerov je bilo že precej. Siromaki niso '^eli sredstev za preskrbo primernega prenošišča, 8v°jo slabo angleščino se niso znali zagovarjati v zapor z njimi! te' ^ajn*ca Ra. Watts je povedala, da je imela o J nesrečni zadevi daljši razgovor s policijskim ko-isarjem g. Delaneyjem ter ga naprosila, naj bi okrožnico vsem policijskim uradom in jim Vložil težki položaj emigrantov v teh časih brezimnosti. Policijski uradi naj bi v takih primc-preden koga zapro, telefonirali na G.N.C. ali . j n° na številko tajnice ge. Watts, da ta orga-Zacija poseže vmes in emigrantu pomaga. raz. Civilna vojna se je zaključila z zmago severa v aprilu 1965. Baraga se je oddahnil in poročal v Evropo: “Odkar sem zadnjič pisal, se je v naši državi veliko spremenilo. Veliki upor južnih držav je končno strt, civilna vojna je minila in prišel je mir, ki smo tako hrepeneli po njem v zadnjih štirih letih. Seveda pa posledice strašne vojne tlačijo vso deželo, nekoč tako srečno. Vse je strahotno drago, davki dušijo vse, ker je država obdavčila, kar se le obdavčiti da. Državni dolg Amerike je narasel na 3,000 milijonov dolarjev.” Kmalu bo torej minilo sto let, odkar je ame-rišika civilna vojna šla v zgodovino. In vendar še danes ni rešeno vprašanje črncev v Združenih Državah. Na jugu, ki je civilno vojno izgubil, črnci še vedno niso enakopravni v vseh ozirih. Kako je že zapisal naš Prešeren? ‘‘Kako strašna človeška je slepota!” IN POLICIJA Lajovic Komisar Delaney je to res napravil in celo poslal policijskega superintendenta g. Jardina na zgoraj omenjeni sestanek G.N.C. Nastalo je seveda vprašanje: Kako pa izvesti tisto pomoč, ki jo je ga. Watts obljubila? Razprava na sestanku je tekla o raznih predlogih, ki so jih navzočni dali. Šlo je v glavnem /.a jezikovno vprašanje — potrebo tolmačev med prizadetim emigrantom in policijo. Končno je bil sprejet sklep, da bo Good Neighbour Council dal policiji, njen glavni urad pa sporočil krajevnim policijskim postajam, telefonske številke vseh tistih ljudi raznih narodnosti, ki bili v primeru potrebe voljni iti na policijo in tolmačiti. Če emigrant ni zakrivil kaj drugega, ga bo policija kaj rada prepustila skrbi tolmača, ta bo pa s pomočjo GNC poskrbel za začasno bivanje in prehrano brezposelnika. Navzočni g. Jardine — supertintendent policije — je izrazil željo, da bi vsa narodnostna glasila o tem sklepu poročala in pozvala ljudi svoje narodnosti, naj se javijo za tolmačenje ter dajo telefonske številke. Napram novim emigrantom naj pa poudarijo, da avstralska policija ni bila ustano-vliena. da bi ljudi preganjala, ampak da bi jiir pomagala. Preganja le tedaj, če je sum krivde utemeljen, sicer je pa policijski stražnik tvoj prijatelj, ne sovražnik. Zato naj se novodošli z vsem zaupanjem obračajo na policijske urade, kadarkoli zaidejo v kakšno stisko. Našli bodo razumevanje in pomoč, JUŽNO TIROLSKO, ki je pripadla Italiji po prvi svetovni vojni, si je šel ogledat koroški Slovenec Janko Tolmajer. Ko je toliko vpitja po svetu o neuspešnih pogajanjih zavoljo te deželice med Avstrijo in Italijo, je Janka zanimalo, v koliko se da tirolski primer vzporediti z zatiranjem Slovencev v Korotanu. V svojem poročilu pravi: Vsi napisi povsod v dveh jezikih, nemških in italijanskem ... na trgovinah in javnih poslopjih. Na pošti mi je postregel Italijan v gladki nemščini. Oznanila v cerkvah v obeh jezikih. Tirolci imajo svoje n®1^ ške šole, učijo se pa tudi italijanskega jezika, vendar so Tirolci zaskrbljeni za bodočnost n® štva v deželi. — če bi pa nemški Tirolec Prl na obisk v slovenski del Korotana, ugotalja Jan ^ bi dobil na zunaj vtis, da ni tu nobene narod manjšine. Imamo občine z 80% do 90% slovens ga prebivalstva, a v uradih si ljudje ne upajo, ^ pač ne smejo, spregovoriti besede po domače, je nemško kot v časih najhujšega nacizma— Koncert Slovenske gimnazije Mešani zbor poje “Velika dvorana Koncertnega doma v Celovcu je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli minulo nedeljo (4. junija 1961) na koncert državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. Bila je to že četrta zaključna prireditev tega učnega zavoda, ki ima sedaj šest letnikov s skupno 230 učenci. Prišli so starši in sorodniki u-čencev, pa tudi prijatelji šole iz vseh naših dolin, da vidijo, kako naša mladina raste in napreduje v modrosti in vednosti”. Gornje besede in sliko smo povzeli po poročilu celovškega slovenskega lista “Naš Tednik — Kronika”. Ko se tudi Slovenci v Avstraliji veselimo in navdušujemo ob lepih uspehih zatiranih rojakov na Koroškem, ne bo odveč če opozorimo drug drugega na neko važno zadevo. Pred meseci je “SLOVENSKA PRAVDA”-! Londonu, ki izdaja svoje glasilo pod imenom TRIGLAVA, razpisala denarno zbirko v pomoč k® roškim dijakom. Taka pomoč da je nujno potreb ' zakaj če bi začelo padati število dijaštva zav° siromaštva staršev, bi prišel obstanek slove«3 gimnazije v resno nevarnost. Ali bi ne mogli tudi mi v Avstraliji k tej j ki vsaj nekaj prispevati? Poskusimo, potrudimo se’ Prispevke hvaležno sprejema tudi uprava LI, uradna poverjenica za zbiranje darov pa Je' Pavla Miladinovič 12 Oxford Rd, Ingleburn, N.S.W. NAPROŠENI SMO IN OBJAVLJAMO 1. Minister za delo in socialno pomoč naroča: ^igrantje, ki nimajo stalnega naslova, naj dajo s&irio naslov kakega poštnega urada, da jim bo Mhajal ček za brezposelno podporo na dotični ^ad in ga bodo tam dvignili. Seveda morajo dokazi, da jim taka podpora res gre. Pripomba ur. — Če bi kdo ne znal dovolj ang-esčine, da poštnemu uradu razloži svojo željo, naj P°kaže uradniku tu pripisan angleški tekst: The Minister for Labour and National Service ** announced that migrant.s without any settled »ddress can give the address of their local Post fflce for cheques sent to them for unemployment enefit. It is important that the Social Service of-^'cers are satisfied with the bona fides of each •“Hon. 2. Minister za imigracijo izjavlja, da nobena °bubožana imigrantska družina, ki je prišla v Av-stralij0 na povabilo avstralske vlade, ne sme biti Rabljena. Take družine naj se obrnejo na Com-1''°nwealth Migration Office (v Sydneyu je naslov York St.), ki bo zadevo preiskal in družino po-s}al stanovat v kak hostel ali emigrantsko taborišče, 3. Samski mladi moški, ki so prišli v Avstralijo sponzorstvom vlade po 1. juliju 1960, se enako lahko zglasijo pri zgoraj omenjenem uradu in bodo dobili zatočišče (če namreč nimajo kam iti) v taborišču Bonegilla pri Albury. Pripomba ur. — Težko se bo kdo naših odločil za ta korak. Vendar je bolje, kot postopati po mestu in spati po parkih. Kolikor vemo, je malo takih med našimi. Če pa je kdo, naj se ne boji Bonegil-le! Od tam nam pišejo naši, da ni tako slabo, brezplačna streha in hrana, čeprav največ krompirja... pa blizu enega funta tedenske podpore v denarju. Dolgčas pa čedno preganjajo z raznimi družabnimi prireditvami in berilom — vsaj nekaj so ga jim že preskrbele MISLI, pa še ga bodo, če Bog da. Koliko vemo, je t3m trenutno blizu 60 naših. 4. Kat. Imigr. Urad (Cusa House, Sydney) sporoča, da od 1. junija letos USEP (United States Escapee Program) ne plačuje več beguncem potovanja iz Evrope v Avstralijo. Torej ne velja več, kot je veljalo doslej: Ako si begunec in imaš politični azil, prideš v Avstralijo zastonj. Sedaj mora sponzor poskrbeti tudi za plačilo prevoza. Dobi se pa podojilo pri Katoliškem Imigracijskem uradu, ki se pozneje odplačuje v mesečnih obrokih, kakor se kdo dogovori. Sponzor mora pa položiti “depozit” v znesku vsaj 50 funtov, ki naj mu jih njegov človek pozneje povrne, če se tako dogovorita. BOG VE Pavla Miladinovič Ko morda bo nekoč stekleno mesto tam, kjer slutim, da bom prst pod cesto, v koralnem sloju raziskana ruša — ko morda bo na luninem planetu **mljin soj spočel navdih v poetu, ki ga preganjala duha bo suša — ko več ne bo v zasmeh ponižnih vztrajnost, (•aj ujedla se bo že nasilja skrajnost) — Bog ve, če se trpela mi bo duša — ? Pokojna Ljubica Parma * ZOPET JE ZAPEL MRTVAŠKI ZVON — v Adelaidi in Melbournu. Dne 24. junija je v Ade-laidi na Port Roadu taksi podrl Milko Jovanovič r. Poklar, ki je hodila ob svojem možu. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer pa žal niso mogli rešiti ne nje in ne njenega še nerojenega deteta, ki bi v dveh ali treh mesecih zaživelo lastno življenje. Milka je bila rojena dne 1. decembra 1929 v Pod-grajah pri Ilirski Bistrici. Pred nekaj leti je dospela v Avstralijo in si z možem Črnogorcem ustvarila domek. Žal je bilo sreče tako hitro konec. Nesreča je pretresla vse naše adelaidske rojake. Maša zadušnica je bila opravljena dne 17. junija v Hindmarshu, *nato pa so položili Milkine zem-ske ostanke k počitku na pokopališče v Goodvvoo-du. — Milka zapušča poleg moža še starše, štiri sestre in dva brata, od katerih je Alojz v Adelaidi. IVsem žalujočim naše iskreno sožalje. Že na poti domov z zadnjega obiska Južne Avstralije sem se ustavil na naslovu 8 Moor Street, Fitzroy, kjer je že nekaj mesecev ležala hudo bolna gospa Ljubica Parma. Moja slutnja, da bolnice ne bom našel več žive, je bila resnica. Njen mož Angelo mi je že pri vratih povedal, da je Ljubica za vedno zatisnila oči isti dan (24. julija) zjutraj. — Pokojnica je bila rojena Sopič v Varaždinskih toplicah dne 6. januarja 1908. V rojstnem kraju se je poročila z Angelom Parma, sinom znanega slovenskega skladatelja. Angelo pa je bil tudi že takrat znan po domovini kot “čarovnik” in ima danes za sabo nad 0000 predstav, pri katerih mu je do zadnjega pomagala tudi Ljubica. Še pred nekaj meseci je bila z njim na odru, ko nam je kazal svoje zanimive čarovnije na prosvetnem večeru po slovenski maši v mestu. Zadnja tri leta pred odhodom iz domovine sta živela v Kopru. V Avstralijo sta dospela z možem dne 1. maja 1959 na ladji “Au-relia” in se ustavila pri družini pokojničine sestre Vere por. Marinovič. — Gospa Parma je bila lepo pripravljena na smrt: že pred tedni, ko so ji zdravniki napovedali skorajšnji konec, sem ji podelil poslednje zakramente. Mnogo je trpela, naj ji bo zdaj Bog za vse bogati Plačnik! — Pogrebno ma- šo za pokojnico smo imeli v četrtek 27. julija v cerkvi sv. Mihaela, North Melbourne. Nato pa sn'° jo spremili na keilorsko pokopališče med slovensko grobove k zadnjemu počitku. — Iskreno sožalje žalujočemu možu in sestri ter njeni družini. * Tako sem topot najprej zabeležil žalost:1® novice. Nič rad jih ne pišem, pa vendar so vselej primešane v mojo tipkarijo. Je pač človeško živ' ljenje mešanica veselih in žalostnih dni. Eno drugo moramo sprejeti iz božje roke — prav ver* je najboljša in mnogokrat edina tolažba v časU preizkušenj. * Slovensko poroko morem v tem času onie niti le eno: dne 29. julija sta si obljubila zakonS^ zvestobo Drago ŠVAJGER in Zora ŠTAVDOHA*1 v Marijini cerkvi v Hawthornu. Ženin je doma ** Ljubljane, nevesta pa je bila rojena v Razdrte*11 pri Delnicah. Mlademu paru obilo božjega blag0 slova!' * No, pa še krste poglejmo: Dne 15. juW* smo v Havvthornu krstili MARIJO MARJE^?’ prvorojenko Janeza URHA in Martine r. Erpič ,z Mitchama. Naslednji dan je prav tam oblila krstn® voda prvorojenko Viktorja STRLETA in Kristine r. Novak iz Thornburyja. Klicali jo bodo za MA^" GARTTO. Dne 30. julija pa sta se znašla dva bra^ ranča pri krstnem kamnu v Ascot Vale: DANlk je ime sinčku Marjana V1HTELIČA in Amalij0 r. Hrvatin, IVANA pa sta dobila Franc VADNJA^ in Draga r. Hrvatin. Naše želje vsem družinami da bi jim bili malčki v veselje in srečo! * Ob priliki krstov v Ascot Vale sem prinese* s seboj h Hrvatinovim tudi zaitavo bivših P0**' grajskih faranov, o kateri sem že enkrat pisal. R0V no za konec julija so mi jo izgotovile sestre v A*>' botsfordu in je res krasno ročno delo. Sliko P° grajske karmelske Matere božje za zastavo je lZ' delal naš slikar France Benko. Okrog te zastave Se bodo za naše vsakoletno romanje zbrali Pod-Krajd in s tem pokazali, da tudi v tujini niso pozabili Boga in Marije. Kakšno zadoščenje bo domačni slika svojcev dragih v daljni Avstraliji, zbva-okrog lastnega prapora z domačo Marijino podobo! Za svoj prapor so nabrali Podgrajci sami in Ce sem prav razumel, je glavno delo ležalo na ge. daliji Maljevac. Doslej so darovali sledeči: Po en° funto Franc Štemberger, Mario Poklar, Franc ^r°sen, Slavko Rutar, Ivan Rutar, Anton in Ma-*'1ja Brne, Franc in Draga Vadnjal, Emil in Vida vadnjal, Ivan in Amalija Maljevac, Maks in Ma-'JJa Štavar, Franc in Albina Paksetič, Mario in Ma-štavar, Franc in Albina Jaksetič, Mario in Ma-Emilija Jaksetič, Alojz in Marija Valenčič, ^•»ilija Kregar. Po deset šilingov pa: Mario in Lju-!?a Vihtelič, Ivan in Štefanija Vadnjal, Anton in ‘■“lija Kalc, Edvard in Jožefa Hrvatin, Anton in lv&nka Brožič. Skupaj torej osemnajst funtov in deset šilingov. Treba bo zbrati še nekaj nad deset funtov, pa bo zastava plačana. Podgrajci, ki bi se 2eleli pridružiti dosedanjim darovalcem, na plan! ' Sem darovalcem lepa hvala! * Naš slikar France Benko je svoje “počitni-Ce ’ v Padua Hallu res dobro izrabil. Vsak obisko-Va*ec lahko vidi, kaj nam je pustil za spomin: celo ,tei>o bral ne »obe je spremenil v krasen živo bar- zemljevid Slovenije z mesti in večjimi kraji, 2 rekami in gorami ter seveda s številnimi slika-^ raznih naših pomembnosti: na zemljevidu sem 5,aštel 16 različnih slovenskih narodnih noš (pa je •■ance pri zadnjem obisku omenil, da Korošici J^njka par ter se bo enkrat spravil še na brhkega ^jčana) ter 29 pokrajinskih slik. Seveda ne mahajo Brezje, Sveta gora pri Gorici, Ptujska gora lt[ Gospa Sveta na Koroškem. Najlepša izmed slik ®a se mi zdi grad Otočec, s katero je France celo ®l*kovito Ljubljano prekosil. No, pa saj priložena °*°grafija dovolj pokaže, da je delo res vredno °Sleda. Na desni strani krasi zemljevid tudi sionski narodni grb s trakom naše zastave, pod njim ?a Je majhen zemljevid Evrope, da nas tudi tujec ahko postavi na pravi konec. Precej Avstralcev si *e ogledalo zemljevid in se mu čudijo. France, epšega daru slovenskemu hostelu res ne bi mogel ati. Rog ti povrni! (Slika str. 255). * Na tretjo nedeljo v juliju popoldne me je aša učiteljica Anica iskala po hiši. Otroke slov?n-*e šole je že imela zbrane, da bi imeli malo zh- t)1'jepisa( table z zemljevidom Slovenije pa nikjer “Najbrž so vaši fantje rabili tablo za angleščino, a so mi zbrisali zemljevid. Pa tako sem se zadnjič mučila z njim...” mi je potožila. V srcu sem se smejal ter jo peljal v bralno sobo. Kar zastrmela je nad našim živim zemljevidom ter stekla po otroke. Lepše zemljepisne ure za otroke ne bi moglo biti, kot se je razvila minuto kasneje... ★ Po nekajtedenski pavzi bomo v Padua Hallu spet vzeli v roko čopiče, da napravimo še ostali del doma čim bolj prijeten. Tudi drugih popravil je še precej in v mizarski delavnici, v katero smo spremenili garažo, kar skoraj vsaki dan poje cir-kularka. Če bo šlo vse po sreči, bo ob prostoru za odbojko steklo tudi kegljišče. Keglje nam je že preskrbel Janez Verbek in se mu zanje najlepše zahvalim. Tako je v naši hiši precej prijetnega razvedrila: Poleg TV in raznih namiznih iger je prilika za biljard, namizni tenis in odbojko, kmalu tudi za kegljanje, če se bo dalo bomo dobili tudi nekaj telovadnega orodja. Ker nas večkrat obiskujejo fantje, ki žive po mestu, ter sprašujejo, ako bi smeli še priti, naj povem sledeče: Oobrodošel je sleherni slovenski fant in se lahko poslužuje naših rekreacijskih udobnosti, da le pošteno misli. Rad pa vem, kdo prihaja v hostel. V ta namen je naš tiskar S. Spačapan tiskal posebne izkaznice, ki se dobe pri meni. Le no-sitelj izkaznice bo imel pravico do naših rekreacijskih udobnosti in športne dejavnosti. Sprejeti pa bo moral pogoje na izkaznici in za poštenega krščenega Slovenca niso pretežki. Takole se glase, če vas zanima: 1. Dovoljenje velja od devete ure dop. do desete zvečer, razen za prilike, ko je od vodstva določeno drugače. 2. Pridi v hišo vedno skozi glavni vhod. .‘S. Vedi se mirno, vljudno in pošteno; ne uporabljaj besed in kletev, ki ti niso v čast. 5. Alkoholne pijače v prostorih in na igrišču niso dovoljene. 6. Pazi na red in snago v prostorih in na igrišču. 7 Povzročeno škodo je vsakdo dolžan javiti vodstvu in poravnati. Kdor naših fantov, raztresenih po mestu, želi pošteno razvedrilo in se mu teh nekaj pravil ne zdi prehudih, naj mi sporoči, pa bo lahko marsikatero urico preživel med nami. Škoda je, da se mnogi fantje izgubljajo po najzakotnejših lokalih mesta, ker ob prihodu v Avstralijo niso našli primerne družbe. Kdor ima dobro voljo, zdaj lahko izbira in si s pravo izbiro morda tudi reši bodočnost. Na svidenje!1 ^ ISPENSARY HALL 432 PARRAMATTA IiD., PETERSHAM Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni Naslednja enaka zabava prav tam: v soboto 16. septembra ob 8. zvečer ♦♦•H SLOVENSKA FILHARMONIJA iz Ljubljane Je v juniju pela na Dunaju. Žela je izreden uspeh. ^®ki dunajski časopis je napisal naslednjo oceno: l etinsedemdeset dam in gospodov iz Ljubljane Podstavlja mogočen, vseskozi discipliniran in gla-®°vno enovit zbor, ki z očarljivo gotovostjo zdru-zuJe v sebi eleganco in lahkotnost s slovansko glasno živahnostjo. ALI VELJA TUDI ZA “M I S L I” ? y TRŽAŠKI “MLADIKI” beremo: U*°tovili smo Po dolgotrajnem raziskavanju in ugotavljanju, nas je stalo mnogo truda, smo ugotovili, da je s^*vek, ki je bil največkrat napisan po naših tednih, dnevnikih in revijah, naslednji: “Ali si že poravnal naročnino ?ln ODGOVOR Za “MISLI” doslej to ne velja. Da pa tudi za ?aPrej ne bo veljalo, naj bo na tem mestu iz trža-*e “MLADKE” ponatisnjen stavek: “ALI Sl ŽE PORAVNAL (PORAVNALA) N A R o č N I N O ? Ur. in upr. MISLI PREPREČEN OBOROŽEN SPOPAD pri Ku-®itu. Zato, pravijo in pišejo, ker je Anglija na-°pila z vso odločnostjo. Morda pa res. Ustavljen »orožen spopad pri Bizerti (Tunis). Zato, pravijo Ho&t l^šejo, ker je Francija nastopila z vso odloč- Jo. Morda pa res. V tretje gre rado, pravijo ^ Pišejo — ne pride do oboroženega spopada pri erlinu, ker je ves Zahod, pred vsem Washington Vstopil z vso odločnostjo. Morda pa res. Bog daj!' bil koča popovič, Titov zunanji minister, je 1 v Moskvi en cel teden v juliju na prijateljskem >sku. Videl je vse visoke moskovske živine in z e*ni se je objemal. Uradno poročilo ve povedati, se Moskva in Belgrad domala v vseh pogledih “strinjata”. Kakor da bi bilo potrebno to šele ®vedati! Svetovni tisk podčrtava dejstvo, da je Popovič v Moskvo le nekaj tednov pred napo- ved 6aV| tito' ^0; konferenco “neutralnih” v Belgradu. Narni-ajo, da je šel po navodila, kako naj namečejo vci neutralcem peska v oči. Tudi to je prav Koče, ne bi bilo prvič. BONEGILLA S TABORIŠČEM za emigrante je pretekli mesec po širokem svetu nenavadno “zaslovela”. Z njo vred je prišla v slabo ime vsa Avstralija s svojo vselitveno politiko. V Avstralijo pa že ne, ko je tako tam doli! Tako je šlo od ust do ust. Krivdo za to poslabšanje dobrega imena Avstralija pa ni pripisati toliko tistim maloštevilnim razgrajačem v Bonegilli, kot avstralskim časopisnim poročevalcem, ki so z najdebelejšimi črkami v tisku in radiju zavpili v svet, kaj se godi v Bonegilli. Bralci in poslušalci so dobili vtis, da je ves v Avstralijo vseljeni svet v revoluciji. Ko je ta vtis prišel okoli sveta, so časniki začeli “nazaj jemati'’ in so pisali, da je bilo med razgrajači le nekaj Nemcev in Italijanov, pa še kak Grk se je nekoliko izpozabil. Zakaj niso rajši počakali, da bi se dognala resnica in bi potem poročali tako, kot je v resnici bilo? Tako pa sprva veliko preveč, pozneje pa premalo. Dnevno časopisje pač napravlja senzacije, kjer jih v resnici ni, samo da gre potrpežljivi papir v denar. SIMPATIJ Z IMIGRANTI pa na splošno v avstralski javnosti ni manjkalo ne ob izgredih v Bonegilli ne ob drugih težavah sedanje gospodarske krize. To je treba priznati. Dnevno časopisje večinoma kar redno sočustvuje z brezposelnimi, zlasti s takimi, ki so nedavno prišli in naleteli tu na vse kaj drugega, kot se jim je obetalo in napovedovalo. Razne javne ustanove se trudijo, da bi stiske omilile, in to na razne načine. Spodbujajo vlado, naj poskrbi možnosti za zaposlitev. Tudi če emi-grantje po raznih taboriščih ne stradajo in imajo streho nad seboj, brezdelnost jih mori in izpostavlja nevarnosti, da zapadejo propagandi raznih levičarskih elementov'. Takole je povedal neki dopisnik v sydneyskem dnevniku: Liberalna vlada v Canberri ima polna usta udarnih besed zoper komunizem, v dejanju je pa z umetno ustvarjeno gospodarsko krizo odprla komunizmu pot na ste-žaj. Seveda je tudi to povedano s precejšnjo pretiranostjo, nekoliko pa le drži. Napovedujejo pa razna javna dela v bližnji bodočnosti, ki bodo dala zaslužka mnogim sedaj nezaposlenim. Upajmo, da ni samo — tolažba... VERIGA, VERIGA ! (Oglas 252) VELIKE PROSLAVE OB DVAJSETLETNICI OD BALKANA DO TRIGLAVA praznujejo letos in proslavljajo — kaj? V Književnem Glasniku celjske Mohorjeve beremo tako: “Letos praznujemo dvajsetletnico vstaje jugoslovanskih narodov.” Malo pozneje v istem člančiču : “... dogodke iz revolucionarnega in narodnoosvobodilnega gibanja pri nas”. Zaključuje: “Jubilejnemu letu vstaje in revolucije bodo dali poseben poudarek tudi razni nastopi, recitacije, predavanja in drugo naših pesnikov in pisateljev.” Iz člančiča se poučimo., da bo letos izšlo ogromno število knjig po vsej Jugoslaviji, ki bodo obujale spomin na leto 1941. Izvemo nazadnje to: “Tudi Mohorjeva družba (v Celju) ob tem jubileju ne bo zaostajala za drugimi, saj bo izdala večerniško povest, ki sega v obdobje dolgoletne italijanske okupacije Tolminskega po prvi svetovni vojski in se zaključi z zmago, z osvoboditvijo in priključitvijo k Jugoslaviji. Povest je napisala Joži Munih. Tudi Krofličeva povest — Vas v Globjeku — se dogaja med okupacijo, deloma na Štajerskem, deloma v nemškem taborišču Dachau. Prispevke s tematiko iz let okupacije in našega boja za osvoboditev bomo objavili tudi v Koledarju.” Ponovno se moramo vprašati: Proslavljajo — kaj? Mohorjeva v Celju si je kljub velikim težavam vendarle ohranila kolikor toliko samostojnosti in se še vedno s precejšnjim uspehom otepa vsiljivosti komunistov. Ko poroča o sebi in o svojem praznovanju 201etnice, govori o osvobodilnih bojih in besede “vstaja jugoslovanskih narodov” pri njej pomenijo začetek borb za osvoboditev izpod tuje okupacije. Ko pripoveduje, kakšne knjige bodo izšle pri drugih založbah, uporablja pač jezik komunistov in “vstaja jugoslovanskih narodov” naenkrat pomeni — komunistično revolucijo! Zaveda se, da je vsedržavna proslava namenjena začetku revolucije z vsemi posledicami, ki jih je narod moral nase vzeti, čeprav so takrat komunisti na zunaj ustvarili OF — osvobodilno fronto — tajili pa KP — komunistično partijo — ki je na znotraj takoj od začetka vse obvladala. Mohorjeva skuša še danes poudarjati, da je bila “vstaja jugoslovanskih narodov” namenjena osvoboditvi izpod tujega jarma, ne pa revoluciji in uvedbi komunizma. To je tudi edino prav in re3, narod je tako mislil, zato ona proslavlja začetek osvobodilnih bojev v narodu, ne proslavlja revo- lucije. Prepričani smo, da bo tako delala še dalje dokler ji bodo pač to dovolili komunisti... Da komunisti hočejo nekaj drugega kot Mohoi' jeva, je dokaz pisanje ljubljanskega dnevnika “Dk" LO”, ki piše v svoji letošnji 54. številki: “Z letošnjimi proslavami je treba doseči, bo ljudem, zlasti mladi generaciji jasno, da je ^ pred 20 leti za revolucijo, da se je takrat uprlo Je lovno ljudstvo, ki se je hkrati borilo za nov žabni sistem”. “Hitlerjeva kovačnica”. Nisem osebno doživljal “vstaje” doma. Bil senl v Ameriki. Zanimal sem se pa in študiral poročil8, Slovenci v Ameriki so organizirali Slovenski Ame' riški Narodni Svet (SANS). Vsi so šli vanj — 0(* najbolj levičarskih socialistov do najbolj desnici' skih katoličanov. Pa je kmalu prevladalo v nje111 levičarstvo, ki je visoko dvigalo partizanstvo v J'1' goslaviji. Potegnilo je za seboj tudi desničarje 111 OP doma je veljala za zgolj osvobodilno gibanJe — nič več in nič manj. Nekoč v letu 1944 sem si izprosil dostop sejo glavnega odbora v Clevelandu in dobil besed0’ Prinesel sem s seboj dokumente, ki naj bi črno 1,11 belem dokazali, da je partizanstvo zakrinkana munistična roba. če nočemo pomagatai komuni2' mu, da si podjarmi domovino, prenehajmo s Pr°' slavljanjem početja doma, zakaj vodstvu OF gre toliko za osvoboditev, gre mu v prvi vrsti uvedbo komunizma... Tu je planil name rajni Etbin Kristan, ede” glavnih odbornikov, in zaklical, kolikor mu je d#' lo grlo: “Govorite besede in razkazujete dokumente 12 Hitlerjeve kovačnice!” Vzeli so mi besedo in jo dali Kristanu. Z vzne' šenimi besedami je slikal idealne namene OF’ 1,1 vse navzočne preveril, da slovenski in vsi jugosl°' vanski partizani, zlasti pa njihovo vodstvo, kak k°' munizem komaj poznajo, kaj šele, da bi vodili )'e' volucijo za uvedbo komunizma... Odšel sem osramočen in nisem se mogel otre" sti pečata, da prejemam poročila iz — IIitlerjeve kovačnice... Zdaj je Etbin Kristan že dolgo mrtev —■ 1,6 more brati črno na belem, kaj je v letošnjem le*'t) napisalo ljubljansko “Delo” — ali tudi iz — Hit1«1" jeve kovačnice.''.., P.B.A. NOV PROSVETNI DOM PRINAŠAMO NJEGOVO SLIKO, žal, ni zra-Se' na avstralski zemlji, čeprav bi verjetno laže v Rojanu pri Trstu. Majska številka MLADIKE novemu Domu posvetila vso pozornost in poudarila njegov pomen za narodno in versko kul-Ul'o zamejskih Slovencev v Trstu in . okolici. Ime 80 mu dali: MARIJIN PROSVETNI DOM. Ponovimo nekaj iz MLADIKE o tem Domu, 'ttorda bo komu med nami v spodbudo ali celo v izpraševanje vesti... Profesor J. Peterlin je na dan blagoslovitve t|°vega Doma kot slavnostni govornik med drugim *®kel: “Doživeli »mo nov »vetel dan: uresničila ga je vera v Boga, zvestoba Cerkvi in zvestoba narodu. Uresničitve čudovite zamisli rojanske Marijine družbe smo veseli vsi katoličani na Tržaškem. Veseli, da so njene žrtve in delo, neutrudno delo, rodile uspehe. Ta novi Dom je dokaz, kaj zmore velika vera in velika zvestoba. Beli domovi, farne dvorane, ki rastejo po Tržaškem največ iz osebnih žrtev naših ljudi, so najmočnejše priče našega hotenja: slovenski katoličani želimo v prosvetnih domovih poglabljati kulturo in prosveto v nas samih. Želimo, da bodo našli Slovenci v teh domovih mnogo čistega veselja in plemenitega razvedrila in da bodo spoznali pristno in nepolvorjeno krščansko kulturo. To naše prosvetno delo bo v službi naroda in bo v korist državi, ker vzgaja državljane v prosvetljene, zdrave in razgledane demokrate. Naj bi svoje poslanstvo opravljal tudi naš novi Marijin dom: ljudi naj utrjuje v veri in zvestobi Bogu in narodu.” V denarju so zbrali za Dom v lirah petnajst milijonov in pol — med dobrotniki je tudi sv. Oče Janez XXIII. — Stroški znašajo 22 milijonov in par stotisočev. Primanjkljaj so krili s posoljili iz privatnih virov, ne od kakih bank. So kdaj med snovanjem Doma obupavali? “Mnogo ljudi se je srčno zavzelo, da bi načrt izpeljali. Kako bi ob vsem tem obupavali?” — Tako je odgovoril na vprašanje g. Stanko Zorko. M-n-o-g-o 1-j-u-d-i.... ČAKANJE I. Burnik Z nevihto in oblaki treska grom. Po grmih skriti lazijo modrasi. Na ravnih tleh in kar tako na jasi je mož postavil skromen “fibrov” dom: “Pred sedem leti prišel sem v ta kraj. Saj veš, kaj sem imel: ta strgan kovček! • Prihranil sem do zdaj že lep si novček, vseeno rad, prav rad, bi šel nazaj. Vas čakam, draga žena in otroci, oziram se: kako, kedaj in kam?” Srebrno trava se blešči ob rosi, samoten vabi prazen skromni hram... NA INDIJSKEM OCEANU I. Burnik Nenadno voda je vzkipela in brizgnila — he he, he he! Ko pa še bolj je zahrumela, smo kvišku planili drhte. Preklani vali so vihrali, v alarmu morska je ravan. Strmeč mi s strahom smo zijali v besneč, razburkan ocean. Ne prej ne slej tako razvneto ni MARS nas divje kvišku gnal. “He he” na vso objest! — Presneto, kaj doživetij bi se bal! IZ TOBIJEVE KNJIGE v sv. pismu starega zakona TOBIJA JE BIL UJET za časa asirskega kralja Salmanasarja. V ujetništvu pa ni zapustil pota resnice. Tako je vse, kar je premogel, vsak dan delil bratom svojega rodu, ki so bili tudi ujeti. In dasi je bil mlajši kot vsi (drugi), vendar ni bilo v njegovih delih nič otroškega. Božjo postavo je izpolnjeval že od zgodnje mladosti. Ko pa je postal mož, je vzel za ženo Ano iz svojega rodu. Rodila mu je sina, ki mu je dal svoje ime. Že od mladih nog ga je učil, naj se boji Boga in varuje vsakega greha. Prišel je torej kot ujetnik z ženo in sinom v mesto Ninive, kakor ves njegov rod. In ko so vsi jedli od jedi drugovercev, se je on obvaroval in se nikdar ni omadežaval z njih jedmi. Ker se je z vsem srcem spominjal Gospoda, mu je on naklonil milost pri kralju Salmanasarju. Ta mu je dovoli! hoditi, kamor je hotel, in delati, karkoli je 'hotel. Hodil je torej k vsem, ki so boli v ujetništvu, in jim dajal koristne opomine. Ko pa je prišel v medijsko mesto Rages z desetimi talenti srebra, ki mu ga je bil podaril kralj, je v veliki množici svojega rodu videl Gabela, ki je bil iz njegovega rodu, da je trpel pomanjkanje. Dal mu torej na dolžno pismo omenjeno težo srebra. Čez dolgo časa je kralj Salmanasar umri in mesto njega je zavladal njegov sin Senaherib, ki je Izraelove sinove črtil. Tobija je vsak dan hodil med svojimi rojaki, jih tolažil in od svojega premoženja del;l vsakemu, kakor je pač mogel. Lačne je hranil, nage oblačil, umrle in ubite skrbno pokopa-val. Tu ko se je kralj Senaherib vinil, bežeč v Judejo po nezgodi, ki mu jo je Bog prizadel zaradi njegovega bogokletja, in je razjarjen mnoge izmed Izraelovih sinov pomoril, je Tobija pokopaval njih trupla. Ko so to sporočili kralju, ga je ukazai ubiti in je zaplenil vse njegovo premoženje. Tobija pa je pobegnil s sinom in ženo ter se brez vsega skrival, ker so ga mnogi ljubili. Po petinštiridesetih dneh pa sta kralja ubila lastna sinova. Tobija se je torej vrnil na svoj dom in vse njegovo premoženje mu je bilo vrnjeno. Tobija oslepi. Ko je pa bil potem Gospodov pravnik in se je v Tobijevi hiši napravilo dobro kosilo, je rekel svojemu sinu: “Pojdi in privedi katere naših rojakov, ki se Boga boje, da bodo obedovali z nami.” Mladi Tobija je odšel, pa se je vrnil in očetu sporočil, da leži nekdo Izraelovih sinov zadavljen na cesti. Takoj je stari Tobija skočil s sedeža, pustil ko silo in tešč prišel do trupla. Dvignil ga je in skr>' vaj prinesel v hišo, da bi ga ob sončnem zahodu previdno pokopal. Ko je truplo skril, je jsdel kruh v žalosti in trepetu, spominjajoč se one besede, ki jo je G°3 pod govoril po preroku Amosu: “Vaši prazniki se bodo spremenili v tarnaiU in žalovanje.” Ko je pa sonce zašlo, je šel in truplo pokop®-Vsi njegovi bližnji so ga grajali z besedami: “Že si bil zaradi tega obsojen na smrt in komaj ušel naročeni smrti, pa zopet pokopava mrtve”. Toda Tobija se je bolj bal Boga kot kralja. P° biral je trupla ubitih, jih skrival v hiši in opolnO" či pokopaval. Nekega dne je pa utrujen od pokopavanja P1^' šel domov, se ulegel ob steni in zaspal. In v spanJu mu je iz lastavičjega gnezda padlo gorko blato n*j oči in je po .neuspešnem zdraljenju oslepel. Gosp0 je dopustil, da je nanj prišla ta preizkušnja, da se potomcem dal zgled njegove potrpežljivosti k*1 kor svetega Joba. Kajti ker se je od svoje mlad0 sti vedno Boga bal in izpolnjeval njegove ^apOv® di, ni godrnjal čez Boga, da ga je zadela nesreC!l slepote, ampak je neomajno vztrajal v božj®1*1 strahu ter zahvaljeval Boga vse dni svojega ^ ljenja. Kakor so se namreč blaženemu Jobu rogali P’1, jatelji knezi, tako so Tobijevi sorodniki in znan^1 zasmehovali njegovo življenje z besedami: “Kje je tvoje upanje, za katero si delil m'*° ščino in pokopaval mrtve?” Tobija pa jih je svaril: “Nikar tako ne govorite!1 Saj smo sinovi svp tih očakov in pričakujemo ono življenje, ki ga BoS daje tem, ki mu nikdar ne odtegnejo svoje zvest® be.” Tobijeva žena Ana pa je vsak dan hodila *•»* in prinašala od dela svojih rok živež, kolikor je mogla zaslužiti. Tako je dobila kozliča in ga Pj' nesla domov. Ko je mož slišal njegovo meketanje> je rekel: “Glejte, da morda ni ukraden; vrnite ga gosp0^ dar jem: zakaj ukradenega ne smemo jesti ne se S-dotakniti.” Na to je žena razjarjena odgovorila: “Očitno je tvoje upanje prazno; zdaj se je P° kazalo, kaj pomagajo tvoje miloščine”. S temi in drugimi besedami mu je oponašal Tobijeva molitev. Tedaj je Tobija vzdihnil in s solzami začel moliti: ‘Pravičen si, Gospod, in pravične so tvoje odlo-c*tve. Vsa tvoja pota so usmiljenje, zvestoba in Pravičnost. In zdaj, Gospod, spomni se me in ne aznuj me zaradi mojih grehov in se ne spominjaj °ie in mojih staršev krivde. Ker nismo bili po-^Ušni tvojim zapovedim, smo bili izdani v rop, Ujetništvo in smrt, v pregovor in zasmeh vsem na-todom, med katere si nas razkropil. Da, Gospod, Velike so tvoje kazni, ker nismo ravnali po tvojih 2aPovedih in nismo iskreno hodili pred teboj. A ?^aj, Gospod, stori z menoj po svoji blagovoljnosti 'n daj, da bo v miru sprejeta moja duša; kajti za-1116 je bolje umreti nego živeti!” (Dalje pride) Tobijeva knjiga spada med takozvane “zgodovinske knjige” starega zakona v svetem pismu. Vendar je jasno, da sveti pisatelj ni imel namena pisati zgodovino, ampak prikazati idealno družinsko življenje v duhu stare zaveze. Tobijeva knjiga je vseskozi družinska zgodba. Pisatelj si ne prizadeva za natančnost pri navajanju vseh zgodovinskih in zemljepisnih podrobnosti, temveč svojo snov prosto oblikuje in prepleta s pripovednim okrasjem, kakor to ustreza poučnemu in spodbudnemu namenu knjige. — Ur. LITURGIČNI JEZIK Pod gornjim naslovom je prinesla majska številka KLICA TRIGLAVA v Londonu naslednji člančič. Tudi nas zanima vprašanje samo, zanimajo nas pa tudi razna mnenja o tem vprašanju, ki se tu ali tam pojavijo. Ponatis-kujemo v informacijo bralcem MISLI brez dostavka — razen opombe k zadnjemu stavku, ki bi se moral glasiti: NEMOGOČE pa si je >nisliti... — Ur. Ali naj živi narodni jeziki nadomeste latinšči-1)0 kot cerkveni jezik ne samo pri zakramentih am-j^k tudi pri sv. maši? Ni dolgo tega, ko smo bra-s v našem listu članke o tem predmetu in po na-e,n mnenju ima zagovor mrtve latinščine nekaj VelJave. Kakor hitro namreč sprejmemo narodne ^e3ike kot cerkveni jezik, zadeva kaj lahko postane *}°litično vprašanje. Pomislimo na naše slovensk« “hovnike na Koroškem ali Primorskem, ki bi ho- 11 opravljati daritev v slovenskem jeziku, pa bi 1,1 to prepovedale bodisi civilne oblasti bodisi ^rkvene na pritisk lastnih šovinističnih dostojan-Venikov ali pa civilnih oblasti. S tem ne zago- var ler Sv. Stolica ne najde zadovoljive rešitve tudi za manjšinske probleme (in ti niso le na Slovenskem), toliko časa bo cela reč vroča. V tej zvezi je bila zanimiva anketa, ki jo je razpisala neka katoliška ustanova na Angleškem med duhovščino portsmouthske škofije, da bi ugotovila, kaj mislijo vprašani o tem vprašanju. Rezultat je bil, da se je za “gotovo rabo angleščine pri sv. maši” izjavilo 52% duhovščine. Toda pri tem jo bilo proti temu kar 70% župnikov, dočim se je 587r ostale duhovščine (menihov, kaplanov itd) izreklo za rabo. Dva razloga sta govorila proti spremembi: nadomestitev latinščine utegne imeti škodljive posledice za enotnost Cerkve, kar je doslej tako učinkovito manifestiral širom sveta in .‘'kozi stoletja isti liturgični jezik. Drugi razlog je bil, da bi uvedba angleščine napravila obrede daljše in počasnejše. To kajpak drži, prvi razlog pa ne preveč, saj n. pr. unijati uporabljajo staroslovanski jezik pri bogoslužju, pa ni enotnost Cerkve pri tem čisto nič trpela doslej. Originalen pa je bil zagovor spremembe: “Bog razume angleško enako kot latinsko. Duhovščina in ljudstvo pa razume angleško mnogo bolje kot pa latinsko. Ali ne bi bilo boljše, če bi nam bilo dovoljeno govoriti z Bogom in če bi On smel govoriti z nami v jeziku, ki ga On in mi vsi razume- vamo latinščino pred slovenščino. Res je obrat- 1110'• ^°> ker smo mnenja, da ljudje (in često sami du-^niki) nikoli ne morejo tako razumeti latinskih redov kot bi slovenske. (Ali ni končno prav za-tega tudi kat. Cerkev na Slovenskem pred Jno uvedla v vse obrede — razen sv. maše — °ve«ski jezik?) Toda zadeva ni enostavna in dok- Možno je, da bodo o tem razpravljali tudi na prihodnjem vesoljnem cerkvenem zboru. Prav verjetno je, da bo Cerkev sprejela marsika tero spremembo, ki bi olajšala cerkveno zedinjenje med raznimi veriozpovedimi. Težko pa si je misliti, da bi popustila v nauku, ki po veri izhaja od Boga. Napisal M. Šah, Opčine v “Kat. Glasu.” KAJ IMA MLAD ČLOVEK OD VERE? KO SE JE PRED TREMI LETI velika skupina Slovencev udeležila vseslovenskega romanja v Lurd, smo tisti, ki smo se tega romanja udeležili, lahko videli izraze globoke vere. Priporočila in zahvale za dobrote. Izreden vtis pa je name napravila velika skupina francoskih vojakov, ki je nosila visoko dvignjen težak križ in ga nosila od postaje do postaje Križevega pota. Bili so to samo mladi stasiti fantje nekaj nad dvajset let. Križev pot in romanje v .Lurd gotovo nista spadala v njihove vojaške vaje. Poleg teh Francozov so vzbujali zopet pozornost angleški vojaki, sami Škoti, ki so disciplinirano šli v procesiji in z rožnim vencem v roki glasno molili. Koliko vere, in to globoke vere, ko si videl tudi posameznike, ki so v poznih nočnih urah klečali pred lurško votlino in molili. Pa ni treba iti tako daleč po vzglede in med vojake. Sami lahko vidimo dnevno lepe zglede posameznikov, ki žive iz globoke vere. Ali je vera potrebna? Pa nam je vera potrebna? Je vera potrebna tudi mlademu človeku, dekletu in fantu? Strogi so danes prometni predpisi, pa je vseeno loliko nesreč. Zakaj ?, se sprašujemo. Odgovor je preprost. Lju dem se vse preveč mudi, so predrzni, nervozni, neprevidni in nesreča je tu. Pa so nevarnosti tudi na poti našega notranjega življenja. Koliko čudnih prijateljstev, nevarnost tiska, kina, uživanja. Vse to preži na nas in nas hoče zajeti in vpreči v svoj voz. In kje najti silo in moč za odpor, za odpoved vsemu, kar nam svet ponuja danes zastonj, jutri pa terja plačilo? Vera in življenje po veri je tista medicina, ki nas edina lahko drži pokonci, na površju, da ne utonemo. Čas, v katerem živimo, je drugačen od včerajšnjega. Okolje se je spremenilo. Svobode je danes veliko več kot je je bilo včeraj. Materialno se je izboljšalo, jemo boljše kot včeraj, imamo več denarja, smo lepše oblečeni. Splošna blaginja je večja. Svet nam je odprt in potujemo ver" in delj kot včeraj. Vse to pa vpliva na našo poplitvitev, da se vse preveč osredotočamo v to, kar nam nudi svet, premalo pa se brigamo za duhovne dobrine, za to, kar je večno. In kakšni smo? Mnogi tožijo, da je mladina danes pokvarjena, da ni več normalna, da je patološka, skratka čudna. Toda popolnoma to iie C'1 držalo. Tudi danes je še veliko mladine resne, gl°' boko verne, ki se hoče uveljaviti, ki jemlje življ6' nje resno in vestno gleda v svojo bodočnost in sC nanjo pripravlja. Opazujemo pa danes neko splošno brezbrižno^ do vere. Toda manjše število odtehta kvaliteta. ^ mladini, v kateri vera živi, je trdna, prepričljiv in globoka. Z zaskrbljivostjo pa ugotavljamo, da Je danes le kakih 15% mladine verne, da živi po veri praktično le sila nizko število. Za vse te velja P°' gumno beseda papeža Janeza XXIII. ki nas dobri' “Bodimo trdni v veri, ob Kristusu in bomo lahfc0 prešli ne le majhno in nemirno Galilejsko jezer0’ temveč vsa morja sveta. Gospodova beseda na111 zadošča za rešitev in zmago.” Kakor je za vinsko trto potrebna opora, na k9' tero jo vinogradnik priveže, da raste, vzcvete ,n obrodi, da je veter ne zlomi, tako je potrebna ve' ra za življenje. Vera je tista opora, ki nas drži P°' konci. Toda premalo je le verovati. Nasloniti in n*' vezati se na oporo vere, pomeni, po veri živeti, ** nje črpati zakramentalno silo milosti. Zmota ie’ prižgati ogenj idealov, pa mu ne dajati goriva, bi ta ideal svetil in gorel ter nas usmerjal k gu. Samo Bog nas trajno zadovoljuje, in naše src* je ustvarjeno po božji meri, za Boga. Že davno je sveti Avguštin vzkliknil: Nemirno je naše srce, d«' kler si ne odpočije v Tebi, Gospod! Vse drugo n*3 sicer zaposluje, a ne nasiti, ne umiri. Samo popoln0 življenje po veri nas more zadovoljiti in varno v°‘ diti v življenje. Kakšna vera? Toda za naše življenje po veri je premalo ne' kaj čustvenih vzdihljajev, ali pa samo krščanstv° velikonočnega obhajila, zadnje večerne nedeljske maše, če je sploh še v programu. Ne. Vse to )e premalo. Potrebno nam je popolno, integralno krs' čanstvo. To je goreča in globoka vera, često oh' navijanje zakramentov, zaupna ljubezen do Bog11' ki nam je mogočen in stalen prijatelj, ter molitev’ ki naj bo dihanje naše duše. Samo to nas lahko re' ši pred nesrečo in nam je dragocen vodič v življe' nje. Zato približajmo svojo mladost Bogu. Vzlju^1' mo molitev, ki pomeni največje zaupanje v Boga. ' molitvi, v ponižnosti in izpovedi revščine se razvC' ^Uejo vozli ošabnosti, v samoti se nam razodeva °S- Globoke rane se zacelijo in praske pomirijo v Zakramentu milosti spovedi in obhajila. Samo božja moč krepi šibke duše, in če je Bog z nami, kdo tri0l'e biti proti nam? Toda vse to je lepo, če ne bi bilo v nas samih 2aPrek in sovražnosti. Dve naravi se bojujeta v člo-^eku, luč in tema v svetu, dobro in zlo v nenehnem °JU, zmota in resnica na delu. Vse se bori za člo-Veka, tla bi mu služil. Pravo pot, resnico in luč mo-£>*io iskati. Veliko je ovir vabljivih in zapeljivih, 1 nam zakrivajo pravo pot in nas vabijo na svojo stl'an. Najti pravo pot in se pravilno usmeriti, je Za človeka velike važnosti. Če se popotnik ne zna 0tlentirati, bo kmalu izgubljen, in ne bo prišel na Syoj cilj. Naša orientacija je, najti pravo pot do P°Polnega kristjana, kot ga je nakazal papež Pij ‘I- s smernicami: “Po katoliškem prepričajnu je namen vzgoje izoblikovati popolnega kristjana, oziroma v tem smislu vplivati duhovno in moralno na mladino ter vzbuditi v njej miselnost, da bo tudi kasneje, ko bo prepuščena sama sebi, ostala zvesta katoliški veri in njenemu praktičnemu udejstvovanju v celotnem obsegu, ter da bo živela po načelih in predpi" sih vere...” Te besede pa prilagodimo na slovensko mladino, ki ji je naloga, da v svojem slovenskem življenju ostane zvesta katoliški veri. Gre za popolno slovenstvo, ki obstoji v neomajni narodni zavednosti ter globokem verskem prepričanju. Naša mladina je po svojem rodu slovenska in taka mora ostati. Naša mladina je po svojem krstu katoliška in taka mora ostati. M. Šah Trst-Opčine, 14. maja 1961. FINŽGARJIiVA “ VEKKiA ” V SYDNEYl) V SOBOTO 5. AVGUSTA nam je Slovensko i'Uštvo postavilo na oder makabejske dvorane inžgarjevo ljudsko igro “Veriga”. Kakor sem še prej ob podobnih prilikah pouda- “> ne pričakujte nobene tehtne strokovne ocene, ki 1 merila odlike in hibe umetniško izpiljenega in dognanega odrskega dogodka. Razsodni čitatelj bo sam razumel, da nikakor ne gre za to. Zavedati se nam-leč moramo, da smo bili priče, kako je skupina ig-ralcev z vodjo in peščico pomagačev vred napela vse ^e> da bi nam v zelo trdih okolnostih nudila po vse- 11,1 in duhu značilno slovensko igro. V posebni opombi na sporedu nam je igrski vod-%■ Jože Čuješ, sam zapisal: “Ker društvo nima sy°je dvorane in odra, smo mogli kulise le improvi-*!1-ati. Sicer pa ni bil naš namen konkurirati ljub-nski drami ali komu drugemu. Dokazati smo ho-1 le, da je vkljub vsem težavam in zaprekam mož-Postaviti na oder slovensko igro v Sydneyu, če so Ja "o 1 ljudje pripravljeni doprinesti svoj delež. Kako SlY1° uspeli, boste videli sami po končani igri.” Morda bo vsem vidnim in nevidnim sodelavcem ndarle v uteho, če jim takoj in prav iskreno po- 111: Doprinesli »te velik, zelo velik delež! Uspeli ..v • V teh posebno težavnih prilikah ste celo od-1,10 uspeli, o tem ni dvoma. Rad bi jim iskreno povedal, da je še nekaj Slo-Icev, ki so jim prisrčno hvaležni za ves trud, za ' 0 vajo, za vsako osebno žrtev. Njim veljajo be- c> ki jih je pisatelj te igre nekoč zapisal: “Nihče ni premaknil tega sveta, niti za milimeter, razen pravih idealistov!” — Najbolj skladna lika sta mi bila stari Primož (g. Lojze Košorok) in mlada Micka (gdč. Neva Hreščakova), posebno še zato, ker sta držala vlogo v doslednih mejah in hrati pozorno spremljala dejanje. Sploh pa so se mi zdele vse ženske vloge dosti bolj naravne in sproščene kakor moške. Tako sta lepo ustrezali Mina (gdč. Tončka Vodopivčeva), ki se v tej igri seveda ni mogla tako razbohotiti, kakor jo poznamo iz drugih predstav, ter Alenka (ga. Ljudmila Bergin-čeva), ki se je ogibala afektiranosti in z naravno igro napravila prav prijeten vtis. To velja tudi za Lizo (ga. Saša Lajovic), a še v posebni meri. O njej vemo tudi iz prejšnjih iger, da ima za načelo: bodi čisto naraven, ne spakuj se in skušaj upodobiti tako osebo, kakor si jo sam kdaj videl ali doživel! Glede moških smem v splošnem reči, da ne smejo požirati besed in tako nervozno hiteti, paziti morajo bolj na kretnje (izvedi*jih, preden govoriš!) in se zlasti z obrazi ne odmikati od gledalcev. A kaj je vsa ta razmeroma vodena “kritika” v primeri s čistim občudovanjem, ki sem ga dolžen vsem zaradi njihove vneme, dobre volje in požrtvovalnosti. Prav gotovo se strinjam s p. Bernardom ki je gledalcem pred dvigom zastora povedal nekaj izredno zanimivega o piscu ter o igri sami ter obžaloval zanikrni obisk in upal, da bodo igro kdaj ponovili. Bomo šli vnovič gledat, že zato, da ne bodo morali navsezadnje igralci in prireditelji za ves trud še sami plačati kulise in šminke... Ludvik Klakočcr I “MIR LJUDEM v NA ZEMLJI” “MATER ET MAGISTRA” “MATI IN UČITELJICA” — to je star naslov ali ime za Cerkev Kristusovo na zemlji. S tema dvema besedama nastopa nova papeževa socialna okrožnica svojo pot v svet. Pod tema dvema besedama bo znana v zgodovini. Ti dve besedi sta te dni sto in stokrat zapisani, ko svetovni tisk poroča o novi okrožnici in jo ocenjuje. In je takoj tu treba reči, da je zanimanje zanjo veliko — nikakor ne samo v katoliških krogih — celo komuni stični tisk ne more mimo nje — razen menda na oni strani železne zavese. Vsaj doslej nismo opazili, da bi bilo kaj takega v tisku. Čemu nova socialna okrožnica? Pred 70 leti je papež Leon XIII. v svoji okrožnici RERUM NAVARUM temeljito razložil socialni nauk Cerkve. Leta 1931 se je oglasil Pij XI. in izdal podobno okrožnico pod imenom QUAD-RAGESIMO ANNO — “štirideset let pozneje”. O obeh svetovno znanih okrožnicah smo na tem mestu že spregovorili, ne bomo ponavljali. Morda bo pa kdo vprašal: Kaj je sedanji papež našel napak postavljeno v onih dveh okrožnicah, da je čutil potrebno za nove izjave, za novo pojasnilo? Ali ni že Leon XIII. povedal dovolj in povedal vse? Brez dvoma — dovolj za tiste čase. Toda tudi če bi bil takrat svet takoj uredil vse odnose med ljudmi po načelih Leonove okrožnice, ali pa 40 let pozneje po načelih Pijeve, je vendar treba od časa do časa spet poudariti načela Cerkve v socialnih vprašanjih. Morda niti ne sanio. zato, ker poprej izrečena načela niso prišla dovolj v prakso in izvedbo, morda niti ne samo zato, ker svet hitro pozabi, kaj je že bilo slovesno razglašeno. Razmere v človeški družbi se neprestano spreminjajo, zmerom nove težave nastajajo, zmerom pride na dan kaj tako novega, da vsaj pred katoličane stopi zopet in zopet vprašanje: Kaj bo Cerkev rekla na to? Ne gre vedno samo za socialna vprašanja, je še vse polno drugih, ki mora Cerkev nanja odgovarjati in priti na dan s pojasnili, to se pravi: z veljavno razlago, kaj se ujema z naukom Kristusovim in kaj se ne ujema. Dostikrat razlagajo papeške okrožnice, kar zadeva le bolj katoličane sa- /ČUDEČEM KLJUNU ZELENI MU OLJ KO V A MLADIKA... V POROŠTVO S PHA VE /N MIHU. S. Gregorc/c. me, in za take okrožnice se ostali svet pač ne &a nima kaj prida, morda sploh ne. Kadar pa kak P® pež dvigne glas v zadevah socialnih nerednosti 111 težav, se to tiče vsega sveta in zlepa kdo ne »1° re zakriti oči in zapreti ušes, čeprav drugače n10’ da ne da na papeža počenega groša. Odkar sta bili objavljeni okrožnici pap«*eV Leona in Pija, so se odnosi v človeški družbi SP spremenili, močno spremenili. Nastal je nered drugačnih smereh, pa tudi nekdanji nered marš1 je ni bil odpravljen. Ni samo Papež tisti, ki op®** in študira na novo nastala vprašanja, svetovni tisk in V9> neprestano razpravlja o njih, seveda ne enotno 1,1 ne zmerom pravilno. Saj tudi res ni lahko zmer0l!l takoj reči: tako in tako bi bilo treba, to je Pr®_" to je napačno, pa ni nič čudno, če ugibajo sem tja in pogosto uganejo kaj — narobe. Zato se dobro misleči — ne samo katoličani — kar odd«^ nejo, ko se oglasi “MATER ET MAGISTRA > Cerkev sama po papežu, in postavi trdne smerni® za pravilno ravnanje. Dolgo pričakovana Nova socialna okrožnica, lahko bi ji rekli ^ di “delavska”, je bila napovedana za letos že pr meseci. Mnogi so mislili, da bi bil najbolj pripr8^ ven čas za njeno objavo v maju, ko so se po m"0 gih krajih posebno v Rimu samem, vršile prosl«ve obletnic prejšnjih “delavskih” okrožnic. Da se to 111 zgodilo, je pojasnil razloge pepež XXIII. sam. kole je rekel: “Točne prevedbe V razne jezike sveta, v najbolj razširjene jezike, je bilo treba pripravl* ’ preden se je okrožnica objavila. Moja želja je bil11’ da ,se enciklika ne objavi samo v latinščini, amp* Misli, August, 19® Utočasno v mnogih drugih jezikih, da bi se tako kar mogoče vsi ljudje po svetu istočasno seznanili 2 njeno vsebino, ker so vsi podložni Gospodu Kristusu in imajo pravico do enake pastirske pozorno-8*i od strani Kristusovega namestnika v Rimu”. Papež v svojem komentarju, ki ga je izrekel Ustno o priliki neke generalne avdience, tudi ugotavlja, da so nove razmere, novi socialni problemi Po svetu, klicali po novi “delavski” okrožnici. Navaja primer: “Za zgled naj omenim, da so kmečki delavci Pred desetletji uporabljali primitivno orodje pri °bdelovanju polja, in tako orodje je zahtevalo ure *n ure težkega dela. Prišli so stroji tudi v poljedel-*tvo, kakor so poprej prišli v tovarne, mehanizacija je nadomestila prejšnje orodje. Prišlo je do •krajšanih ur pri delu na polju, delo samo je po- stalo mnogo lažje. Vendar pa uspeh pridelovanja ni tak, da bi zadovoljil potrebe vseh. Naša nova enciklika vsebuje podrobno razpravljanje in navodila za nujno izravnavo vrzeli, ki so nastale ob tem medernem načinu kmečkega dela.’* V svojem nagovoru je papež poudaril in na novo podčrtal vedno veljavno stvar: Kristusov nauk vsebuje primerna načela za vse razmere človeškega individualnega in socialnega življenja. Naj • stopi pred človeka še tako zapleteno vprašanje glede moralnega ravnanja, v evangelijih je odgovor na vse. Treba pa je stari nauk pravilno obrniti na nove razmere. Da olajša ljudem to pravilno naobračanje, zato izdaja Cerkev s podpisi papežev razne okrožnice ali enciklike. Prav isto velja tudi o tej najnovejši socialni: MATER ET MAGI- STRA. ZVEZA ZAMEJSKIH SLOVENCEV TO JE NAJNOVEJŠE IME — morda tudi to Sele najnovejši predlog — za neko organizacijo, ki bi povezovala vse po svetu razkropljene Slo-Vence, izrecno katoliško usmerjene. Prav za prav s<> izrecno izključeni že v naprej le taki, ki so komunistično usmerjeni. Taka skupnost, taka organizacija, se snuje že n®kaj let. Misel nanjo so sprožili slovenski duhov-niki V zahodni EVropi, rajni škof dr. Rožman je dal •novanju «voj nadpastirski blagoslov in obljubil v‘o podporo. Toda naj bo volja še tako dobra, naj snovanje “Premija še tako močan blagoslov, taka reč vzame svoj čas. Že zato, ker smo pač resnično “razkrop-‘Jeni”, ne moremo stopiti skupaj in se pomeniti. lreba je delati s pisanjem in dogovarjanjem po P°šti. Seveda je pa treba biti pripravljen tudi na t°> da se po veliki večini ljudje ne menijo za tako kovanje in se ne udeležujejo dogovorov. Marsik-od takih neudeležencev se pa vendar nekoč nenadoma oglasi kje v javnosti in vse skupaj teme-Wo skritizira. Torej — podira namesto da bi požgal zidati. Nastane nova zadrega. Po našem mnenju bi bila taka vsesplošna organizacija vsaj čedno koristna, če že ne nujno po-^bna. Zato smo stvar v MISLIH že omenjali in 0 njej poročali. Dosti več kot o samem snovanju nismo mogli povedati. Saj je že samo ime na-l"t‘i'avane organizacije zdaj pred nami v tretji slH'eniembi, ako ne celo več. Začelo se je z imenom SLOVENSKA IZSELJENSKA ZVEZA. Začel je izhajati VESTNIK S.I.Z. in smo o njem poročali. Zaradi raznih novih predlogov so pozneje prekrstili stvar v ZVEZO SLOVENCEV V INOZEMSTVU. Tako je tudi VESTNIK spremenil svojo “glavo”. Zdaj imamo pred seboj osnutek pravil za ZVEZO ZAMEJSKIH SLOVENCEV. Očitno je začelo prevladovati mnenje, da je treba v Zvezo pritegniti ne le izseljence, ampak tudi Slovence na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in kjer jih je še kaj. Torej: ZAMEJSKI SLOVENCI — v poštev ne bi prišli le oni v domovini, ker je pač nemogoče. OSNUTEK pravil za ZVEZO ZAMEJSKIH SLOVENCEV je sestavil g. Fink v Buenos Airesu in VESTNIK ga objavlja v svoji majski številki letošnjega leta. Pripravljalni odbor pozivlje interesente, naj pošljejo svoja mnenja VESTNIKU najkasneje do 1. avgusta tega leta... MISLI so osnutek prejele komaj tik pred tem datumom — Avstralija je še vedno daleč “od sveta”. Iz tega in še drugih razlogov je jasno, da se tukajšnji Slovenci težko udeležujemo kakega še tako koristnega snovanja drugod po svetu. S tem pa ni rečeno, da se nam niti zanimati ni treba. O, to pa že — vsaj to!1 In ker so prav MISLI informativni list v takih in enakih zadevah, bodo poleg te današnje informacije objavile tudi OSNUTEK pravil, pozneje tudi kake morebitne nadaljnje spremembe v njih. Čeprav ne moremo biti kaj posebno aktivni pri takih rečeh, zanimamo in poučimo se pa pač lahko — nočemo biti čisto odrezana in že napol mtrva veja slovenske lipe. Kajne, da ne? TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Končno je sluga zaklenil šolo na Grabnu. Za dolge mesece počitnic. Tonček je dobil spričevalo četrtega razreda. Fant ni bil ravno eden najboljših, vendar ga tudi med slabimi nisi našel. Tako lepo po sredi se tudi daleč pride! A počitnic ni užival niti en teden. Neko predpoldne sta se pri teti nenadoma oglasili — mati in sestra Micka. Marijana je prišla po sina, Micka je bila namenjena služit... Tonček je sprva osupnil, nato pa je vesel skočil pokonci. Domov, domov!... Po dveh letih zopet iz prašne Ljubljane v preljubi Potok, kjer tako ljubko šumi voda in ropoče očetov mlin... Takoj je bil pripravljen in s takim veseljem, da se je Gregoričevi teti skoraj zdelo zamalo, ko gre tako rad od njih. Kot bi pri njej stradal ali jih vsak dan dobil s palico... No, pa saj je razumela dečka, ki si je že slikal, kako odpira zatvornico, lovi postrvi in polhe ter strelja zajce. In seveda, kako deli medene kolačke. Domov, domov! Juhuhu!... Preveč je bil razigran, da bi opazil materin žalostni obraz. Takoj je tekel po slovo k svojini prijateljem. Še prej je izpraznil svoj hranilnik. Zaradi kolačkov, čudno, da je bilo kaj v njem! Mati Marijana je po njegovem odhodu sestri Franci potožila svoje gorje. Po zgubanih licih zgarane kmetice so se ulile debele solze. “Pri nas se je vse spremenilo, Francka! Janez ne bi dobil nikoli posestva, ako bi vedela, da bo Bliskovo pripeljal k hiši. Vse bo pognala zdoma, še mene, čeprav na stara leta. Nežika pestuje pri Franci na Viru, Micka pa se je tudi vsega naveličala in odhaja v Trst za kruhom. Le Ivanka še gara doma...” Gregoričevi teti je bilo hudo. Razumeli sta se s sestro Marijano in vedela je, kako lepo so živeli doslej v Potoku. Zemlje ne preveč in ne premalo, mlin je lepo služil, v Pintarčkovi družini sreča in veselje do dela. Zdaj pa se vse podira... “Vsaj Tončka pusti pri meni! Saj je priden v šoli in dobre glave.” “Ne, ne, Francka! Ne morem več poslušati očitanj zaradi njega. Zastonj ti ga nočem pustiti v breme, svojega denarja nimam več. Moj je v Po- toku samo kot, ključ od omare ima mlada. Za neumno potrato je takoj denar, za mene in moje otroke nikoli...” je grenko povedala Pintarčkova m*11, “Kaj pomaga, če pustim Tončka pri tebi še nekaj let! Ako bi ga študirali za gospoda, bo stroškov vedno več in vem, da jih ne bom zmogla. Laže bo danes pustil šolo kot čez eno-leto. In doma bo morda fant s svojo pridnostjo marsikaj rešil... — Ah, premalo sem mislila na ostale, ko sem Janezu pi'e' pisovala domačijo! Nisem vedela, kako bo...” Še Franci se je storilo inako, da je sestra na stara leta tako nesrečna. Preklicani Janez! Da je moral prav Bliskovo vzeti! Saj z njim se je še kako dalo, a zdaj ga ona podpihuje. Vendar to še ni vse, kar je težilo Marijano-Tudi hči Franca, ki je tistikrat vzela Pajkovega z Vira, je bolj slabo zadela. Mož je začel kvartopi' riti, dolgovi na kmetiji pa rastejo iz dneva v dan. Vse je več ali manj na slabotnih ženskih ramah, ko se on tako malo briga za dom, dasi ni hudoben človek. Neža pazi na Francin drobiž, ona gara jutra do večera. Le Ančka je s svojim kovačem srečna, kakor sta bila Marijana in potoški Miha. Pridne roke imata oba in dobro se razumeta, dasi ne živita v izobilju. “Sem mislila, da bo s skrbmi konec, ko otroci dorastejo. Pa so se šele zdaj prav začele,” je kan-cala Pintarčkova Marijana in si obrisala solze — Tonček se je poslovil od bele Ljubljane. Gregoričeva teta ga je objela kot svojega sina, tako ji je v teh dveh letih — kljub nesrečni smrti varovanke Meke — prirastel k srcu. In vedela je, da si predstavlja dom prav tak, kakršnega je zapustil, zato ji Je bilo še huje. “Priden bodi, Tonček!' In kaj piši, saj se nisi 2astonj učil!” Tudi slovo od sestre Micke je bilo prisrčno. Šele na vozu se je Tonček prav zavedel, kaj Zapušča. S šolo je končal. Za vedno... — Sicer ni 'mel nikoli posebnega veselja do knjig, to je res. ^es čas, kar je bil v Ljubljani, ni prav za prav niti enkrat pomislil, kaj bi po končani osnovni šoli. Zdaj pa mu je bilo le malo tesno pri srcu. A misel, da se vrača domov, je v njem vse prevpila. In v žePu je čutil medene kolačke, ki jih jc kupil s svojimi prihranki... Kako je doma, Tonček ni vedel. Šele materine besede, naj kar potrpi, če mu Janezova žena kdaj fie bo dobra, so ga nekam potrle. Spomnile so ga, da je odšla sestra Micka v Trst in da Neža pestuje na Viru, kar se mu je prej zdelo čisto naravno Toda ali ni bilo v Potoku za obe dovolj dela in kruha? Zakaj sta odšli? Pa Neža je še tako rekoč doma, toda Micka... Daleč v Trstu, kjer jih je že nekaj iz stiške okolice. Same revne: iz bajt doma, he s kmetij. Zakaj je odšla Micka zdoma? “Doma je vse drugače, kar si bil v Ljubljani konček!” je mati z enim stavkom odgovorila na vsa Sinova vprašanja. Nato so zopet vsi trije molčali: lriQti, voznik in Tonček. Pred dvema letoma je po tej cesti odhajal dro- dečko v novi svet. Zdaj se je potegnil za celo Njegov glas je postal možat in pod nosom bi sko-laJ mogel opaziti malo puha... Na mladih ramah *Ja skrbi. Vsa razigranost, ki je prijela Tončka ob °dhodu iz Ljubljane, je izginila z njegovega obra-In načrti, kako bo brezskrbno lovil zajce in ri-e ter se podil po gozdu, so se mu zdeli nenadozna ako visoki in nedosegljivi. Ostala mu je le rahla °Jazen in nema slutnja, ki je obležala kot svinec *'a njem in tem teže pritiskala, čim bliže so bili lleni. Domov se vrača, ker morda potrebujejo nje-^°ve pomoči, dasi ima komaj petnajst let... Končno je zavil v Ivančni gorici zapravi j enčfck IJ8 levo. Konj je veselo zarezgetal in začel teči, no a bi ga voznik priganjal. Tonček jc pozdravljal sivi samostan in cerkveni zvonik, ki je tako veličastno in zviška gledal po stiških strehah. “Zdaj bom zopet poslušal domače zvonove, čez katere jih ni in jih ni! Še ljubljanski šenklavški ali frančiškanski se lahko skrijejo pred njimi...” Voz se je za nekaj minut ustavil na polju pred Kastelčevo kovačijo: Striček iz Ljubljane je za trenutek izgubil moreče skrbi in ves srečen obdaroval malega Lojza, ki ga je sestra Ančka prinesla iz hiše. Še materi se je dobro zdelo, da se je Tonček spomnil otrok in jim kupil kolačke. “Kadar ti bo doma dolg čas, kar k nam pridi!” mu je še zaklicala Ančka, nato je voz zadrdral proti Potoku. Konj je zavil na desno čez mostiček. Skozi priprta vrata mlina je na Tončkova ušesa prijetno zadonel ropot kamnov in udarjanje stop. Skoraj bi pozabil na bojazen, ki mu je še pred nekaj minutami razjedala dušo. Skočil je z voza in stopil za materjo v hišo. Ob ognjišču je stala tuja ženska, za katero je takoj vedel, da je bratova žena. Začudeno se je obrnila k prišlecema, kot bi ne vedela za prihod. A Tonček je bil prepričan, da ropotanja zaprav-ljenčka po dvoi-iščnem pesku ni mogla preslišati. “No, to je naš Tonček,” je prva spregovorila mati. Mlada gospodinja je stopila bliže, se prisiljeno nasmehnila in potresla Tončka za ramo: “Glej, glej, kar močan fant se zdiš, čeprav nisi velik. Le poče-mu bi sedel v mestnih šolah, ko imamo doma zate toliko dela. Pastirja nimamo in to bo zdaj tudi tvoj posel...” Lepa reč! Komaj je stopil pod domačo streho, že mu nalaga opravke... Dečko ni vedel kaj reči. Vse se je upiralo v njem nad takim sprejemom. Na srečo je prišel v tem iz mlina Janez. Bil je še kar bratski, dasi je dobil njegov obraz v teh dveh letih nekam trd izraz. Da, da, oba sta se spremenila: eden je zrasel iz otroka v mladeniča, drugi je postal gospodar in družinski oče. Izza hiše je prišla Ivanka z Janezkom v naročju. Tonček je takoj privlekel na dan medeni kolaček. Prijazni otrok je od veselja zakričal, tlesk nil z rokami ter zagrabil stričev dar. Toda njegova mati, nova potoška gospodinja, mu ga je vzela iz ročic: “Nič ne bo jedel Janezek, da si ne pokvari želodčka s tem leetom. Saj mu sama kupim v Stični še kaj boljšega...” Mladega strica je zabolelo v dno duše. Najrajši bi ji iztrgal svoj kolaček, ki ga je s takim veseljem kupil za otroka. Zdrobil bi ga in vrgel na dvorišče, da bi ga pojedle kokoši. Komaj je prišel domov, že je spoznal bratovo ženo, kot bi ji videl v srce. Bojazen, ki se ga je lotila med potjo, ga ni varala: skelelo ga je grenko spoznanje, da dom v Potoku ni več to, kar mu je bil nekoč. Šele zdaj je prav razumel materine besede: “Kar potrpi, če ti Janezova žena kdaj ne bo dobra! — Doma je vse drugače, kar si bil v Ljubljani...” Fant je debelo požrl sline in molčal. Nato je šel po svojo culo, ki jo je med pogovorom hlape.; prinesel z voza in postavil na prag. ★ Tako je postal Tonček v domači hiši hlapček in pastir in mlinar; včasih pa mu je bratova žena naložila še pestovanje. Dosti je bilo dela, zlasti v času, ko so bili brez hlapca. Peter se je namreč sprl z gospodinjo. Sam jo je mislil pobrati iz Po-toka, a ga je Bliskova prehiteta in mu zmetala cunje čez prag. Novi je dan pred nastopom službe pri Boltiču vsem stiškim fantom povedal, da bi ne šel pod peto Bliskove Mice, ko bi dobil vsak dan zlatnik. Le bolna mati, katero mora preživljati, ga sili vzeti prvo mesto, ki se mu ponuja. Tako je izgubljala dobro ime znana Pintarčko va domačija, kjer se je prej z veseljem oglasil vsak, kogar je pot zanesla v dolino. In prav to je bilo najhuje za mater, Ivanko in Tončka. Še Janez je včasih mrmral nad svojo ženo. Bila je takoj v joku in gospodar je vselej popustil. “Križana gora, saj ne morem več gledati, kako je pri nas,” je nekega dne bruhnilo iz Ivanke. “V Ljubljano pojdem služit. Doma sem manj kot dekla, a kupiti si ne morem niti naglavne rute...” Janez je ni mogel zadržati. Tudi mati ne. Pa saj je vedela, da bi dekle rajši ostalo doma, ko bi ji le bilo mogoče. Ivanka je bila pridna kot čebelica in potrpežljiva. Toda mladi gospe dinji ni bila pogodu in naj se kdo čudi, da je bile dekletu enkrat dovolj? še Tončka je mikalo, da bi šel z nj°-Vendar zaradi mame ni hotel izreči svoje želje-Bo še potrpel, dokler se bo dalo. Malo je bilo dni, da bi bil dečko vesel. Kadar je delal na polju ali v hosti in ni bilo Mice poleg« je res za nekaj časa pozabil na vse. Vedno znova in znova je v njem zaživel stari potoški Tonček. A doma je bilo vselej tako, kot bi se pravkar vrnil* s pogreba. Mati je v glavnem molčala. Včasih Je poprosila in poskušala zlepa spraviti vse na pravi tir. Včasih pa je bruhnila iz nje dolgo zadrževana materinska skrb za domačo grudo in srečo sinove družine. Takrat jo je Janez zavrnil z besedam*' “Sitni ste, mati!’...” in odšel užaljen v mlin. Mlada je začela kričati, da ima mati v Potoku kot, besede pa nič več. Končno se je za mater potegnil Tonček, a bratova žena je planila po njem... “Tepla ga ne boš! Dokler bom jaz v Potoku> ne! Najmanj pa zaradi mene,” je skočila mati snaho in fanta. In zrastla je tudi Mcia — kot b' onadva napadla — ter klicala na pomagaj svojega moža... Tonček je bil vesel, kadar je ni bilo doma-Takrat je bilo v Potoku zopet lepo. Dom, dom! Oče* tova hiša, kjer je stoijletja garal Pintarčkov rod-Dečko je smuknil pod streho in sedel na rob stare skrinje, ki je skrivala toliko dragocenosti. Kakor nekoč, ko je živel rajni oče in pripovedoval otrokom o pradedu Valentinu in Turkih, o svojem bra' tu Antonu in njegovi oporoki... Tončka je Mica nekoč zasačila, ko je pravkar lezel s podstrehe. Zakričala je, da je bil pri klo' basah, in mu vse žepe preiskala. “Kradem ne, Pa če bi moral stradati kruha in vode,” se je branil-Še Janezu je bilo nerodno, ko se je spomnil, kak0 je on svoj čas hodil nad meso in ga je prav Tor' ček zasačil... Miren prostorček se je zdel fantu za hišo uljnjaku, katerega so nekoč postavili oče, Jane^ in on. Tudi v mlinu se je mudil z veseljem. Kam111 so ropotali, stope tolkle na proso. Le očeta bi n*°' ral ugledati, kako premetava polne vreče, pa mislil, da se je povrnilo življenje za pet, šest l* nazaj. — ------ Božji mlini počasi meljejo KAPLJA KAMEN PREVRTA ne s silo, temveč s pogostnim kapanjem, pravi latinski pregovor, indija je 400milijonski velikan, po veri zamrznjen, °kamenel. Pojavili so se na njem prvi znaki življenja, ko je leta 52. po Kr. apostol Tomaž tod oznanil blagovest. Če ne po telesu, je takorekoč na duši v Indiji izkrvavel sv. Frančišek Ksaverij. Po 1(1dijskem kolosu pronica kri in znoj obeh njenih aPostolov. NA MIZI PRED MENOJ LEŽI DEBELA KNj IGA: 660 strani ima, naslov: Indijski katoliški adresar. Ta nam pove., da danes že po 70 škofijah, krepko organiziranih udih skrivnostnega Kristusovega Telesa, kri samega Odrešenika počasi, pa s*gurno pronica v orjaško okostje in ga kot nekoč svetopisemske E'eehijeleve ‘suhe kosti’ obuja k življenju. POSAMEZNA MISIJONSKA POSTAJA JE TAKA ŽIVA CELICA, je žilica skrivnostnega Telesa, po kateri polje Odrešenikova kri naravnost v duše. Vsak misijonar obdeluje določen del božjega vinograda. Vsako brazdo je sam zoral, vse seme Sam posejal. Ve, kje je zemlja kamenita, kje in ^ako bo treba pognojiti, kje je treba zemljo za bodoče gojenje šele pripravljati. Vsako drevo in v8ak grni pozna, preračunano ima vse. Tudi, kaj bo delo veljalo gmotno, fizično in duševno... Biti mora do pičice kot umen gospodar, pastir in °dgojitelj duš. DOBROTNIKE NARAVNO ZANIMAJO POZITIVNE PLATI misijonarjevega dela. Uspehi, če o teh mogoče govoriti. Upi in načrti ter morebitne uspešno premagane težave. Ponavadi je mi-s,Jonar na terenu fizično in včasih tudi duševno Preveč zbit, da bi mogel od daleč narisati verno s'iko svojega udejstvovanja. Ponekod mu tudi zunanje okoliščine tega ne dovoljujejo. Pod tem vidi-°Hi naj bodo vzeti drobci, ki so tu spodaj nanizani. Vf namesto krščanskega verouka v na- 8lh šolah poučujemo nravne zakone. Za ta pouk i, August, 1961 Z BENGALSKIH POLJAN Poroča Misijonar č. g. Stanko Podržaj rabimo že par let prvovrstne bengalske učbenike. Vseučiliški profesor, ki kot bramanec prvega reda doma sedi na tigrovi koži, veruje pa nič, mi je pripovedoval, kako je branil in hvalil te učbenike pred najvišjo šolsko instanco. Poznal jih je dobro, ker ima dva otroka tukaj v šoli, in mi je sam rekel, da jih je s koristjo bral. Omenil je, da je tudi jezikovno prvorazredno. Tisti, ki ve, kako so Bengalci jezikovno zahtevni, je lahko vesel take pohvale. — O istih učbenikih mi je vnuk (odrasel mož ( še živega staroste čandernagorskih veljakov (mestu je podaril višjo dekliško šolo in omogočil javno knjižnico) povedal, da knjig tisti dan, ko so jih otroci (v našo šolo vpisani) prinesli domov, kar ni mogel dejati iz rok, dokler jih ni do zadnje črke prebral — ob treh ponoči! — Ko sva potem začela govoriti o veri, je na neko opazko nenadoma umolknil in pripomnil: ‘Na to me dozdaj še nihče ni opozoril. Bom vprašanje temeljito proučil, prej ne bom več o tem govoril.’ VISOKOŠOLEC mi je v razpravi dejal: Če je Kristus res vstal, priznam vse drugo. — Doma (oče je polic, nadzornik) je o tem govoril, dokaza za Vstajenje žalibog ni iskal. Z družino, drugam premeščeno, imam še vedno stike. IZOBRAŽENA ŽENA MESTNEGA ZDRAVNIKA je prosila, da sem ji preskrbel razkošno opremljeno celotno sveto pismo s slikami, češ: To nam rabi in bo ostalo v družini. — Takih primerov bi lahko še več navedel. TRI ČETRT URE ROŽNI VENEC vsak dan moli visokošolec pogan. Svetoval sem mu ga kot pripomoček, da premaga nekaj osebnih težav. Z veseljem mi je že večkrat povedal, kakšno duhovno moč črpa iz tega premišljevanja in molitve. KAKO BI VAS GANILO, če bi Vas rojeni in vzgojeni pogani doma in na cesti ogovarjali s Hvaljen Jezus.’ To mi je tukaj vsakdanje. Posledica stikov. — ALI KO otrok državnega sodnika, učenec farne šole, prinese listek napisan od očeta: pogoj za sprejem: tedenske svete sličice! IN PA KO so mi to-vatiši prišli povedat, da je njihov prijatelj rožnive-nec kar na vratu nosil, da so ga ljudje spraševali, če je kristjan postal. ISTO JE STORILA omožena mlada žena, — Ali niso res vredni molitve in žrtev? Ewald Kampuš: NI JE POTI NAZAJ... iv. NASLEDNJE JUTRO SO ŽE PELE SEKIRE, rožljale verige in žvenketala okovja pod evkalipti. Drvar j en j e je bil prvi poklic obsojencev na novi celini, okovov jim pa ni odvzel. Pot jih je zalival v potokih, sekire so vztrajno podirale trda avstralska debla. Najprej bo treba napraviti nekaj zgradb, vsaj količastih ograj za nastanjenje kaznjencev. Naj so se siromaki še tako gnali, pazniki so kričali in priganjali na večji napor. Pa se jim je zdela gola groba beseda premalo, vihteli so biče in z njimi opletali po suhih brazdastih hrbtih... Hrušč padajočih dreves je opozoril č.ne domačine in so prišli opazovat. Skrivali so se v gošči in se čudili, kaj počno skrivnostni težaki. Vseh oči so se uprle posebej v tri može, ki so se odtrgali od trume in se bližali izredno visokemu drevesu, ki je segalo v vis nad vsa druga. Eden od trojke je bil čedno oblečen, druga dva napol gola. Ko so bili tik ob vitkem drevesu, je oblečeni udaril s svetlo sablo po deblu, da je odkrušil tenko skorjo, in ukazal onima dvema: “Tega se lotita, kar hitro naj pade!” Komaj je bila beseda iz ust, se je zgrudil n>i tla in se zvijal v smrtnih težavah. Zobčasta lesena konica dolgega kopja mu je molela iz prsnega koša. Kri je namakala suho zemljo in paznikovo življenje je ugašalo hitreje kot je sonce potovalo nad gozdom. Umrl je predrzni tujec, preden je kdo od njegovih uganil, zakaj si je smrtno kazen zaslužil. Mnogo pozneje so zvedeli: Tisto visoko drevo je bilo sveto črnemu rodu, kakor daleč nazaj je segal spomin. Nesrečnež je s sablo lopnil po njem — kako naj pošten domačin zadrži kopje, da ne kaznuje predrzneža? Bilo je prvo maščevanje črnega rodu nad grabežljivimi tujci. Kopje je priletelo iz Bennilongo-ve roke... Kakor duhovi so se mladi vodja in njegovi bojevniki razkropili globoko v goščavo. Bledoličniki so pokopali prvo avstralsko žrtev in postavili straže, da bi črna svojat ne prihajala več tako blizu drvarjem. Delo je šlo dobro od rok. Sekire so pele, biči so pokali, lesene zgradbe so rasle, Bela naselbina je poganjala korenine, gozd se je umikal in svobodni domačini so se počasi zavedali, da so prišli tudi njim umikanja časi... V. Bennilong se ni znašel. Še je veljal med svoj1' mi kot velik vojščak, dober učitelj, celo pesnik odličen prireditelj ceremonijskih plesov. Toda kaj vse to pomeni v teh časih, ko je tujec vdrl v n.l1' hov svobodni svet? Kaj mu koristi vdanost in celo ljubezen vsega plemena, ko pa ne ve, kaj naj Jlin reče? Kdo naj mu svetuje, ko je vse zbegano 111 do kraja preplašeno? V odprt boj s tujci? Uvide! je že, da bi bilo brez smisla. Iz zasede s kopjei« drugega za drugim, kot se je posrečilo z en1**1. Do konca življenja bi jih ne iztrebil!1 Pozabiti nanje in živeti po starem? Pozvat' rod na bojni ples in se veseliti svobode? Glava in srce nasprotujeta. Tako blizu že odmevajo sekire 111 kriki prihajačev... Vsak dan je bil Bennilong bolj zbegan in ved" no bolj poln skrbi. Ni ga vzdržalo med svojim1! želel si je samote. Zmerom bolj se je izmikal 11,1 svoja pota, čeprav je vedel, da mu zamerijo. V<>' dja naj bi jim bil, dobre nasvete naj bi jim d»' jal, pa sam nima pametne misli. Preveč neznan*' ga je prišlo s tujci v deželo! Opazovalna skaia ob morju mu je bil prilj11^' ljen kraj za samotno razmišljanje. Dostopna je bi' la samo od ene strani in še ta pot je zahtevala pazljivo plezanje. Z njenega vrha je pa bil razgle na vse strani. Blizu pod njo je tekla reka Woll°n" dilly, današnji Hawkesbury River. V daljavi so *a' pirale obzorje Modre planine — Blue Mountains. Bennilong je razmišljal: “Odkod in čemu so prišli tuji dvonožci? Vse sc jih boji, ljudje in živali. Še ptice pod nebom in rl' be v vodi. Po račja jajca je treba zdaj hoditi da' leč, en cel dan hoje.” Kdo so nadležni tujci? Bennilongcvi ljudje s° jim dali ime: Bereevvolgal — “od daleč prišli”-je vse, kar so mogli reči o njih. Bennilong se je zagrizel v misel, da mora P1’0' dreti v njihove skrivnosti. Kaj hočejo, po kaj prišli? S sovražnimi nameni? Doslej se niso prevC sovražno izkazovali. Res, vdrli so na ozemlje, tisočletno last domačinov, res prodirajo bliže in bli'/l' naselju, o kakem napadu na samo naselje ni bi!° čuti. Zemlja, ki si jo brez vprašanja laste, ni bog ve kaj. Na njej ni veliko sladkih črvičkov in se manj divjih čebel v drevesnih dupljah. Morda se dalo napraviti prijateljstvo z njimi... Misli so ga utrudile in spanec mu je silil na °či. Odkar so tujci v bližini, je bilo treba ponoči stražiti naselje ob majhnem ognju in poiskati uro, dve spanca čez dan. Bennilong' je splezal po strmini skale v dolino in se zleknil k počitku na kengurujevem kožuhu. Še v sanjah se je mučil z vPrašanjem: Kaj pomeni ta drugi prihod belih peruti čez morje? VI. Pod noč se je Bennilong' vračal k svojim v nabije. Napravil si bo ogenj in zbral može za stražo cez noč. Ne bo dosti popraševanja in ugibanja, ki mladi mož ni imel rad, dokler sam v sebi nii Pride na jasno. Molčali bodo, pazili na ogenj in sum, ki bi utegnil jekniti iz gošče v smeri tujcev, sicer bo pa vsak vrtal v svoje misli. Saj gotovo stari glavar sam tudi še vedno ugiba. S to mislijo v glavi je Bennilong dospel do nabija. Obstal je začuden. Staro taborišče je bilo do-Cela opustošeno, ognjišča razkopana, sledu za prebivalci nikjer. Bennilong je hitro razumel. Torej so med nje-Rovo odsotnostjo le sklenili, da se umnknjejo s tega kraja. Ni mu bilo treba dolgo ugibati, v katero smer so odšli. Poznal je ozemlje daleč naokoli in Vedel za jezero proti severo-vzhodu, kjer je toliko račk, da pokrijejo vodo. Majhni kenguruji (\val-laby) se pasejo po okolici v trumah, ne bo jih težko loviti. Saj so se že pred leti menili, da bi se kazalo tja gor preseliti, pa je rajni Kuurong odsvetoval. Odkar pomnijo, so vedno tu taborili — v bližini svetega drevesa. Zdaj je padlo tisto dre-v°, tujec je blizu, nobene ovire ni več, da bi ne x^i v boljši kraj. Bennilong se ni obotavljal, mahnil jo je za "Jiini. Noča hoja mu ni delala težav, vendar ni pre-Več hitel, časa je bilo dosti, pa tudi novo poglavje razmišljanje se je odprlo pred njim. Kaj pome-111 beg domačinov pred vsiljivimi tujci? Ali je črni r°d že zakopal bojno sekiro, ali se je že vdal v n°Vo usodo? Ali si bodo bledoličniki osvojili korak korakom vso zemljo? VI. V zgodnjem jutru je Bennilong dospel. Kaj Kfiialu je našel svojo ženo pred novo miamia. Taka ,°*iba je mogla nastati v kaj kratkem času. Zato •>e bil« novo naselje že čedno urejeno. Žena ga je nahrulila. Tožila je nad bolečinami ranienih od težkega tovora, ki ga je morala no-tako daleč, dočim se je Bennilong v brezdelju Otepal. Dala mu je razumeti, da ga obsoja ves rod. Bennilong jo je nekaj časa poslušal, končno ji je zaprl usta s krepkim udarcem po lobanji. Težko je padla njegova koščena desnica, žena se je umirila in ni žugnila več. Bennilong se je ogledal po novem naselju in srečal nejevoljne poglede rojakov. Začutil je, da je tujec med njimi. Kaj naj počne? Brez mnogega razmišljanja je pograbil kopje in bumerang ter odšel ob reki navzdol. Kam in čemu’ Še toliko bolj ga je zdaj gnalo, da prodre v načrte prihajačev, četudi sam samcat. Naglo je stopal in ni bilo dolgo, da je zaslišal skozi goščavo hrup, ki so ga gnali beli neznanci. Zavil je proti zalivu, kjer je mirno ležala na vodi znana ladja, zdaj brez peruti. Našel si je skrivališče, odkoder je gledal na tujce in kot ukopan razmišljal o pomenu njihovega čudnega vedenja. Množica tujcev je sedala na tleh, manjši del je rajal v krogu in vzklikal, da je odmevalo od vsepovsod. Nekatere je Bennilong prepoznal. Bili so tisti, ki so že drugi dan po prihodu podirali drevje. Zdaj so sedeli po tleh in bili med seboj povezani, da se nobeden ni mogel prosto gibati. Visoka gola debla brez vej so bila posajena okoli njih in vsako je imelo ne vrhu kos pisanega blaga, ki je plapolalo v vetru. Seveda Bennilong ni vedel pomena — bile so zastave angleškega imperija. Možje, ki so se prosto gibali, so bili lepo oblečeni, posebno eden, ki se je vedel, kot da ima veliko oblast. To mora biti njihov Be-anga — voditelj — si je rekel Bennilong in bil zadovoljen, da je vsaj nekaj dognal. Tedaj je spregovoril Bennilongov nos. Vanj je planil vonj po pečenih ribah in ga prijetno pošče-getal. To govorico je Bennilong dobro razumel. Zvenela je močno po domače. In res so si tujci jemali s pladnjev kose lepo dišeče pečenke in se mastili z njo. Bennilongu so se cedile sline in komaj se je vzdržal, da ni planil med množico in segel po ribah. Vendar je še pravočasno pomislil, da je bolje potrpeti z lačnim želodcem kot nesti življenje na prodaj. In zdaj — a!1 Tak pomen imajo tiste svetlikajoče se palice! Iz gole razposajenosti, tako je bilo videti, so merili z njimi v goščavo, zagrmelo je in in veja na drevesu se je razklala. Neprevidna ptica je sedla na drevo v preveliki bližini. Ali je tudi hotela opazovati početje tujcev, pa se ni znala skriti, kot se je skril Bennilong? Izpazil jo je razpo-sajenec, pomeril s skrivnosto palico — počilo je in ptica je s povešenimi peruti zletela na tla. Oj, kaj vse se je razodevalo Bennilongu v njegovem skrivališču! ♦ ♦»♦■♦++■»♦♦++++■++ + ♦ + ♦ + + ♦♦♦++•» + ♦♦♦♦♦♦♦ KOTIČEK NAŠIH MALIH Ljubi moji otroci: — Danes Vam ne pošiljam pravljice, ampak resnično zgodbico iz naše šole. Bil je lep nedeljski popoldan, ko smo se zbrali za šolo. Začeli smo s petjem, kot po navadi. Nekaj časa je šlo dobro, potem so nekateri začeli kašljati. Ta znak dobro razumem... “Bo dovolj petja, kajne? Zdaj bomo napisali pesmico o Sneguljčici, da si odpočijemo glasove." Nastala je tišina, da bi se miška slišala. Le kreda je motila tišino, ko sem pisala na tablo: “A koscev zdaj tisoč ji kliče: Sneguljka je lepša kot ti!” Bila sem vesela, da imajo moji otroci radi Župančiča. Napisal je veliko lepih pesmi za otroke. Naenkrat zaslišim, kako je nekdo trdo odložil svinčnik in zaklical: “Goodness me!” Otroci so planili v smeh. 'Vse je gledalo v — Cvetko! “Cvetka, kje si pa to slišala? “V šoli. V moji šoli, ne v tvoji!” “Kdo pa reče tako v tvoji šoli?” “Nuna!” Spet smo se smejali in pozabila sem opozoriti Cvetko, da v “svoji šoli” lahko govori angleško, v “moji” pa ne... Zdaj naj pa še to povem, da bodo naši otroci peli v septembru pri slovenski sv. maši. Pridite nam pomagat. Lepo vabljeni! — Vaša Anica. Končno najboljši spis iz naše šole: Slovenska šola Jaz hodim v slovensko šolo, da se naučim pisa" ti in peti slovensko in da kaj slišim o deželi mojih staršev. V šoli srečam dosti slovenskih otrok. Hodim rada v šolo, ker ne bi rada pozabila slovensko. Tudi moja mama je zelo vesela, da grem rada v šolo. Ona bi bila žalostna, če bi j«2 pozabila svoj jezik. Veseli me tudi, da znam slovensko pisati, ker moja stara mama je v Slovemj1 in ji rada napišem kako pisemce. To jo zelo razveseli. Naše pesmi mi zelo ugajajo, zato rada hodim v slovensko šolo, ker “najlepša roža vseh planin 3e mili jezik materin”. — Darja Grum. Pošta je pa prinesla eno samo pisemce — kdaj j'*1 bo več? Dragi otroci: — V soboto 29. julija sem bila z mamo in atekom> Cvetkom, Jožico in Cvetko na slovenskem Veselem večeru. Videla sem mnogo nenavadnih reči. Razumela nisem dosti, ker smo se preveč smejali. D°‘ stikrat sem slišala “jasna krtača” in “moja Mica • Vprašala sem mamo, odkod je prišel tisti mož, ima toliko različnih obrazov. Mama pravi, da .1® to pohorski Brkocelj. Malo sem si zapomnila Pe' sem “Cinca Marinca” in jo sedaj skušamo s sestricama peti. Na odru sem videla tudi sošolk0 Magdo Pleško. Lepo je plesala balet. Bojim se’ da je ne bom več videla v slovenski šoli, ker s<3 je odpeljala na potovanje po svetu. Upam, da b° do prve nedelje prišla nazaj. Lepo Vas pozdravlja Majda Uršič. OH, TO J K PA TEŽKO! Vedno pozabiti hudo vedno vsem vse odpustiti vedno znati vse opravičiti vedno ponižno sprejemati opomine vedno se izogibati napakam vedno priznavati svoje zmote vedno biti nesebičen vedno živeti za druge vedno izkazovati ljubezen vedno veliko dajati, zase ničesar iskati vedno biti močan v težavah vedno držati sebe na uzdi vedno po nezgodah začeti od kraja vedno najprej premisliti, potem delati. Oh, TO JE TEŽKO! ALI SE IZPLAČA? tamburica— kdaj je prišla na Slovensko? V ČETRTEK 3. AVGUSTA LETOS je minilo °d njenega prihoda 70 let. Prišla je torej tambuvi-ca na Slovensko 3. avgusta leta 1891. Prišla je najprej v Ljubljano in seveda iz Hrvatske. Priljubila Se je pa Slovencem na vso moč in v naslednjih desetletjih so nastali po vsej Sloveniji tamburaški Zbori. Poleti 1891 so v Ljubljani maturirali izredno Narodno zavedni gimnazijski osmošolci. Ko se je bližal čas mature, so se dogovorili, da bodo po maturi priredili skupno akademijo, preden se razide-na razne visoke šole ali v semenišče. Sklenili So povabiti na akademijo tudi slovenske abiturien-te z vseh drugih gimnazij: Celovca, Maribora, Ce-{Ja, Gorice, Novega mesta in Trsta. Segli so še delj ln sklenili povabiti Hrvate iz Reke, Zagreba in ®Ušaka. Hrvatje so se radi odzvali, zlasti Zagrebeni, med katerimi je bil poznejši dobro znani “vodja” Stipica Radič. Tako se je zgodilo, da je iz-Prvotne zamisli preproste akademije razvilo vse nekaj več: prvi slovensko-hrvatski abiturientski sestanek v Ljubljani. Prireditev je bila v poslopju stare čitalnice na Kongresnem trgu. Zbralo se je zelo številno občinstvo, ki je bilo ponosno na narodno zavedne dijake. Slavnostni govor je imel abiturient Franc Šaleški migar, ki je že takrat užival priznanje kot tak, zna sukati pero in navduševati z živo besedo. hv°j govor je zaključil z besedami: Naprej, zasta-Va Slave! Tedaj so Hrvatje udarili ob tamburice in zaorali to himno, da so navzočnim poskakovala srca. 2a ib, Pisano vidimo: Ljubljana je tedaj prvič slišala tamburašev... S tem večerom je tamburica sla-v*la »voj ilovetni vhod med Slovence. 1>U: Vendar je videti, da popolnoma neznana tani- “fica Slovencem do tistega večera le ni bila. Lju-‘Janski dnevnik “Slovenec” je nekaj dni poprej P*sal o pripravah za akademijo in med drugim zapisal; ‘A tudi nekaj čisto nenevadnega, smelo reče-j**0- nekaj novega pričakuje nas ta večer, namreč j •ttburice. Žal, da se to prav jugoslovansko goda-j° Premalo goji v Slovencih. Na Hrvatskem, kjer se Snide par rodoljubov, pri vsaki veseli družbi oglase narodna godba tamburice...” Iz tega poročila se da sklepati, da je bila tam-r'ca vendarle že poprej znana med Slovenci, pa P'emalo”. To bi se menda reklo: tamburaških '°rov pred tem večerom ni bilo. V Zb, Franc Šaleški Finžgar — devetdesetletni!* ALD. JENSEN AND YUGOSLAVIA Sir, — The Lord Mayor, Alderman Jensen, when elaborating on his previous statements on Yugoslavia, ref er red on at least two occcisions to my let ter published in your paper last week. To avoid any further misunderstanding, Alderman Jensen would be well advised to specifv what exactly Australia could learn with profit from Communist Yugoslavia. I cannot think of anything except, perhaps, how to shut up effec-tively people who pose embarrassing questions. V. MENART. Waverley. Gornji dopis smo brali 26. julija v dnevniku “Sydney Morning Herald.” Ziv dokaz, da tudi g. Menart včasih zadene žebelj na glavo. Če bi se mu večkrat tako posrečilo, bi si pa le upali še kaj pričakovati od njega. Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje Nedelja 20. avgusta (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30 Nedelja 27. avgusta (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30 Villawood ob 10. Nedelja 3. septembra (prva v mesecu) : Black-town ob 11. Nedelja 10. septembra (druga V mesecu): St. Patrick, Sydney ob 10:30. VILLAVVOOD IN OKOLICA Sprememba ali prenos naše službe božje s prve nedelje v mesecu na četrto pride prvič v veljavo, kot vidite zgoraj, ta mesec. Prav lepo vabljeni vsi od Merrylandsa do Liverpoola itd. Naše romanje v Marayong Obneslo se je izredno lepo. Udeležba gotovo med največjimi, kar smo jih doživeli na naših romanjih, če ne največja od vseh. Mnogi so začuda od daleč prišli. Dan krasen, program kar dobro izveden. Tudi domačnost v dvorani prijetna in ljubka. Cerkev in dvorana — obe premajhni!1 Ker je ostal le ta prostorček v MISLIH za poročilo o romanju, samo še iskrena zahvala vsem, posebej Putrovim in Mihičevim za vso pomoč in požrtvovalno postrežbo! Bog obilno povrni! O “ZAPISOVANJU” V ŽUPNIJO V PISMU NAROČNIKA IZ RICHMONDA smo brali besede: Z avstralske strani še nikoli nisem slišal o kakem zapisovanju. Mislim, da bi se raje osmešil, če bi se kdo šel “zapisovat”, češ da je tako bral v MISLIH... Jaz pa trdim nasprotno! Le naj vsak pove, da je to navodilo bral v MISLIH. Prav nič se ne bo osmešil. Duhovnik bo zvedel, da imamo Slovenci v Avstraliji svoj list, ki nas skuša povezovati v narodnem in verskem pogledu. In ko mu boš povedal, da si to in to bral v MISLIH, boš dobil P1' Avstralcu tudi osebni ugled. Rekel si bo: ta človek bere, pa si tudi vzame k srcu, kar bere. Dober človek je, prav vesel sem, da želi postati moj žup' ljan. G. Stanko je dejal besedo “zapisati” v ušesca. Zdi se mu torej nekoliko čudna. Ni še slišal, pravi, da bi avstralski duhovniki taj takega pričakovali— Jaz sem to besedo rabil iz lastnega poslovanja. Mnogi bralci bodo vedeli, kaj napravim, če me kdo prvič obišče. Odprem knjigo, vzamem pero in ■—[ zapišem. Od zdaj naprej se “poznava”. Tudi če b‘ moja luknjičasta butica pozabila ime in naslov m vse drugo (in to se pri meni kaj hitro zgodi) -j" zapisna knjiga ne bo pozabila. Ko pride drugic> morda po več mesecih, mi bo na oko verjetno spe-tujec, kratek pogled v knjigo ga mi bo spet pr1' bližal. To sem imel v mislih, ko sem zapisal nekaj 0 “zapisovanju”. Moji rojaki ne prihajajo k meni 0n ne k drugim slov. duhovnikom), da bi se “zapis*1" li”. Pridejo se morda samo “predstavit”, morda imajo to ali ono željo, potrebo ali karkoli že. Ne" kateri pridejo tudi samo “pozdravit” ali pa rečej®; želim poznasntva. Vse v redu. Morda niso misl''1 poprej na mojo zapisno knjigo, ko pa vidijo, d® začnem vpisovati, nihče ne protestira. To pride s*' mo od sebe. In je tudi kar prav. Vzemimo primer' Nekdo pride in prosi za podpis dokument®' kjer je treba, da duhovnik podpiše: toliko in toli" ko let tega človeka poznam in vem, da je cede'1 človek. Pa se mi zdi, da ga prvič vidim. Ali naj =e zdaj njemu na ljubo kar na lepem zlažem, Pa se pismeno potrdim svojo laž? Viš, ne poznam te, °P' rosti. O, pa me poznate, le pozabili ste. Poglejte v knjigo, ko sem bil takrat in takrat pri vas, ste za' pisali. Odprem knjigo: Pa res! Kje ste pa bili V _ ta dolgi čas? O, sem se premikal iz kraja v kraJ> zmerom daleč od Sydneya. V redu, zdaj rad podi'1 šem... Prav tako “zapisovanje” sem imel v mislih, sem priporočal “vpisovanje” v faro. Pa katoličan P°_ trebuje v svojem verskem življenju še vse kaj ^ kot le kak duhovnikov podpis od časa do časa. D° kler si ne moreš pomagati z angleščino, si pač na, vezan na slovenskega duhovnika, ko pa prema#**, prve jezikovne ovire, boš storil jako prav, če se da9 spoznati avstralskemu, ki je tvoj župnik, ko Sk>ven ci nimamo lastnih župnij v tej deželi. .. O teh rečeh — piše g. Stanko — ni še nik° slišal od avstralske strani... Kaj pa to, ali je o slišal? Rojak Janez je želel dobiti v Avstralij0 sebi brata Toneta in ga je res dobil sem s pomočjo katoliškega urada. Ko je Tone prišel, je isti Urad naročil Janezu, naj povede Toneta h krajevnemu župniku ter ga predstavi. Župnik siga bo “zapisal”, vsaj zelo verjetno. Ali: Katoliški vselitveni urad je sprejel vrsto novih ob prihodu ladje in jih razposlal po pripravljenih stanovanjih. Takoj nato je razposlal pisma krajevnim župnikom z imeni in naslovi novih, ki bodo vsaj za zdaj stanovali v mejah župnije. Naj kdo °d farnih duhovnikov stopi do njih, da jih spozna ln jim pove, v katero faro spadajo, kje je cerkev ’n tako dalje. No, ti so že “vpisani”. Za kako dol-S°? Največkrat se zgodi, da se kmalu preselijo ®og ve kam, pa jim še na misel ne pride, da bi se Pred odhodom dali iz te fare “izbrisati”, na novem kraju pa — “vpisati”... Pri nas v Paddingtonu — župnija sv. Frančiška — imajo župnik in trije kaplani (assistant Priests ali curates) razdeljeno župnijo na štiri dele vsak skuša v svoji sekciji katoličane oblikovati So domovih. Po večini pride v domove znanih ljudi, Največ pač angleško govorečih, povsod pa tudi vpraša, če morda vedo za kake nove, ki so se naselili v bližini od zadnjega obiska. Včasih mu povedo: Na tej in tej številki so neki novodošli, ne vemo, kakšen jezik govore, nekdo pa nam je rekel, da so katoličani. Dobro, duhovnik gre tja in pozvoni. Ko ‘novi” slišijo, da govori angleško, se ga ustrašijo ln navadno kar na pragu odkimajo na vsa njegova vPrašanja. Čim prej morejo zapreti za njim vrata, koliko bolj veseli so... Nekatere župnije imajo v svojih farnih organizacijah ljudi, ki znajo več jezikov. V primeru, da ^hovnik ni mogel dobiti zadovoljivih informacij, poskusi koga drugega tja poslati — morda bo vsaj d°gnal, kakšne narodnosti so tisti ljudje, če se po-Sreči, da dobi imena, jih — “vpiše”... Toliko in še kaj več bi se dalo povedati, kaj v«mo glede vpisovanja v faro “od av.stralske stva-*'*”• Gotovo ni povsod enako, gotovo niso vsi avstralski duhovniki enako “dobri pastirji” — kje na Svetu pa so? Spet bi lahko zapisal marsikaj o Enačajih” in tako dalje. Vendar ostane dejstvo, da ^ “od avstralske strani” jako prav, če kdo sledi Navodilom MISLI in se na tak ali drugačen način v faro “vpiše”. Primer v Penrithu NSW. Zadnjič sem napovedal, da bom tudi o tem pri-l>lei'U kaj zapisal. Na novo došli prehitro padejo v skušnjavo, da primerjajo to, kar so našli tu, z onim, kar so pustili tam. Primera se slabo obnese — sledi sodba in obsodba... Župnija sv. Miklavža v Penrithu se je ustanovila s pomočjo katoličanov, ki žive zelo pomešano z drugoverci ali brezverci. Župnija sv. Jakoba je stoletja na svojem ozemlju poznala samo katoličane. Župnija sv. Miklavža si je v teh letih zgradila tudi dve šoli, ki jih vzdržujejo farani sami — za 337 deklic in 512 dečkov — vzdržujejo poslopja in učiteljstvo, ki ga ni majhno število za tako množico otrok. Sv. Jakob ni imel nikoli takega bremena nad seboj in ga (žal!1) nima danes... Toliko glede prenaglega primerjanja in — obsojanja... Vendar ima naša dopisnica (v julijski številki) lahko marsikaj prav. Naj ne misli, da jo hočem popolnoma “pobiti”, saj sem vesel, da je sploh opazovala in svoje mnenje povedala. Koliko drugih naših ve povedati o avstralskih cerkvah samo to, da “turnov” po večini nimajo... Znotraj ničesar ne pogrešajo, ker pač noter še pogledali niso... Nikjer nisem videl zapisano, koliko katoličanov spada v župnijo sv. Miklavža v Penrithu. Število šolarjev pa kaže, da jih ni malo. Verjetno bi se res z župnikom vred lahko potrudili za lepšo podobo cerkve. In če se ne nihče jih ne more pohvaliti. Ko pa dopisnica pravi, da bi “vsi Jugoslovani” v Penrithu radi nekaj prispevali, da bi se cerkev obnovila” — mi pa prihaja marsikaj na misel. Ali župnik ve za to dobro voljo? Ali mu je kdo že ponudil svoj prispevek v ta namen? Ali se sploh med seboj poznajo? Oziroma — zdaj smo spet tam, o čemer smo se pogovarjali z g. Stankom — ali »o v faro “vpitani”? Težko težko, da bi katerikoli župnik odklonil pomoč, zlasti če se mu ponuja. Morda se le boji, da bi ne bil nadležen katoličanom, zlasti takim, ki so nedavno prišli čez morje in se še niso privadili avstralskim razmeram. Morda je slišal, da mu ljudje očitajo: celo na prižnici govori samo o denarju... pa rajši potrpi s skromno cerkvijo in je celo zagazil v nasprotno skrajnost — zanemarja lepoto hiše božje. Morda, pravim, mislil sem celo iti zadevo osebno preiskavat, preden bi kaj zapisal, pa nisem utegnil. Je pa zanimivo in ne samo zaradi Penritha — še marsikje in še marsikaj bi bilo treba podrobno preiskati, preden bi človek mogel dati podrobno pojasnilo. Vsekako ni brez koristi, da te stvari obravnavamo v MISLIH — zato bo še kaj tudi o oni reči, ki “avstralskega duhovnika najbolj razjezi” ... po izjavi dopinika iz Richmonda... P. Bernard. C/DRUŠTVO j SYDNEY j} Sodelovanje S poudarkom na kulturno delovanje Slovenskega društva Sydney so se medsebojna trenja v Sydneyu zelo ublažila in ni le prazno upanje, če si upamo pričakovati še boljšega sodelovanja. Po dolgem času smo namreč pri društveni prireditvi P°' zdravili ljudi, ki so sodelovali pri kulturnem delu že pred desetimi in več leti. Kislo jabolko PO DOLGEM smo le zopet dobili toliko korajže, da smo ugriznili v kislo jabolko. Iz izkušenj namreč dobro vemo, da so slovenske prireditve navadno slabo obiskane, posebno sedaj ko ob večerih slovenskega društva ne prodajamo alkoholnih pijač. Še bolj kočljiva zadeva je pa prirejanje slovenskih iger. Dobro, da smo igrali zaradi kulturnega namena stvari same, ne pa zaradi potrebe slovenskih iger med rojaki. Obisk na igri VERIGA je jasno potrdil, da je naša stoletna kultura z našim prihodom v Avstralijo ostala nekje za nami ali med potjo padla v morje. Pojavi se le še od časa do časa na jezikih posameznikov, ne pa v njihovih srcih. Človek bi po vsej pravici pričakoval, da se nas bo vsaj na domači igri zbralo par sto, saj jih na žalost ne moremo igrati več kot po eno na leto. Obisk pri igri VERIGA v soboto 5. avgusta je postavil na laž tudi to pričakovanje. PRIPOMBA UREDNIKA: Prepričan »em, da je gornje trpke besede dopisnik, ki piše v imenu društva, vrgel na papir prehitro in »kozi preveč črna očala. Po mojem mnenju so tako pičel obisk pri igri zakrivile zunanje okoliščine, ki jih ne mislim naštevati, marsikdo pa itak zanje ve. Dobili ste korajžo, pravite tu zgoraj, držite jo, da ne gre prehitro spet v izbubo! Igra je bila dobra, tisti, ki so jo videli, bodo to povedali drugim, žal jim bo, pa bodo prišli drugič, igralci, oziroma društvo, naj pa lepo Finžgarjevo igro ponovijo, pa bo obisk boljši. Ni dvoma, da je tudi preslaba reklama povzročila tako pičel obisk. Jaz se na ponovitev trdno zanesem. — Zadoščenje Društvo in člani so kljub temu imeli z uprizoritvijo VERIGE veliko zadoščenje. Trimesočni trudni bil zastonj. Pozni večeri ob vajah so bili poplačani, ko so gledalci prisrčno ploskali po vsakem dejanju, zlasti po zadnjem. Režiserjeve opombe Videli ste, da je mogoče igrati, če so ljudje to. Kako igrati, to je seveda poglavje zase. Re' žiser se želi v imenu društva zahvaliti v prvi vrsti vsem igralcem za sodelovanje in zaupanje. Dobr° ste se odrezali! Zahvala tudi p. Bernardu za uvodne besede pred igro in za posredovanje, da sm° mogli rabiti za vaje oder cerkvene dvorane v Pad' dingtonu. Pozabiti ne smemo društvenega predsednika, ki je tako uspešno položil izpit za scenografa« pa tudi ne šepetalke, ki kljub hladu za odrom n* zmrznila. Posebno priznanje pa gre Micki, ki j® prišla kar iz Trsta, da nam je pomagala igrat'-(Mičkeno “debela” je ta, pa ne mislim reči, d* Micka. — Ur.) Kaj pa v bodoče? Igralci pravijo, da bodo igro ponovili, kjerko* li bo mogoče, če nas katero društvo ali krože želi, obrnite se na naš odbor! Majhen obisk 1,8 igri nam še zdaleka ni vzel korajže in veselja. R*' zen tega pričakujemo v bodoče večji obisk, ^®r bo topleje. PRIPOMBA UREDNIKA: No vidite! Pred«0 je mož odložil pero, je očividno odložil svoja cr»* očala, pa so takoj prišle bolj svetle besede na P* pir. Vrnila se je tudi korajža — Bog jo živi! i SYDNEY! N.S.W. SYDNEY! g Na povabilo slovenske “CAR1TAS” >«j bodo igralci Slov. društva ponovili igro | VERIGA : jjj v cerkveni dvorani St. Franci«, Paddington & V soboto 2. sept. 1961 ob 7:30 zv. jj| Po igri domača harmonika » sj Vstopnina: moški 10 Šil. ® ženske 5 šil. Trud igralcev in 901etnica pisatelja FINŽGARJA zaslužita, ; | ! % A Se J p. Bernard Ambrož* da se dvorana napolni- yj Vabita vse: dr. Ivan Mikul* IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Poroke Krsti Krstilnico sv. Frančiška v Paddingtonu so v Preteklih tednih obiskali naslednji novorojenci s Svojimi botri: Iz Bexleaya Eva Helena, hčerkica družine Stanka Samsa in Marte r. Pertot. Botrovala Konstantin in Slavica Pertot. Nedelja 9. julija. Iz Newtowna Mirko, sinček družine Mirka Rit-*°P in Marije r. Rebrica. Botrovala Štefan in Ana Kolenko. V soboto 29. julija. Iz Leihchardta Edvard, sinček družine Franca Tomažič in Justine r. Tomšič. Botrovala Jakob Tomšič in Kristina Tomažič. V soboto 5. avgusta. V St. Patrick cerkvi, Sydney, je dne 23. julija Prejela sv. krst Janja Diana, prvorojenka Janeza Meznarič in Marinke r. Završnik iz Balmaina. Bot-r°vala Janez in Neva Janžekovič. V \Vollongongu je bila dne 30. jul. krščena Ivana Marija, hčerka Simona Kropič in Ivane r. Verbič. Botrovala Ignac in Marija Kotnik. Iskrene čestitke in božje varstvo vsem! Obiski duhovnika Zadnji teden avgusta in v začetku septembra berri, Coomi in v krajih po Riverini. Čas Ni je poti Najbolj čudno je šele nazadnje prišlo. Zaigra-|a je godba, da je Bennilong omamljen poslušal, tisti, ki je vsekakor moral biti “Be-anga”, je stopi] na vzvišen prostor. Kdo je bil in kaj je govoril, se je Bennilongu razodelo mnogo pozneje. Tu je samo gledal in poslušal, strmel v početje, ra-*umel ničesar. Začutil je pa v sebi neugnano željo, da bi ga kdo poučil, kaj se godi in čemu. Mi seveda vemo — in tudi Bennilong je poz-^je zvedel: Mož, ki je stopil na vzvišeno mesto, je “Judge ^dvoeate” kapitan Collins. Ko je godba odigrala ®ngleško kraljevo himno, je razgrnil predse pergamentno objavnico, se odkašljal in začel brati s slojnim visokim glasom: “Camp Sydney Coves, New South Wales: Jurij Tretji, pri visokem Bogu Kralj Velike Britanije, Francije in Irske, zaščitnik pravice vseh Sy°jih podložnikov.” Govornik se je za hip oddahnil. V Sydneyu, cerkev Elizabeth Bay, sta sklenila zakonsko zvezo dne 22. jul. Janko Berginc, doma iz Koseč na Tolminskem, in Ljudmila Zabukovec iz Starega trga, Notranjsko. V Corrimalu (Wollongong) je bila slov. poroka dne 15.7. Ženin Anton Kosi, nevesta Marija Tomanič, oba iz Hranjigovcev pri Ormožu. V Wollongongu (katedrala) sta se poročilo dne 30. jul. Erika Pivec iz Maribora in Anton Gorog iz Budimpešte. V Riverstonu sta si v ondotni cerkvi obljubila zakonsko zvestobo dne 5. avg. Rudolf Jamšek iz Dobovca in Marija Vene iz Bučke. Nevesta je na ženinov poklic malo prej prišla iz domovine. Vsem novoporočencem najlepše čestitke! bo dr. Mikula obiskal rojake v Newcastlu, Cam-in spored bo napovedal po pošti. “Pri vsemogočnem Bogu in pred Vami vsemi, ki me poslušate, danes proglašam kapitana Arthurja Philipa za opolnomočenega zastopnika kralju Jurija III. in namestnika na tej zemlji...” Poslušalci so ploskali in hrupno odobravali naznanilo, salve kanonov so se sprožile, čez čas je Collins nadaljeval: “Ob tej svečani priliki krščujem to zemljo, ki stojimo na njej, z imenom NEW SOUTH WALES. Njegovo območje sega na severu... itd. Pripada mu tudi vse otočje, ki je ob tej celini ... itd. God save the King!” Vsa množica je odpela himno in tako se je končala uradna proslava. Kraljevi namestnik Arthur Phillip se je zahvalil in proglasil ostali del dneva za narodni praznik. Sam se je pa s hitrimi koraki umaknil v svojo kabino, kakor da se mu izredno mudi. Segel je po svojem dnevniku, ki je bil vezan v usnjene platnice in imel z zlatom natisnjeno letnico 1788. Odprl ga je in začel pisati s širokim peresom. Napisal je besede: “šestindvajseti dan prvega meseca po novem letu.” Preden je nadaljeval, je ta stavek krepko podčrtal. (Se nadaljnje) VICTORIA srečnem družinskem krogu, da bi mogli še mnogim izkazati tako dobroto kot nama. Ivan Tratnik- South Melbourne. — Lepo pozdrvaljam in obenem prosim, če bi mogli poizvedeti, kje se je nastanila moja kolegica, Bili sva skupaj v italijanskem kampu, pa je odpotovala v Avstralijo pred menoj in sva se zgrešili. Njeno ime je VERA KOS in je prišla sem v septembru 1960. Kdor bi jo poznal, naj bo tako dober, da jo obvesti o tem dopisu, ona naj se mi pa oglasi na naslov: Dragica Anjelič, 272 Dorcas St. South Melbourne, Vic. Ronegilla. — V Avstralijo sem prišel z ladjo Conte Grande v januarju 1961. Z drugimi vred so me poslali v taborišče Bonegilla. Dne 1. febr. seni odšel na obiranje hrušk v Toturo, blizu Shepparto-na. Delal sem do 9. marca — hrušk ni bilo več. Z rojakom, ki se piše Jože Vozelj., in dvema Hrvatoma smo se namenili, da gremo v Melbourne iskat drugo delo. Na postaji Totura smo se nepričakovano seznanili z g. Ludvikom Martinom, ki ja tam us-lužben kot “Stationmaster”. Dal nam je naslov p. Bazilija in smo se res takoj po prihodu v Melbourne obrnili nanj ter v njegovem slovenskem hoste-lu prenočili. Drugi dan smo brez uspeha tavali po mestu in iskali usmiljeno bitje, ki bi nam dalo kakšen zaslužek. Na žalost ni bilo nič ne tisti dan ne pozneje. P. Bazilij je imel ves čas odprta vrata za nas v svojem “Padua Hallu”. Kam bi se bili drugače dejali, ne vem. Končno smo se odločili za vrnitev v Shepparton. Mislili smo, da je samo po sebi umevno, štirje smo bili v Padua Hallu, prenočevali in jedli, moramo plačati, čeprav iz bolj praznih žepov. Dobri pater je pa odklonil plačilo in zato se mu v imenu vseh lepo zahvalim. V Sheppartonu smo se spet sešli z g. Martinom, ki nas je povabil na svoj dom. Z Jožetom sva ostala pri njegovi družini kake štiri dni. čakala sva na rešitev vloge na Employment Office za delo. Žal, ni bilo nič, pa sva se morala končno vrniti v Bo-negillo. Martinovim se ne morem drugače oddolžiti, kot da jim večkrat pišem in s tem pokažem svojo hvaležnost. Naj jih Bog čuva v njihovem P.S. — Napravil sem tudi drobno pesem. je za kaj, pa jo objavite. Daleč proč od doma Težke res so bolečine, bolečine mladega srca, ko mladost nam v stiskah gine, nam, ki nismo več doma. Gledal sem sinoči zvezde videl" sem, kako se utrne... pada, pada in zamre. Tako je življenje naše: mine in se več ne vrne. Spring Vale. — Imam na vesti skrb, ki me te' ži. Bi se je bil že davno rad znebil, pa pride k8-1 vmts, čas pa beži, da ga še za dober izgovor ne vjamtm. Torej pošiljam naročnino in za Skla^’ obemem se lepo zahvaljujem za redno pošiljan,e lista, ki mi neštetokrat odžene dolgčas in me raZ' veseli. Prinaša res zanimivo branje in se še zan«' prej priporočam. — Janez Kampuš. Itobinvale. — Živimo v majhnem mestecu v bližini Mildure. Samo trije Slovenci, poleg me1,e in žene še en fant, ki dela v tovarni, ki je sam0 ena. Z ženo sva bila zelo vesela, ko sva preje^® MISLI in KOLEDARČEK, da imava vsaj nekaJ branja v slovenščini. Sporočava tudi, da je pri 'J®8 zagledala luč sveta prvorojenka Estera dne 3. J" lija. Krstna voda jo je oblila 29. julija v Robin dalu. šlo je vse po sreči, Bog je pomagal, kako1 nas tudi v drugih ozirih ni zapustil. Naj bo hvaljen. Vsem prisrčne pozdrave! — Lilijana 1,1 Ivan Vesel. Toorak. — Preteklo soboto je Slovenski priredil Veseli večer. Prav lepo so se obnesli s sv® jim programom, posebno pa Pohorski Berkoce J’ če pomislimo, kako smo Slovenci razkropljeni ^ ramo biti res hvaležni prirediteljem, da so se z vovali in hodili na vaje. Gotovo ni bilo lahko, 28 France Benko »lika zemljevid Slovenije (Poročilo V “Tipkariji” pričujoče številke) Misli, August, 1961 255 to zaslužijo iskrene čestitke, da so se tako izvež-bali in priredili tako razveseljiv večer. Jožica Grofij. Melbourne. — Slovenski klub nam je v soboto 29. julija priredil že dolgo napovedovani “Veseli Večer” pod geslom: Za vsakega nekaj. Kolikor morem presoditi, ne da bi si natikal preostra kritična očala, je bil uspeh tu, čeprav so morali zaradi “tehničnih težav” in že itak slabega magnetofona program skrajšati. Precej polna dvorana in pogosten aplavz dokazuje, da je res vsak obiskovalec dobil svoj “nekaj”. Odkritosrčna zahvala gre režiserju Hugonu Polhu, ki je kot bivši ameter mariborskega gledišča izvežban v takih rečeh. Njegova recitacija Prešernovega “Povodnega moža” je prav gotovo pustila izredno globok vtis pri vseh nav-zočnih. Vse priznanje gre tudi pevskemu društvu “Lipa”. V smislu kritike bi samo pripomnil k celotnemu programu, da bi vsaj jaz izpustil prepogo-stno vpletanje satiričnih opazk, ki so letele na delovanje “Slovenskega doma”. Izpustil bi tudi nekaj Preveč “pristnih” domačih besed, ki niso služile lepoti jezika. Po mojem mnenju mora z odra vedno prihajati le vseskozi dostojen jezik, čeprav gre za humoristično predstavo. Vendar to le mimogrede in te opazke nimajo najmanjšega namena, da bi kratile naše priznanje, ki ga dajemo prirediteljem in nam prihaja iz vsega srca. — Ewald Kampuš. CANBERRA (ACT) Yarralumla: — Od nas se redko kdo oglasi, bom pa jaz prišel s posebno prošnjo. Tu pogrešamo dva slovenska fanta, ki sta bila med nami, zdaj stu pa že šest mesecev za nas izgubljena. Bojimo se, da se jima je kaj zgodilo, zato prosimo, če kdo ve, kje sta, naj pove. To staAnton Bogovič in Jože Lenarčič. Bomo zelo hvaležni. MISLIM in njihovim naročnikom pa prav lep pozdrav. — Ludvik Zakoč, 8 Kintore Circle, Yarralumla, ACT. SOUTH AUSTRALIA Ottaway. — Deset let naročnik — ves čas pošten plačnik — za SKLAD še pomočnik — korajže pa še ni — da kaj napisal bi — in bi natisnili. — Pregovor ve: Lenoto — je vseh grdob grdoba. — Tak jaz sem, je podoba. — Pozdravlja Anton Jesenko. JULIJSKE UGANKE REŠENE NOVE UGANKE 1. Glavno mesto — OSLO 2. Matematika Rešitev je lahko več. Na primer: 8 3 4 1 9 3. Moder mož Ima vedno pred očmi — svoj NOS. Rešitve podali: Mirko Rakušček, Anica Cimerman, Ewald Kampuš, Janez Marinček, Ivanka Ludvik, Karla Twrdy, Alojz Meglič, Francka štibilj. M *M* #• M # • ♦, ... ... ... ... ... ... .. ♦ h»** m • ♦ r» r« • ♦ ♦ • *♦ ** *♦ * S 1 SLOVENSKI KROJAČ! I ijt Izdelujem po vašem okusu: H v M poročne obleke, vse vrste 1110-ških oblek, ženskih kostimov, plaščev, hlač i.t.d. J| h I s: 1 ! s s n Ulago uvoženo Iščem tudi krojaško pomočnico. Martin Janžekovič 54 Australia St., CAMPERDOWN, Sydney. **«• *♦ **«* M «« ♦♦ •• ♦♦ ♦♦ ♦♦ »• «« •• •« #« ♦*#* • • • • • • •« ♦♦♦ ♦ • • ♦ • • I M M *• ♦ ♦ • »V NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD (Do. 1. avgusta) £3-0-0: Cvetko Falež; £2-10-0 Ant. šega; £2-0-0: Nežika Hodalj, Stane Plaznik; £1-10-0 Alojz Golja; £1-0-0: Jelica Purič, Ivan Legiša, Anton Špic-lin, Martin Janžekovič, Silvester Mugerli, Rafael Koren, Franc Valenčič, Marija Ivančič, Ivan Po-ropot, Neimenovan, Feliks Drobež, Lojze Kmetič, Milan Čeligoj; £0-10-0: Franc Maver, Stanko Abram, Janez Kampuš, Anton Jesenko, Drago Grlj, Ivan Žic, Angela Brala, Marija Dobrinja, Jožica Grošelj, Ivan Hrovat, Franc Benko, Franc Nekrep, Franc Vrteli, John Muhič, Neimen. Kot vedno: Prisrčna hvala in Bog živi poine-malce! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. (O) (Poslal Alojz Meglič) 1. Lestvica — O-------------skupina ljudi, posadka — O-------------vodi društvo — O-------------goni avtomobil — O-------------slovenska reka — O — velika tovarna v Krajnu gornja stran neba moško ime z A vrsta športa draga kovina otok v Sredoz. morju zakrije sonce tekoča vodica polovica Ajdovščine zakrament znamka televiz. aparatov reka v Rusiji mesto v Srbiji suha zemlja ob morju domača ptica ozek prehod otok na Jadranu gori na oltarju obsodil Jezusa Vstavi besede po pet črk. Druga vrsta navz1'0 mora dati lep slovenski pregovor. 2. Matematika Napiši števila od 1 do 87 in seštej. Dobiš vsot® 3828. Imel si veliko pisanja, če znaš, lahko izi’acU" naš to vsoto na hiter način in zelo malo boš pis^-Poskusi! 3. Starost deklice Na vprašanje, koliko je stara, je odgovorila: Ena četrtina od trikrat osem in šestkrat sedem manj trikrat devet in dvakrat enajst manj 3e” demkrat tri deljeno z ena in dve. — Ali v*’ ste? VERIGA, VERIGA! (Oglas 252) GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI STANISLAV FRANK CIT RUS AUKMl 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y. S. A. DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DA- so značilnosti našega poslovanja. •f ♦ ■f PO ŠIRNI AVSTRALIJI X z r.a.'veejim zaupanjem naročajo ♦ I) A R I L N E P O Š I L J K E živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo toeikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski f aparati, fridžideri itd) ▼ ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki •f •f ■f + ■f •f 4 •f •f X •f •f X Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 t ♦ ♦ Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, da- i jemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo } v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. ♦ * X Pl L NI MI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. f X Poštne money ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je posla- t ti skupno z naročilom. f V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: X ♦ STANISLAV FRANK j 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. J ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE JEZ NANO DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI Dr. J. KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA: | A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH- | NIČNIH PREDMETOV) 3 B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI f. NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE $ ZASTONJ. POVDARJAMO. DA JE DR. KOCE PO TUKAJ- v SNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVI- j ČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V A V- jf STRALIJO. g ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČI | TE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVR $ DKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM $ PRIZNAVAMO 5%ni POPUST. | OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKU b MENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART * ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG $ LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD. | NOVO! ODPRLI SMO POSEBEN ODDELEK ZA AVSTRALIJO f (COUNTRY MAIL DEPT.), DA VAM OD TUKAJ LAHKO PO 5 ŠLJEMO OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ČEVLJE, HIŠNE PO- g TREBŠČINE, TEHNIČNE PREDMETE (RADIO APARATE ITD.) £ IN TO V NAJODDALJENEJŠE KRAJE AVSTRALIJE PO TA- ' KO ZMERNIH CENAH, DA BOSTE ZADOVOLJNI. : OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS V VSAKI ZADEVI! :j DR. J. KOCE 1 G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. \ Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLTP, 65 Moncur St., Woollakra, N.S.W. | Tel. 32-4806 j{ Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. ij Tel. 65-9378 -f