86. štev.
V Ljubljani, v soboo 7. avgusta 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se sorejimujo in velja tri9'0DUH VfBtH :
S kr., re «e tiska lkrut,
i»»	9
1 - i» n »i n * n ii ii n ii 3 i.
Pri večkratnem tiskanji «e •duh primerno zmanjša.
R ok o pi s
ae ne vračajo, nefrankovana sisma »e ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravniitvo (iuniiuiHtracija) in ekspedicija na Dunajski centi St. 15 v Medijii-tovi hi.ii, II. nadstropji.
Političen list za slomsKi n a r o Q.
Po pošti	prejeman velja :
Za celo ieto	. . 10 pi. — kr.
za poiieta	. . & „
za četrt ieta	. . 2 „
V administraciji velja:
7.n ceio ieto . . 8 gi, za poi ieta	4 „
za četrt leta	3 „
V Ljubijani na dom pošiljan vellA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in eicer v torek, četrtek in sonoto.
Konec Turčije
približuj« se hitrim korakom. Od vseh lažnji-vih prijateljev zupuščen, moral bo stari divjak iu tlaiitelj krščanstva, osobito jugoslovanstva, sam svojo kožo braniti proti mnogoštevilnim sovražnikom, ako bo hotel svojo silnostno državo, sor.idano iz krvi krščanskih mučenikov, še en čas po konci obdržati. Ves svet je edin, da se nova turška vojska ne da več zabraniti.
Grki se oborožujejo na nos na vrat, Črnogorci so zmirom pripravljeni, Bolgari pa tudi vedo, da je prišel ugodui trenotek, ko se jim bo mogeče popolnoma otresti turškega jarma ;n zedmiti celo Bolgarijo v eno deželo. Bolgari v Macedoniji se že dvigajo, ter bodo pri prvi priložnosti vdarili. Da tudi Grki na Kreti ne bodo mirno gledali, je več ko gotovo.
Diplomatično posredovanje ne bo več rešilo Turčije , ki je s svojo trmoglavostjo raz-kačila vse vlade in zapravila še to malce simpatij, ki jih je še imela. Upajmo, da bo bolni Giadstoue zopet okreval in vodil akcijo zoper Turka; ako bi pa prav on umrl ali odstopil, zagotavlja se veudar, da ostane angleška politika v njegovem kolovozu, ker Tory-stranka nema upauja, da bi prišla na krmilo. Nemčija sicer ne ljubi Slovanov, pa B smark ima vendar v svojem računu razpad Turčije, iz samopridmh namenov: on hoče namreč Avstrijo potisniti na iztok, da bi jej zamogel potem vzeti nemškoavstrijske dežele. Tudi Italija goji take samopašne misli; še nedavno je nek laški diplomat rekel, da Italija rada privošči Avstriji vsako pridobitev na slovanskem jugu, samo da ona zato Italiji prepusti
Trst, Istro, Goriško in laške Tirole. Francoska je prijatlica Grecije in bo že iz tega uzroka pridružila se sovražnikom Turčije; mogoče je pa tudi, da Fraucja špekulira na kako morsko luko ali na kak otok v srednjem morji, morda celo na Tunis in Tripolis. Pride še Itusija. O njej je pa tako že znano, da dela že čez sto let na to, da bi Turčijo razbila in Slovane na Turškem osvobodila; da bi Rusija branila Turčijo, na to uiti misliti ni. Ostane le še Avstrija. Ali Be bo ona samostojno obračala, ali se bo pustila porivati od Nemčije in Italije, to je zdaj za nas najvažnejše vprašanje. Mi nemarno uič zoper to, da se Avstrija razširi na iztok, ker smo prepričani, da je potem nem-škovalua politika nem^geča , da se bo morala naša država bolj in bolj naslanjati na Slovane; in potem bomo tudi mi Siovenci lože dihali; nas bodo celo potrebovali za posredovalce med zapadum iu iztokom, in to bo koristno za ma-terijaluo stanje uašega naroda.
Pa tudi za blagostanje cele države zna postati jugoizhod velike važnosti, ako bodo naši držaui ki znali varovati in braniti avstrij ske koristi. Pomisliti je treba, da imajo te dežele na dolenji Savi iu na Balkanu še malo lastue obrtnije, in pouuja se našim obrtnikom obila zaslužka, ako jim bodo državniki ceste do teh dežel odpreti znali. Od sedanje vlade to pričakujemo, saj prejšnja tako ni mislila na kaj druzega, ko zatirati Slovani in utrditi povsod nemško hegemonijo, liberalizem in stran-karstvo.
Da bi pa Avstrija zavoljo pridobitve nekaj novih, več ali menj barbarskih dežel tur-
ških, prepustila Lahom in Nemcem stare, civilizirane dežele, tega ne moremo verjeti. Po-sebuo bi nas Slovence peklo, ko bi zgubili velik del našega naroda v Primorji, da bi pa prevzeli Lahi. Naš narod ni čreda ovac, da bi se pustil kar tako brevi manu prodati sosedu naše države, in ko bi se to zgodilo, ne vemoi kaj bi mi na to rekli.
Radovedni smo , kaj dela knez Milan v Išchlu v gorenji Avstriji? Brez dvombe ga bo skušal cesar Viljem pregovoriti na Bvojo stran. Če pa Milan kaj tacega naredi, srbski narod tega ne bo nikdar odobril, temuč sam zna zgubiti svoj prestol. Ako bi se razgovar-jala samo z našim cesarjem, to bi ne bilo nič hudega; kjer je pa stari Viljem zraven, Ememo že naprej prepričani biti, da ne bo nič dobrega za Slovane, in tudi ue za Avstrijo.
Toda, saj bomo videli, kako se bo stvar razmotala. Vsakako se nam ni treba bati, da bi biio slabše za nas, ko prej.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani G. avgusta.
Iz fJoricc se poroča, da mislijo tamo-šnji Slovenci na mesto odstopivšega Winklerja postaviti dr. Tonklija za kandidata pri volitvi v državni zbor. Dr. Tonkli je popolnoma zanesljiv narodnjak, in upamo, da bo enoglasno voljen.
Za mandat od mest Maribor in BMiiJ
se nemškutarji že boje, ker je „Slov. Narod" priporočal izvolitev kakega višega uradnika;
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
14. Klatež.
(Dalje.)
,,Le malo počakaj, Grabež," odgovori Janko čutaro z obema rokama držeč, „boš slišal, eno za drugim. Prvo je čutara ; žganje, primaruha, to pa ni kar bodi, to žganje je pa dobro, moram reči; kar je res, je res; tacega že nisem pil, kaj bi rekel, da bi se ne zlagal, ga že nisem pil, lahko rečem, že ne leto dni. Iu potlej moja povest, veš kaj, Grabež, ta je pa kratka. Ko sem semlel poslednje zrncc, sem šel v mesto dela iskat. Najel sem stanovanje v mali kočuri pa sem izdal še tiste forintače, ki so mi bili ostali. Kamer sem pogledal, vse prazno, zapuščeno, siromaštvo in pomanjkanje. Hodil sem okoli, trkal tu in tam, prosil dela. Nazadnje se mi vendar posreči, da ga dobim. Pa kakšno delo? Zdaj sem uosil opeko in kamen pri zidarjih, zdaj sem delal v tvornici (fibriki), zdaj sem se prijel tega zdaj onega, pa vrag vedi, kako da ni šlo ; vse se mi je pokazil» in spakadralo, pa pil sem ga rad, to je bilo , zato pa že dela nisem mogel dobiti
in če Bem ga, veudar ne za dolgo', brž so mi dali slovo. No, žena moja, ta je doma, je še zmeraj stara bogomoljka, ki mi je gospodarstvo odmolila. Otroci so se po njej zvrgli, ni čuda, drevi in davi jim je polnila ušesa. Meni je pa beraštvo in silo prerokovala noč in dan ; zdaj pa ima, kar je prijezljala. Dolg imeti, to je nevarna stvar, za hišo prav nevaren tovarš, ki človeka z doma požene, a lakota, veš pri-jatel, lakota je še hujši. Sem že iskal kouopec, da bi se bil zadrgnil, pa konec storil sebi in svoji uboščini, pa sem pomislil in dejal: za tako neumnost imaš še zmeraj dosti časa; na svetu je še dosti preljubega žgaujčka, ki moram tudi ja/, pomagat1, da se dar božji povžije. Denarja, sem si mislil, je ravno tako zadosti na svetu, kakor čepinj ga je, stara gospa Amalija, zakupoica, moja tašča, ima še precej pe-neza, leta že tudi ima, ne bo dolgo, pa pojde v krtovo deželo, tje, kjer muh ni, in potlej sem spet premožen mož, si kupim kak mlin ali kaj tacega , tako bom spet pod svojo streho, bo kakor že bo, če ne bo teklo, bo pa kapljalo, Bem si mislil.
Nato sem šel od hiše, sem se potepal po svetu, pa gledal, kje bi dobil kaj dela. Nobe-
den me ni hotel v Blužbo, če sem pa le proBil, veš, kaj so mi rekli? So djali: „saj veš, kje je zidar luknjo naredil," pa sem šel s potepeno; maral ni zame nobeden, grdo so me gledali pa ogibali se me. Zdaj pa že za delo nisem, ker sem zelo bolehen , ves se tresem , kakor bi mrzlico imel, časih pa celo kri iz sebe plju-jem. Zdravnik — bes ga lopi, saj nič ne ve — pravi, to je od pitja, pa naj bo, maram jaz ka) zato, če je to od pitja, Bog da bi bilo kaj piti I Da ob kratkem povem, dela nisem dobil, zdaj grem domu , siromak in berač kakor poprej. Danes pa včeraj sem se postil kakor turek, kadar pride postni mesec, pa še huje; spal Bem pa v hosti pod kakim drevesom kakor jazbec. Lačen , žejen , zdelan, sam na-se jezen, grem po cesti, prosim, a nobeden mi solda ne da. Človek mora živeti, sem si mislil, živ ne morem v zemljo, kakor je tudi res, pa če mi kdo sam ne da, naj pripiše sam sebi, ako ga prisilim, da mi kak dar pomoli. Lačen sem bil; kaj češ? Krasti nisem hotel, sam Bog me tega varuj 1 Doslej sem bil za to še prepošten; moja ran;ca mati, Bog jim daj dobro, so mi dajali prelepe nauke. Pa, ker sem bil že nad vsem obupal, je pr šel hudič vil me,
b tem bi zgubili liberalci precej glasov, iu zgoditi bi si znalo, da bi bil namesto zagrizenega nemškutarja dr. Duhača izvoljen kak bolj zmeren, nevtralen mož. Naj se tamošnji Slovenci tedaj požurijo, da bodo nemškutarjem štreno zmešali.
V Pragi zbrani zbor čeških učiteljev se je izrekel, da učenje nemškega jezika ne spada v ljudsko šolo, ker nemški jezik ni za vsacega potreben. Že v meščanskih in petraz-rednih šolah se sme učenje nemščine dovoliti, pa ne prej, ko v četrtem razredu. To je popolnoma pameten sklep, kterega priporočamo tudi za slovenske ljudske šole.
Češki listi pišejo, da je grofe Taaffe popustil svojo misel, postavno določiti meje nemškega poslovnega jezika, ter da se bo prej o tej stvari z desnico drževnega zbora dogovoril, potem še le zna državnemu zboru kak predlog o tej zadevi staviti.
„N. fr. Presae" ne neha ščuvati ministra Welsersheimba na južne I)aliiiatinee$ da bi jim vsilil brambovsko postavo, kakoršno imajo druge dežele. Nemara hočeta nesramni list prouzročiti novo ustajo v Dalmaciji , ker se spominja, da je Giskra-IIerbstovo ministerstvo zavoljo te ustaje padlo, in zato hoče tudi to vlado s pomočjo kake ustaje v brezno poriniti. Upajmo, da mini8ter6tvo ne bo šlo temu slaboglasuemu listu na limanicel
Mesto Herrmanstadt na Ogerskem hoče imeti nemško gledišč?, ogerska vlada pa tega ne dopusti, ker je sklenila, zabraniti vsako nemško gledišče na Ogerskem. Prebivalci Sibinja (Hermanstadt) pa govore največ nemški in hočejo imeti nemške kulturne zavode. Tako zna iz tega narasti veliko nasprotje. Madjari pa imajo prav , da se branijo vedno rastoče germanizacije , podpirane večidel po ogerskih judih.
iKofier jude naredila se je sploh velika mržnja na južnem Ogerskem. Osnovala se je organizirana „protisemitična liga," kteri stoji Istozy na čelu, in ki ima namen, izpodrivati judovski upliv.
Mesto Praga hoče cesarjevo petdesetletnico slovesno obhajati.
„Politik" zahteva, naj bi Taaffe vendar enkrat odstavil take uradnike, ki so zakleti sovražniki Slovanov in sedanje vlade, pa vendar
mirno naprej uradujejo in povsodi svoj gnjev do Slovanov kažejo, ter vlado čisto ignorirajo. Vnauje države. Na Grškem raste hrepenenje po vojski toliko bolj, kolikor menj se vidi, da bi evropske vlade hotele v resnici kaj storiti za Grke. Ljudstvo hoče vojsko in to bo tako dolgo trpelo, da pride slednjič vendar do boja. Potem bodo pritisnili pa tudi Bolgari in Črnogorci, čeravno se iz Petrograda poroča, da Bolgari ne mislijo na kako vojno podvzetje.
Gladstone je, hvala Bogu, že prestal krizo iu je gotovo, da bo ozdravel. To je tolažba za Jugoslovane, ktere je on zmirom energično podpiral. Nesramno je, kar počno Tory listina Augležkem in judovski listi na kon tinentu, tako „N. fr. Presse" itd. Da so bili Angleži v Afganistanu tepeni, tega, pravijo, je kriv Gladstone! Saj vendar ves svet ve, daje to vojsko lahkomišljeno pričel prejšni minister Disraeli-Beaconsfield, in to v hudem nasprotji z Gladstonom, kteremu se je tako klatevitežtvo nepotrebno zdelo. Ko je Gladstone prevzel vlado, moral je prevzeti tudi vojsko v Afganistanu, to je vendar vsakemu jasno, le hudobnim judovskim dušam ne, ki jim je krščansko misleči Gladstone trn v peti, iu hočejo na vsak način svojega judovskega rojaka Disraelija nazaj imeti, da bi zamogli reči: Angležko vlada „aner von iinsere leut."
Pri volitvah v generalne svete na Vran-eoskem so zmagali večidel republikanci. Za 31. aug. ko se bodo zaprle jezuitske šole, pripravljajo katoličani velike demonstracije.
Med Albanei in Crnogorei je prišlo do precejšnega boja ua Zeuiu , kjer so zgubili Albanci 14 mrtvih iu 2G ranjeuih. Vojvoda Pero Vukotic zbira bojda ua meji pri Podgorici 12.000 mož.
preški g. župnik Luka Aleš in g. Nikolaj Jam-nik. Zdaj se pomakne od Kraljičeve hiše voz, ves okinčan, na kterem je križev pot med zastavicami. Polagoma se pomče, med streljanjem in pritrkavanjem, proti Preski. Za njim se odpeljejo preški g. župnik s šentviškim g. očetom, g. Nikolaj Jamnik z g. Miroslavom Tomcem. — G. Miroslavu moramo le Brečo vošiti, da je dovršil tako lep križev pot, kterega je hvalil vsak, kdor ga je le videl. Tudi Ljubljančanje in umetniki so ga hvalili; in to po pravici. Hvale je vreden tudi g. Nikolaj Jamnik, znan cerkven dobrotnik , ki je z več stotaki pripomogel, da bode imela Preska tako lep križev poc. Dobro je za Presko, da ima v svoji sredi tega moža, ki stori za cerkev več, kakor vsi tisti grižasti možiceljni vkup, ki rujejo zoper njega iu g. župnika. Gospodu župniku privo-šimo veselje, ki bode prihodnjo nedeljo napolnjevalo njegovo, tolikrat žaljeno srce. Bog daj lepo vreme, da bode Blavnost blagoslavljeuja križevega pota veličastnejša in lepša!
h Gorenjskega, 4. avgusta. Pošljem Vam tu odgovor našega okrajnega glavarstva našemu županu, ki je prosil, naj bi se mu pošiljali uradni dopisi in odpisi v slovenskem jeziku, ker nemškega ne on in tudi nihče drugi v županiji ne razumi. Naj bi si ta odgovor ogledala tudi slavna deželna vlada, ker je lepa ilusracija onim 11 poročilom, ktere ie gospod deželni predsednik o tem od okrajnih glavarjev dobil. Imena in kraj zamolčimo, pa jih si. deželna vlada lahko izve pri nas, če hoče.
Odpis tega deželnega glavarstva se glasi v nemškem jeziku tako:
Izvirni dopisi.
I -g. Šeniviila nad Ijjiililjano,
3. avgusta. Danes so bili ljudje pri nas prazničnih obrazov. Hodili so iz hiše na cesto pogledovat, možnarji so pokal', da je daleč okrog odmevalo čez planjavo, in v zvoniku je pri-trkavalo, da se je glas, milo — veličastni glas naš h zvonov razlegal čez lepo šentviško ravnino. Kaj pomeni to? in delavni dan? Odpeljati se ima križev pot, po kterega sta prišla
Z. 1776.
Dem Gemeindeamte m
K.
zurück unter Hinweisung auf den Art. XIX. des Staatsgrundgesetzes vom 21,12 1867 mit dem Bemerken, dass die PH ich I, sich das Ver-siiinduiss beider Landessprachen angelegen sein zu lassen, für das Gemeindeamt ebenso vorhanden ist, wie für die k. k. Staatsbehörden.
Ich finde bei diesem Anlasse dem Gemeindeamte zu bemerken, dass in Hinkunft jede aus derartigen leeren, unbegründeten und subordinationswidrigen Au sflüch ten stammende V er schleppung des Geschiifts-
ali kako bi rekel, da sem hotel denarja, na | vsak način, naj se zgodi, kar se če, in potlej se je tako nakretilo, da si mi prišel ti v pest. L°j, ko bi moje hčere ne bilo, bila bi obadva nesrečna. Ona je rešila tebe in mene; tebe, da te nisem zadavil, mene pa, da nisem prišel na vešala. Pametna deklina je. pa brihtna kakor njena mati, brhka je tudi in pa še nekaj močna , sčasoma je lahko še kaj posebnega. Zdaj pa ti povej, dragi moj Grabež, kako se je pa tebi godilo, pa mojim nekdanjim tovar-šem. Radoveden sem, kako ko jo ti kaj gazili. I, kaj ne, Grabež, da mi odpustiš mojo neumnost, da sem te napadel; — sila, sila, pri-jatel, največa sila — pa molči kakor kamen, veš Grabež, ali boš ? '
„Na, tu je moja roka, prijatel," reče ku pec in mu podaje desnico , „jaz znam molčati kakor riba; le zanesi se, da bom mož-beseda, živa duša ne bo slišala od mene ue besed ce. Tudi jaz ti bom nekaj zaupal, pa boš ti ravno tako molčal kakor jaz.'
„Dobro tedaj, le povej," reče Janko veselo, „rad bi kaj zvedel."
„Llanes nič več ne , Janko , viš , smo že
blizo krčme; viš tam le, pri tistem velikem drevesu, kjer se luč vidi, tam jaz ostajem. tam odsedam. Jutri zjutraj zgodaj se popeljeva v mesto , tam ti bom pa vse povedal, vse do dlake. Janko, zdaj se pa malo popravi, kakšen si pa? kakor bi prišel iz brloga, sam vrag bi se te prestrašil. Klobuk vrzi v grapo, pa mojo kučmo vzemi, saj imam dve; čez svoje cunje pa mojo suknjo ogrni, tem me ljudje poznajo in me tudi kaj čislajo. Ne smem v krčmo s tako cunjavim človekom, da nikdar takim, to bi škodilo mojemu dobremu glasu; moraš vedet', da jaz kaj veljam."
Janko rad uboga, kar mu kupec veli. Ko pr dejo do krčme, odsedeta iu ostaueta ondu-kaj. Grab ž koj naroči dobro večerjo , da si zavreti dobrega vina, potem pa hajd v posteljo. Janko se je Bpet upijanil, pozabil na svojo nesrečo in toliko da je prišel do postelje , še spe je mrmljal: „Janko ima še prijatla, še; prijatel v potrebi to je redka tica."
Tako ¡e spet pretekel en dan v življenju pijančevem. In kakšen dan! in kako spanje! Udan svoji strasti tak nesrečnež ne pozua, kakor da uklet, ne meje ue mere. Ne pozua,
doklej in koliko sme. Dokler ga ta ostudna strast popolnoma v svoj železni j&rem ne uklene; dokler mu ne vzame pameti, ne otamni razuma , dokler mu ne zarobi vesti , dokler ga pod živino ue poniža: dotlej se mu v srcu vendar še kaka bolja struna oglasi. Ostanki dobre iu lepe odreje, blage uzgoje, ga prehude iz grešnega spanja, časih prešine ubogo dušo tudi še kaka iskra božje milosti ; strah — morebiti kot plačilo za molitve bogoljubnih duš — ga drami iz smrtnega pokoja. Ali kader človeku tako srce otrpne in otrpne, da nič De mara za Boga; kadar postane tako trdovraten, da se zmeraj bolj odmika in oddaljuje od njega: potem tudi Bog odtegue svojo roko cd grešnika; potem ga zapusti in dopusti, da te zvali v globočiuo grehi; časno je kaznovan s trdo-vratnostjo, večuo pa s pogubljenjem. Takemu grešniku ui noben greh, nobena hudobija in zloba prevelika, ker ga več ni sram ničesar, zakaj zgubi! je vero, z vero pa tudi vse boljše občutke, zraven pa še meni, da ne greši, ali saj ne tako, kakor sodijo ljudje. Tak človek, ki ee uda svoji vrtoglavni strasti, svoji nespametni želji, se ne ustraši nobenega hudo-
šolo, nemško žurnalistiko, nemško protekcijo, renegatBtvo, birokracijo in sploh nemčurstvo, kar se poštenim nemcem gnjusi, podpirali. Na račun slovenskih žuljev so oktroirali razne delniške železnice in druga društva , koje so molzli in tudi izmolzli, iu Bog vedi, kaj bi si bili še vse omislili, ko bi kraha ne bilo! Na podlagi sleparstva so se povzdigovali v baro-novski in grofovski stan in sebi in židovstvu na korist so kovali državne in deželne postave. Vsem navedenim prednostim in protekeijam so zdaj vezi do vspeha pretrgane, mogočnost njih je splavala, oblast, slovansko pleme v spone sužnosti kovati, je deloma tudi že v revo položena in sploh gospodstvo njih VBaj omejeno, ako ne popolnoma razoroženo.
Da so ustavoverci do tega propada prišli' je čisto naravno in konsekventno , ako se pomisli, da je cela avstro-nemška žurnalistika, VBi finančni zavodi in vse finančne operacije zgolj le in edino le v židovskih rokah, Žid pa kakor Anglež sta le kramarja , naj si bo reč pravična ali ne, da je le dob ček. Ako vsi Avstnjani danes glada poginejo, Žid ne bo plakal, samo da ima sam dobiček. Zakaj so se ustavoverci povsod židovskega vpljiva posluževali, tudi ni težko uganiti, ker so bili dobro plačaui zato in podkupljeni, toraj se jih brez pomislika lahko zove judeže, kajti prodali so sebi za gotovi dobiček, za gotove peneze celo državo in vse avstrijske narode. Vidi se, da je ustavoverska tako znana, liberalna politika le seb čua, enostranska in pogubljiva, razvidi se pa konečno tuli, da je avstrijsko-nemški napredek povsem le iz mjila narejeni razno-barveni mehurček, scer le, a čigar obstanek traja le par minut. Očitanje, da so Slovani .,ein kulturunfiibiges Volk", pač ni opravičeno in avstrijski nemci naj bi pač pred svojim pragom rajši pometali ; kajti brez Židov in židovskega vpljiva bi na Dunaji marsikaj ue bilo. Avstrijski nemci imajo dober nos in prav dobro vedo, da se grehi, ki so jih storili za časa svojega gospodarstva, ne bodo dali tako hitro izbrisati in tudi dobro vedo, da dokler se ti njihovi grehi pri ljudstvih ne pozabijo, ne pridejo brez tuje pomoč , tu li ako se še tako spenjejo, na prevlago narodnega ravnotežja. Treba je toraj izkati vnanje pomoči. Omislili so si „Schützenfest" , ki pa jim je zelo spodletel. S tujim
vpljivom hočejo dosedanje grehe oprati in 8 tujim posredovanjem si hočejo zopet bivšo poštenje, bivši značaj in bivšo slavo pridobiti. Skušajo toraj eksperimente, provocirati, kako bi AvBtrijo razbili. Geslo njih je: Nemški , rajh" od Adrije do severnega morja. Dobro sem čul takrat razgovor odhajajočih strelcev družbe na kolodvoru: Pa kaj bi bilo, ko bi vsi strelci na Dunaju, kojih broj bo morebiti 110 tisuč prekosilo, puške proti vojaštvu nastavili? Strelci smo in večinoma izvrstni vsi in lahko nam bo, se osvoboditi. „Es muss so in Kürze das Ganze aus den Fugen gehen, ie früher es kracht, desto besser für uns!" V družbi „katzelmacherjev" se je pa čul gotovo pomenljiv glas: „Evviva la republica!"
Dragi Slovenec kaj pa Ti praviš k temu?
Ako bo Taaffe skoz prste gledal, se utegne re3 vse podreti.	Vidovski.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. avgusta.
(Vojaške vaje) so zdaj v Ljubljani in v Postojni, v Ljubljani je veliko domobrancev.
(Porotne sodbe) se začno 16. t. m. v Ljubljani in bodo trajale menda 3 tedne.
(Velik ponoSen hrup) je napravilo v sredo ponoči ob dveh na Btarem trgu pred Weber-jevo gostilnico več vidno vinjenih mlajših ljudi, ki so o tej res „pozni uri že", ko petelini vstajajo, pred neko hiši napravili „Stftndchen," pa ne enemu ali eni sami, marveč vsemu trgu. Ker so peli ali marveč krožili nemške, so ljudje sodili, da so bili „liedertaflerji", kar je vseskozi verjetno. Policaja ni bilo nobenega videti, da bi bil to razgrajanje vstavil.
(Nemški listi dunajski) se zdaj o nas Kranjcih prav grdo lažejo. Pravijo namreč, da hcčt mo mi zatirati Nemce na Kočevskem in v Sorici. Kočevarji sami vedo , da je to prav grda laž, kar se pa Sorice tiče, se je poslovenila eama prostovoljno, ker se ji je to koristno in potrebno zdelo. Zdaj tam k večemu še kak starček kako starikasto nemško besedo ve, vse drugo je slovensko ne le po besedi, marveč tudi po mišljenji, Sorčani so vrli uarodnjaki in volijo vselej narodnega poslanca, če jim bote nemško šolo ponujali, vam bodo že posvetili, kakor vam gre.
gauges an dem Herrn Gemeindevorsteher als dem Schuldtragenden gemiiss §. 98 Gmd. Ordn. auf das s t r e n g s t e g e a h n d et wer de n w i r d.
K Gorcnjskcsa, 3. avg. Bil sem te dni v Kropi in zašel po naključji tudi k izdelovatelju orgel g. Zupanu, ki me je sprejel jako vljudno iu prijazno ter razkazoval mi svojo delalnieo, različne stroje in priprave. Pri tej priložnosti ogledal sem si tudi najnovejši izdelek te dobroznane firme, orgije za neko veliko župnijsko cerkev na Slovenskem. Kar me je najbolj zanimalo, ni bila samo natančna, okusna, solidna, po vsih pravilih akustike izpeljana stavba , ampak veliko bolj sistema pri naB še malo zuauih „Kegelladen" {jaz bi rekel „koničnih sapnikov"). Velika sloveča tovarna bratov Itieger, kterih učenec je g. Zupan ml., in Walker so jih vpeljali na Severo-Avstrijskem, Nemškem in v Rusiji ter spodrinili stare pri nas še navadne „Schleif-laden." Poslednje imajo to napako, da so preveč odvisne od zračne vlage, da Bapo brez potrebe izpuščajo, kar vse ni pri „koničnih sapnikih", celo prah in smeti ne morejo blizu. Na ta način je pri orgljanji odstranjeno ono motenje, koje sapa provzročuje. Jako umetna, a veudar enolična in gotova je vsa mehanika. Piščali lesene so vse drugače izdelane, kakor pri drugih orgijah vidimo in so pripravnejše za intonovanje; cinaste piščali pa imajo ob Btrani napravo za glasovanje, da j h ni treba odrezavati ali mašiti. Kar sploh orglarsko stavbarstvo zadeva, je videti, da firma „Zupan in sinovi" ne zaostaja za najboljšimi sovrstniki in ima srečo pri izpeljavi novih znajdeb.
liieiiK nft Tirolskeni, 3. avgusta Nemci dobro čutijo, da se slovanski elementi moraličuo združujejo, in da njih moč glede velikosti, števila, srčnosti, hrabrosti in tudi izobraženosti imponira, s kojimi bo treba še danes ali jutri kako pametno govoriti.
Ustavoverci, vrženi iz sedla v državnem zboru in iz vladnega krmila, prav dobro vedo, da je ta vdarec za' njih nakane velikega pomena; ustavoverci uasledke propada zdaj že živo čutijo, kajri njih slava, koja je edina, da so državo v neizmerne dolgove spravili, s kojimi, plačani iz žuljev slovanskih davkov in davščin so uemštvo, nemška društva, nemško
delstva, nobene krivice, uobeuega greha. Zato Bmo videli našega Janka tako blizo prepada in pogube. Sam milostivi Bog ga je obvaroval, da se ni prevrnil v brezno, da ni postal tolo-| vaj in razbojnik. Zdaj pa spi! Kakšno je to j spanje? Spanje grešnika? Le mig očesa Gospodovega, pa se več ne prebudi na tem svetu; le mig, le trenljej, pa stoji grešnik pred ostro božjo sodbo! To je strašno Bpanje. kader grešnik spi, kader spi hudodelec! — Žalostne misli to! Res je, ni nesrečnejega človeka, kakor je strast nepoboljšljiva, kakor je grešna strast.
15. Kupčeva pripovest.
„Ustani 1 ustanil" kliče kupec spečemu Janku , „ti si mi pravi lenušček, ki spiš, ko te že solnce obseva ; zraven pa smrčiš iu pihaš kakor uadušljiv konj."
Jauko skoči pokonci', si mane oči , gleda plašno okoli sebe: imel je hude sanje. Sanjalo se mu je namreč o ječi in vešalih , po tem pa o njegovem Jančku, da je utonil in da ga ljudje mrtvega vlečejo iz vode.
„Se sanja, ki je preveč spanja," pomrmlja on, se oblači, misli medtem na včerajšni dan in na vse, kar se mu je namerilo.
Pogleda hčer, pa vidi, da je že oblečena,
da kleči pri svoji postelji iu da moli, materni križec v roki držeča. To ga v srce zbode. Ta hudi pikljej mu dušo pretrese. Spomni se svoje srečne mladosti, kako je tudi on bil nekdaj dober, ko je še rad roke k molitvi sklepal; srce se mu omehča, razžali se mu, inako se mu stori, groba solza se mu prikrade iz oii. Misel na včerajšnji dan, hude Banje in pa moleči otrok, ki za svojega cčeta Boga prosi, vse to ga je grozno bolelo. Giuji-n je bil od srca in duše; a ravno ta trenutek pride kupec Janko se obrne, izdihne globoko in se hitro napravi. Grabež je bil naročil dober zajtrek. Jauko je jedel v slast in kako ne? Že zdav-nej ui bil okusil skorj ce kruha, že dolgo ni vedel, kaj se pravi kruh. Na to sedeta na voz in se odpeljeta. Bilo je lepo jutro, vedro in veselo jutro, da lepše ni moglo biti, kakor nasmehljej božji. Veseli iu krepki poljedelci so deiali in prepevali po polju. Tičice bo se glasile, svoje jutrne pesmice pevajoče. Drobnica se je pasla in skakala po paši. Pastirji pa so piskali na piševke, duduke iu diple. Na hribu je Btala kapelica Matere božje iu jasni glasek zvonca je verne klical k sveti službi. Ob potu stal je visok križ in nehote je prijel Janko za kapo in se pobožno odkril, tako čudno mu je
bilo ob srcu. Kupec ga zasmehljivo gleda in mu reče nejevoljen: „e—e, Janko, čemu se brigaš za take neumnosti? če te kaj tacega storiti vidim, skoro bi mislil, da si grozno veren, ki se lesu odkrivaš. Kaj bi mislil o tebi? Take stvari pu-.ti starim babelam, ti bodi pa človek, bodi mož. — Kaj ti res verješ, da je Bog? kaj misliš, da je res, kar pravijo farji? To je nespametno bedasto, to je strah za otroke, ue za može; to so izmišljave, prazno-verstva, strašila! Ko bi res tako bilo, ha, potem bi se nama slaba god.la, to bi uaji vragi v peklu pekli in cvrli, haha 1"
Janko zdihne globoko. To bogokletno govorjenje, to bogohuljsko brezverstvo kupca ga je v dno duše zabolelo. Dasi tudi sam ni bil dosti prida, se mu je vendar studil ta brezverec. Mane si čelo, mane oči, pa smijaje reče:
„Veš, prijatelj Grabež, mi ne smeš zameriti; čudne misli so mi vrele po glavi. Kar naenkrat mi šine v glavo tisti čas , veš, ko sem bil še mlad, ko sem bil še nedolžen in srečen. Pozabil sem, da nisem več — Grabež, pozabil sem, da nisem več otrok, m? zameri mi tega."	(Dalje prih.)
i
(O slavnosti Kopitarjevi.) Kdor želi vde-lež ti Be kosila pri Lužarji v Vodicah, naj se
blagovoli tiskarnici.
oglasiti
v Blaznikovi ali „narodni'
Razne reči.
—	Iz ljubljanske okolice se nam piše: Oni zloglasni knčač in nemčurski agi tator g. Mul ley, peuzijoniran sodnik in poleg tega (1) še sedaj (!!) notar na Vrhniki, bil je pred kratkem obsojen v 300 forintov globe „zaradi nepostavnega legaliziranja". — Mož je njega dni barantal s češpljami — potem z nemškimi otrobi po kranjskih dtželnih zborih, — na svoje sive dni pa s „štemplji!" Tu pa so mu prišli do kosti! Mi pa pravimo: še premalo! —
—	V Slovenskem Gradci 30. avg. 1880. Pri današnji volitvi okrajnih zastopnikov iz skupine velikega posestva so bili kandidati narodne in konservativne stranke enoglasno z 11 glasovi izvoljeni. Trije grajščaki so se tej stranki na ljubav pa Terstenjak volitve ¡zdržali, 7 ustavovernih volilcev je prišlo sicer na volišče a niso glasovali, ker so videli, da ne morejo zmagati.
—	Vabilo k veselici, kojo napravijo rodoljubi v Sežani dne 8. avgusta 1880. Spored: 1. Petje, „Hrvaticam" pl. Zaje. 2. Govor. 3. Petje, „V sladkih sanjah" A. Hajdrih. 4. De-klamacija. Boris Miran. 5. Petje, „Nekdušman vidi" D. Jenko. G. Igra, Dijaki. 7. Petje, „V veseli družbi" Avg. Leban. Po besedi ples. Pri besedi svira godba. Pričetek
ob 7'
uri.
Vstopnina k besedi 20 kr. Vstopnina k plesu za gospode 1 gld. K obilni vdelež tvi vljudno vabijo	rodoljubi.
lijiihljaiiskc podle.
I. Iz Ljubljane v N o v o m e s t o čez Šmarje, Višnjogoro, Trebno in Mirno peč odide vsak večer ob osmih.
Iz Ljubljane v Celje čez Vir, Trojano, Vransko in Žalec odide vsako jutro ob pol šestih.
Kočevje čez Ig, Lašče, vas odide vsako jutro ob
Kamnik čez Mengiš od-ob treh pozimi in ob pol
Iz Ljubljane v Ribnico in Dolenjo pol šestih.
Iz Ljubljane v ide vsak popoldan petih po leti.
Iz Ljubljane v Po 1 h o v g r a d e c odide vsak poudelek, Bredo, petek in soboto ob dveh popoldne po zimi in ob pol pet.h popoldne po leti.
Iz Ljubljane v Šiškko gre vsak dan dvakrat, ob osmih zjutraj in ob pol petih popoldne.
II. Iz Novegamesta v Ljubljano odide vsak dan ob pol petih zjutraj;
Iz Celja v Ljubljano vsak dan ob 2 45 uri popoldan;
Iz Kočevja v Ljubljano vsak dan ob šestih zvečer po leti, in ob sedm h zvečer po zimi;
Iz Kamnika v Ljubljano vsak dan ob 7.50 uri zjutraj po leti, in ob devetih zjutraj po zimi;
Iz Polhovgradca v Ljubljano ob pon-delkih, sredah, petkih in sobotah ob devetih zjutraj ;
Iz Š i š k e v Ljubljano ob enajstih dopoldne in ob sedmih zvečer.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 8 gld. Gl kr.; — rež gld. 53 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; —
oves 3 gld. 41 kr.; — ajda 5 gl. 53 kr.; — proso 6 gl. 18 kr.; — koruza G gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — maBla kilo gram 84 kr.; — mast 7G kr.; — špeh frišen 70 kr.; špeh povojen 74 kr.; jajce pol'/2kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 5G. kr.; — teletuiue 44 kr. ; — svinjsko meso 64 Ur. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr. -lama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde G gld. mehke 4 gld. 50 kr.
Tržne cene v Novem inestn.
Pšenica hektoliter 8 gld. G5 kr., rež 5 gld. 4 kr. oves 3 gl. 35 kr., ajda G gl. 81 kr., proso 5 gl. 37 kr., koruza G gl. 84 kr., krompir 100 kil 3 gl. , maslo 9G kr., mast 80 kr. špeh frišen GO kr., povojen 80 kr., jajce 1 kr.. mleko 8 kr,, meso goveje 48 kr., telečje GO kr., svinjsko 56 kr., piška 30 kr., golob 20 kr.
je ravnokar zalogi
00
V katoliški bukvami
svitlo prišla ter je
na
vedno v
„Oče naš"
visoka in 4G cm. široka podoba. Cena 80 kr. Predg vor in vsaka prošnja posebej je lepo izpeljana v alegoričuih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih , raznobarvenih prošenj „Očenaša". Podoba s primernim okvirjem je lep kinč za vsako sobo; ker je prva v lovenskem jeziku in cena ne previsoka, se priporoča posebno za darila o raznih prilikah.
Naročuje se in ob enem denar pošilja naj cenejše po nakaznicah.	(4)
Veliko posestvo na prodaj!
Iz zapuščino umrlega Anton lvutiiar-j«,
Pluskarja, pri Šentvidu na Dolenjskem je na prodaj lepo, veliko posestvo , s prostornimi, posebno za
večjo kupčijo in gostilno	poslopji
in nad 20 oralov različnih zemljišč.
Več o tem se izve ustno ali pismeno pri g. dr. Poklukar-j i v Ljubljani na IJregu št. 12.
in"i»n	.....»m» m" >«i' »» »i »> »» »»ii^»»«
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni IGO strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak, Alešovcu v Ljubljani (kljnčarske ul ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmauj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
■ijitFiljanske »like. Podoba ljubljanskega svetli pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
IVciiišlii ne znajo. Burka v
enem dejanji. Mehko vezana 30 kr.
I)ciinrHtvfne cene 6. avgusta.
Telenraflčni d«-nnme c«-n» 6 avgusta
Papirna rent« 71.95 — Srebern» renta 72 85 -¿lata renta 86.65 — 18601etno državno posojilo 130 — Rankin« akuije 826 — Kreditne akcije 276.40 — Lotiaoi 117 80 — — Ces. kr. cekini 5.54. — 20-trankov 9.33.
Državni fondi.			Denar.	Hlago
6*/t avstrijska papirna renta .		• •	71.95	72.10
5'/, renta v srebru . , . ,			72.85	73,—
4% renta v zlatu (davka prosta)			80.70	86.85
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			127.-	127.50
„ „ 1860. 1.. celi. .		• •	131 50	132.—
„ „ 1860. 1., petinke			134.5H	135__
Prem i j siti listi 1864. 1.....		• .	171.—	173 50
Zemljiščine odveznice.				
Stajarske po 5° . . . . ,			103 50	104.26
Kranjske, koroške in primorske po 6".			101 —	102,—
Ogerske po 5°/0.....				95 —
Hrvaške in slavonske po 5'', ,		, ,	95.—	96.—
Sedmograske po 5°,			93 75	94 25
Delnice (akcije).				
			81!).-	820.—
Unionske banke ...	,		108.50	109.—
Kreditne akcije .....		,	27ii.40	276.60
Nižoavstr. eskomptne družbe .			790,—	795 —
			128 30	128 50
Prečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	V. .	176.75	177.—
Tržaške „ 100 .,	k.	d. •	125.75	126.75
ii i» 50 ,,	II	•i •	66.-	65,—
Budenske „ 40 gld.	H.	v. ■	40.75	41.50
Salmove „ 40 ,,	n	n '	51.50	52 60
Palffi-jeve „ 40 „	ii	i» •	41 25	4i 50
Clary-jeve „ 40 „	d	»i »	12 —	42 —
St. Genois ,, 40 ,,	n	n •	41.50	45,—
VVindischgratz-ove ,, 20 ,,	M	i> •	42,—	42 50
Waldstein-ove „ 40 ,,	u	n	32 76	33.—
				24.-
Srebro iu zlato.				
Ces. cekini ...',..	#	• s	5.54	5.55
				9.34
hranilnice
in zastavnice.
Zaracl selitve hranilničnega in zastavljavničnega urada iz sedanjega finančnega poslopja na cesar Jožefovem trgu v novo sezidano hra-nilnično in zastavljavnično uradno poslopje v Beethovnovih in KnafFel-novih ulicah odpadejo sledeči uradni dnevi, in sicer
a)	glede hranilnice:
o<8 22. do 31. avgusta t. I.
b)	glede zastavljavnice:
od 10. do 31. avgusta t. I.
Odprla se bode v novem poslopji hranilnica 1. septembra in za-stavljavnica 2. septembra t. 1.
Eskomptno poslovanje hranilnice in njenega kreditnega zavoda se pa brez zadržka nadaljuje.
Ravnateljstvo hranilnice in s to združene zastavljavnice.
(1)	V Ljubljani 5. avgusta 1880.
xdujatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
J. IllaznikoYl nasledniki v Ljubljani.