Poštnina platana v gotovini
Posamezna Številka fl din
IZDAJA
F1ZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
Mednarodni veleslalom na Jalovcu
Leto vil. — štev. 22.
LJUBLJANA, dne 27. maja 1951
FIZKULTURNI TEDNIK
Zvezna nogometna liga |J
Lokomotiva : Hajduk 1:1 (1:1)
Zagreb, 27. maja. Današnja tekma I. Zvezne lige med Lokomotivo in Hajdukom se upravičeno lahko označi kot tekma neizkoriščenih priložnosti. Obe moštvi sta imeli slabe igralce v obrambi, ki so delali veliko napak tako, da sta imela oba napada dovolj prilike, da bi dosegla gol. Toda oba napada sta bila neodločena. Lokomotiva je imela nekoliko več prilik za . dosego gola, toda odlični Beara je ubranil mnogo težkih žog, zlasti v drugem delu igre. Strelci Hajduka so bili zelo netočni. Prvi gol je dosegel Kapetanovič v 32. minuti. Preigral je tri nasprotne igralce ter iz kazenskega prostora poslal nizko Po zemlji neubranljivo žogo v gol. Že je izgledalo, da se bo prvi polčas končal s tem rezultatom. Toda v zadnjih Sekundah je dosegel Hajduk Izenačenje. Iz povsem nenavadne situacije je Ara-povič precizno streljal v spodnji kot. Ta rezultat je ostal neizpremenjen do konca igre. V moštvu Hajduka je bil Zelo dober vratar Beara, v napadu pa Vukas. V obrambi je zadovoljeval le Kokeza, vsi ostali igralci pa so bili pod svojo običajno formo. Najboljši igralec Lokomotive so bili Majdič, Firm in Ožegovič, Kapetanovič je igral dobro samo v prvem polčasu. Pred 12.000 gledalci je sodil zelo dobro Mika Popovič iz Beograda.
Kvarner : Metalac 4:1 (2:1) Železničar : Proleter (0) 4:1 (3:0)
Dinamo : Budučnost 1:2 (1:1) Proleter (Z) : Velež 0:2 (0:1)
LESTVICA II. ZVEZNE LIGE
Budučnost	10	7	2	1	19:4	16
Vardar	11	7	2	2	26:7	16
Velež	11	7	2	2	25:12	16
Rabotnički	11	5	4	2	19:8	14
Kvarner	11	C	1	4	33:21	13
Odred	11	5	2	4	26:16	12
Železničar	11	4	4	3	18:15	12
Radnički	9	4	3	2	20:14	11
Dinamo	11	4	3	4	17:23	11
Proleter O.	11	4	2	5	21:23	10
Rudar	1 11	4	1	6	16:29	9
Zagreb	11	3	2	6	10:22	8
Metalac	10	2	3	5	11:13	7
Teksti tac	11	2	3	6	13:21	7
Proleter Z	11	2	3	6	11:21	7
Bokelj	11	0	3	8	7:43	3
Tekma Metalac		: Radnički			iz 5.	ko-
LESTVICA I.		ZVEZNE			LIGE	
Dinamo	8	6	2	0	18:2	14
Crv. zvezda	7	6	0	1	21:3	12
Partizan	8	5	2	1	14:6	12
Hajduk	8	5	1	2	20:11	11
Vojvodina	7	4	1	2	9:9	9
Sarajevo	8	2	4	2	7:8	8
BSK	10	3	2	5	7:11	8
Borac	7	2	2	3	5:11	6
Lokomotiva	8	1	3	4	7:13	5
Spartak	7	2	0	5	6:18	4
Mačva	8	1	1	6	4:13	3
Napredak	8	0	2	6	6:19	2
Napredak : Partizan 1:2 (0:1) Dinamo : BSK 0:0 BSK : Mačva 2:0 (1:0)
Beograd, 27. maja. Današnja tekma med BSK in Mačvo se je končala z Zmago BSK 2:0 (1:0). Gole sta dala Ančič v 45 min. in Kalapero.vič v 90. minuti. Tekmi je prisostvovalo 10.000 sledilcev. Mačva je nastopila takore-koč brez vratarja, ki je bil pred dvema dnevoma poškodovan. Njena vrata je branil mladinec in zdi se, da je bil prvič v golu. Kljub temu je bila igra v prvem polčasu enakovredna, Mačva je v 6. min. po Stefanoviču I. dosegla prvi
la. ki se je končala 1:0 (0:0), je bila razveljavljena, ker igralec Metalca Pilko ni bil pravilno registriran, ter bo ponovno odigrana.
gol, ki pa ga sodnik povsem nepravilno I ni priznal. Zanimivo je, da sta oba gola padla v zadnjih sekundah polčasa.
V drugem polčasu je bil BSK v premoči, toda njegov napad ni znal izkoristiti ugodnih priložnosti.
Rabotnički : Odred 0:0
Skoplje, 27. maja. Današnja prvenstvena tekma med Odredom in Rabotničkim se je končala brez gola 0:0. Na obeh straneh je bila igra zelo slaba, vendar pa je bil Odred tehnično boljši in bi rezultat v njegovo korist bolj ustreza1 poteku igre, tembolj, ker je Odred le po krivdi slabega sodnika ostal brez gola. V 7. min. drugega polčasa je dosegel Kumar popolnoma regularen gol, ki pa ga sodnik na intervencijo stranskega sodnika — češ da je bil offside, ni priznal.
Hacler je streljal kot in Kumar je z glavo poslal žogo v gol. Najboljši igralec Odreda je bil Piskar, prav dobri pa so bili Bencik, Pelicon in Lesjak ter v napadu Belcer. Ponoči je bila huda nevihta in je bil teren zelo slab, povrh pa je bila še huda vročina. Sodnik Petrovič iz Beograda je grešil na škodo obeh moštev. Koti so bili 6:5 za Rabotnič-kega. Odred je nastopil v naslednji postavi:	Bencik. Pelicon, Pi-
skar. Fajon, Lesjak, Osrečki, Krou-pa, Keržan. Kumar, Hacler, Belcer.
Radnički : Rudar 5:1 (4:0)
Beograd, 27. maja. Pred 12.000 gledalci je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med Radničkim in Rudarjem. Končala se je z visoko zmago Radničkega 5:1	(4:0). Gole za Radničkega so
dali:	Josipovič in Radulovič po
dva. ter Petakovič enega, edini gol za Rudarja pa je dosegel Opresti i k, ki je bil tudi najboljši igralec v svojem moštvu. Tekmo je sodil Mijovski iz Skopi ja.
Zagreb : Vardar 2:1 (0:1)
Zagreb, 27. maja. Odlično moštvo II. zvezne lige Vardar je danes zasluženo izgubilo tekmo z Zagrebom. V prvem polčasu je bil Vardar v vodstvu 1:0 — gol je dosegel Gincijevski — in že je izgledalo, da bo odnesel obe točki. Toda v drugem polčasu je zaigral Zagreb zelo dobro in zasluženo dosege! 2 gola
ter si s tem zagotovil zmago. Oba gola »*••«.*">	. rvc-rp : TTa.vVfi-mn' Ha
MEDNARODNI REZULTATI ZAGREB : GRAZ 3:1 (1:0) Graz, 27. maja. V soboto je bile . Grazu prvo povojno srečanje med nogometnim reprezentančen« Zagreba in Graza. Po enakovredn igri so zmagali Zagrebčani z rezultatom 3:1 (1:0).
Amaterska reprezentanca Dunaja : Sarajevo 1:3 (1:1)
141 telovadce?
na tekmah v Ljubljani
Ljubljana, 27. maja. Danes dopoldne So bile na 'telovadišču v Tivoliju izbirne tekme ljubljanskih telovadnih društev za republiško prvenstvo v orodni telovadbi, ki b prihodnjo nedeljo v Ljubljani, Nastopilo je 121 Posameznikov iz Ljubljane in 26 tekmovalcev iz okoliških ljubljanskih društev. Organizacija tekmovanja je bila Primerna, vendar bi se dalo s smotr-Psjšo razporeditvijo nalog, tekme hi-tre5e zaključiti.
Vrstni red tekmovalnih
VRST:
.Člani I. razred: 1. TD Ljubljana I. 40<90 točke.
^Clani //. razred: 1. TD Ljubljana-Gtbor 421.9, 2. TD Ježica 373.5, 3. Hubljana I. 369.4 točke.
Članice III. razred: 1. TD Ljublja-
ni. 346,8, izVe" TD Medvodc 268
Mladinci II. razred: 1. TD Beži-6rad 333.8 točke.
Mladinci III. razred: 1. TD Vič 402, V TD Ljubljana I. 372.9, 3. TD Ljubelj11 I. 226.1, izven Medvode 105 točk.
Mladinke II. razred: 1. TD Bežigrad pM 2. TD Ljubljana-Tabor 313.6, 3.
D Ljubo Šercer 313.3 točke.
, Mladinke III. razred 1. TD Vič 367, TD Vič 341, 3. TD Bežigrad 288.7, V£n Medvode 229 točk.
K°T POSAMEZNIKI	SO	ZASEDLI
NASLEDNJA MESTA: tivf(ad',lc‘	L	razred:	(90	dosegljvih
, vN: L Mesarič Leon (Tabor) 82.8 3 cLe’ 2. Zupanc Rudi (Tabor) 81.7, " ,V,roz8 Franc (Tabor) 72.5 točke. lcA\‘nc‘	M.	razred:	(90	dosegljivih
2 tii Jesen°vec Roman (Lj I.) 80.7, b' Mlupič Milan (Lj I. 74.4, 3. Antolin ^oman (Tabor) 73.9 točke.
Ml.	razred:	(dosegljivih 90
> • '• L Bergant Stane (Vič) 82.2, 2.
Članice III. razred: _ (dosegljivih 80 točk): 1. Planinšek Danica (Lj I.) 72.5, 2. Stanovnik Minca (Lj I.) 71.1, 3. Bratuž Iva (Lj I.) 68.8 točke.
Člani I. razred:	(dosegljivih 100
točk): 1. Tomšič Tone (Lj I.) 90.7, 2. Herman Franc (Lj I.) 83, 3. Ogrin Niko (Tabor) 82.9 točke.
Člani II. razred:	(dosegljivih 100
točk): 1. Poljšak Rafko (Tabor) 92.4, 2. Hribernik Silvester (Ježica) 89.3, 3. Strmšek Franc (Tabor) 88 točk.
Člani III. razred:	(dosegljivih 90
točk): 1. Volan Dušan (Tabor) 76.5, 2. Šef Marjan (Lj I.) 72.7, 3. Inkret Aleksander (Lj I.) 72.5 točke.
In še nekaj. Med tekmovanjem se je na igrišču pojavil tudi nek odbor-nik SD Triglava, ki je mladinkam, katere so skakale v daljino, začel deliti pristopnice za športno društvo, z motivacijo, češ »kaj se boste mučile s telovadbo, pridite v šport, kjer je lepše in kjer boste lahko šle tudi v inozemstvo.« Smatramo, da ta način pridobivanja članstva v športna društva kaže, kako se naše organizacije zares bore za »oslovsko senco«. Nedvomno je, da bi morala telovadna društva dajati najboljše kadre v šport, vendar naj to poteka predvsem iz prostovoljnih nagibov posameznih tekmovalcev, niti najmanj pa niso na mestu takšne vsiljive »metode«, ki jih lahko rešimo na vse bolj primeren način.
Mladinska nogometna liga
V mladinskem prvenstvu _ Slovenije je bilo danes na sporedu zadnje, XI. kolo. Tekmovanje še ni končano, ker bodo v prihodnjih dneh odigrane še nekatere odložene tekme. Izidi srečanj so tile:
RUDAR : KRIM 2:4 (0:2)
KOROTAN : ŽELEZNIČAR (Lj) 2:3 (2:1),
ŽELEZNIČAR (M) : KLADIVAR 6:0 (3:0),
KOVINAR : ODRED 2:0 (0:0).
— II. slovenska nogometna liga —
Drava : Studenci 5:2 (1:1)
Ptuj, 27, maja. Danes je bila na igrišču Drave prvenstvena nogometna tekma vzhodne cone II. slovenske lige med Dravo in Studenci. Gostje, ki so nastopili z 10. igralci, So igrali ves čas pretežno podrejeno vlogo, tako da bi bil rezultat lahko še večji.
Prav lne rešitve 28. kola športne stave
Jugoslavija : Avstrija, rokoborba 1 Avstrija : Škotski Sarajevo : Amater, repr. Dunaja 1 BSK : Mačva Napredak : Partizan Lokomotiva : Hajduk Radnički : Rudar Dinamo (P) : Budučnost Proleter (Z) : Velež Zagreb : Vardar Rabotnički : Odred Kvarner : Metalac
Dva državna atletska
rekorda v Beogradu
Beograd, 27. maja. Včeraj m danes je bilo tekmovanje zvezne lige, na katerem so sodeJ ovali Par7 tizan, Crvena zvezda, BSK m DTF. Zrušena sta bila dva državna rekorda in doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Na 10.000 m je Mihalič (Partizan) že desetič popravil državni rekord ter postavil nov čas 30:49,0, Milakov (P) pa je popravil državni rekord v skoku Ob jalici na 3.93 m. Po tem, kar je Milakov pokazal :- na današnjem tekmovanju, lahko pričakujemo, da bo kmalu preskočil 4m, ker je bil danes dokaj utrujen. Med ostalimi rezultati, je vredno omeniti skok v daljino: Brnad (P) 7.15, 800m: Ceraj (P)	1:57.2. 5000 m: Šegedin
(P)	14:39,0, troskok:	Radovanovič
(P) 14.02. V skupnem plasmanu je zmagal Partizan s 31.838 točkami Crvena zvezda 28.280, 3.. BSK
100 m: Jenko 12.0; met diska — mladinci; Jenko S. 34,08, člani: Zenardič 23.47; skok v daljino — člani: Jenko R 5.77, mladinci: Jenko S. 5.57; tek 200 m: Jenko J. 268; tek 300 m: Jenko S. 40,5; met kopja — člani: Trček 43.13, mladinci:	Jenko S. 36.27; tek
500 m .— mladinke:. Vehovec 1:38.2; krogla — mladinke (4 kg); Konjar 6.76, mladinci (4 kg); Jenko S. 13.20, člani (7.25kg); Jenko R. 9.22; tek 1500 m: Jenko R. 4:56.3; tek 1000 m — mladinci: Stritar 3:12.4.	Korče
Prihodnjo soboto se prično na letnem telovadišču v Tivoliju tekme za republiško prvenstvo v orodni telovadbi.
Republiška nogometna liga
Triglav premagal Bran k
IV. kolo L republiške lige je prineslo doslej največje presenečenje. Moštvo Triglava iz Ljubljane je v Mariboru nepričakovano odvzelo obe točki favo ritu Braniku. Presenetljiva je tudi zmaga Mure nad Nafto na njenem igrišču Kljub temu je Nafta še naprej obdržala vodilno mesto v lestvici. Plasma si j: popravil tudi ljubljanski Železničar,
ki je sedaj na petem mestu, medtem ko je Železničar (Št. Peter) zamenjal mesto s Triglavom na dnu lestvice. Rezultati so tile:
Kladivar : Korotan 1:1 (1:0)
Celje, 27. maja. V zelo slabi igri sta se srečala danes pred 2000 gledalci za prvenstvo slovenske lige Korotan in Kladivar V prvih minutah so skušali gostje s pogostimi napadi doseči uspeh, toda domača obramba je bila na mestu. Ko je Kladivar v 9. minuti dosegel' vodstvo Po Zidarju, je Kladivar prevzel iniciativo, toda več zelo lepih priložnosti ni znal realizirati. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, le od časa d0 časa so prevladovali gostje Iz teh napadov je končno Jan izenačil.	Videmšek
Železničar (LJ) : Železničar (Šempeter) 5:1
Ljubljana, 27. maja. Med gledalci menda ni bilo nikogar, ki bi v začetku nezanimive igre utegnil pomisliti, da bodo Ljubljančani izvojevali učinkovito zmago nad moštvom iz Šempetra pri Novi Gorici.
Domačini so igrali v prvem delu neborbeno in raztrgano. V vseh 45. minutah ni bilo niti ene lepe akcije proti nasprotnikovemu golu. Po odmoru se je stanje na igrišču znatno spremenilo. Ljubljančani so se kakor prerojeni zagrizeno vrgli v boj za zmago in z nizko igro skoraj povsem razbili nasprotnikove vrste.
V predtekmi je Odred II. premagal Železničarja II. 13:1 (5:0).
NAFTA : MURA 1:3 (1:1),
BRANIK : TRIGLAV 1:2 (1:0).
Veslaški troboj v Beogradu
Beograd, 27. maja. V Smederevu je bil danes veslaški troboj med Beogradom, Pančevim in Smederevom. Veslači Crvene zvezde so zmagali v sedmih izmed osmih disciplin.
20.108, 4. DIF 19.645 točk
TEHNIČNI REZULTAT: skok v daljino: Brnad (P)
7.15
Prvo kolo zvezne atletske lige
Odlični rezultati -
7 slovenskih rekordov
lam— --------- ,
110 m ovire: Rebula (P) 16.4, 400 m: Stankovič (P) 50.3, skok v višino: Dimitrijevič (P)	183 cm, 1500 m:
Ceraj (P) 4:02, kopje: Dangubič (CŽ) 63.42, 100 m:	Jovanovič (P)
11.0, 10.000 m: Mihalič (P) 30:49,0) (nov državni rekord), 4 X 100 m: Partizan I) 42.7, 200 m: Čukalac (P) 23.5, 800 mi Ceraj-(P) 1:57,2, 5000 m: Šegedin (P)	14:39.0, 400 m ovire:
Radulovič (P) 57.6, skok ob palici: Milakov (CZ) 3.93 m (nov drž. rekord), troskok: Radovanovič (CZ) 14.02, disk: Simič (CZ) 42.11, kladiva: Gubi jan (P) 52.65, 4 X 100 m: 1. Partizan 3:32,2.
Lepa atletska prireditev v Smlednika
Atletsko društvo Smlednik, ki je bilo ustanovljeno komaj marca meseca letošnjega leta, je priredilo danes svoj prvi društveni miting, ki je v vsakem pogledu zelo uspel.
Tehnični rezultati tekmovanja: skok v višino: — mladinci: Konjar 152 cm, mladinke: Vehovec 101 cm; tek 60 m — mladinci: Jenko S. 8.0, mladinke: Vehovec 9.5, pionirji: Ribič 8.6; tek
Celje, 27. maja. Slovensko atlet sko središče Celje je bilo včeraj in danes prizorišče atletskih borb najboljših atletov iz Maribora, Celja in Varaždina. Rezultat mednarodne vrednosti je dosegel v metu kladiva član Kladivar ja Danih;
$kr.............:
si
Danilo Žerjal (Kladivar) je postavi, kar tri nove slovenske rekorde
Jakopin
*e (T ; t
. ~ Franc (Vič) 81.8, 3. Musič Jo-/LJ I.) 81 točk.
I. razred: (dosegljivih 80
1. Cerar Fani (Moste) 72.4, 2.
MaJd
Jadranka
Kulis
,da (Lj I.) 65.8, 3.
- (Lj I.) 65.1 točke. trJal^lnke II. razred (dosegljivih 80 2 L Vran Vlada (Bežigrad) 71.50, ;• Boškič Tatjana (Tabor) 70.8, 3. Po-m Nevenka (Lj I.) 69.8 točke. tJu[adlnke Ul. razred: (doseglivth 80 1- Košir Slavka (Vič) 73.5, 2 “den Mira in Fabjan Marinka (Vič) V T Mancini Zora (Vič) 72.8 točke. .Jr'a«ice I. razred:	(dosegljivih 80
r> , b L Bajda Mimi (Tabor) 74, 2. We As»a (Lj I.) 69.7, 3. Kodrič Mi-1 (Tabor) 64.3 točke.
Na Zelenici je zmagal
Matevž Lukane
Tržič, 27. maja. Danes je bil na Zelenici drugi mednarodni veleslalom, ki ga je organiziral smučarski klub Ljubelj. Snežne razmere so bile dobre! med tekmo je bila le na gornjem delu proge megla, ki je tekmovalce precej ovirala. Veleslalom je bil dolg 2000 m in je imel okrog 900 m višinske razlike. Proga je bila, posebno v gornjem delu, težka, imela pa je 40 vratič. — Spodnji del proge je bil nekoliko lažji.
Startalo je 54 članov, med njimi 14 Avstrijcev in 12 članic, med katerimi sta bili tudi dve Američanki. Lep uspeh je dosegel Lukane Matevž, ki je kljub padcu dosegel najboljši čas in zasedel prvo mesto. Mulej Tinček, je prevozil progo do 20 m pred ciljem v najboljšem času, tam pa je padel, ter se je zato plasiral šele na peto mesto Lep uspeh je dosegel tudi član Gregorčiča Huter Zvonko, ki je bil tretji in le za dve sekundi slabši od zmagovalca.
Pri ženskah so se na startu pojavila razen Katnikove, vse najboljše jugoslovanske tekmovalke. Prva tri mesta so zasedle inozem-ke, od katerih so bile posebno prve tri, to je Američanka Jeanette Burr. in Avstrijki Kremslehner Grethe in Hrust Finni razred zase, kar je razvidno že iz doseženih časov.
REZULTATI SO BILI NASLEDNJI Lukane Matevž
Člani: 1. Lukane Matevž (Lju .	—o------
belj) 1:46.4, 2. Slive Rudi (Avstrija) l voza je bila odlična. 1:47.0, 3. Hutar Zvone (Gregorčič)1
1:48.1, 4. Aman Alfred (Avstrija) 1:48,5,	5.	Mulej Tine (Prešeren)
in Zauner Alois (Avstrija) oba 1:50.0, 6. Magušar Marjan (Partizan) 1:50.5, 6. Lukane Slavko (Ljubelj) 1:51.1 in Herzog Rudi (Avstrija) z istim časom, 8. Čvenkelj Franc (Prešeren) 1:51.2, 9. Bertoncelj Joži (Partizan)	1:53.2,	10.	Mayer	Gusti
(Avstrija) 1:53.5.
Članice: 1. Jeanette Burr (ZDA) 2:05.0, 2. Kremslehner Grethe (Avstrija) 2:07.2. 3. Hrust Finni (Avstrija 2:10.3,	4.	Zupančič	Slava
(Udarnik)	2:20:0,	5.	Urbar	Nada
(Enotnost)	2:21.0.	6.	Marv	Pagge
(ZDA), 7. Adamič Bara (Enotnost) 8. Lukane Darinka (Ljubelj). Organizacija tekmovanja in pre
Šramel
Žerjal z metom 53.64 m. Isti tekmovalec je postavil še dva sloven ska rekorda in to v metu diska in krogle. Izvrstni rezultat in nov slovenski rekord je dosegla Ivanka Knezova v skoku v daljino. Član Odreda Ljubo Žgalin, je dosegel \ skoku v višino nov rekord s 1.83 Markeš pa je postavil z metom kladiva 40.40 m nov republiški mladinski rekord.
TEHNIČNI REZULTATI:
MOŠKI: 100 m: 1. Lorger (KI) 11,5, 2. Mlač (KI) 11.8, 3. Hrovatin (Žel. Mrb) 12.2;
200 m: 1. Lorger (KI) 23.8, 2. Petauer (KI) 21.3, 3. Belšak (Odred) 24.4, 4. Hrovatin (Žel., Mrb) 24.4;
400 m: 1. Zupančič (KI) 51.6. 2 Kopitar (KI) 54.0, 3. Hrovatin (Zel Mrb) 54,7;
800 m: 1. Rožman (O) 2:03,0, 2 Male (Žel. Mrb) 2:06,9, 3. Forte (KI) 2:07,0;
1500 m: 1. Šober (Zel. Mrb) 4:17,4 2. Male (Žel. Mrb) 4:18.0, 3. Grabar (KI) 4:18,0;
5000 m: 1. Grabar (KI) 16:23,6; 2 Šober (Zel. Mrb) 16:25,0, 3. Male (Žel. Mrb) 16:40,6;
10.000 m: 1. Kranjc (KI) 35:53.4 2 Štajner (KI) 36:58.2, 3. Černič (Žel. Mrb) 40:11,6;
110 m ovire: 1. Zupančič (Kij 15.8 2. Lorger (KI) 16.0, 3. Urbajs (K!: 17.7;
400 m ovire: 1. Zupančič (KI) 58.8
2.	Kopitar (KI) 59.7, 3. Mlakar (Žel Mrb) 64.2;
4 X 100 m:	1. Kladivar (Lorger
Mlač, Pefauer, Zupančič) 45.0. 2 Železničar (Mrb). Hrovatin, Kabaj Čerpes, Mlakar 48.8;
4 X 400 m: 1. Kladivar (Petauer Kopitar, Hanc, Zupančič) 3:36,0, 2 Železničar—Maribor 3:46.9:
krogla: 1. Žerjal (KI) 13.41 (no' slovenski rekord), 2. Golc (KI) 12 58
3.	Jezernik (Zel. Mrb) 11.63;
disk:	1. Žerjal (KI) 46.82 (not
slovenski rekord), 2. Golc (KI) 42.90 3. Peterka (KI) 39.50;
kopje: 1. Kopitar (KI) 50.59, 2 Rojc (KI) 48.41, 3. Čerpes (Žel. Mrb! 42.13;
kladivo: 1. Žerjal (KI) 53.64 (not slovenski rekord), 2. Markeš (Žel Mrb) 40.40 (nov mladinski sloven ski rekord, 3. Jančič (KI) 39.81:
skok v višino: 1. Žgalin (Odred 183, 2. Čerpes (Žel. Mrb) 175, 3. Ur bajs (KI)- 160:
skok ob.palici: Čerpes (Zel. Mrbj
;
3.30, 2. Glavač (KI) 3.23, 3. Vehovar (KI) 2.82;
skok v daljino: 1. Petauer (KI) 6.32, 2. Horvat (Žel. Mrb) 6.16, 3. Mlač (KI) 5.90;
troskok: 1. Zagorc (KI) 13.44. 2. Črepinšek (KI) 11.65, 3. Kučar (Žel. Mrb) 11.51.
ŽENSKE:	100 m:	1. Smiljanič
(Sloboda, Varaždin) 13.3, 2. Majcen (KI) 13.4, 3. Benčič (Odred) 13.4;
200 m: 1. Vizjak (KI) 28.5. 2. Jošt (KI) 30.2, 3. Meznarič (Sl. V) 30.3;
800 m: 1 Grabar (KI) 2:35.0, 2. Lužnik (KI) 2:37,8, 3. Mikac (Sl. V) 2:37.9;
80 m ovire: 1. Knez (KI) 12.6, 2. 5eb (Sl. V) 12.8, 3. Skrbič (Sl. V) 13.4;
4 X 100 m:	1. Kladivar (Plavšak,
Majcen. Knez. Petauer) 53.7. 2. Sloboda. Varaždin (Škrbič, T ribuson, Smiljanovič, Šab) 54 6, 3. Železničar Maribor (Hochegger, Bratož, Ser-nec, Lazar) 56 4;
krogla: 1. Borovec ((Sl. V.) 11.50 (nov hrvatski rekord), 2. Jezernik (KI) 10.08, 3 Lampret (Žel. Mrb.) 9.72;
kopje: 1. Železnik (KI) 28.26, 2. Crauner (Žel. Mrb) 27.37, 3. Kofol (O) 27 25"
disk: I. Borovec (Sl. V.) 37.94. 2. Kofol (Odred) 32.94, 3. Medveš (KI) 28.86;
skok v višino: I. Petauer (KI) 140. 2. Železnik (KI) 135, 3. Borovec (Sl. V) 135:
skok v daljino: 1. Knez (KI) 5.59 (nov slovenski rekord), 2. Majcen KI) 5.39, 3. Šeb (Sl. V) 5.10.
Bradeško
Dva republiška rekorda v Zagrebu
Zagreb. 27. maja. Včeraj in danes je bilo v Zagrebu na igrišču Zagreba atletsko tekmovanje prvega kola zvezne lige med Mladostjo in Zagrebom V tekmovanju molkih ekip je zmagal Zagreb z 28.706 točkami. Mladost je dosegla 28.340 točk. V tekmovanju ženskih ekip ie zmagala Mladost s 12.890 točkami, Zagreb pa je dosegel 9247 točk Postavljena sta bila dva nova republiška rekorda. —
Mladost) je dosegla na 800 m ^:22,a, šum a kov a (Mladost) pa v skoku v daljino 5.42. V tekmovanju moških ■kip je dosegel najboljši rezultat petranovič (Zagreb) v troskoku 13.90. Zerkov (Ml) pa v skoku v višino 189 cm.
Zaključki zadnjega plenuma Fizkulturne zveze Slovenije
v skladu s splošnim družbenim razvojem, s čemer bi se pospešil in poglobil proces demoikra tiz a ci j e in decentralizacije. Republiške sestavne organizacije so na današnji razvojni stopnji sposobne samostojno reševati vsa vprašanja športne politike, vzgoje in discipline svojega članstva O mednarodnih odnosih bi razpravljale in sklepale centralne zveze.
13.	Plenum ugotavlja, da je nujno potrebno, da se društva gospodarsko o samosvoj e. Članarina, ki jo morajo redno plačevati vsi člani, ni osnovni društveni dohodek. Članarina naj ima poleg finančnega, zlasti še moralen pomen za vse članstvo Vsekakor je potrebno z vsemi sestavnimi organizacijami FISAJ pravilno rešiti vprašanja enotne članarine v okviru istega društva in odgovarjajoče spremeniti dosedanje finančne pravilnike.
Osnovna sredstva telovadnih in športnih organizacij in društev bodo prispevki podjetij, zadrug in raznih ustanov, okrajnih in krajevnih ljudskih odborov, ki jih zato plenum poziva, da podpirajo z razpoložljivimi sredstvi razvoj telesne
Plenum Fizkulturne zveze Slovenije, ki 3e zasedal 19. In 20. maja t. 1., je razpravljal o stanju in razvoju v fizkulturni organizaciji in ugotovil:
1.	Telovadba in šport nista dosegla zadostnega množičnega razvoja, zlasti ni bil zadosten dotok pionirjev v telovadna društva ter mladine v telovadna društva, športne klube in sekcije. Docela Brno zanemarili propagando športa za razvedrilo, ki se je razvijal v nekdanjih fizkulturnih aktivih.
2.	Mnoge nepravilnosti in neredi, ki se 6e dogajajo na igriščih in ki so nedostojni športnikov socialistične družbe, nam govore o tem, da smo posvečali vprašanju pravilne vzgoje premalo pozornosti, oziroma smo vzgojna vprašanja podredili tehničnemu napredku v športu.
3.	Izvenarmadno vzgojo, ki je važen sestvanl del telovadne in športne vzgoje, so sestavne organizacije, kakor tudi društva in klubi v veliki meri zanemarili.
4.	Kvaliteta športov se ni dvignila v zadostni meri zaradi pomanjkanja množičnosti v naših klubih in sekcijah, kakor tudi zaradi pomanjkanja sistematičnega neprekinjenega dela s športniki.
5.	Demokratizacija v fizkulturni organizaciji se ne .razvija vzporedno s procesom demokratizacije v državni upravi in gospodarstvu, kar ima za posledico na eni strani centralistične tendence Zvez, na drugi pa tudi nezdrave odnose s centralnimi fizkultumimi organi.
6.	Ukinitev oblastnih fiz kulturni h odborov je sicer sprostila samoiniciativnost osnovnih organizacij, vendar se je zlasti za koordinacijo med športnimi društvi v posameznih krajih pokazala potreba po koordinacijskem organu.
7.	Mnoga nerešena finančna vprašanja kakor n. pr. enotna članarina v okviru iste osnovne organizacije, osnovni viri sredstev za poslovanje društev in gradnjo objektov, cene rekvizitov in druga, danes še zavirajo hitrejši razvoj organizacije.
V ZVEZI S TEMI UGOTOVITVAMI JE SPREJEL PLENUM SLEDEČE SKLEPE:
I.	"Disciplino v telovadnih in športnih društvih je treba dvigniti, razviti zdravo društveno zavest, posebno pa pomnožiti Vrste tistih, ki naj bodo deležni zdrave telesne vzgoje. Zato je nujno potrebno, da najdejo posamezne zveze nove organizacijske oblike in nove načine dela, da bodo pritegnile čim več mladine in delovnih ljudi in tako našo telesno vzgojo dn športe spremenile v res ljudske in koristne v skupni borbi delovnih ljudi za izgradnjo socializma.
2.	Plenum pozdravlja sklep plenuma CK LMS, da je treba spremeniti delo v mladinski organizaciji, tako da gredo mladinska vodstva tja, kjer se mladina neposredno zbira oz. udejstvuje. Plenum ugotavlja veliko odgovornost vseh zvez, včlanjenih v FZS za način dela, ki odgovarja mladini in poziva vso mladino, da se vključi v telovadna in športna društva.
3.	Višje vrednotenje telovadbe v šolah bi mnogo pripomoglo k izboljšanju zdravstven ega stanja naše mladine. Zato je plenum odločno zoper vsako zmanjšanje števila učnih ur v šolski telovadbi, marveč je za njihovo zvišanje. Sola naj pomaga pri vključevanju mladine v fiz-kultume organizacije, nikakor pa ne sme mladine pri tem ovirati ali ji tako udejstvovanje celo otežkočiti.
4.	Plenum pozdravlja ustanovitev Zveze tabornikov in želi, da s skupnimi napori posvetimo vse sile zdravemu razvoju naše mladine.
5.	Plenum FZS odločno obsoja nezdrave pojave v športu, ko nekatera Športna društva na nepravilen način, predvsem z dajanjem raznih ekonomskih ugodnosti, vabijo tekmovalce v svoje vrste. S tem oddaljujejo šport od njegovega osnovnega namena, da naj služi delovnim ljudem pri izpolnjevanju njihovih dnevnih nalog in škodujejo manjšim športnim društvom, kjer se prav okrog boljših zbira večje število tekmovalcev. Prav tako smatra plenum, da je treba razvijati ostro borbo zoper vse nezdrave izpade na naših Športnih igriščih, bilo s strani samih tekmovalcev, bilo s st rži ni publike. Zato je treba uporabiti najostrejše mere zoper vse nedisciplinirane igralce in izločiti gledalce, ki z prostaškimi vzkliki ali drugače motijo reden potek tekme. Športne tekme morajo biti prav tako sredstvo vzgoje za tekmovalce, kakor tudi za gledalce.
6.	Plenum priporoča vsem društvom, klubom in sekcijam, da posvetijo posebno pozornost pravilni vzgoji svojega članstva in zlasti še njihovi kulturni rasti. Povsod, kjer že delujejo kulturno umetniška društva, naj usmerjajo telovadna in športna društva svoje članstvo v njihove vrste, sicer pa so lahko osnovne fizkulturne organizacije pobudniki najrazličnejše kulturne dejavnosti.
7.	Plenum naroča vsem sestavnim organizacijam. da poživijo delo in izdelajo osnovni program za izvajanje izvenar-madne vz-goje, ga prilagodijo svoji osnovni vzgojni panogi in preidejo od sedanje propagande k stvarnemu izvajanju li zv en armadni h nalog. Osnovne organizacije morajo s svojim članstvom pričeti takoj tudi z izvajanjem tega vzgojnega programa.
8.	Vodstva klubov in sekcij morajo na temelju letnega programa organizirati sistematičen trening za svoje tekmovalce. da bi se izboljšala kvaliteta našega športa.
9.	Da bi bilo delo ob posameznih skupnih nalogah v večjih krajih koordinirano, priporoča plenum, da se sklicujejo v takih centrih fizkulturni sveti, ki naj skupno obravnavajo in rešujejo s priporočili društvom posamezne naloge.
Vodstvo fizkulturne ga sveta v posameznih primerih prevzame lahko sleherni fizkulturni organ ali osnovna organiza-
10.	Plenum ugotavlja, da Je treba obstoječe osnovne organizacije utrditi in jim dati možnost razvoja. Zato smatra, da govore gospodarski in finančni razlogi za to, da je v manjših krajih samo eno športno društvo, ki je pod enotnim upravnim vodstvom in šele ko število Članstva preraste možnosti vodstva, se lahko ustanovi drugo društvo. Vec klubov in sekcij naj se združuje v eno športno društvo, ker so samostojni klubi zlasti iz gospodarskih razlogov neuspešni.
II.	Plenum ugotavlja, da je izven organizacij še mnogo strokovnjakov, ki imajo vse pogoje za udejstvovanje. Zato jih vabi. da se odzovejo pozivom zvez in se vključijo v redno delo.
12. Plenum predlaga FlSAJ-u, da ponovno razpravlja o predlogu sekretan-jiata FZS. da bi vsi centralni organi do-
s a*a1 bTsrsa __________________________________________________________
Pravična kazen za surovega igralca
kulture in s tem omogočajo množičen razvoj fizkulturne organizacije.
14.	Plenum je odločno zoper razne nešportne pridobitne prireditve, zlasti zoper to, da bi odpirali društva oz. posamezni klubi razne zabavne lokale, še posebej gostilne, pri čemer pa ne odklanja dostojno organiziranih družabnih prireditev v društvih, kar pa mora biti vsekakor postranska dejavnost, ne pa osnovni cilj.
15.	V izvajanju gradbene dejavnosti je treba pristopiti k izdelavi temeljito proučenih gradbenih programov, izdelati načrte ter jih dati v odobritev, nakar si je treba zagotoviti potrebne investicijske kredite in šele za tem pristopiti k sami gradnji fizkultuimih objektov.
16.	Vse gospodarstvo fizkul turnih organizacij mora biti prežeto z duhom smotrne Slednje.
17.	Plenum ugotavlja, da sedanje cene fizkul turnih rekvizitov ne pospešujejo fizkul turnega udejstvovanja, marveč ga močno ovirajo. Vodstva športnih trgovin morajo zato izdelati analizo stanja, ki
je zaradi cen nastalo, sekretar! j at FZS pa mora izdelati predlog FISAJ, da se cene urede tako, da bodo osnovni rekviziti na razpolago za primerno ceno neposredno za športno uporabo .
18.	Plenum ugotavlja, da morajo vsi domovi, ki so bili zgrajeni in so že služili v fizkulturne namene, preiti v smislu zakonskih predpisov v last in upravo telovadnih in športnih društev. Zato naj seik.retarijat FZS podvzame vse potrebne ukrepe, da se zakon dosledno in povsod uveljavi.
19.	V duhu amaterskih načel je treba uvesti na športnih tekmovanjih častna darila, priznanja, diplome, pohvale, s čemer bomo krepili duh amaterizma in tudi znižali izdatke za kupljena darila, kd so jih društva in zveze dajale zmagovalcem na tekmovanjih.
20.	Plenum ugotavlja, da dosedanja delitev deviznih sredstev, namenjenih za šport, onemogoča športnikom v naši republiki stike z inozemstvom in pooblašča sekretar!jat FZS, da uredi to vprašanje s FISAJ,
Inž. VIKTOR LINDTNER:
Kaj je ugotovil posvet avtorjev
Prav posrečena je bila zamisel TZS, da je sklicala \ Ljubljani posvet avtorjev, ki je bil 13. t. m. na Taboru Dnevni red je bil sestavljen tako. da so se avtorji mogli seznaniti v kratkem z vso snovjo, ki jo morajo do dobra obvladati, če hočejo sestavljati uspesno in dati vajam takšno obliko in kompozicijo, da odgovarjajo zahtevam telesne vzgoje in lepočutja obenem.
Vsi avtorji so se seznanili z namenom telesnih vaj in z nalogami splošne telesne vzgoje. V kratkem so pregledali načine vadbe prostih vaj in se tudi poučili kaj pomeni ritmika, gimnastika, simbolika, akrobatika itd. Ker je danes pojem o ritmu tako nejasen, 'je bilo posvetu priključeno predavanje o ritmu, kjer je bila avtorjem v osnovnih potezah razložena dr. Murnikova teorija o ritmu in odnosu ritma do gibanja Teoretično težka razglabljanja se ob' praktičnih primerih razvežejo v sila zanimivo snov. ki odpira avtorjem nove poglede in jim pojasni odnos telesne vaje do lepega ritma, lepega gibanja do glasbe in umetnosti. Ker so narodni in umetni plesi, predvsem pa balet, tudi telesne vaje so morali za primerjavo z nameni telovadbe izve-
Vse ljudstvo je proslavilo rolstvl don maršolo Titv
V petek, 25, maja, na rojstni dan maršala Tita, je Sonja Rozm-nova predala štafetno palico s pozdravi slovenskega ljudstva največjemu sinu jugoslovanskih narodov, ki je pred Belim dvorom sprejel štafete iz vseh krajev Jugoslavije. Tako je bila zaključena tudi letos tradicionalna manifestacija ljubezni in vdanosti, ki vsako leto združuje naše delovno ljudstvo v prisrčnih izrazih ljubezni do maršala Tita.
Tildi naši najmlajši so širom Slovenije nosili pozdrave maršalu Titu
Dne 21., 22, in 23, maja so tekle pc vsej Sloveniji neštete proge, po katerih so mladinci, mladinke, pionirji in starejši ljudje nosili štafetne palice proti Ljubljani, V sprejemni center za pripravo Titove štafete so neprestano prihajala poročila spremljevalcev iz glavnih prog, ki so v skopih besedah in suhih številkah navajala to, kar so spremljevalci videli na poti skozi slovenska mesta in vasi. Sam0 en primer:
»V ponedeljek po 14. url so se po glavnih ulicah Maribora pričeli zbirati številni fizkulturniki, pripadniki JA in raznih delovnih kolektivov, da spremijo in ponesejo štafetne palice maršalu Titu za. njegov 59. rojstni dan. Ze rano zjutraj so krenile štafete na svojo pot. Glavna, iz Dolnje Lendave — naših naftinih polj — je tekla čez Mursko Soboto, Radgono in Slovenske Gorice, kjer se ji je priključila štafeta jugoslovanske armade. Druga štafeta — viničarska — je startala v Železnih dvereh in šla čez Ljutomer, Ormož in Ptuj v Maribor, kjer se je pred sprejemom zbrala številna . množica, ki je v pričakovanju glavnih štafet živahno pozdravljala prihpde številnih lokalnih prog. Skupno je prišlo v Maribor 73 štafet.
Malo pred prihodom dveh glavnih štafet je burno pozdravljena prispela spominska štafeta planinskega društva in Zveze borcev s Pohorja, prav od tam, kjer je v borbi za domovino padel prvi pohorski bataljon, Okrog treh popoldne pa so ob viharnem navdušenju prisotnih prispeli tekači dveh glavnih prog. Predsednik Izvršnega odbora MLO je" imel pozdravni nagovor ter
prečital pozdravne resolucije delovnih množic, Zveze borcev mesta Maribora in JA, nato pa so fizkulturniki spet prevzeli štafetne palice in jih ponesli naprej čez Dravograd proti Ljubljani ...«
Iz proge Bovec—Ljubljana so poročali: 1
»... Iz Kanala So tekače spremljali kolesarji, na čelu pa sta tekla dva člana telovadnega društva Kanal z zastavami. Z brodom je štafeta prešla Sečo in tekla po obratih tovarne cementa v Anhovem. Skozi tovarno so tekli najboljši delavci, med tovarniškimi prostori pa so delavci v špalirju navdušeno pozdravljali tekače. V vasi Plave se je priključila glavni progi stranska štafeta iz Brd s 425 tekači, Od Anhovega do Solkana je teklo 50 delavcev iz tovarne, tekače pa sta spremljala dva športnika z drsalkami na kolescih...«
V torek zjutraj je na Triglavu startala glavna republiška proga, popol dne ob 17.30 je bil v Ljubljani slovesen sprejem 15 glavnih štafet. Štafetne palice je na tribuni sprejemal predsednik vlade LRS, tov, Miha Marinko. Vrstili so se tekači s Triglava, Trsta, Koroške, treh armijskih štafet, kopenskega okrožja. Železnih dveri, Primorske, Dolnje Lendave, Črnomlja, ljudske milice, pionirske in konjeniške štafete ter iz Litostroja. Vsak je spregovoril nekaj besed in ne čudimo se: mnogi so imeli pravo, veliko tremo. Tržaška telovadka Miškulin Lilijana nam je kasneje povedala, da ji je postalo od vročine in razburjenja kar slabo in je mislila, da se bo onesvestila.
Mariborski teniški igralci se pridno pripravljaj o
Teniška sezona v Mariboru Je v polnem razmahu. Lepo urejena igrišča v ljudskem vrtu so v popoldanskih urah stalno zasedena po čianih TK Polet, ki marljivo vadijo in se pripravljajo za bodoča tekmovanja.
Otvoritveni pomladanski turnir je pokazal zadovoljivo formo tekmovalcev posebno razveseljiv pa je napredek' mladih, ?rvak Slana je svoj primat obdržal tudi tokrat, vendar pa se je moral za zmago pošteno potruditi. Udarce ima lepe in izenačene, pomanjkljivo pa je njegovo delo nog., izpopolniti pa se bo moral tudi taktično. Presenetila le dobra forma Vlasaka, ki je svoj debut med člani za dosego drugega mesta uspešno prestal. Ima lepe udarce zelo dober je v igri na mreži in razpolago z ostrim servisom, vendar pa mu manjka tekmovalna rutina. — Tretje in četrto mesto si je z Golecom delil mladi Bergant, ki je osvojil tudi prvo mesto med mladinci. Prvi je tik pred maturo in vsled tega nima dovolj
Prejšnjo nedeljo je bila tekma za ■publiško prvenstvo v rokometu med rimom in Poletom iz Maribora. Igra bila predvsem v drugem delu zelo irova tako, da je moral sodnik kaz->vati nekatere igralce s tem, da jih , izločil iz igre za pet minut, m to ralce Krima Levičnika, Potokarja in ovaka, malo kasneje pa Kralja m ato ponovno Potokarja,
Igralec Krima Potokar Bojan je lan po svoji surovosti širom Slove-ije, predvsem tam, kjer je rokomet izširjen. Na vsaki tekmi je povzro-telj večjih ali manjših pretepov. Na adefjski tekmi ga je sodnik zaradi internega grobega udarca na igralca oleta Soberja, ki je moral zapustiti iradi’ težje poškodbe igrišče, ponovno ključil iz igre. Potokar je pri izklju-tvi grozil sodniku, po končani tekmi a ga je celo s pestjo udaril v obraz, ■menjenii igralec je bil predhodno aznovan z dvema mesecema prepo-edi igranja, vendar, kakor vidimo, i kazen na njega ni vzgojno vplivala, aradi surovega in nešportnega pre-rška ga je disciplinski odbor Roko-letne zveze Slovenije kaznoval s pre-ovedjo igranja za dve leti. Prav tako
je bil kaznovan s petmesečno prepovedjo igranja zaradi nešportnega vedenja igralec Krima Kralj, ki je najprej skušal poškodovati igralca Poleta, ki pa se mu je pravočasno umaknil. Sodnik ga je izključil do konca igre, po končani igra pa je tudi on grozil sodniku, da ga bo dejansko napadel.
Razen tega pa se dogajajo na rokometnih tekmah na igrišču Krima še druge nepravilnosti. Občinstvo z nesramnimi opazkami nagovarja svoje igralce k neredu, po tekmah pa posamezniki, predvsem pa mladina,, s surovimi izpadi ogrožajo sodnikovo osebno varnost. Prav gotovo je vodstvo rokometne sekcije in društva Krim za takšna dejanja soodgovorno, ker ne zna vzgajati svojega članstva in športnega občinstva. Prav gotovo je bilo o teh surovostih v naših dnevnikih in tudi našem tedniku napisanega že več kot preveč, pa vendar, kot vidimo, zaman. Treba bo poiskati drug način rešitve (še ostrejše kazni), predvsem pa se sprašujemo, kje so miličniki, ki bi morali v takšnih trenutkih učinkovito posredovati. To niso več nešportni izgredi, temveč kriminalni prekrški, ki jih je. treba sodnijsko kaznovati.
časa za trening, vendar pa lepo igra in bo s solidno vadbo pod strokovnim vodstvom kmalu napredoval. Berganta odlikuje izvrsten forehand udarec in dober servis ima pa slab backhand. Ostali člani tekmovalne skupine Poleta še niso. v polni formi.
Mladinci letos mnogo obetajo. Poleg Berganta mlajšega bodo v borbi za najbolšega sodelovali Horvat, ki mora nujno popraviti svoj stil, Rajher z dobrimi udarci, toda nezadostno borbenostjo Rataj z dobrim refleksom, Lovrec z 'lepimi udarci toda neustaljeno igro. atletski Balca in živahni, hitri Fi-
rjpvepV
Pridno vadijo tudi članice. Slovenska prvakinja Voglarjeva je po lanskoletni poškodbi roke spet na igrišču in obeta hitro doseči staro formo- Zamanjeva je mnogokrat odsotna, Vendar pa neumorno trenira, kadar je pač v Mariboru. Marljiva je tudi Čopova. Močnikovo in Ježevo pa se le redko vidi na igrišču.
Mladinski prvakinji Lovrecova in Vinterhalterjeva se resno pripravljata za nastope v inozemstvu. Lovrecova je svoje udarce okrepila in tudi igra ria mreži ji že kar dobro gre izpod rok. Vinterhalterjeva je fizično slaba, vendar borbena in razpolaga z lepimi udarci.
Klubu manjka nepozabni pokojni organizator Korenčan in se morajo odborniki precej potruditi, da ga lahko nadomestijo. Na razpolago imajo igralci 7 odličnih igrišč 4 od teh so nova. zid za vadbo pa bo v najkrajšem času pripravljen. Težave imajo posamezniki z rekviziti, ki jih zaradi visokih cen ne moreio nabaviti. Vendar pa tudi uprava kluba že prav uspešno pomaga. Gotovo pa je. da bo TK Polet tudi letos obdržal, če ne še poboljšal svojo pozicijo v Sloveniji in državi, postavil močno ekipo in izvedel lepa. zanimiva In uspela tekmovanja.
Hrastnik prvi med alpinističnimi odseki
V tekmovanju za 10. obletnico OF so sodelovali tudi alpinisti iz vseh predelov Slovenije. Tekmovali so v prostovoljno sprejetih obveznostih. Tekmovanje je trajalo pet mesecev tako, da so imeli alpinistični odseki dovolj časa, da so se temeljito pripravili za posamezne točke. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Hrastnik, 2. Prevalje, 3. Trbovlje, 4. Maribor, 5. Tržič, 6. Iskra-Kranj, 7. Kamnik, 8. železničar-Lj., 9. Slovenska Bistrica, 10. Mojstrana, 11. Nova Gorica. Hrastnik je prejel lep pokal, Prevalje in Trbovlje Pa Učni diplomi,
Primorsko štafeto je predal dvajset-kratni udarnik iiz Idrije, velik in širo-kopleč rudar, z velikimi, žulj^vimi rokami, Maver Ivan, eden izmed redkobesednih junakov dela, ki je vse svoje življenje trdo garal v rudniku živega srebra. Na koncu je spregovoril zbrani množici predsednik vlade Miha Marinko, za njim pa generalmajor Peter Stanite, kateremu so predajali štafetne palice pripadniki JA,
Po manifestaciji pred Narodnim domom je tekače vseh republiških zvez sprejel predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko ter se z njimi dalj časa razgovarjal o fizkul turnih problemih v Sloveniji.
Beograd, 25. maja. Danes so pritekle
v Beograd štafete iz vseh krajev naše domovine, velikih gradbišč, obratov prve petletke in krajev slavnih po velikih dogodkih v narodnoosvobodilni borbi, Glavno slovensko štafetno palico je izročila maršalu Titu Rozman Sonja, tržaško Lilijana Miškulin, v imenu koroških Slovencev mu je čestital Jurček Kresnik, štafetno palico planincev pa je iztočil stari planinec Joža Čop. Predaji pred Belim dvorom so prisostvovali med drugimi tudi Aleksander Ran-kovič, Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič, dr. Blagoje Neškovič, Franc Leskovšek, dr. Ivan Ribar in drugi. Po sprejetju čestitk se je maršal Tito s kratkim govorom zahvalil ter povabil vse tekače na zakusko.
Teden dni nns leči od nnienston Slovenije v oajoh no otodlu
Prihodnjo soboto in nedeljo bo imela Ljubljana spet pomembno republiško prireditev. Na letnem telovadišču v Tivoliju se bodo zbrali najboljši orodni telovadci iz vseh krajev, da se pomerijo imied seboj v borbi za naslove republiških prvakov.
Letošnje slovensko prvenstvo v vajah na orodju bo ne samo ena najbolj množičnih, temveč tudi visoko kvalitetnih prireditev. Za razliko od prejšnjih let so društva letos pravočasno dobila razpise vaj, tako da se danes vrste in posamezniki že več mesecev vztrajno pripravljajo. Večina dobrih društev je doslej izvedla že več izbirnih tekem, prav tako pa so organizirali okrožni telovadni odbori tekmovanja, na katerih so se najboljši posamezniki in vrste kvalificirali za republiško prvenstvo. Prejšnjo nedeljo So bile izbirne okrožne tekme v Celju, na katerih je nastopilo 69 telovadcev, in na Jesenicah, kjer je nastopilo okoli 100 tekmovalcev. Te tekme so pokazale, da so naš} telovadci v vseh razredih za letošnje
republiško prvenstvo dobro pripravljeni in lahko pričakujemo ostrih borb za najboljša mesta.
Republiško prvenstvo se prične v soboto ob 16, uri na letnem telovadišču v Tivoliju. To soboto bodo nastopili vsi oddelki v zveznem in v prvem razredu, v nedeljo zjutraj ob osmih se pa na istem kraju prične prvenstvo za vse oddelke v drugem in tretjem razredu. Poleg obveznih vaj na vseh glavnih orodjih imajo telovadci v programu tudi tri atletske panoge, in sicer tek na 100, odnosno 60 m, skok v višino ter met krogle.
Prireditev bo zaradi kvalitete nastopajočih izredno zanimiva, zato pričakujemo, da si jo bodo vsi ljubitelji telovadbe ogledali. Z las tj je razveseljivo, da so se letos za prvenstvo poleg ljubljanskih, mariborskih, gorenjskih in drugih centrov, kjer je orodna telovadba že močno vkoreninjena, prijavili tudi tekmovalci iz Primorske, kar kaže, da si tudi v teh predelih orodna telovadba zanesljivo utira svojo pot.
Po odigraniu V. kola zvezne lige naših odbojkarjev moremo ugotoviti kvalitetno stopnjo posameznih vrst in približen plasma, ki ga bodo posamezne vrste dosegle na koncu spomladanskega dela zvezne lige.
Kakor je že znano, so najboljše moške in ženske vrste v državi razdeljene v dve skupini. Všaka ima po 8 moških in 6 ženskih predstavnikov. Vzhodna skupina je sestavljena iz vrst iz Vojvodine. Srbije in BiH, zahodna pa iz Hrvatske in Slovenije. Na prvi pogled zahodna skupina zaostaja za vzhodno po kvaliteti, že po petem kolu pa vidimo, da je tudi kvaliteta zahodne cone dobra in Se more v tem pogledu primerjati z vzbodno.V vzhodni coni bo zelo verjetno izšel kot zmagovalec spomladanskega dela lanskoletni prvak Partizan, ki iti izgubil še nobene tekme, ima pa v Spartaku, Železničarju. Crveni zvezdi in Zanat-liji (prej BSK) enakovredne tekmece, pa tudi DIF in Sarajevo moreta napraviti kakšno presenečenje še pred koncem spomladanskega dela. Opaziti je precejšnje izenačenje v kvaliteti, saj So redke tekme, ki bi se končale 0:3. V zahodni skupini sta Krim m Mladost (Zagreb) razred Zase;, Polet, Zelezničar-Ljubljana. Lokomotiva-Zagreb in Krka pa razred za sebe m končno kot najmanj uspešna nova li-gaša Kovinar in Mladost-Cakovec. Prijetno nas je iznenadila po svojem odličnem začetku vrsta ljubljanskega Krima, na katero pred prvenstvom ni skoro nihče računal. Bivše moštvo Enotnosti, sedaj Krim. je precej pomlajeno, izpopolnjeno z igralci, ki so se v društvu naučili igrati odbojko in ki so prestali trdo preizkusno dobo mladinskih prvenstev, kjer so si pridobili potrebno znanje in izkušenost. Taka bi morala biti pot vsakega igralca — zveznega ligaša. Vrsto Krima odlikuje dobra igra v polju, vigranost in solidno tolčenje (igra sistem pet tolkačev in en podajač). Z zagrebški Mladosti je pet državnih reprezentantov, ki pa so posebno v tolčenju precej popustili (negotovost!) posebno če jih nasprotnik preseneti z dobrim blokom. Po sijajni zmagi 3:1 nad reprezentanco Beograda, katero je predstavljal lanskoletni prvak Partizan, okrepljen z ostalimi najboljšimi igralci iz Beograda, radi podcenjujejo nasprotnika. Se lani simpatično moštvo pa je napravilo slab vtis pri tekmi s Krimom, ko Sq si igralci s protestom hoteli pridobiti tisto kar niso mogli doseči z igro. Lokomotiva Krka in Kovinar So novi ligaši, ki bodo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju pridobili na kvalitti, že jeseni pa prav lahko presenetijo tega ali onega tekmeca. Ljubljanski Železničar od lani ni posebno napredoval, verjetno bo v svojem republiškem moštvu našel igralce, ki bodo nadomestili slabe moči v zvezni ekipi. Slab pričetek in vzporedno slab plasma Poleta nas ne sme preveč čuditi, če pomislimo, da je ena polovica igralcev v Ljubljani, druga pa v Mariboru.
Vsaka skupina bo uvrstila v finalni turnir po končanem jelenskem delu po tri najboljše vrste. Ta turnir bo jeseni v Beogradu, kjer se bodo najboljše ekipe borile za najvišji naslov.
Tudi slovenska (lisa je razdeljena v dve skupini. Po dva najboljša se bosta plasirala za finalni turnir, ki nam bo dal ekipo, ki bo imela pravico sodelovati na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno ligo. K mariborski skupim ste favorite Že-
lezničar in Mežica, toda tudi Guštanj ne zaostaja po kvaliteti, precej pa zaostaja Kovinar II, Slovenjgradec in Beton (Celje). Čaka pa jih resno delo opazovanja iger dobrih vrst in odpravljanje napak, ki jih v svojem moštvu zapazijo na tekmah. Ljubljanska skupina ima že sigurnega prvaka spomladanskega dela, To je simpatično moštvo iz Kamnika, ki' igra moderno odbojko pod strokovnim vodstvom trenerja. To nedeljo se bo odločil, katero izmed moštev bo zasedlo drugo oz. tretje mesto. To sta drugi moštvi ljubljanskih zveznih ligašev Krima in. Železničarja. ki sta močno izenačeni. Ostala mesta si bodo razdelili Prešeren iz Radovljice, Ilirija m Ljubelj — Tržič, ki so kvalitetno slabsi. njihova volja, prizadevanje in veselje za od-
a J1 ) C 111 V '-UOIJO 4,0»	,
bojko pa j;im obetajo lep napredek, Pada.
Odgovor na članek
o blejskih smučarjih
Z Jesenic smo prejeli odgovor na članek o blejskih smučarjih v prejšnji številki našega časopisa. Odgovor priobčujemo v celoti
Glede na članek »Blejski smučarji so najmarljivejši« je anonimni pisec prikazal neresnično stanje dejavnosti podpisanega. Praček Ciril je bil v sezoni 1950/51 pobudnik za izgradnjo mladinske skakalnice na Jesenicah, obenem pa vodja vseh del in je osebno opravil nad 300 udarniških ur pri tej in pri drugih gradnjah »Gregorčiča«. Podpisani je tudi vodil sedemdnevni tečaj v času od 17. do 23. decembra 1950 na Jesenicah. O tem tečaju je takoj poročal na Smučarsko zvezo v Ljubljano; če so poročilo tam izgubili, hi krivda podpisanega. Ob. enem je bil podpisani tudi pomočnik za vsakodnevno popoldansko vadbo na snegu. Vzroke za padec kvalitete in kvantitete naj člankar išče drugod. V lažje razumevanje razmer v jeseniškem smučarskem športu pa naslednje pojasnilo:	kdor hoče dobro pla-
vati, mora V Sak dan plavati. Kdor Hoče dobro teči, mora biti vsak dan na tekališču. Kdor hoče dobro smučati. mora vaditi vsak dan in imeti žičnico. Kdor pa je dober kovač, livar, ali ključavničar, ta je vsak dan osem ur pri svojem delu, kar jeseniški fizkulturniki — borci za plan —■ tudi izpolnjujejo. Jeseniški tekmovalci so dosegali najboljše rezultate takrat, ko so imeli iste ali pa boljše pogoje, kakor jih imajo danes drugod (Partizan, Tržič). Imamo tak0 zvane amaterske brofesionale, ki si lahko dovolijo dopust vso zimo. Jeseničani si tega ne moremo dovoliti in dokler se tako stanje ne izpremeni, ni treba računati na boljšo kvaliteto jeseniških
smučarjev. Jeseniški smučarski šport je napredoval i v kvalteti i v kvantiteti, toda razmere drugod so se toliko popravile, da so drugje daleč pred nami. Objektivno kritiko lahko poda le tisti, ki razmere pozna.
PRAČEK CIRIL
Jugoslavija : Avstrija
10. junija bo na stadionu Odreda v Ljubljani mednarodno srečanje ženskih rokometnih reprezentanc Avstri.® in Jugoslavije. Avstrijke so znane širom sveta kot odlične rokometašice-V njih vi ekipi nastopa poleg ostali*1 igralk tudi znana evropska rekorderka v metanju kopja, Herma Bauma, našo državno reprezentanco pa bodo sestavljale najboljše igralke iz Subotice* Zagreba, Beograda in Ljubljane.
Objave
Rateče-Planica proda telovadn* Pojasnila in ponudbe pošljite n
SD
drog. l vjaouiiitcl fll SD Rateče-Planica
V nedeljo bo na progi Ljubljana—Novo mesto velika kolesarska dirka
Kolesarska sekcija Krima bo Prlrei}lo 3. junija t. 1. medklubsko kolesa1'8*, dirko Ljubljana—Novo mesto. Start j 10. uri dopoldne na Dolenjski cesti * Igriščem Krima. Sodelovali bodo Dinama in Jedinstva iz Zagreba, °a ^ vozači iz Kopra, Nove Gorice u1 ljubljanskih kolesarskih sekcij.
Planica šport ,10
pozilva vse, ki so oddali v P°pef/^/e-ali montažo smuči pri podjetju »=> jju nija-šport« na Mestnem trgu 10 in J v doslej še niso dvignili, da to storijo ^ roku 15 dni. ker bo v nasprotnem v d meni podjetje samo razpolagal ^ smučmi. — Planlca-Sport, LjuDU Likoza* jeva.
deti tudi nekaj o njih. Sele po primerni razjasnitvi osnovnih vprašanj je bilo popoldne posvečeno razgovoru o komjpoziciji sami, o kategoriziranju sestav, o izvajanju fiziološkem učinku, sojenju in sodnikih. Živahni in resni razgovori so dokazovali, koliko skrite lepote je v sestavljanju in vadbi akademijskih sestav in koliko more pravilna izobrazba sestavljalcev vplivati na iznajdljivost avtorjev in raven sestav samih.
Vse premalo se je doslej govorilo in razglabljalo o teh vprašanjih, tako, da so avtorji sami predlagali, da naj bi TZS priredila daljši tečaj ki bi dal avtorjem-tečajnikom tako teoretične kot praktične napotke za nadaljnje delo. Koristi, ki bi jih društva s takim tečajem imela, bi bile brez dvoma velike.
Ker so pokazale Izkušnje zadnjih tekmovanj, da sedanji način ocenjevanja ne odgovarja, je sklenil posvet, da prejmejo vsi avtorji dosedanji pravilnik in predlog za nov način ocenjevanja. ki ga je poslala republika Hr-vatska po tov. Liscu in Lhotskemu V študij z namenom, da izrazijo avtorji svoje pripombe k obema načinoma ocenjevanja. Tako bo zbrala TZS tehten material za uspešno spremembi) današnjega načina ocenjevanja.
V zvezi z ocenjevanjem se je razpravljalo tudi o sodniškem zboru. Ta še nima izkušenj, ki jih imajo sodniki pri orodni telovadbi in je tu treba tudi iskati vzroke neskladnega sojenja-Zato bo treba sodniški zbor pravilno izbrati in ga tudi poučiti, da bo vedel, kako naj sodi, da bo lahko izrekel vsak sodnik svojo sodbo samostojno in jasno.
Ob sklepu sestanka je bil kratek razgovor z ozirom na članek tov. Ulage o ietošnjem tekmovanju v akademijskih sestavah, Ki je izšel v »Boletu* dne 6. maja. Iz članka bi se dalo sklepati, da sta dr. Murnik in Bino Mlakar veliko storila za kulturno raven telovadnih akademij in sicer oba »zelo veliko«. Drugič pa bi utegnil kdo sklepati. da je Bino Mlakar, prav tako kakor dr. Murnik, ustanovitelj telovadnih plesov. Ugotovljeno je bilo. da bi takšni sklepi ne odgovarjali resničnim dejstvom, ker o Mlakarjevem vplivu na dvig telovadnih plesov ne more biti govora. Zasluge Mlakarja so na baletnem, in ne na telovadnem polju. Pri tem moramo poudariti mojstrstvo obeh — Murnika na telovadnem, Pije in Pina Mlakarja pa na polju umetnega plesa. Nameni, ki uti nočemo doseči, pa so pri naši telovadbi popolnoma različni od onih, ki naj jih dosega balet, oziroma moderni ples. Predvsem pa gre tu za dejstvo, da so telovadni plesi naši — rekli b* Murnikova in s tem tudi »naša« domača iznajdba (v dr. Murnikovem, za tisk pripravljenem članku »Sistem ih metoda telesnih vaj« je to podrobno razloženo). »)r. Murnik je bil za to naprošen. da pove svoje mnenje o razliki med baletom in telovadnim plesom, ki ga je pismeno tudi podal. Bistvena razlika med baletom in telovadnim plesom bi se dala označiti s tem, da imajo pri baletu vodilno vlogo noge in lehti le spremljevalno, medtem ko le pri telovadnem plesu prav narobe. Vodilna vloga je tu prav v gibih lehti v zvezi s trupom in imajo noge spremljevalno vlogo, razen v primeru porabe gibov nog za kontrast.
Uspeli posvet .je bil končan z obžalovanjem. da je potekel tako hitro in s spoznanjem, da se je treba izobraževati. če hoče kdo kot avtor uspeti,
Zmaga borovniških nogometašev
Prejšnjo nedeljo je bila v Borovnici odigrana prvenstvena nogometna tekma ljubljanske oblasti med BSK (Borovniški športni klub) in Ilirijo. Zmago so si zasluženo priborili borovniški igralci, ki so premagali goste s 4.0 (0:0),
Še dve koli imamo do konca spomladanskega dela moške zvezne lige. V VI. kolu bo za športne igre pomemben dogodek. Dobili smo končno stadion za odbojko in košarko, katerega bosta otvorili vrsti ljubljanskih zveznih ligašev Krima in Železničarja v soboto, 2. junija. Stadion se nahaja poleg teniških igrišč pod Cekinov!«) gradom in ima dve 30 m dolgi tribuni, ki lahko sprejmeta 1000 gledalcev; nahaja se med drevjem in Ima krasn« lego. Za njegovo hitro dograditev s« igralci Krima žrtvovali mnogo ur i« se niso ustrašili niti zamotanega pla: m ran ja. Končno bodo tudi oni dobiu skupno s košarkarji ASK svoj« igrišče, ki jim z ozirom na njihovo kvaliteto v državnem merilu tudi pri' Kosec Miloš.
Prawda bo startal na Jalovcu
1 3. junija bo smučarski klub Enot-bost organiziral tradicionalni veleslalom na Jalovcu. Poleg najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev bodo nastopili tudi najboljši Avstrijci, Nemci in Italijani. Proga bo peljala iz Kotovega sedla v dolino Tamarja; dolga bo približno 3.000 m, kar je Prav gotovo najdaljša proga v Sloveniji. Odlične snežne razmere in kvali-
Prognoze za 29. kolo »Športne stave
1.	Hajduk—Crvena zvezda. Borba dveh enakovrednih nasprotnikovi za Prvo mesto. Z ozirom na nestalno formo obeh klubov in domači teren prvo-imenovanega, dajemo prednost Hajduku. Prognoza 1 ali x.
2.	Partizan — Lokomotiva. Partizan le v borbi za prvo mesto. Zato bo po Vsej verjetnosti izkoristil prednost terena. Prognoza 1.
3.	Spartak—Napredak. Kandidata za kadnje mesto. Prednost dajemo Spar-taku, ki je bolj rutiniran, z ozirom da domači teren. Prognoza 1 ali x.
4.	Mačva—Vojvodina. Kljub tujemu terenu je Vojvodina favorit. Spomnimo se njenih tekem v inozemstvu. Pro gnoza 2.
5.	Horac—BSK. Z ozirom na izenačenost obeh moštev bo rezultat verjetno neodločen.
6.	Sarajevo—Dinamo. Neodločen rezultat Dinama proti BSK na domačem terenu nam daje mnogo misliti. Težko 6e je odločiti za enega kakor tudi za drugega. Mi vam dajemo x, sami pa te dobro premislite na podlagi nedeljskih rezultatov.
7.	Tekstila« — Proleter (Osijek). Majhna prednost Tekstilca. 1 ali x.
6. Metalac—Železničar. V 27. kolu fcta oba izgubila. Prvi proti Rabot-hičkemu doma, drugi proti Tekstilcu t Zunaj. Prognoza 1 ali x.
9.	Odred—Kvarner. Prednost ima Ddred. Prognoza 1
10.	Vardar—Rabotnički. Isto kakor fcgoraj. Prognoza 1.
11.	Velež—Zagreb. Tudi tu ima pred-host domači klub. Dajemo 1.
12.	Budučnost—Proleter (Zrenjanin). Budučnosti, kod najsolidnejšemu moštvu II. lige, pripada absolutna pred-host. Prognoza 1.
13.	Rudar—Dinamo (Pančevo). Rudar je dobil vse zadnje tekme na domačem terenu. Tudi tukaj ima precej Izgledov za zmago. Prognoza 1.
14.	Bokelj—Radnički. Bokelj, kot zad-bji, je že večkrat presenetil z neodločenim rezultatom. Predlagamo vam torej x, sicer pa še premislite sami.
15.	ASK — Lokomotiva (Košarka).
Dajemo prednost ASK z ozirom na do-baači teren. Prognoza 1.
teta tekmovalcev sta jamstvo, da bo prireditev prvovrstna. Med avstrijskimi tekmovalci bo nastopil svetovni mojster Christian Prawda, ne smemo pa pozabiti Sengerja, Schneiderja, Nogglerja in ostalih. Prav tako bo tudi zelo močna mednarodna ženska udeležba, saj bodo poleg izvrstnih ino-zemk nastopile tudi naše najboljše tekmovalke. Do danes sta se prijavili tudi dve Američanki, pa tudi Avstrija bo poslala svoje najboljše tekmovalke. Občinstvo bo imelo edinstveno priložnost, da si ogleda to zanimivo tekmovanje že v začetku poletne sezone, kajti Putnik bo organizira) za nedeljo, 3. junija, poseben vlak, notranje ministrstvo pa je odobrilo 2. in 3. junija prosto kretanje v obmejnem pasu.
Šest dni na mpshem tiobarska prvenstvu
Končano je II. kolo tekmovanja za Davisov pokal
Med tednom je bilo končano II. kolo evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal Rezultati posameznih srečanj so bili — v Milanu: Ivalija : Juž. Afrika 3:2, v Wimbledonu: Anglija : Francija 3:2, na Dunaju: Švedska : Avstrija 5:0, v Bruslju: Belgija : Egipt 4:1, v Parizu: Filipini : Brazilija 4:1, v Sheveningenu: Nizozemska ; Irska 3:2, v Zurichu: Poljska : Švica 4:1, v Berlinu: Nemčija : Danska 4:1. Tako bodo igrali v četrtfinalu: Italija : Poljska, Nemčija : Belgija, Anglija i Švedska ln Filipini : Nizozemska.
lagala največ upov na svoja predstavnika Sovljanskega in Paljiča, o katerih je pisai tudi italijanski tisk pred pričetkom prvenstva in prav tako pričakoval njun uspeh. Paljič je do neke mere opravičil svoj sloves, saj je izpadel v II. kolu v borbi z glavnim favoritom za naslov evropskega prvaka v mušji kategoriji, Fincem Hama-lainenom, proti kateremu je lepo boksal in se uporno boril, čeprav je bil nekoliko pasiven. Razočaral pa nas je Sovljanski, ki bi moral na vsak način prepričljivo premagati Madžara Budala, katerega je v naslednjem kolu premagal celo Švicar Miiiler. Vendar je Sovljanski izgubil že prvo borbo, in sicer predvsem zaradi svoje neaktivnosti, posebno v • drugi rundi. Najboljšo borbo med vsemi sedmimi zastopniki našega boksa je prikazal Konig v srečanju z evropskim prvakom Madžarom Pappom. Vsi so bili namreč presenečeni, ko je Konig bok-
Ves prejšnji teden je bil na velodromu Vigorelli v Milanu boksarski ring prizorišče borb za naslove evropskih boksarskih prvakov v posameznih kategorijah. Organizatorju IX. evropskega šampicciata v boksu, italijanski boksarski federaciji, pa je bilo vreme nenaklonjeno, ker je ves čas prvenstva močno deževalo, tako, da je borbam prisostvovalo pičlo število športnega občinstva, med katerim je itak bilo malo zanimanja za najvišje amaterske naslove v boksu.
Naša boksarska reprezentanca je po-1 sal ofenzivno in zadal nekoliko moč-
’ ' nih direktov Pappu, ki je šele v tretji rundi pokazal svojo premoč nač našim boksarjem. Ta pa je odlično vzdržal Pappov napad. Največ uspeha pa je na tem prvenstvu imel naš zastopnik v peresni kategoriji Lekovič, ki je naši reprezentanci priboril največ točk. Lekoviču je bil žreb sicer nekoliko naklonjen, vendar je s svojim plasmanom v finale evropskega prvenstva dosegel uspeh, ki ga doslej ni dosegel noben naš boksar. Najslabši med našimi reprezentanti je bil vsekakor Bulat, ter smo od njega mnogo več pričakovali. Bulat je imel najslabšo kondicijo med vsemi našimi boksarji. To je bila obenem glavna napaka celotnega našega moštva, kar je dokaz, da za uspeh ne zadostuje samo tehnika in taktika, temveč da_ je za zmago potrebna predvsem fizična moč vsakega posameznega boksarja. Upoštevajoč te ugotovitve ni mogla naša reprezentanca zasesti boljšega
no dobra celota in imajo dobro kondicijo. Njihovi sosedje Nizozemci so imeli dobrega zastopnika v mušji ka-tegorijl van der Zeeja, ki je odličen tehničar in je prejel nagrado za najboljšega tehničarja v skupim lažjih kategorij, dočim so ostali jpovprečm boksarji.
Angleži niso na tem prvenstvu, rar zen tehnike, pokazali nobenih poseb-nih lastnosti in so v glavnem razoca-rali. Edma izjema je Lay, ki je pokazal izredno hrabrost in borbenost v borbi proti Pappu, za kar je dobil nagrado Za najbolj hrabrega boksarja.
Omeniti je še Finca Hamalainena, ki je izredno žilav, dober tehničar in zelo hiter ter ima močne udarce. On je bil edini zastopnik svoje države na tem prvenstvu, katero je dobro zastopal. Veljal je za glavnega favorita v bantam kategoriji, vendar je v polfinalu izgubil proti Italijanu Po. zzaliju, ki je postal tudi evropski pr-
mesta na evropskem prvenstvu v Milanu, kakor da se je plasirala nekje v sredini med vsemi reprezentancami, čeprav je nabrala več točk, kakor na evropskem šampionafu leta 1949 v Oslu
Naslov evropskega prvaka v boksu je zasluženo osvojila reprezentanca Italije, ki je dala prvake v štirih kategorijah, čeprav italijanski boksarji niso pokazli ničesar novega, nekateri med njimi pa so celo dokaj boječi in ne gredo radi v borbo, posebno nov evropski prvak težke kategorije Di Segni. Italijanski boksarji so se v mnogih srečanjih posluževali tudi nedovoljenih udarcev ali pa so iz klinča takoj prehajali v napad, vendar so jim bili sodniki naklonjeni ali pa vsaj popustljivi,, tako da so z lahkoto prihajali do potrebnih točk. Vendar moramo priznati, da so italijanski boksarji izredno hitri, imajo odlično tehniko nog in zelo različne udarce. ___________
Največje presenečenje prvenstva je bila vsekakor boksarska reprezentan- j o0kSartl ostalih reprezentanc so C, Zahodne N,«.« « j« »>■»■£’	“ mml . mo«,. b,«z
na drugo mesto. Nemški boksarji so	ne t€hnike ln izkušenosti, ter so
se borili zelo vztrajno, posebno njihov P,^ podrejeni svojlm tehnično izurje-zastopnik v srednji kategoriji Sladky,	nasprotnikom. To predvsem
ki je izgubil borbo šele v finalu s	^ MStopnike Turčije, ki razen
Švedom Sjolmom. Vsi nemški bok-1	^ vzdržljivosti niso pokazali
sarii zadajajo zelo močne udarce,	____v,—„ nr-io..tin Mirkovič
Galento se boksa z medvedom
GERARDO GONZALES je pravo ime Kida Ga-vilana, ki se je rodil v Camagueyu na Kubi 7. ja-nuarja 1926. V svoji rani mladosti je Gavilan delal na sladkornih plantažah Kube. Boriti se je začel že z dvanajstimi leti, ko je tehtal okrog 35 kg. Leta 1943 je prvič nastopil kot profesionalec v bantam kategoriji.
TOMMY FARR se je po zmagi nad Nizozemcem Jan Klienom ponovno vrnil v boksarski ring. Po osmih mesecih treninga ni slavni boksar tehtal nič več kakor leta 1937, ko se je srečal z Joe Louisom. Po končanem dvoboju s Kleinom je poslal Joe Louisu naslednjo brzojavko: »Zopet sem se vrnil v ring in upam, da se boš tudi ti!« Isti večer se je Louis boril z Ezzardom Charlesom, toda kakor vemo. je Louis bil v tem dvoboju premagan in tako ni mogel slediti svojemu nekdanjemu tekmecu za osvojitev svetovnega prvenstva.
Ljubitelje boksa bo prav gotovo zanimalo naslednje vprašanje. Kdo je zadal več knock-outov, Joe Louis ali Jack Dempsey? Ce pregledamo vse njune dvoboje, bomo ugotovili, da je bil LobH uspešnejši. 51:48 je v korist Joeja. Vendar pa moramo poudariti, da le Jack Dempsey premagal s k. o. že v prvi rundi 25 nasprotnikov, medtem ko jih le Joe Louis komai 10.
TUZO PORTUGUEZ. ki le ponudil v letošnlem letu Francozu Laurentu Dauthuilleu dve senzacionalni srečanli v Montrealu. Je prvak Srednje Amerike v srednji kategoriji. Rodil se le 12. no-vembra 1927 v San Jose v Costa Rici. Oženjen ) z mlado meščanko iz Nicarague.
sarji zadajajo enako vztrajno Pa jih vzdrže, kar priča o njihovi odlični kondiciji.
Od Madžarov, o katerih se je športni tisk — posebno vzhodnoevropski tako razvpit, »o vsi veliko pričakovali. Sicer so zasedli tretje mesto, vendar so razočarali gledalce. Razen Pappa
ničesar posebnega. Dragutin Mirkovič
Mnenja inozemskih strokovnjakov o naših boksarjih
tz razgovora z vodilnimi funkcionarji vseh boksarskih Zvez, ki so sodelovale na letošnjem prvenstvu Ev-
ki je pokazal strašno močan udarec, rope v Milanu, smo lahko ugotovili.
niso imeli nobenega boksarja z izrednimi sposobnostmi. Vsi so borbeni, žilavi in hitri, vendar brez dobre teh-
lif " '""TJ®??®
Slavni boksar TONY GALENTO je imel v Montrealu nenavaden dvoboj. Nastopil je proti medvedu »Tedyju«, kar je privabilo številne ljubitelje boksarskega športa. Borba je bila kratkotrajna in se je končala neodločeno ter brez večjih poškodb na srečo Tony Galenta.
Za napredek v nogometu se je treba boriti
O izboljšanju slovenskega nogometa po vojni se je že mnogo raz-nravliaio in so bili v tem oziru t>Odvzeti različni ukrepi, ki naj bi
dve ligi.
moštva vidnejša., ostala pa kažejo brezbrižnost, ali bolje rečeno: goje nogomet zaradi nogometa.
S tem je bil eden izmed pogojev za Izboljšanje našega nogometa ustvarjen Vendar je treba reči, da zaželjenih hapehov še nismo dosegli. Seveda, to velja predvsem za II. ligo. Dosedanji Potek tekmovanja je "namreč pokazal Marsikatere slabe strani, k čemur prispevajo največ igralci sami, pa tudi Sodstva posameznih klubov. Hiba je v slabi kakovosti igre članov II. lige. Medtem ko se le-ti odlikujejo v vzorni disciplini in lepem športnem vedenju. Razumljivo je da morajo hiti te odlije osnovne ža slehernega aktivnega športnika, vendar to še ni dovolj za UsPeh. Menda se ne motimo, če trdi-Mo, da je najpoglavitnejša, osnovna Mtpaka večine podeželskih klubov nepravilen odnos do samega tekmovanja. Rlnoigi so mnenja, da je biti član Slovaške lige sama ob sebi umevna' zadeva, pri čemer se ni vredno kdo ve kako’ prizadevati in se boriti za najini napredek in obstoj kluba. Odtod izvirajo še druge slabe posledice, ka-kt>r neborbenost, enoličnost treningov, nesistematična vzgoja itd. Zanimivo je, da s0 v obeh skupinah po dve do tri
Med dobre enajsterice sodijo Sloga, Branik in Ločan v zahodni ter Bratstvo, Kovinar (Store) in Drava v vzhodni skupini. Pohvaliti je treba posebno lanskoletne člane I. slovenske lige, Ptujčane, ki so od tekme do tekme boljši.
Seveda so tudi objektivne težave, ki jih ni mogoče odpraviti kar čez noč. Večina igralcev Bratstva iz Hrastnika na primer je zaposlena v tamkajšnji steklarni, Ce hočejo odpotovati že v soboto morajo izgubljene delovne ure nadomestiti, bodisi, da jih kdo zamenja, ali pa morajo to sami opraviti. V zadnjem času je opaziti, da se stanje izboljšuje, ker uprava steklarne kaže do kluba'vedno, več razumevanja,
Druga težava je tudi pomanjkanje igrišč kar nedvomno otežuje delo in razvoj klubov (Sloga, Grafičar)._ Tudi vprašanje trenerjev je za podeželske klube pereče vprašanje.
Ljubelj ponovno tekmuje
Znano je, da je moštvo Ljubelja iz Tržiča pred nedavnim odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. Vzrok temu je bilo bivše vodstvo kluba, ki je vneslo v Življenje društva nekatere nezdrave pojave. Ko je članstvo uvidelo, da jim taka »športna politika« povzroča le škodo, so sklicali izredni občni zbor in izvolili nove člane upravnega odbora Najvažnejši sklep je bil povratek v prvenstvo. Neodigrane tekme bodo igrali naknadno.
Lestvica pred koncem prvega dela tekmovanja:
VZHODNA SKUPINA
Bratstvo Drava
Kovinar St. Proletarec Studenci Kovinar Tez. 5 Rudar V 5
1
1
1
0
1
2
0
24:8
22:11
12:7
12:7
12:8
5:12
9:15
Fužinar	5	0	0	6	3:31	0
ZAHODNA		SKUPINA			
Stoga	4	4	o	0	12:2	b
Branik	5	3	1	1	25:11	7
Ločan	4	2	i	1	11:11	f
Železničar P. 4	1	1	2	8:9	i
Prešeren	5	1	i	3	8:14	8
Gratičar	5	1	0	4	9:17	2
Ljubelj	3	1	0	2	5:11	2
Kamnik	2	1	0	1	4:9	2
Novi državni prvaki v rokoborbi
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru in Pančevu državno prvenstvo v rokoborbi. V Mariboru so se borili rokoborci v mušji, peresnolahki, tvelter in poltežki kategoriji, v Pančevu pa so nastopili v bantam, lahki, srednji in težki kategoriji. V mušji kategoriji je zmagal Vukov (Partizan, Bgd), ki je položil dru-goplasiranega Svibna (Hrvatska) na lopatice že v tretji minuti. V bantam kategoriji je Berenji (Spartak) prav tako v tretji minuti zmagal s tušem nad Jort-nikinom (Partizan). V peresnolahki kategoriji, kjer so bili tekmovalci precej izenačeni, je zmagal MogUljak (Hrvatska), ki je imel največ zmag s tušem. Drugo mesto je zasedel Gion (Srbija). V lahki kategoriji je v finalni borbi premaga! Torma (Partizan) Živičnjaka (Lokomotiva), v tvelter pa je obranil naslov državnega prvaka Cuzdi (Srbija), ki je v finalu premagal glavnega konkurenta Martlnoviča s tušem v četrti minuti. Mrkus (Lokomotiva) je v srednji kategoriji premagal po točkah Simiča (Radnički, Zrenjanin), v poltežki kategoriji pa je postal državni prvak Bugarčič, ker je med borbo njegov nasprotnik Pala-tinuš zaradi poškodbe odstopil. V težki kategoriji je s tušem v deseti minuti premagal Bajer (Spartak) Gacka (Jedin-stvo, Vršac) ter tako postal novi državni prvak.
Našo republiko so na državnem prvenstvu zastopali štirje Mariborčani, ki pa niso dosegli vidnejših uspehov in so izpadli večinbma že v predtekmovanjih.
nike.
Podobno kakor Madžari so boksali tudi Poljaki, ki so kot reprezentanca zasedli skupaj z Belgijo in Irsko šesto mesto, vendar so v primerjavi z uspe-hi zadnjih let nekoliko nazadovali. Vsi so žilavi, vzdrže tudi najtežje udarce in se bore do skrajnih mej, toda tehnično niso na višini in boksajo v Slanem s fizično močjo. Njihov najboljši predstavnik je bil vsekakor Chychla, ki je osvojil prvenstvo Evrope v tvelter kategoriji z zmago nad najboljšim avstrijskim reprezentantom Kohlegger-jem.
Kot celota je bila med vsemi reprezentancami najboljša vsekakor ekipa Francije, katere boksarji so izvrstni tehničar ji, imajo odlično kondicijo in močne udarce, kar pa je najvažnejše, nikoli ne zgreše svojega cilja. Videti je bilo, da so se francoski boksarji najbolj’pripravljali za prvenstvo. Dosledno se poslužujejo levega direkta, ki jim takoj pripomore do ostrega napada z desnico. Vsi so boksali zelo lepo in čisto, vendar je bil med njimi najboljši Ventaia, ki je osvojil prvenstvo v peresni kategoriji z zmago nad našim Lekovičem. Za svoj uspeh se ima Ventaia zahvaliti posebno strahovito močnemu udarcu z desnico.
Enako število točk je dosegla repre zentanca Švedske, ki deli s Francijo četrto mesto. Tudi švedski boksarji so se borili zelo zagrizeno kakor Francozi tei so vzdržali včasih tudi najtežje udarce. To je dokazal tudi evropski prvak srednje kategorije Sjo-lin, ki pa ima prav tako močan udarec, ter je že v prvi rundi poslal na tla do 5 zelo vzdržljivega Nemca Sladkega.
Najlepši boks je pakazala reprezentanca Irske, v kateri se je posebno odlikoval Kelly, ki je v I. kolu prikazal izredno partijo in z Angležem Nicholsom boksal tako fair, da sodnik ni moral intervenirati niti enkrat v vsem rriatchu. Irce odlikuje izredna borbenost in zelo dobra tehnika ter obetajo se zelo mnogo, posebno zaradi svoje mladosti.
Avstrijci so to pot razočarali. Razen Kohleggerja, ki je bil njihov najboljši boksar in pravzaprav edini nevaren nasprotnik ostalim konkurentom, sd vsi ostali pokazali povprčeen boks brez posebnih odlik
Belgijci so se predstavili kot tehnič-
da nam mnenja vseh teh svetovnih strokovnjakov lahko služijo kot podlaga za naše bodoče delo.
Soglasno so vsi mnenja, da so naši boksarji naravni talenti in da imajo dober refleks, to je one prvine, ki so za dobro boksanje neobhodno potrebne, da pa jim primanjkuje hitrosti, tehnike Irt izkušenosti. Ko bomo te pomanjkljivosti odpravili, bodo naši boksarji sposobni, da zasedejo prva mesta v evropskem boksu.
Zaradi tega je nujno, da naše boksarje čimprej pričnemo trenirati po teh nasvetih ter jim nudimo čimveč mednarodnih nastopov, da si pridobe potrebno mednarodno rutino. V tem pogledu bi predlagal čimveč nastopov z italijanskimi klubi, katerih boksarji so izredno hitri in bodo prisili naše boksarje, da enako hitro reagirajo. Seveda je tudi neobhodno potrebno, da vzgojimo kader ljudi, ki bodo sposobni pravilno trenirati naše boksarje, da dosežejo čim večje uspehe v med-narodnem merilu. Morda bi bilo celo na mestu, da dobimo kakšne inozemske trenerje., ki bodo poživeli delo domačih trenerjev (n pokazali naraščaju marsikaj novega. Z našimi naravnimi boksarji, ki kažejo veliko ljubezen do tega najpomega in težkega športa, pa bomo korakali k velikim uspehom, če se bomo posluževali nasvetov te izkušenj, ki smo si jih pridobili na tem, za nas tako poučnem evropskem prvenstvu.
Vladimir Pušenjak
Ali ste že poravnali razliko med sittro in novo naročnino? Če je še niste — storite to takoj!
Po novem stane »Polet« za I. polletje din 140.— (razlika din 20. ), za II. polletje pa din 190.— (razlika din 72.—). — Izpolnite položnico takoj in nakažite denar, da boste naš tednik še v naprej v redu prejemali!
Naši nogometaši v tujini Znano je, da so nekateri naši vodilni nogometni klubi sodelovali na nedavnem britanskem festivalu v Angliji. Izmed vseh jugoslovanskih moštev je bil najuspešnejši Partizan, medtem ko je Crvena zvezda na povratku v domovino zabeležila dva pomembna uspeha Hajduk je svoje gostovanje Po Turčiji zaključil z učinkovito zmago nad vodilnim carigrajskim moštvom. Na povratku v domovino pa je doživel v Skoplju nepričakovan poraz v tekmi z Vardarjem. Rezultati so tile:
Crvena zvezda : Austria 2:2 Hajduk : Gaiata Saraj 2:0 Crvena zvezda : Racing (Pariz) 5:3 Vardar i Hajduk 2:0
Špčrt v Božicah
Od 19 do 21. t. m. so člani Razlaga odigrali teniški ttirnir za leto 1951. V firteaiu je zmagal Sepec Franc.
21. maja je delavski bataljon JA premagal v prijateljski nogometni tekmi mladince Razlaga z 2:1 (0:1). Prijateljska nogometna tekma med mladinci TD Krško m Razlagom se je končala Z zmago krške mladine s 4:1 (2:0).
Nekega lenega dne smo morali z žalostjo Stojimo pred katastrofo. Z igrišča tam za tivolskim bile-jem so nas nreganjali poličaji zadolženi smo bili cez
favo. ni bilo vec ne opreme, ne žog. J^Vaklf^cveke« Fali mestni očetje, profesorji pa so nam dajali »lvcac *ar na debelo Stanje je bilo nevzdržno in odločiti se je bflo treba In odločili smo se tako. da smo Pristopili SMraj vsi mladi študentje, ki smo imeli takrat svoj nogometni klub »Hermes«, v.ravnokar ustanovljeni »bK inn 3a«. 5^ nam biin 4al sai smo se v tem društvu razziveii Navzlic vfem predsodkom skrbnih mamic in nazadnjaSkih
Profesorjev V tem klubu, ki je ime za. elane same sta-eJse. ugledne meščane, smo našli zatočišče.
Nogometno igrišče je imela Ilirija na lepem prostoru, ||ko rekoč sreSi Ljubljane, tam, kjer sedaj samevajo postne »razvaline« nekdanjega velesejma. Tu K zavia-po našem vstopu v klub živahno, vrvenje. Mlado in staro je vadilo od jutra do mraka m igrah smo trenrng-m.kme ob obilni udeležbi radovednih gledalcev ki Jih ni Pikoli manjkalo saj prostor med drevoredi takrat se m Ml ograjen. Posebno je bilo priljubljeno.med nami »nabi-ipdje« na en gol in to kar z dvema ali s tremi zoš3™1; U? ta način so bili zaposleni vsi; naši napadalci so postan '.Zborni strelci, največ je pa pri tem načinu treninga pu-dobu vratar. saj je imel tu sijajno priložnost priučiti se hmke lovljenja žog. Kljub temu, .da so postali posa-u.^Miki pravi virtuozi v obvladanju žoge. nas nase tekme^
Trst™0 • od časa rin časa iaral* Z ^orlco' busakom m
gaad(naučiti nekega sistema.« Prav so imeli, toda — kje
, Pa sreča nikoli ne počiva! Našli smo ga čisto Iznenada Ji,Pri tem ni imel nobenih zaslug niti nas odbor, niti kdo tejtiRi. Padel je kar iz neba. Neko sončno popoldne, ravno ko .smo igrali trening-tekmo z našim drugim moštvom.
g e,sr“Ee,»™?£
tl-Blrasist
,Noya -nririobitev se ie sijajno obnesla. Nikoli niso bili tel1 JrenFngj tako dobro obiskani kot takrat., ko nas. je jnz:■ Elmer podil po tra'7 »faktično nogometno fned5ali smo našega prvega
Elmer podil po travniku in n.am »zlagal teo,retično
PrJi^tično nogometno učenost. Napredovali smo osi us ali smo našega prvega trenerja kakor Turki Moto o»al naši odborniki pa so ga skoraj nosili na rnkan. StaUe važen, in ugleden član »boUse«: 1jubljanske dru-
Šfei kl . se je " takrat shajala v »svetovnoznam« gremm
Rozi« v Zidovski stezi. Naš podpredsednik si ni
»svetovnoznani« gostilni
maš prin tvenev
krajšati časti; na stanovanje je sprejel slavnega možakarja kot gosta v svojo razkošno Vilo tam nekje za rožnikom. Inž Elmer se je počutil kakor doma pri nas mu je silno ugajalo in nad našim gostoljubljem je bil navdušen
~ Ljubljana0je^bito "v U^it^casih dolga, zaspana vas. Nobenih senzacij ni bilo in življenje je potekalo skrajno enolično Poročevalci obeh listov »blovenec« m »Narod« to za svojimi mizami od dolgočasja zdehali bralci njihovih listov pa so se že zdavnaj naveličali vsak dan znova prebirati zmerjanje med klerikalci m liberalci, /ato Je bila za uredništvi obeh listov kaj mastna kost, ko so mogli svojim čitateljem servirati neverjetno novost: cesarsko-kralieva policija v Ljubljani se je modernizirala! Njen sofošno znani kriminalist ljubljanski Sherlock-Holmes, gospod T ie po lastni iniciativi nabavil v inozemstvu prvega polidijskega psa. da bi lažje zasledoval vlomilce, tatove in morilce. Kuža Heksi je postal .naenkrat znamenit
ffitssi.
gospodarja še tli niti premaknil in še z iepom ne b pomigal če bi mu kdo ponudil lepo. duhteco kranjsko klobaso. Poleg te dobre lastnosti torej nepodkupljivo ti, pa je imel še drugo: nenadkriljivi nos! Na dva kilometra daleč je zavohal sitnega berača tn točno Je zna! razlikovati poštenjaka od barabe. Če si mu pa dal povohati krpo vlomil čeve obleke ali pa ga kako drugače spravil na sleci zločinca, tedaj je bila usoda nesrečneža zapečatena Heksi ga je lahko tudi z zavezanimi očmi našel, pa če se ie zasledovanec vozil tudi samb s tramvajem. Tak je bil in časopisni poročevalci so mu pisali slavo z debelimi črkami.	. .	,	,
Kot nalašč in proti vsem ljubljanskim običajem, so se ravno v tistem času pričeli množiti vlomi in tatvine. Reporterji so lahko vsak dan nudili radovednim bralcem kakšno novo senzacijo in naš ljubljanski Sherlock Holmes je bil v svojem elementu. Od prenapornega dela je pričel hujšati in kuža Heksi je od samega vohanja menda dobil nahod.
Na razočaranje svojega gosnodarja, c. k. policije in poštenega meščanstva je namreč ta cucek odpovedal ravno takrat ko so ga najbolj potrebovali. Zamudil je priložnost da bi v praksi potrdil svoj dober glas (oprostite — nos!) tri zameril se je vsem poštenim ljudem. Kako se je to zgodilo?
Neznan toda nadvse spreten vlomilec, je vlomi! v
n*o tivfialjsflgJto trgovino, kjet je strokovnjaške navrtal
amesna, vendar resnična zgodba iz prvih časov siovenskega nogometa.
blagajno in poleg denarja odnesel tudi lepe število naj-boljših fotoaparatov. Iz kriminalnih romanov je znano, da so rokavice zelo važen del vlomilčeve opreme. In pomislite — sreča ali nesreča je hotela, da je^ta sicer priznam
rokavico1 samo "povohal^1 j®im "i'^fh^pdffltiikfiil **
levim očesom in če bi znal govoriti, bi gotovo rekel: »Ue že imamol Kar za menoj!«
Sherlock Holmes in za njim.jata policajev so ga komaj dohajali ko je z nospm.pri tleh sledil m vodil služabnike pravice po zvenzenih ljubljanskih ulicah. Brez obotavljanja jih je peljal tja proti ribniku in pri tem m niti na'enem voglu privzdignil nogo tako samozavesten je bil! Ustavil se je pred zaprto vrtno ograjo, razkošne vile. sedel na zadnjo plat in zmagoslavno pogledal svoje
~°S»Noaiiekst pojdimo naprej«, ga je nagovarjal Sherlok Holmes, toda ieuža se ni ganil. »Ti mre na ničvredna kam si nas pa zapeljal? Tu vendar ni V=L^p ajL rlz barabe vendar ne stanujejo po vilah!« se je dctekliv raz-jezil in ga brcnil pod rebra. Takrat pa. k" )e_z® 95T6!?; tam v vrtu zalajala še prijazna psička so,?p-nZnali„^n prizadeti da je Heksi odpovedal. Ta presneti Don Juan jih. le potegnil za nbs in jih peljal naravnost k svoji
»Ljubici«n	za Heksija zelo žalosten. Joka] je od
togote in sramu. Namesto lepih, rumenih žgancev je dobil za kosilo samo gorke po hrbtu.
Toda vrnimo se k nogometu. SK Ilirija, je postala tako rekoč čez noč znamenit nogometni klub in. nevaren tekmec, Naša krila so bila znana kot najhitrejsa m kdor sc še spominja malega čokatega Bremca, ve, da Se Je z njim kar prašilo, če jo je ucvrl po levem krilu tja P nasprotnikovemu golu. Valašek na desni strani je bil hiter kot veter Betetto pa sicer počasen vendar premišljen in zanesljiv vodja napada. Bregar, je bil naravnost »čaro-strelec« koščeni Hiti pa neumorni srednji krilec. Zname. nita je bila »krevlia« branilca Beltrama v golu pa smo imeli mojstra robinzonad Pelana. Skratka, imeli smo moštvo s katerim smo se mogli postaviti. In vse to po zaslugi našega izbornega trenerja. Čast komur čast! In časti je bil deležen inz. Elmer vsepovsod Mislim, da bi s časom postal še župan, če usoda ne bi hotela drugače
Zgodaj popoldne je bilo in šilno vrOč, soparen dan. Naš trener nas ie Zbral na igrišču in nam govoril: »Hlopci naučil sem vas igrati moderen nogomet in čeprav še niste resni konkurenti praški Slaviji ali Sparti, imate za to
vsjg Uglede, agjggfca imate. y Jjgri ste prodori to po-
ntfni teki in teki na dolge proge katerih. sei morate: uoe
rsa&st v&sss. sur smtsvs«
in tecite boči ali v čoipatah. Vsi na start.«
Začudeno so gledali kmetje skupino mladih fantov, k so se znojni in prašni podili po *ir°kt $	S.eas»}
skozi Medvode proti Kranju- Motika je padla iz_rok stari ženici kb še ie prekrižala videč bose in gole bezati mimo niene njive. Z Znano kretnjo toke nam je dal vedeti voznik katerega smo prehiteli da nismo pri zdravi pameti1 Ha menda res nismo bili. Ali si dragi čitatelj. že kdai poskusil teči po Sorškem polju V žgoči poletni vročini. žejen in lačen? Prepričan sem. da ne! Zato tudi ne boš razumel če povem da to hi bilo od muri Od časa do časa smo morali zmanjšali tempo in čim bližje n-m ie bil ta presneti Kranj toliko boli počasni smo postajali. Vendar pa tudi polž s časom prileze na Vrh svojega plota.
Čudili so se v Goričanah ko jim je v zatvortiici zmanjkalo vode. Siromaki niso vedeli da smo popili Savo ze tam pod kranjskim mostom. Polegli smo na prod. truani in lačni, vendar silno ponosni. Zavedal; smo se da smo opravili veliko nalogo Težko snio čakali našega trenerja da mu pokažemo, kakšni »gadje« smo — toda njega ni bilo od nikoder Zvonovi v Kranju in okolici so že davno odzvonili večernico, mrak je že legel na lepo gor<jnJff” zemljico našega težko pričakovšhega ps še vedno 111 bilo. »Nemara se mu ,1e kaj zgodilo.« se je oglasil nekdo, ko ie ura na zvoniku odbila že deveto. »Zgrešiti ga rte moremo, pojdimo mu nasproti.« se je oglasil drugi. Kruleči želodci so odločno pritrjevali in mahnili smo Jp fes naz,a/7 /V meter za kilometrom! Pa kai bom pripovedovali Ni ga bilo in nismo ga srečali tja do speče Ljubljane. H.ar?-a* rana in Zbita voiska se je razpršila — vsak na svoj dom.
Ljubljanski Sherlock Holmes pa si je drugi zad°7 voljno gladil brado, gladil pa le tudi svojega fniljenega kužka Heksija ki je cmoka! tokrat mastno kranjsko k o-baso. Njuna zasluga je bila, da so u,|eli	a7
parja in vlomilca — inž. Elmerja. Le strmitef Tudi ml smo strmeli ko smo zvedeli, zakaj našega trenerja ni bilo v Kranj, Revež enostavno ni mogel iz 5vad;.te„lnjd logov: prvič sploh ni ime!.avtomobila drugič na le tisto
Dopoldne že sedel za mrežami zaP°r°v_Ta <«°JLjm^nnoo0 b,- st kai takega mislil! Pa tako dobro nas je učil nogo-brca! Da mož ni pošten in da je le navaden mednaroden pustolovec sta vedela Ie on sam in Pa tisti kuzpk He.v.i, mrcina pasja, ki nam je aretiral našega nogometnega
lreoTtega je minilo — čakajte — že 40 let. Sto vragovi Ali sem res. že tako star?	S. E. ,
mmm ■	#v.	e	» U Zvezna moška košarkarska liga
Železničar in A5K—■ enakovredna?
Neodločen rezultat 32:32 v včerajšnji prvenstveni tekmi ASK : Železničar (Lj) predstavlja veliko presenečenje. Gledalci, ki so se v rekordnem številu zbrali na igrišču Ljuba Šercerja, so pripisovali zmago košarkarjem ASK ali Železničarja, na neodločen rezultat pa ni nihče mislil.
Domače ekipi sta igrali slabše, kakor smo ju navajeni gledati v ostalih tekmah prvenstvenega tekmovanja. To je bilo predvsem zaradi tega, ker so bili igralci obeh ekip zelo nervozni, podajali so slabo ter tudi zelo netočno metali na koš. Povod slabi igri pa je bila tudi izredno slaba žoga, katero je izbral kapetan Železničarja tov. Vozel ob pričetku igre. Čudi nas, da je igralec, ki igra že peto leto košarko, izbral slabšo žogo, predvsem še zaradi tega, ker je imel na razpolago odlično ameriško žogo, ki pa je bila last košarkarjev ASK. Prvi polčas je potekel v premoči igralcev akademskega kluba, ki pa je v drugem polčasu zelo popustil. Slabe podaje so bile vzrok, da je pričel ASK igrati raztrgano. Do konca tekmovanja ima ASK še dva nasprotnika, in sicer zagrebška ligaša Jedinstvo in Lokomotivo. Ker igra z obema na domačem igrišču, lahko upamo na uspeh.
Najpreje je povedel ASK s 15:8, nato pa so z dobrimi protinapadi Železničarji prišli celo v vodstvo s 17:16. ASK je bil nato zonet v vodstvu z 19:17, nato pa je vodil z 28:20. Toda zadnje minute so se razvile v ogorčeno borbo, v kateri so si košarkarji Železničarja priborili z izredno požrtvovalno igro neodločen rezultat in s tem tudi dragoceno točko, ki jim bo na prvenstveni lestvici prišla zelo prav.
Ob tej priliki bi lahko opozorili vodstvo košarkarskega kluba Železničar, da bi ob takih tekmah lahko boljše orgariiziralo tekmo. Pogrešali smo predvsem mikrofon, ki bi številne gledalce obveščal ne samo o rezultatu (številke, katere so spreminjali pionirji na lestvici so slabo vidljive), temveč bi tudi v odmoru poskrbel za nekaj glasbe. Sodila sta zvezna sodnika Radojkovič in Minič iz Beograda.
ASK:	Fugina (9), Pavlovič (2),
Mravlje, Filipan, Šerbec II (4), Ogrin, Šperjanc (11), Šerbec I (1), Juvan, Kri-stanic (5).
Železničar:	Vozel (10), Miler (4),
Tošič (2), Zupančič, Dvoržak (1), Brumen, Vračko, Breznik (2), Feguš (9), Remic (4), Brdnik.
MOŠKA LESTVICA Mladost	9	8	0	1	369:310	16
Crvena zvezda	9	7	0	2	446:271	14
Partizan	8	6	0	2	385:272	12
BSK	8	4	2	2	250:229	10
železničar	(LJ)	9	3	2	4	319:317	8
železničar	(B)	9	4	0	5	314:399	8
Proleter	9	4	0	5	304:324	8
ASK	9	3	1	5	338:338	7
Zadar	9	3	1	5	267:297	7
Egysek	8	3	0	5	275:387	6
Lokomotiva	9	2	0	7	304:333	4
Jedinstvo	9	2	0	7	352:453	4
OSTALI REZULTATI:
Mladost Zadar 40:35 (21:17)
Crvena zvezda : Železničar (Bgd) 81:40 (37:22)
Moški
JEDINSTVO : LOKOMOTIVA 41:34
(21:13)
PROLETER : EGVSEK 32:30
V ženski ligi bo prvak Crvena zvezda ali Proleter
Pričelo se je tudi tekmovanje žensk v zvezni košarkarski ligi. V letošnjem letu tekmujejo v borbi za najvišji naslov najboljše ekipe v Jugoslaviji. Srbijo zastopajo Crvena zvezda in Železničar iz Beograda ter Proleter iz Zrenjanina, Hrvatsko Split iz Splita in Lokomotiva iz Zagreba, Slovenijo pa Železničar iz Ljubljane.
V prvih dveh kolih ni bilo večjih presenečenj, vendar lahko iz rezultatov ugotovimo, da sta kandidata za prvo mesto ekipi Proleter iz Zrenjanina in Crvena zvezda iz Beograda. Ekipa ljubljanskega Železničarja je igrala danes prvo tekmo v Zagrebu proti Lokomotivi, drugo tekmo pa igra s Proleterjem 16. junija v Zrenjaninu.
REZULTATI PRVIH TEKEM SO BILI TILE:
Crvena zvezda : Split 32:23 (13:12)
Crvena zvezda : Železničar (B) 54:17 (25:5)
Zenske
LOKOMOTIVA (Z) : ŽELEZNIČAR
Ljubljana) 28:23
Proleter : Split 29:26 (16:14) Proleter : Lokomotiva 45:29 (20:16) Split : Železničar (B) 38:31 (15:12)
LESTVICA Crvena zvezda 220
Proleter
Split
Železničar (B) Laokomotiva Železničar (Lj)
2
3
2
1
2 0 1 0 0 0 0 0
0
0
2
2
1
86:40
74:55
87:92
48:92
29:45
10. junija
vsi na stadion
ob Tyrševi cesti,
kjer boste videli...
Mladi slovenski
aileti se uveliavliaio
Atletska sekcija SD Odreda je izvedla 20. in 23. maja mladinsko tekmovanje, ki je veljalo obenem tudi kot kvalifikacija za vstop v naslednje kolo državnega ekipnega prvenstva za mladince. Obe ekipi sta močno presegli določene norme (9000 toč za mla. dince in 5000 točk za mladinke), saj sta dosegli 10.634 oziroma 8.067 točk v nekompletnem programu (brez teka čez zapreke). Z doseženim rezultatom se nahaja ženska ekipa zaenkrat na I. mestu pred Mladostjo, moška pa na IV. mestu za BSK, Partizanom in Mladostjo.
REZULTATI:
Mladinci: 100 m Belšak (O)	12.1.
400 m Belšak (O) 52.0, Seliškar 55.2. 1500 m Lenarčič (O) 4:41.0, 4X100 m
Slovenska odbojkarska liga
V zahodni skupini vodi Kamnik
V četrtem kolu prvenstvenega tekmovanja slovenske odbojkarske lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Opazili smo, da je boleča točka vseh mštev pomanjkanje tolkačev. Od vseh moštev v zahodni skupini je najboljši Kamnik, ki od 4 odigranih tekem ni izgubil nobenega srečanja. V vzhodni skupini pa je položaj še nejasen, vendar ima po odigranih tekmah Fužinar iz Guštanja veliko izgledov za prvo mesto. Grajati moramo tudi nedisciplino odbojkarjev Kovinarja iz Maribora, ki svojega rezervnega moštva (to namreč tekmuje v vzhodni skupini slovenskega prvenstva) sploh ni poslalo na tekmovanje v Mežico.
REZULTATI TEKEM SO NASLEDNJI
Kamnik : Ilirija 3:1	(15:12, 15:9,
10:15, 15:6).
Železničar II. : Krim II. 3:0 (15:8, 15:9, 15:12).
Prešeren : Ljubelj 3:0.
LESTVICA:
Kamnik	4	4	0	12:4	8
Železničar	3	2	1	7:3	4
Krim	4	2	2	8:6	4
Prešeren	3	1	2	5:6	2
Ilirija	3	1	2	4:8	2
Ljubelj	3	0	3	0:9	0
Srednješolski rokometni turnir
Ljubljana, 27. maja. Včeraj je RK Enotnost organiziral na igrišču Slovana srednješolski pokalni turnir. Turnirja se je udeležilo 8 moških in 4 ženske ekipe, kar je prav lepo število. Razveseljivo je predvsem tudi to, da smo razen že znanih rokometašev in rokometašic videli tudi večje število novih igralcev. Med mladinci je treba predvsem omeniti vratarja III. . državne gipinazije Vračka, ki je nedvomno velik talent in se bo z rednim treningom lahko razvil v odličnega vratarja. Zelo dobro igro so pokazali tudi Avsec (Učiteljišče) ter igralca I. državne gimnazije Oroszy in predvsem Delač, ki je izredno zanesljiv in siguren obrambni igralec. Pri mladinkah sta se odlikovali predvsem vratarka Možek in Pe-ternelova (obe Ekonomski tehnikom).
Tehnični rezultati: mladinci — polfinale: I državna : III. državna 9:4, TSS : X."državna 5:3; finale: I. državna : TSS 6:2.
Mladinke — polfinale: V. državna :
X. državna 6:0, Ekonomski tehnikom : Učiteljišče 2:0;' finale: Ekonomski teh-nikum : V. državna 4:3.
Ženska ekipa Slovana — republiški prvak v rokometu
Danes je ženska ekipa Slovana premagala ekipo Krima z rezultatom 6:3 (4:2). Igra je bila izenačena in je ekipa Slovana zmagala predvsem zaradi izredno slabe vra-tarke Krima. Ekipa Krima pod strokovnim vodstvom tov. Levični-ka vidno napreduje in lahko od nje pričakujemo še lepih uspehov. Na drugi strani se je ekipa Slovana znatno poslabšala od lanske jeseni. Ker si je s to zmago zagotovila prvenstvo Slovenije in vstop kvalifikacije za zvezno ligo, bo morala začeti z resnim treningom, ce bo hotela imeti kakršenkoli uspeh.
Moško ekipa Krima je premagala Slovana s 14:6 (10:1). Ekipa Slovana je nastopila samo z 9 igralci, vendar se je kljub temu odlično upirala izredno slabemu moštvu Krima. Po naglem vzponu lansko jesen in letos spomladi, je ekipa Krima sedaj popolnoma popustila in ni niti senca one ekipe, ki smo jo bili še pred kratkim vajeni gledati. Ekipa Slovana j"e v tej tekmi znova dokazala, da bi lahko dobro igrala, če bi bilo organizacijsko vprašanje nekoliko zadovoljivejše.
ROKOMET, ZVEZNA LIGA
CRVENA ZVEZDA : BORAC 7:6,
RABOTNIČKI : ŽELEZNIČAR 5:9 (3*4)
RABOTNIČKI : KLADIVAR 7:10 (3:1),
DINAMO : BORAC 10:8 (6:3).
VZHODNA SKUPINA:
Fužinar : Železničar (Mrb) 3:0
Gušt-nJ, 27. maja. Danes je bila tukaj prvenstvena odbojkarska tekma med ‘guštanjskim Fužinar jem tn mariborskim Železničarjem, ki se je končala z zmago Fužinarja 3:0. Igra je bila precej mlačna. Pred 200 gledalci je sodil Wlodyga.
Prvenstvena odbojkarska tekma vzhodne cone med TD Peca (Mežica) in Kovinarjem II iz Maribora se je končala 3:0 p. f. v korist Pece, ker Mariborčanov ni bilo na igrišče. Zaradi tega so odbojkarji Pece odigrali
prijateljsko tekmo z Železničarjem iz Maribora in zmagali z rezultatom 3:0.
Wlodyga
TD Peca (Mežica) : Kovinar II. 3:0 p. f.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Polet : Krka 3:0
V	Mariboru je bila odigrana zaostala tekma prvenstvenega tekmovanja zahodne odbojkarske lige v odbojki. Zmagali so igralci Poleta s 3:0 (15:7, 15:4, 15:8).
Srednješolsko prvenstvo v odbojki -
V	soboto je bilo v Ljubljani končano prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v odbojki. Nastopilo je 14 moških in 5 ženskih gimnazijskih reprezentanc. Kvaliteta moških je bila zadovoljiva, dočim ženske, razen igralk IX. gimns-zije, niso pokazale skoraj ničesar Tekmovanje je uspešno vodil aktiv učiteljev telesne vzgoje pod vodstvom tov. Kosca, državnega reprezentanta v odbojki.
Igra moških: TSS : X gimnazija 3:2 (15:11, 7:15, 15:4, 4:15, 15:10). — Vrstni red: 1. TSS, 2. X. gimnazija, 3, klasična gimnazija, 4. gradbeni tehnikum. 5. VI. gimnazija itd,
ženske: Finalna igra IX. gimnazija : X. gimnazija 3:1 (10:15, 15:10, 15:10, 15:3).
Vrstni red žensk: 1. IX. gimnazija, 2. X. gimnazija, 3. klasična gimnazija. 4. II. gimnazija, 5, VII. gimnazija.
Beograd : Pariz 3:2
Pariz, 27. maja. Danes je bilo prvo srečanje odbojkašev reprezentance Beograda in Pariza. Končalo se je z zmago Beograjčanov ,3:2 (15:12, 8:15, 11:15, 15:10, 15:12).
Odred 48.5, višina Debevc (O) 160, daljina Černe (O) 5.33, palica Gojšek (O) 2.75, Černe (O) 2.75, krogla Uršič (O) 12.63, Petrušič (O) 12.51, disk Lenard (T) 37.58, Penko (T) 33.72. kopje Penko (T) 45.26, Lenard (T) 43.43.
Mladinke: 60 m Prosen (O) 8.7, Cerar (O) 8.8, 100 m Plemelj (O) 14.1, 4X100 m Odred 60.0, višina Burič (O) 136, daljina Plemelj (O) 4.53, krogla Kotlušek (O) 13.77, disk Kotlušek (O) 38.35, kopje Trkulja (O) 23.34.
Člani: 400 m Rožman (O) 52.2, Roler (T) 52.4, 1500 m Opaškar (T) 4:19.1, Kramer (O) 4:19.8, 3000 m Božič (T) 9:50.6, 4X100 m Triglav 47.1, višina Škerjanc (T) 165, kopje Pavlovič (O) 49.64, kladivo France (T) 33.25.
Članice: višina Sima (O) 143, Uršič (O) 133.
* K?,\ /. TT ERN IS: ...• \
Polet : Ljubljana 5:1
Maribor, 27. maja. Danes so v Mariboru gostovali mladinci teniškega kluba Ljubljana in podlegli boljšim nasprot nikom. Rezultati: Bergant II. : Ogrin 6:4 (6:4), Horvat : Glavič 6:4 (3:6, 6:2), Reicher : Puciher 6:8 (6:2, 4:6), Lovrenc : Klemenc 6:3 (3:6, 7:5), Sipek : Dvoršak 6:2 (6:2). Prvoimenova-ni so člani Poleta; igra dvojic ni bila dokončana, ker so gostje odpotovali.
Bergant
Slovenska košarkarska liga
V nadaljevanju slovenskega košarkarskega prvenstva sta bili v zahodni skupini odigrani samo dve tekmi, v Mariboru pa je bil mariborski derby,
REZULTATI?
Rudar : Sloga 38:16 (18:9).
železničar (Gorica) : Domžale 45:18 (20:14).
POLET : ŽELEZNIČAR (M) 41:40
Sinoči je bilo v Mariboru zanimivo tekmovanje republiške košarkarske lige, v katerem je uspelo košarkarjem mariborskega Poleta premagati Železničarja 41:40	(14:16). Pred 700
gledalci sta sodila zvezna sodnika Minič iz Beograda in Klojčnik iz Ljubljane.
Nogometna prvenstva evropskih držav
FRANCIJA
Zadnje 34. kolo: Bordeaux : Relms 2:4, Le Havre : Toulouse 2:2, Lens : Roubaix 4:4, Lille : St. Etienne 4:3, Nimes : So-chaux 3:3, Rennes : Marseille 2:1, Sete : Racing 5:1, Stade Francais : Nice 0:4, Strassoourg : Nancy 0:1. Prvak je postal Nice samo na pvdlagi razlike v golih. — Končna lestvica:
Nice	34	18	5	11	73:46	41
Lille	34	17	7	10	57:43	41
Le Havre	34	18	4	12	59:43	40
Reims	34	15	10	9	62:53	40
Nimes	34	17	8	9	64:53	40
Bordeaux	34	14	9	11	58:49	37
St. Etienne	34	15	7	12	62:59	37
Marseille	34	11	14	9	59:43	36
Strasbourg	34	14	6	14	48:54	34
Roubaix	34	12	8	14	55:53	32
Nancy	34	13	6	15	62:65	32
Sochaux	34	13	6	15	52:56	32
Racing	34	12	8	14	53:59	32
Rennes	34	13	5	16	63:69	31
Sete	34	12	6	16	47:53	30
Lens	34	10	9	15	59:77	29
Toulouse	34	10	7	17	39:64	27
Stade Francais	34	7	7	20	38:72	21
ITALIJA — 36.	kolo.		Lazio		: Juventus	
0:3 (0:0), Atalanta : Lucchese 0:5 (0:1), Fiorentina : Milan 1:1 (1:0), Inter : No-vara 5:0 (2:0), Genoa : Padova 3:1 (2:1), Na poli • Palermo 3-0 (2:0), Udinese : Pro Patna 0:1 (0:3), Torino : Roma 0:0, Bo-
logna : Triestina 1:0 (1:0), Como : Sam-pdo-ria prekinjena v 15. min. pri stanju 0:1 zaradi neuporabnega igrišča vsled
naliva. Lestvica: Milan Inter Juventus Lazio Fiorentina Napol!
Bologna Como Udinese Palermo Novara Atalanta Pro Patria Sampdoria Lucchese Torino Padova Triestina Genoa Roma
8
5 8
10
7
11
9
4
12
6 6
11
6
9
8
12
5 9 8 8
2
5
7
9
11
11
12
14 13 17
17
15
18
16 18 16 20 18
19
20
105:35
101:39
96:42
60:42
50:37
55:49
52:50
54:60
43:57
57:62
55:63
45:62
42:71
39:71
39:52
41:64
47:67
42:67
44:67
43:53
60
57
50
44
43
39
39
38
34
32
32
31
30
29
28
28
27
27
26
24
ŠVICA
23. kolo: Zurich : Belincona 4:2, Chaux de Fonds : Biel 3:0, Grenchen : Canto-nal 2:1, Lugano : Chiasso 0:0, Basel : Lausanne 1:4, Servette : Young Boys 2:1, Locarno : Young Fellows. — Lestvica: Lausanne 31, Chiasso 27, ZUrich 26 točk, itd.
Atletska sezona v polnem teku
Na tekmovanju v Rennesu med francoskimi in belgijskimi atleti je Reifi zmagal na 1500 m s 3:55.6 Zmagovalec na 3000 m z zaprekami Prat (F) je dosegel čas 9:24.4.
Nov luksemburški rekord 49.4 na 400m
Je v Eschu postavil Rasquin.
Na tekmovanju v Berkeleyu (ZDA) sc bili doseženi naslednji boljši rezultati — 100 y R-iehards 9.5, višina:	Bames in
Varneck 1.93, daljina: Brown 7.79, krogla: Chandler 17.10 m, 0’Brien 16.32, kopje: Held 70.88 m, Young 69.89 m, Seymour 69.07 m.
Na tekmovanju v Sofiji Je Ivanova postavila nov bolgarski ženski rekord v metu kopia z 41.10 m.
Na tekmovanju v Stuttgartu je Zandt dosegel 10.8 na 100 m ih izvrstnih 21.4 na 200 m, dočim Je desetobojec Hipp vrgel disk 48.73 m, pri ženskah pa je Butzova dosegla 1.56 m v skoku v vi-
Na Madžarskem je Szatmary vrgel kopje 61 83 m, Horvath pa disk 46.88 m. dočim je Hommo.nay skočil ob palici 3 90 m.
Na poljskem so bili v začetku sezone doseženi naslednji rezultati —	100 m:
Buhi 10 9. daljina: Kiszka 7.03 m, kladivo: Maslowski 49.7 m. kopje: Sidlo 62.59 m in Ganczarczyk 61.41 m.
V Kielu je Nacke skočil v višino 1.95 m, Blask pa ie vrgel kladivo 49.60 m.
Na tekmovanju v Brnu je Jirij Dadak vrgel kladivo 56.06 m, kar Je boljše od čehoslovaškega rekorda (55.89), vendar ta rezultat ne bo priznan, ker Je bilo kladivo lažje za 5 dkg.
Nov avstrijski ženski rekord 2:19.6 na 800 m je postavila Kladenski na tekmovanju na Dunaju, v metu krogle pa je zmagala Bruck z 11.97 m.
Kratke iz boksa
Evropski in britanski boksarski prvak polsrednje kategorije Eddie Thomas bo branil svoj naslov 13. junija v Porth-cave (Wales) proti Francozu Humezu.
Na stadionu Vigorelli v Milanu se bosta 2. j'.rr.ija srečala v 15 kolih ev-
Pula, 27. maja. Danes se je v Puli končala trodmevna mladinska etapna kolesarska dirka, kjer so sodelovali mladinci iz Hrvatske in Slovenije, Na startu je bilo 43 dirkačev iz 8 ekip (Zagreb, Zadar, Reka, Ljubljana Nova Gorica, Pula, Koper).
Iz zgodovine pravil nogometne igre
Nogomet je športna igra, ki ima za za seboj že stoletno tradicijo, saj so že v srednjem veku poznali razne igre z žogo, iz katerih se je danes razvil moderni nogomet. Istočasno s samo igro so se izpre-minjala tudi pravila, ki so bila pred petdeset ali še trideset leti popolnoma drugačna kakor dones.
Pomembna letnica v zgodovini pravil nogometa je leto 1881 To leto je bil ustanovljen mednarodni odbor za izdelavo pravil nogometa — »International Board«. To odbor je dolgo časa zbiral okoli sebe predstavnike Škotske, Irske, Anglije in Walesa, ki so pozneje, skupno z delegati FIFE, pomagal urejevati, izpopolnjevati ter prikrojevati nogometna pravila razvoju te priljubljene športne igre.
Še pred 100 leti so se igralci v polju lahko dotaknili žoge z rokami. Seveda je bilo tudi igranje s pomočjo rok omejeno. Igralec žoge s pomočjo rok ni smel nositi, metati po zraku ali jo na kakršenkoli način oddati soigralcu• Lahko pa se je žoga z rokami zaustavljala na zemlji in tudi v zraku. Med leti 1866 in 1870 je bilo v polju prepovedano dotikati se na kakršenkoli način žoge z rokami. L. 1870 je bilo v nekem časopisu omenjeno, da je nek igralec »hote« podal žogo soigralcu z glavo. Doslej nogometaši namreč še niso pomislili na igro z glavo.. Po letu 1870, ko je bilo prepovedano ustavljati žogo z rokami, pride v modo tako zvano »štopanje«. Istočasno se bol) in bolj uveljavlja igra z glavo. Obenem so izginile z igrišča kape, ki so jih dotlej nosili igralci, kajti pri igri z glavo so jih pokrivala le ovirala.
V	desetletjih so se najbolj menjala pravila o streljanju a uta Leta 1875 so sploh ukinili streljanje kotov, češ da je nemogoče točno do-ločti, ali je bila žoga nalašč ali nehote poslana v aut. Pozneje so metali žogo v polje z eno roko, nato z obema. Prav tako je bilo velikokrat izpremenjen prostor in drža telesa igralca, ki je vračal žogo v polje.
V	prvih začetkih sodobnega nogometa sploh ni bilo točno odrejeno število igralcev. Še celo pravila iz leta 1863 ne govore nič določenega o številu igralcev. Število igralcev je bilo zelo različno in se je gibalo med 10 in 20, kakor sta se predhodno o tem dogovorila nasprotnika.
Tudi žoga se je v teku desetletij močno Iz-
preminjala. Prva pravila sploh ne govore o tem, kako velika in težka mora biti žoga. Šele leta 1889 so bile prvič določene mere za težo žoge. Pred tem vemo o žogi le toliko, da so v okroglo usnje vtaknili napihnjen svinjski mehur in žoga je bila tii.
V začetku nogometa je bil sodnik še nepoznan pojem. Verjetno je vodil igro eden izmed kapetanov moštev. Pozneje je vsako moštvo postavilo svojega sodnika. Prvi sodnik je omenjen v pravilih šele leta 1873. Sodnik pride v navado pri tekmah šele po letu 1891. Prvi sodniki tudi niso uporabljali piščalk, ampak so si pomagali s primernimi zvonci in trobentami.
Tudi enajsterca prva pravila še niso poznala. Sele leta 1873 je uveden prosti strel, a leta 1891 kazenski strel — enajsterec.
Dimnzije igrišč in vrat so se večkrat izpre-minjale. Prva igrišča so bila od današnjih precej večja. Največje dimenzije, ki so nam znane, so 180X90 metrov. Takrat so bila seveda tudi moštva številčnejša, saj so imela od 15 do 20 igralcev. Spočetka so bila vrata sestavljena iz dveh kolov, zgornje prečke ni bilo, temveč je bila le v višini 2.40 m napeta od enega do drugega kola tanka vrv. Šele leta 1882 se pojavi v vratih tudi zgornja prečka, leta 1891 pa prva mreža.
Suvanje in oviranje nasprotnega igralca je bilo vedno pereč problem. Leta 1870 so prepovedali suvati nasprotnikovega igralca od zadaj, leta 1879 pa suvanje v skoku. Sele nova pravila so precizirala pravila v tem pogledu tako, da je oviranje soigralca omejeno le na borbo za žogo.
Med leti 1863 do 1874 so pravila odrejala, da morata obe stranki po vsakem golu menjati stran. Šele leta 1875 je bilo uvedeno menjanje strani v polčasih. Streljanje kotov je bilo vpeljano po letu 1870. Sprva so igralci streljali kot z linije, ki je bila 15 m oddaljena od vrat. Pozneje je streljanje kotov sploh prišlo iz mode. V starih časih je bilo igralcu, ki je streljal kot, dovoljeno, da se je s pomočjo driblinga prebil do vrat. Pozneje so bila pravila takšna, da ni bilo možno doseči direktnega gola iz streljanja kota. Sele več let zatem so sestav-Ijalci pravil prišli do tega, da je streljanje kota, kjer gre žoga direktno v gol, zelo težko, in zato zasluži takšen strel, da se ga prizna za gol.
I.	etapa: Reka—Pazin (58 km): 1.
Stroligo (Reka) 2:22.59, 2. Hrvoj (Je-dinstvo-Zagreb) 2:25.40,	3. Brajnik
(Proleter Koper) 2:26.27, 4 Perone, 5. Bailo, 22. Bajz (Nova Gorica), 23. Sekirnik (Krim), 30 Rovan (Nova Gorica) 32. Guštin (Krim Lj.). Proga je bila precej slaba in je vodila preko Učke gore,
II.	etapa: Pazin—Koper (73 km): 1.
Apolomio (Koper) 2:13.38, 2 Levačič (Zagreb — hrvatski j un ionski prvak) 2:13.52, 3. Razumovič (Reka) 2:14.25, 4. Horvat (Zagreb) 2:16,52	5. Bogovič
18 Bajz (Nova Gorica), 21, Fodor, 22, Guštin (oba Ljubljana).
III.	etapa — Koper—Pula (117km):
Prvi del proge Koper—Rovinj je vodil po asfaltirani cesti. Zelo uspešen je bil tekmovalec iz Nove Gorice mladi Bajz. ki je bil drugi, vendar ni mogel uspešneje poseči v ’ borbo za končno oceno zadnje etape 1. Bailo (Zadar) 4:17.47, 2 Levačič (Zgb) 4:17.54. 3. Sroligo (Reka) 4:18.18, 4 Bailo II 4:19.14, 5. Apolo nio, 8 Baiz, 9 Brajnik, 21. Rovan, 23. Guštin.
Končni vrstni red posameznikov: 1
Stroligo (Reka) 8:59.06, 2. Apolonio (Proleter I) 9:07.54, 3. Levačič (Dinamo) 9:09.22, 4. Brajnik (Proleter I) 9:10.54, 5. Bailo Miro (Zadar) 9:13.17 15. Bajz (Nova Gorica). 21. Guštin, 22 Sekirnik (oba Krim). Ekipe: 1, Proleter I (Koper), 2. Dinamo (Zagreb) 3, Reka I, 4, maj’ (Zadar), Na cilj je prispelo le 24 tekmovalcev.
Namiznoteniški zvezni turnir tretjekategornikov
Zagreb, 27. maja. Na namiznoteni škem zveznem turnirju tretjekategorni kov so nastopile ekipe in posamezniki iz Beograda, Ljubljane, Opatije, Vrš ca Cente, Reke, Srbobrana, Sombora in Zagreba. V polfinalu je premagal Partizan Sento 5:2, Sl oboda pa Saobračaj 5:3. V finalu za moštveno prvenstvo je Partizan premagal Slobodo 5:J. Partizan je igral v postavi Petrovič, Vujič. Obrenovič.
ropski boksarski prvak peresnolahke kategorije Francoz Ray Famechon in Italijan Alvaro Nuvolini za naslov novega prvaka.
Giro d’Italia
V	III., 252 km dolgi etapi, Alassi—Genova, je zmagal Falzoni pred Pezzijem, oba 7:38:05 (povprečno 33.07 km na uro). Tretji je oil Bevilacqua, 4. van Steen-bergen (B), 5. Magni, 6. Petrucci, vsi 7-40:21. V IV., 260 km dolgi etapi, Genova—Firenze, Je zmagal De San ti pred Rossijem, oba 7:45.35 (povprečno 34.550 (kilometrov na uro). Tretji je bil Magni, 4 Zanazzi, 5. Petrucci, 6. Padovani, vsi 7:48.43. V V., 132 km dolgi etapi, Firenze—Perugia, je zmagal Giudici v 5:37:07 (povprečno 34.100 km na uro) pred Bra-zolo in Schaerom (S), oba 5:37:12. Četrti je bil Bevilacqua v 5:37:20, 5. Pas-quini. 6 Barbleri, oba 5:37:20. Po tej etapi je prišlo do spremembe v skupnem plasmanu. Magni in Soldani, ki sta vodila, sta padla na tretje in četrto mesto, na pivo pa se je plasiral schaer z 31:46:33 pred van Steenbergenom 31:48:37.
V	VI., 81 km dolgi hitrostni etapi, Perugia—Terni, s posamičnim startom, je zmagal Fausto Coppi v 2:04:15. Drugi je bil Bobet (F) 2;05:22, 3. Koblet (S) 2;05:39. V VII., 290 km dolgi etapi, Terni—Rim, je zmagal Menon pred Bassottijem in Maginijem, vsi 8:59:14. V VIII., 234 km dolgi etapi, Rim—Napoli, je zmagal Ca-sola v sprintu pred še 12 kolesarji, med katerimi so bili Bevilacgua, Ktibler (S), Bobet in drugi, vsi v 7;02:51. Po VIII. etapi v skupnem plasmanu vodi Magni s 50:03:42. Drugi je Astrua 50;04:29, 3. Ktibier 50:04:51, 4. Bobet 50:05:19, 5. van Steenbergen 50:05:43, 6. Schaer 50;07:20, 7. Fausto Coppi 50;08:00, 8. Koblet 50;09:24 ure.
Avstrija : Škotska 4:0 (1:0)
Dunaj, 27. maja. Pred 65.000 gledalci je danes popoldne avstrijska nogometna reprezentanca na stadionu v Fratru premagala Škotsko 4:0 (1:0). Avstrijci so svojo visoko zmago dosegli popolnom aza-služeno, ker so bili ves čas boljši na igrišču in v premoči. Najboljši igralec v njihovem moštvu je bil desni krilec Han-napi, dočim se je pri gostih odlikoval srednji krilec Woodburn. Gole so dosegli Hannapi v 43. in 62. min. ter Wagner v 25. min. iz enajstmetrovke in v 42. min. Sodil je Švicar Lutz.
Na gostovanju v Turčiji je angleško nogometno moštvo Bumley premagalo reprezentanco Ankare 3:1.
Na mednarodnem nogometnem mladinskem turnirju, ki se je končal prejšnji teden v Bariju, je sodelovalo 8 moštev, med njimi 4 iz inozemstva. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Lazio : Vienna 3:0, Racing (Pariz) : Fiorentina 4:0, FC Bayem (Munchen) : Lalo Madami (Bari) 3:1. Sampdoria : Racing (Strasbourg) 8:0. V polfinalu je Lazio premagal pariški Racing 2:1, Sampdoria pa Bayem 1:0. V borbi za tretje mesto je Bayem premagal Racing 2:1, v finalni tekmi pa je Lazio premagal Sampdorio 4:0.
V	Toledu je nemško nogometno moštvo Eintracht Frankfurt na gostovanju v ZDA premagalo reprezentanco Ohio Michigan 5:1.
Jugoslavija : Avstrija 8:0
Beograd, 27. maja. Jugoslovanska reprezentanca je danes zvečer premagala Avstrijo 8:0. Avstrijski reprezentant v mušji kategoriji ni nastopil, najlepše borbe pa so bile v ivelter, srednji in poltežki kategoriji.
Primer neodgovornosti in nediscipline
Ljubljana, 27. mt Za danes je bila sklicana seja izvršnega odbora Strelske zveze Slovenije z važnim dnevnim redom, ki pa sta se je od zastopnikov 9 okrajev udeležila dva — Poljčane in Kranj. Brez pojasnila so izostali zastopniki ostalih okrajev — Nered, Žirovnik, Fink, Klenovšek, Vajda, Lacko in Ledinek. Na skupščini Strelske zveze Slovenije so bili izvoljeni v izvršni odbor na izrecno željo osnovnih organizacij, da bi v izvršnem odboru ne bili sami Ljubljančani-Vendar pa izgleda, da svojih dolžnosti ne jemljejo resno. Strelski zvezi Slovenije pa je na ta način onemogočeno redno in vestno delo.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU Ženske: Železničar (Kranj) 1 Gregorčič 5:C
Mladinci: Železničar (Kranj) : Gregorčič 6:4
Državno prvenstvo v sabljanju
Zagreb, 27. maja. Včeraj in danes je bilo tu tekmovanje članov in članic za prvenstvo posameznikov v sabljanju. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Skoplje in Zrenjanina. Med članicami je v floretu osvojila državno prvenstvo Zagrebčanka Gredel, druga je Mušič iz Zagreba, tretja pa Ormaj iz Zrenjanina.
Člani so v floretu tekmovali v dveh
skupinah. V prvi skupini so se plasi-ralj za finale Brozovič iz Zagreba, Papež iz Maribora in Živkovič iz Beograda, v drugi skupini pa Mazuranič iz Zagreba, Besibeš iz Zrenjanina i° Kržišnik iz Zagreba. Državno prvenstvo si je osvojil Mazuranič iz Zagreba. Drugi je Kržišnik, tretji pa Brozovič-V tekmovanju članov v meču si j® osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka Kržišnik iz Zagreba.

strat
'I?. -V T? r,
Ulkame •Slovenskega poročevalca« a Ljubljen) — Odgovorni urednik tgoi Prešern — Uredništvo m oprava Ljubljana, Likozarjev« ollea - trie Ion «3-80, Ob ntflfljfh popoldne 66-23 ds 2& Čekovni račun uprave It 602-80331-6 a Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din.