Stran 94.
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — V seji die 9 marca je bila volitev druzega podpredsednika. Izvoljen je bil Češki poslanec dr. Žaček. Dvofakov predlog, naj se razveljavi cesarska nsredba iz 1.  1854 se je odkazal justičnemu odseku in sprejel
se je predlog, naj vlada čim prej predloži načrt vojaškega kazenskega zakona in vojaškega kazenskega postopnika. — V seji dne 12 t m. je tržaški poslanec dr. Ho rti s infcer-peliral vlado, zakaj je na poštnem pečatniku v Skednju dala napraviti tudi slovensko imenovanje Potem je prišel na razpravo rekrutni zakon za l. 1900. Greneralna debata je bila prav kratka, a vseskoz politična. Oglasila sta se tudi dva slovanska poslanca, Berks in Pogačnik. Prvi se je zavzemal za narodno avtonomijo, drugi je govoril o zglaševanju rezervistov pri kontrolnih shodih in grajal, da se oficirji silijo, da morajo biti Člani kazinskih društev. V imeni češ jih poslancev je izjavil Engel, da so opustili obstrukcijo proti rekrutnemu zakonu zgol z ozirom na cesarja in na državo, nikakor pa ne iz ozirov na vlado. V isti seji se je vnela 03tra razprava, ker je socijalnopolitični oisek naznanil, da svojfch posvetovanj o predlogih zastran premogarskega štrajka ni mogel konati. Ministrski predsednik Korber je naznanil, da predloži vlada po veliki noči načrt, s katerim se uredi premogarsko vprašanje z ozirom na vse interese, kar jih pride v poštev. Tudi o očitanem kršenju nevtralitete glede vojne v južni Afriki se je govorilo v tej seji, Korber je pojasnil, da vlada ni ničesar storila in ničesar opustila s čimur bi biia grešila proti nevtralnosti. Wolf pa s tem pojasnilom ni bil zadovoljen. Udrihal je ostro na razne strani in zahteval, naj se o vladnem odgovoru otvori debata, kar pa je zbornica odklonila. V seji dne 13 t. m se je najprej dokončala razprava o rekrutnem zakonu Zbornica je zakon sprejela Potem se je vnela jako viharna debata glede premogarskega štrajka Socijalni demokrat Daszvnski je z največjo brezobzirnostjo razpravljal o pre-niogarskih razmerah in ostro napadal vlado in njene organe ter lastnike premogokopov, mej katerimi se nahaja tudi član cesarske rodbine. Daszvnski je bil poklican k redu, radi če3ar je prišlo do burnih prizorov, kateri so se pojavljali, ko je govoril krščanski socijalist Steiner in ko je krščanski socijalist Gregorig prejel podpredsednika Pradeja, češ, da pač takoj poseže vmes, če se Židom na prste stopi, da pa je trdovratno molčal, ko je Daszvnski žalil člana cesarske rodbine Zbornica je imela tuii včeraj sejo. Danes bo volila člane delegacije, potem pa pojde na počitnice.
Gospodska zbornica je imela dne 14 t m sejo, v kateri je sprejela rekrutni zakon in se izrekla proti temu, da bi se obrtni odsek proglasil permanentnim, kar je mej ljudskimi zastopniki obudilo največje ogorčenje.
Cehi in obstrukcija. — cehom se ziaj očita nedoslednost, ker so odnehali od objtrukcije glede rektutnega zakona, dočim ne marajo odnehati o i obstrukeije glede druge železniške zveze s Trstom in glede tržašdh pristanskih stavb. Zlasti se pritiska na Slovence, naj bi oni Čehe odvrnili od obstrukcije, prav kakor bi Slovenci ne vedeli, da hoče vlada s svojo predlogo o drugi železniški zvezi s Trstom samo dobiti potrebni denar, da bi ne prišla v take stiske kakor Kaizl.
Narodna avtonomija. — Odstavljeni voditelj nemških nacijonalcev dr. Steinwender je izdal te dni brošuro, v kateri se je zavzemal za podreditev Avstrije pod prusko komando in za ustanovitev skupnega parlamenta samo za Nemce na principu narodne avtonomije. Resni politiki se njegovim izvajanjem ne morejo načuditi.
Deželni zbori se skličejo še tekom prihodnjega tedna in sicer na dan 26. marca. Zborovali bodo do začetka meseca maja.
Papež Leon XIII. je obhajal pretekli teden devetdesetletnico svojega življenja. Z odkritosrčno ljubeznijo se ozira ob tej priliki vse katoliško krščanstvo na 03ivelega vladarja cerkve, ki kljubu svoji starosti in nemirnim časom z močno roko vodi težavne vladarske posle. Vse se mu klanja ob tej priliki od vladarja do najubornejšega delavca, od največje države do najbolj neznatnega društva.   Tudi sovražniki katoliške
cerkve in papeštva mu ne morejo odrekati spoštovanja in občudovanja. Ves katoliški svet pa se združuje v prisrčni želji: Bog še nam dolgo ohrani našega papeža Leona XIII.
Ogerska — Nedavno je dunajski „Vaterlandu predba-cival bivšemu ogerskemu miristru predsedniku, da je v inozemstvu nabiral denar za volilno agitacijo — namreč za volilni fond liberalne stranke, da pa denarja ni izročil svojemu nasledniku, pl Szellu, ter da je dispozicijski zaklad za leto 1899. porabil, še predno je bil isti dovoljen. „Vaterland" je mej tem že objavil popravek, a svojega zaupnika ni hotel imenovati!!! S to afero se je bavila ogerska zbornica poslancev v tajni seji. Poslanec Rakovski je vprašal, ali so zgoraj navedene vesti v „Vaterlandu" resnične? Ministerski predsednik pl. Szell je odgovoril, da on osebno ni prevzel blagajne, ampak da to že od nekdaj dela neki mnogoletni mini-sterijalni uradnik. Minister Fejervarv je izjavil, daje vpraš?! Banffvja glede obtožeb proti njemu, a Banffv da je odgovoril kategorično, da nikdar ni dobil niti novčiča iz inozemstva. Poslanec Ugron je izjavil, da je dopis v „Vatei-landu" objavljen na podlagi njegovega pisma. Poslanec Gaja ry je izjavil na podlagi temeljitih preiskovanj, da Banffv ni dobival denarja iz inozemstva. Ugron je rekel, da ga izjava Gajaivjeva ni prepričala. On bi umaknil besede le proti častni besedi pl. Szella, da ni res, kar je trdil on (Ugron). Minister pl. Fejervarv je izjavil, da v decembru 1898. ni bilo denarja za strankarske namene. Potem so zaključili sejo. Banffv je pozval Ugrona na dvoboj na samokrese. Dvoboj se je vršil, a zadet ni bil nihče. Ugron je pozval tudi Fejer-varvja na dvoboj, a ker je Fejervarv poziv odklonil, ga je Ugron v odprtem pismu imenoval staro babo
Bolgarska, — Vladni krogi razglašajo, da so popolnoma neosnovane vesti, da namerava knez Ferdinand proglasiti neodvisnost Bolgarske in sebe proklamirati kraljem. Bržčas je ta izjava bila izdana pod utisom, da zbira Turčija večjo armado na bolgarski meji.
Macedonija. — V zadnjem času se je v raznih kraiih Macedonije pojavilo prav nevarno gibanje Na jedni strani so se začeli Arnavtje upirati turškim oblastvom in so bili doslej brez uspeha vsi poskusi, ukrotiti in pomiriti te divje čete. Na drugi strani pa so se začeli gibati tudi Srbi in 1 olgari Tuiska vlada si hoče, kakor svedcČijo razne okolno?ti, tudi to pot pomagati iz stiske po starem receptu, namreč na ta način, da našcuje Arnavte proti Bolgarom in Srbom. V tem slučaju utegne priti do strašnega klanja. Sumi se, da igra pri  v-em tem veliko ulogo aDgleški denar.
Nemčija. — Gibanje proti lex Heinze, s katero se hoče pod pretvezo, da gre za zaščito nravnosti, utesniti vsako svobodnejše gibanje v književnosti in umetnosti, je zadobilo velikanske dimenzije. Vsa inteligentna Nemčija se je zakonu uprla. Vlada obeta, da zakona v sedanji obliki na noben način ne odobri, na drugi strani pa proglaša, da tej deloma oziroma po veČini ta zakon povsem ugaja. Pričakovati je še zanimivih bojev.
Francija. — Te dni je bilo sedanje ministrstvo v jako veliki nevarnosti. Finančni odsek je hotel z malo zvijačo onemogočiti sklepanje o proračunu, v katerem slučaju bi bila vlada morala odstopiti. V zbornici pa je vlada dobila večino na svojo stran in je izposlovala, da se jej je dovolil finančni zakon.
Vojna v južni Afriki. — Sreča je hrabrim Burom pokazala hrbet. Odkar je moral Cronje kapitulirati, ne dosežejo Buri nikacega večjega uspeha Prišlo je v tem sicer že na raznih mestih do večjih in manjših bojev in so Buri v nekaterih teh bojih tudi sijajno zmagali Ali posledic te uspehi niso imeli Angleška armada je vzlie temu napredovala in dne 13. t. m. je general French zavzel glavno mesto Oranje-repu-blike Bloemfontein.   Že prej, namreč dne 5. t. m. sta Kiuger
in Steyn brzojavno ponudila angleški vladi mir, zahtevajoč samo, naj pripozna neodvisnost obeh republik. Toda angleška vlada tega neče storiti, nego je naznanila, da vojni ne bo konec, dokler se Buri ne podvržejo Angleška hoče uničiti obe republiki in jih uvrstiti med svoje kolonije. Boj se bo torej nadaljeval, a če ne bodo druge države intervenirale, se bo prej ali slej končal z uničevanjem Burov.
Stran 95.