yf 43283
v
TRGOVSKI I
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Ljubljana
T
Uredništvo tn upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9*53.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 3. januarja 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 1.
Položaj naše industrije.
Predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu g. S. D. Alexander je objavit te dni v dunajski »Neue Fr. Presse-
o	položaju naše industrije članek, ki ga radi njegove važnosti za vse gospodarske kroge priobčujemo v nastopnem prevodu:
»Naša industrija je po večini odvisna od naše agrarne produkcije. Ako je letina ugodna, je tudi naša mlinska, sladkorna, špiritova, pa tudi mesna in meso predelujoča industrija primemo zaposlena. Naša žitna letina
kolikor se tiče krušnih žit, je bila srednje dobra, za uspehi prejšnjega leta je zaostala le v kvantitativnem oziru. Koruza je sijajno obrodila, sladkorne pese se je veliko več nasadilo, tako da so nastale težave s prevozom sirovine do tovam.
Našo mlinsko industrijo je država pospeševala toliko, da je dovolila carine prosti izvoz mlevskih izdelkov,
V	zadnjih letih je naša mlinska industrija bila težak boj; carine prost uvoz tuje amerikanske moke, nasprotno pa s carino oteženi izvoz je onemogočeval aktivno poslovanje. Sedaj, po dolgem času so se začeli naši mlini obnavljati in obrati vsaj delno i rahljajo svojo kapiciteto.
Sladkorna industrija je polno zaposlena. Zazidana površina se je izdatno pomnožila in cmogoča pri večji izrabi primeren izvoz, ki bo dosegel 50/o izdelkov, to je približno 8000 do 4000 vagonov.
Tudi za špiritovo industrijo so primerne sirovine kvantitativno na razpolago, ravno tako je naša lesna industrija na svojih žagah zaposlena. Ako kljub temu navedene industrijske stroke in tudi ostale stroke niso uspevale, marveč ob sklepu leta le s težavo in žrtvami vzdržujejo svoje obrate, so temu krive splošne gospodarske prilike, ki ne nastopajo edino pri nas, ampak tudi v sosednih državah, in katero se sedaj resno skuša sanirati.
Pomanjkanje kreditov in visoka obrestna mera omogoča samo dobro fundiranim, stai-im in amortiziranim napravam aktivno poslovanje. V povojni dobi se je pa marsikaj ustvarilo, ne kot ustanovitve, ki nimajo eksistenčne pravice, kajti ustanovitev, ki bi ne imele te pravice, je pri nas le malo, ker mora naša država na polju industrije marsikaj nadoknaditi. Te industrije — nove ustanovitve — se morajo boriti, da si preskrbe primerna obratna sredstva.
Država rabi denar in v svoji davčni politiki ni nič boljša in nič slabša nego druge države. Razlika je samo ta, da živimo v agrarne državi par exzellence in da se davčni vijak najpreje uporablja za industrijo, trgovino in obrt, vsled česar te pridobitne stroke pač največ trpe. Naša valutna politika, ki se naslanja na zdravo podlago aktivne trgovske bilance m uravnovešenega državnega proračuna, je dinar deloma ustalila, ni pa mogla zadržavati kolebanja, vsled česar smo pogrešali absolutno kalkulacijsko bazo.
Porast dinarja živil ni pocenil, in tako se ne more poceniti tudi produkcijskih stroškov.
Promet se je v zadnjem letu nesporno izboljšal, ker bi bilo sicer nemogoče opraviti ves notranji promet in zadostiti vsem potrebam izvoza. Sedaj bi se moralo začeti resno dejati nu preureditvi tarifov.
To leto se je pričelo uravnavati P^not s sosednjimi državami potom Kih pogodb. O gospodarski fe-li «11 o carinski milji nasled-
stvenih držav pač ne more biti govora. Federacija je politično, carinska unija pa vsled razlik naše gospodarske produkcije gospodarsko popolnoma nemogoča. Merodajni krogi so obe verziji dementirali. Nasprotno se pa drugo zbližavanje razveseljivo poglablja. Na medsebojnem prometu interesirane države si otvarjajo vrata potom trgovskih in tarifnih pogodb in olajšujejo ter omogočavajo medsebojno izmenjavo blaga. S tem se odstranjujejo žične ovire in bo kmalu mogoče dvigniti poljedelsko in industrijsko produkcijo. Ker moremo edino od zvišane produkcije pričakovati ozdravljenja celotnega gospodarskega življenja, se bližamo tudi mi za bodočnost boljšim Časom.
V	najkrajšem času pričakujemo razglasitve naše avtonomne carinske tarife. Na podlagi te tarife so se vršila trgovska pogajanja z Italijo in dovršila s trgovsko pogodbo. Sedaj se vrše pogajanja z Avstrijo. Z veseljem doznavamo, da ta pogajanja zadovoljivo potekajo in da upravičujejo domnevo, da bo nas promet v bodočnosti še intenzivnejši nego je bil v preteklosti. Ako bo ostalo pri pospešenem tempu, bomo kmalu imeli potrebne trgovske dogovore in potem bo tudi nastopil čas, ko bo izginilo nezaupanje ljudi in bo pozitivno delo narode zopet zbližalo.
Vzajemno delo bode pa ustvarilo tudi mednarodno zaupanje in tudi k nam dovedlo mednarodni kapital, brez katerega je vsako ustvarjanje in tudi zvišanje produkcije nemogoče. Naši industrijski izdelki krijejo do polovice našo trgovsko bilanco. V prvih desetih mesecih tega leta se je celotni izvoz zvišal za približno 20% in smemo torej pod vsakim pogojem računati s primemo aktivno trgovsko bilanco. To je ugoden nastavek. Ako se tudi v bodočnosti izpolnijo pričakovanja v naznari nem zmislu, se bo tudi naša industrijska produkcija dvignila in naši industriji bo omogočeno plodonosno delo.
Rok za vložitev napovedi.
V	Uradnem listu z dne 6. t. m. so priobčeni trije razglasi delegacije ministrstva financ, po katerih je vložiti napovedi za dohodnino, rentnino in za davek na poslovni promet do 31. januarja 1925. Do istega termina je vložiti tudi naznanila o izplačanih službenih prejemkih.
Zadnja tri leta je trajal rok za vložitev vseh teh spisov do konea februarja in vemo, da je delegacija skrajšala ta rok letos samo s tem namenom, da bi prišla davčna oblastva z odmero dohodnine čim preje v ku-rentno stanje.
Vprašgnje je le, če bo ta namen s tem okrajšanjem v resnici dosežen in če je davčnim zavezancem mogoče vložiti vse te napovedi in naznanila do 31. januarja 1925.
Dohodnina za . lo 1924., kolikor nam znano, po vuiiki večini še ni odmerjena. Davčna oblastva bodo imela najmanj dva ali tri mesece še dovolj z njo opraviti in s priredbo za leto 1925. še ne bodo mogla pričeti. Sicer pa prično pripravljalna dela za 1. 1925. lahko tudi takrat, če še nimajo vseh napovedi. S končno priredbo dohodnino za 1. 1925. bo čakati najbrž tudi do razglasitve novega finančnega zakona ter se bo zadeva zavlekla tudi zaradi tega.
Davčnim zavezancem pa vobče ni mogoče Wo?;>i vseh zahtevanih napovedi in h—nami do 81. januarja
1925. Račune dobaviteljev, bank in raznih drugih kreditnih zavodov pred 1. februarjem skoraj nikdo ne dobi v roke. Poslovnih knjig in inventure tudi ni mogoče tako kmalu izvršiti. Razen tega ima vsak trgovec in industrialec — poleg navadnih opravil — ravno meseca januarja tudi svoje lastne račune urejevati in razpošiljati. Poleg tega mu nakladajo razne naredbe (n. pr. taksni zakon) ravno v tem mesecu toliko neodložljivih poslov, da že res ne ve, česa naj bi se najprej lotil.
Ako bi finančna delegacija vstra-jala na tako kratkem roku, bi morali narediti ravno največji in najvestnej-ši davčni zavezanci napovedi kar približno, ker bi svojih računov do takrat sploh še ne imeli natančno sklenjenih.
Davčna oblastva bi dobila polno prošenj za podaljšanje tega roka; toda kako pridejo davčni zavezanci, da bodo plačevali poleg kolkov za napovedi še kolke za prošnje za podaljšanje roka!
Reklo bi se nam lahko, da so se zahtevale te napovedi vselej do 31. januarja tudi že pred preobratom.
To je bilo res, toda takrat je bil ta termin samo na papirju. Vsak davčni zavezanec je dobil, po preteku tega roka, spomlad ali pa še pozneje, poseben poziv, naj vloži napoved v 14 dneh. Tako je imel vsakdo rok podaljšan brez vsake vloge, kar za več -mesecev.
Ako so se naše pravice že skrčile s tem, da se opuščajo osebni pozivi za vložitev napovedi, bi smeli vendar pričakovati od naše finančne uprave, ki ob vsaki priliki povdarja, da stori vse, kar ji je mogoče v okvirju zakona, da bo vsaj rok za vložitev napovedi določila tako, da bode vsaj večini davkoplačevalcem mogoče pravočasno vložiti napovedi in jim prihranila stroške in riziko, s katerim je zvezana prošnja za podaljšanje roka.
Upravičeno pričakujemo, da se bo rok za vložitev navedenih napovedi in naznanil podaljšal tudi letos do konca februarja in da bodo davčni zavezanci o tem vsaj že prve dni januarja potom razglasa ali po časopisih jjbvešČeni, da bodo vedeli pri čem so 'Tn,da si bodo vedeli delo primerno razdeliti.	_______________
Ameriško gospodarsko pismo.
Misli,ti so, da bo Zveza ameriških jeklenki podjetij izkazala za tretje Četrtletje nazadovanje, pa je prišlo obratno. In bo Šlo še v tem smislu naprej. Naročila znašajo povprečno 63% kapacitete celokupne jeklene industrije Zedinjenih držav • Finančni zaključki ieles-nlc za mesri. september so zbudili splošno pozornost, netodokodki so znašali 116 milijonov dolarjev. To ni samo najvišja letošnja mesečna številka, temveč se že zelo približuje spjtošni dosedanji najvišji številki iz meseca julija 1918 s 130 milijoni dolarjev. Lanski september je je dal samo dvaindvajset milijonov no-todohodkov. Letošnji september odgovarja letni 5.6 odstotni * mtabiliteti, lani je pa znašala samo 4'.*» %.
Ameriška posojila "inozemstvu znašajo v letu 1924. v prvih treh četrtletjih več kot milijardo dolarjev in so dosegla koncem leta najbrž poldrugo milijardo. Največji posojili sta nemško Dawesovo s 110 milijoni dolarjev in pa zadnje japonsko e 130 do 150 milijoni. Druga posojila kolebajo med 20 in 40 milijoni, samo zadnja emisija mehikanskih za-
kladnic se dvigne za 50 milijonov. Finančno delovanje v letu 1924. znači rekord; kajti posojila drugih let v zadnjem času so bila tale: leta 1920. 291 milijonov dolarjev, 1. 1921. 379, 1. 1922. 431 in leta 1923. 243 milijonov.
Ena največjih trustnih družb je sestavila obrestne in amortizacijske številke, izvirajoče iz vojnih dolgov, ki so jih najele evropske države v Ameriki. Iz seznama vidimo, da so evropske države dosedaj dosti več plačale, kakor so pa pričakovali od njih. Na obrestih vojnih posojil so plačale 850 milijonov dolarjev, potem pa še 20 milijonov kapitala. Lelo Rusija je plačala osem milijonov d- larje\, kai je vse presenetilo. Velika Britanija dolguje Ameriki 4693 milijonov == 386% vseh vojnih dolgov.
Finančno leto 1924 se bo končalo najbrž s prebitkom 65 milijonov dolarjev. Pri izdatkih so črtali zelo veliko postavk, zlasti v plovbi, notranjem, vojni mornarici in vojaštvu.
Fiskalno leto, ki se je končalo s 30* julijem 1924, izkazuje znižanje javnih dolgov za 1099 milijonov dolarjev in znašajo dolgovi sedaj še milijard dolarjev. Obresti bo sedaj za 85 milijonov mi leto manj.
Eksport v oktobru je znašal 527 milijonov dolarjev, za 23% več kot v septembra in za 32% več kot v lanskem oktobru. Import pa 310 milijonov, 8% več kot v septembra in malenkost več kot v lanskem oktobru.
Letošnje finančno leto znači za panamski prekop rekord. Po odbitku stroškov, amortizacij, obresti itd. ostane čistega dobička 6,202.000 dolarjev. Skupni dohodki 18,254000 dolarjev, to se pravi, ravno za polovico več kakor v preteklem letu 1923.
Jamčenje železnice za prevajano blago.
(Iz trgovsko-sodne prakse.)
V	smislu § 84. žel. obratnega pravilnika, uveljavljenega z min. nared-bo z cine 11. novembra 1909, št. 172. d. z., jamči železnica za škodo, nastalo, če se blago izgubi, zmanjša ali poškoduje v času od prevzema v prevoz do oddaje. Obratni pravilnik določa obenem izjeme, v katerih jamčenje ne zadene železnice ter navaja kot take izjeme: 1. Če je škoda povzročena po krivdi ali ne od železnice zakrivljenem naročilu tistega, k iima pravico ž njim razpolagati; 2. po višji sili;
3.	po nedostatkih omota, ki »e zunanje ne dajo spoznati; 4. po naravni kakovosti blaga, zlasti s tem, da se notranje izpridi, gine ali navadno izteče.
Razun tega navaja § 86. v šestih točkah slučaje, ko železnica ni odgovorna za nastalo škodo, tako osobito pri blagu, prevoženem v nekritih vozovih po predpisih pravilnika ali tarife ali po dogovoru z odpožiljateljem za škodo, ki nastane iz nevarnosti, združene s tem načinom prevažanja; nadalje pri blagu, oddanem v prevoz po pošiljateljevi izjavi v voznem listu, neomotano ali b pomanjkljivim omotom, za škodo, ki nastane, ker ni bilo omota ali ker je pomanjkl ivo. Nadalje ni železnica odgovorna za škodo, nastalo z nakladanjem ali razkladanjem, kadar to oskrbuje pošiljatelj ali prejemnik, bodisi vsi d predpisa obratnega pravilnika ali tarife ?li di-govora, sprejetega v vozni l>st. Tudi ne jamči železnica za škodo pri blagu, ki je že po svojem naravnem svojr stvu v nevarnosti, da se izrut i zmanjša ali poškoduje, če šk. k -..-'‘sne ravno iz te nevarnosti. Slednjič na-
k- n* JOr«,)
vaja § 86. omejitev odgovornosti železnice pri prevažanju živali in pri blagu, ki se pošilja s spremljevalcem.
če pa mora železnica povrniti škodo, je v smislu § 88. obrat. prav. povrniti navadno trgovinsko vrednost, in če te ni, navadno vrednost, ki jo ima blago iste vrste in kakovosti na kraju in času odpošiljatve. Polno škodo mora pa železnica povrniti v smislu § 95. obrat, pravilnika, če se je škoda povzročila namenoma ali po veliki nemarnosti železnice.
To so glavna zakonita določila glede jamčenja železnice. Prav pogosto ima sodišče odločati v sporih, izvirajočih iz tega jamčenja. Posebno po končani vojni, ko je bila namreč trgovina zopet prosta, razmere pa še neurejene, bile so take pravde na dnevnem redu. Prenehale pa tudi zdaj še niso, seveda popolnoma prenehale nikdar ne bodo, kar je samoobsebi umljivo, ko je železnica vendar naj-večji prevoznik v državi
Tako je neko trgovsko podjetje v Zagrebu 14. junija 1921 oddalo južni železnici šest balonov octove kisline, da jo prepelje tožeči tvrdki v S. v Slavoniji. Železnica je te bulone transportirala na odprtem vagonu, kjer se je octova kislina med vožnjo užgala od isker iz lokomotive ter je vsa pošiljka zgorela.
Tožeča stranka je tožila železnico za odškodnino 2672 Din, na podlagi izvedenčevega mnenja pa znižala zahtevek na 2625 Din. Svojo zahtevo je utemeljevala s tem, da železnica fli bila opravičena prevažati octovo kislino na odprtem vagonu in da je torej železnica zakrivila, da je blago zgorelo. Baloni so bili pravilno opremljeni in postavljeni v košare iz protja.
Tožena železnica je ugovarjala višini zahtevane odškodnine, zanikala je pa tudi svojo odgovornost. Priznala je sicer, da je octovo kislino užgala rskra iz lokomotive in da je kislina sa zgorela, trdila je pa, da so bili moti balonov nepravilni in da je to-iča tvrdka priznala, da potuje po-ljka na njeno lastno odgovornost, s imur je tudi pristala na prevoz v Oprtem vagonu, do katerega je bila železnica opravičena po tedaj veljavni tarifi.
Trgovsko sodišče je skrčenemu tož-benemu zahtevku ugodilo in toženo železnico obsodilo tudi v povračilo pravdnih stroškov.
Pri razsoji se je opiralo na mnenje izvedenca, po katerem ae taki baloni z octovo kislino redoma zapakujejo v pletene košare ter je med košaro in
Iver se železnica ni držalu tarifnih predpisov, ko ni transportirala balonov v zaprtem vozu in leži torej krivda na nastali škodi edino le na strani železnice, je železnica za škodo odgovorna.
Vsled zvedenčevega mnenja, da od tožeče tvrdke iztoževani odškodninski znesek odgovarja navadni trgovski vrednosti blaga na kraju in ob času pošiljatve, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in obsodilo železnico v plačilo 6% obresti od dneva reklamacije.
0 sladkorju.
Evropske dežele sladkorne produkcije so s pridelkom končale. Vreme je bilo letos izredno ugodno in so tozadevna dela lahko nemoteno opravili. Statistika srednjeevropskih strokovnjakov Licht in Mikusch nam poda torej precej zanesljivo sliko, četudi s tem končna sodba se ni izrečena. To že zato ne, ker morajo tovarne vsled ogromne produkcije pese še zmeraj predelovati in bo delo končano šele v januarju. Navedli bomo tukaj glavue dežele pcsnosladkorne produkcije. Jugoslavija je v statistiki Lichta in Mlkuscha se med »drugimi«, pa jo že iz naših člankov poznamo in bomo govorili o njeni nadprodukcljl še posebej. Navedli bomo številke v tisočih ton, 20 torej 20.000.
•3 s
Nemčija	1463	1147	1640	1575
Cehostovaška	726	1018	1500	1460
j Avstrija	24	47	68	70
1 Ogrska	82	124	200	190
i Francija	493	496	800	825
! Belgija	289	300	375	410
] Holandska	256	226	330	330
I Danska	no	109	140	140
; Švedska	72	149	140	140
Poljska	302	371	450	470
Italija	297	347	420	360
I Španska	170	194	265	270
i Rusija	220	389	450	490
| Druge	110	189	375	316
Skupaj	4574	5106	7143	7046
Glede produkcije trstnega sladkorja so si pa poročila tako nasprotna, da jih
je komaj mogoče zasledovati. Danes bereš, da je bilo na Kubi preveč dežja in da trst ni mogel dozoreti, drugič spet, da bo kampanja zelo ugodna. Kolikor poznamo vsa dosedanja poročila in kaj jim je sledilo, vemo, da se moramo držati druge verzije in da bo kampanja torej ugodna. Tudi Puerto Rico in Filipini so zelo na dobrem. Za ves svet računijo, da
pjeiene Košare ier je meu	u	m	^ bo produkcija ^pram lani dvignila za
steklo vložena slama, tako da obsto- 2,400.000 ton, kar je toliko kot 15% vse
svetovne produkcije. Vsa ta poročila vzemimo skupaj z onimi z Jave, Mau-
jjajo omoti iz lahko unemljivih snovi Vsled tega bi železnica po § 86., točka 1. žel. obr. pr., ne odgovarjala za škodo, ako bi bila opravičena prevažati to vrsto blaga na odprtih vagonih ali če bi v to privolil odpošiljatelj.
Toda tozadevno zaslišani izvedenec
ritiusa, Havajskega otočja itd., pa vidimo, da bo tudi letos v sladkorni industriji nadprtnlukeija in je torej računati še z nadaljnim znižanjem cen.
, , ,	.	.	,	,	,	V	Ameriki	se	je	pojavilo	zopet	staro
?.!	fa	!	gibanje:	Producenti	hočejo	zaloge	pri-
dlla odd. A VI. a) za časa pošiljatve veljavnega tarifa z dne 1. I. 1918 železnica opravičena prevažati v nepokritih vagonih različno blago, vendar med temi vrstami blaga octova kislina ni navedena, tudi ne med navedenimi kislinami pod S, 3., b), c) in d). Pod zadnjo točko je še določeno, da Spadajo med te kisline tudi one, ki v tovorni klasifikaciji niso posebej Imenovane, v tej klasifikaciji je pa pod E, 25., b) ravno octova kislina izrecno imenovana. Železnica torej brez odpošiljateljevega privoljenja v tovornem listu ni opravičena prevažati octove kisline v nepokritih vagonih.
Res vsebuje tovorni list zaznamek: »Nezapakirano na vlastito odgovornost«, toda to se zamore nanašati le na škodo, ki nastane iz pomanjkljivosti omota pri sicer pravilnem ravnanju železnice. To sledi že iz bese-
kriti in jih napram občinstvu zmanjšati, kcnsumenti se pa pripravljajo na sladkorni bojkot, ki so ga že parkrat z naj-i večjim uspehom izvedli. In bi ga tudi se-; daj, kajti amerikanska disciplina y? že-: lezna in se tudi pred lastnim pragom ne ustavi
Zgodovina ameriškega petroleja.
Pred 100 leti je bil petrolej stvar, katere niso ljudje visoko cenili. Ono surovo olje, ki so ga našli v tolmunih in studencih, so uporabljali kot zdravilo za ljudi in živali, vendar le malokateri je uporabljal to snov v svetilne svrhe. Kolikor petroleja niso porabili,. so ga pustili, da je izhlapel ali pa počasi izginil v zemljo, pri današ-
________________ nji vrednost 4 recej draga zabava. To
dfla* zaznamka samega in odgovarja j olje je dalo sic^r dobro lu,č, a nepri-
_ »	•___1__. Y_________—__—	n	^AnArn	HnV>	in	mrirul	Ho	CA
glasom izvedenčevega mnenja tudi praksi.
Po mnenju istega izvedenca, železnica po tar. predpisih ni opravičena octovo kislino prevažati v odprtih vagonih, v notranjost pravilno zaprtega vagona pa ne more priti goreča snov ■jz lokomotive.
jeten n zopern duh je oviral, da se kot svetilno sredstvo ni moglo razširiti in ljudje so ostali raje pri kitovi masti (tran), ki je bila takrat kot svetilo v splošni uporabi.
Pozneje so spoznali, da ima to olje kot mazilna snov velike prednosti pred živalskim ali pa rastlinskim
oljem, ki so ga takrat splošno uporabljali za mazanje strojev in osi. odkrili so tudi v onem ča6u, da izgubi petrolej precej svojega neprijetnega vonja, če se čisti z lesenim ogljem in v destilacijskih aparatih za olje, obenem pa dosti bolje sveti.
Počasi je narastla uporaba petroleja, tako, da kmalu ni več zadostoval stari način pridobivanja. V mesecu avgustu leta 1850. je vrtal Ed-win L. Drake v Ameriki prvi petrolejski studenec za trgovske svrhe. Studenec se je nahajal v bližini Titu-ville v Pennsylvaniji in je bil globok le 69 čevljev, in je letno dal samo 2000 ton olja. Ta mali začetek pa je bila kal za eno največjih industriji na svetu, brez katere bi bilo moderno gospodarsko življenje nemogoče.
Temu početku je sledil val razvoja. Ta se je valil najprej preko poljan Pennsvlvanije, nato pa se je razlil preko Ohio, Zapadne Virginije in Kentucky, dokler se ni ustavil na petrolejskih vrelcih Kalifornije, ki so danes najizdatnejši na svetu.
Danes pač lahko rečemo, da ni nihče izmed onih mož, ki so začeli s to dobičkanosno kupčijo, slutil, kako da se bo razširila od njih osnovana industrija. Kljub temu pa so bili oni možje ljudje, ki so imeli odprte oči in dobro poznali pomen industrije, seveda za svojo dobo. Vendar pa je bila še do leta 1906. glavna naloga petrolejske industrije, preskrbovanje sveta z svetilno snovjo. Od tistega časa pa datira prevrat.
Od leta 1906. je bencinski motor dobil vedno večji pomen. Petrolej zato ni več ostal glavno kupčijsko sredstvo, na njegovo mesto je stopil bencin. Sedanja naloga petrolejske industrije je zadostna preskrba sveta z bencinom. Prirastek porabe petroleja znaša približno 63% tekom zadnjih 16 let. Bencina pa so izdelali leta 1906. 8 milj. ton, v predzadnjem letu pa 143 milj. ton, torej napram 1906 prirastek 1750%.
Industrija sama na sebi sestoja iz 4 raznih, med seboj sorodnih panog: Pridobivanje, prevažanje, čiščenje, prodaja. Vsaka ima svoje posebne naloge. Če pa hočemo imeti sliko, moramo opazovati vsako zase in v zvezi v ostalimi.
Pridobivanje je seveda prva stvar. Preobširno bi bilo, tu podrobno popisati razne načine. Če pa povemo, da danes dobavlja Amerika 62 % svetovne produkcije surovega petroleja je dovolj povedano.
Iskanje petroleja je veliko in ne-sigurno podjetje. Vsi potrebni stroji in aparati pridejo po slabih in težavnih potih na taka raziskovališča. In le prepogostokrat je podjetje zaman. Od 23.831 petrolejskih virov, katere so lansko leto v vzhodu Rocky Moun-tains vrtali, je bilo samo 1650 plodo-nosnih. Studenci imajo precejšnjo globino, v Ameriki povprečno 2827 čevljev.
Iz studenca pride surovo olje navadno v primeroma male posode iz lesa ali jekla, kjer ostane le kratek čas. Če pa je studenec posebno izdaten, pa napravijo kar iz peska in ilovice jeze, da ni izguba tega dragocenega goriva prevelika. Sicer pa ta zadnji način shranjevanja ni priporočljiv, ker se vendar 40% izgubi.
Od teh malih shranjevališč teče petrolej po jeklenih ceveh v nabiralne tanke, od tam pa v velikih ceveh v rafinerije.
V	Ameriki je več kot 90.000 km takih »petrolejovodov«, ki odvajajo petrolej od studencev v čistilnice, od koder se nadalje prevaža z ladjami in železnico. Od svetovne tonaže ladij za prevažanje surovega olja je 43% last U. S. A.
čiščenje petroleja ni enostavna stvar, na kratko povedano je ponovna destilacija pri rastoči temperaturi. Bencin, ki najlažje izhlapeva, dobivajo seveda že ob začetku rafinacije Nato slede: svetilni petrolej, plinsko in kurilno olje, mazilna olja za stroje, parafin, vosek, koks, asfalt v različnih odstotkih, kakor je pač .na hajališče petroleja. Iz povedanega je že razvidno, da je potrebno precej petroleja za primeroma malo količino bencina. Povprečna vsebina 1 tone
surovega olja znaša 25.6% bencina, 9.7% gorilnega petroleja, 47.9% plinskega in kurilnega olja, 4.3 % olja za mažo, 2.4% voska in asfalta, 6% različnih manj vrednih snovi, 4.21% izgube pri čiščenju.
Način, kako zvišati pridobivanje bencina, ki se je tekom let polagoma izpopolnil, uporablja danes 127 večjih ameriških rafinerij. Destilacija in zvišane temperature se vrši pod precejšnjim pritiskom lastnih plinov. S tem so pridobili do 15% več bencina kot dosedaj. Vendar so za to potrebni posebni stroji in dobre varnostne naprave, ki se izplačajo le pri velikih, stalno delujočih podjetjih.
Ko je surovo olje očiščeno, se prične razpečavanje izdelkov po morju, kopnem in zraku. Prične se trgovska konkurenca, ki sega tako daleč, da so že radi te tekočine bili razni resni meddržavni konflikti, ki pa se bodo, če bo produkcija imela take iz-glede, kot dosedaj, prej poglobili kot da bi izginili. Vendar pa bodo izvoje-vale ta boj velesile, in mi bomo le več ali manj gledalci.
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
je izScl.
Naroča se pri Slov. trg. društvu „Merk’jr“ v Ljubljani, Gradišče 17 I. Cena s poSinlno Din 20'—
Trgovina.
Uradni dan v Celju. Ker je v torek, dne 6. t. m. praznik, se vrši prihodnji uradni dan trgovske in obrtniške zbornice v Celju v torek, dne 13. t. m.
Imenovanja v ministrstvu trgovine in industrije. — Za pomočnika ministrstva trgovine in industrije je imenovan g. ing. Jovan Rogulič, za šefa kabineta pa g. Milorad Deželic, ki bo hkrati opravljal posle ministrskega osebnega tajnika.
Za poživljenje naših trgovskih stikov s Finsko. — Finska republika bi mogla zavzeti važuo mesto v naši zunanji trgovini kot odjemalka našega sadja (suhega in svežega), pekmeza, orehov, tobaka v listih, olivnega olja, koruze, otrobov, masti, jajc, vinskega kisa, medu in kislih kumar itd. Iz Finske bi mogli k nam uvažati razne stroje, orodje, mlekarske separatorje itd. — V predvojni dobi so na Finskem poznali: hercegovski tobak, bosanske češplje in mineralne vode iz Bosne. Zalibog so bosanske češplje dohajale na finski trg v slabi kakovosti in obliki (v vrečah) preko hamburških agentov in vsled tega so izgubile svoj dober sloves. Na finski trg dohaja sedaj sadje največ iz Amerike. Jabolka se v znatnih množinah dovažajo iz Tirolskega in Češkoslovaškega preko Hamburga. Češkoslovaška uvaža poleg jabolk tudi jako veliko kislih kumar. — Finski trgovec in uvoznik je poznati po celem svetu vsled svoje solidnosti in poštenosti, poznan pa je vsled največje strogosti in točnosti pri izvršitvi pogodbe in pri prevzemu naročenega blaga. Na Finskem trgu se spravi v denar le blago boljše in najl>oljše kakovosti. Največja zapreka za razvoj trgovskih stikov med našo državo in Finsko je v tem, da še niso vpostavljeni špediterski in bančni odnošaji. — Blago se more najugodnejše prodati po cenah franko pristanišče Stetin, Liibeck ali Hamburg. Plačuje se po prejemu dokumentov odnosno blaga v navedenih pristaniščih. Da se more
v	prometu s Finsko doseči ugodne uspehe, dokazuje Češkoslovaška, ki bo letos, kakor se splošno domneva, uvozila na Finsko blaga v vrednosti 100 milj. Čeških kron. — Carina znaša na Finskem za en kg: za sveže ali suho sadje 2.50 finskih mark, za pekmez 20 f. m., za orehe 8 L m., za koruzo 0.5 t. m., za otrobe 0.15 f. m., za svinjsko mast 5.50 f. m., za jajca 2 f. m., za vinski kis v sodih 1 f. m., v steklenicah 3 t. in., za med 4.50 f. m. in za kisle kumare 1.20 f. m. — Po kurzu dne 18. decembra 1924 j« bil 1 dolar 39.70 finskih mark, 100 francoskih frankov pa 215 finskih mark.
Poravnave in konkurzi na Hrvatskem. L. 1924 je bilo na Hrvatskem 509 poravnav in 25 konkurzov. Od teh so znašala pasiva 131,388.900 Din, aktiva pa 82,772.229 Din. V 1. 1923 pa je bilo samo 5* poravnav In 11 kookurrov. Pasiva 60 znašala 92,642.283 Din, aktivu pa 41.347.&1S Din.
Prepeved živinskih sejmov ▼ pariškem •kraju. V Gorici in okrožju so italijanske oblasti prepovedale živinske sejme, ker se je pojavila med živino nevarna bolezen.
Monopol vžigalic na Turškem. Turška vlada namerava uvesti monopol na vžigalice in ga dati za dobo 25 let v zakup. Za zakup se pogujajo štiri inozemske tovarne, ( ena za škatlico je določena za detajlno prodajo na 100 para. Zakupnik se mora med drugimi zavezati, da sezida tekom petih let v Turčiji tovarno za vžigalice, ki bo producirala take množine, da bode v celoti pokrit ves konzum. Po preteku petih let bo prepovedano uvažati vžigalice iz inozemstva.
Industrija.
Zvišanje nominalne vrednosti delnic Trboveljske premogokopne družbe. Dne
30. pr. m. se je vršil v družbinih prostorih Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani izredni občni zbor. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da sme zvišati nominalno vrednost delnic od Din 50.— na Din 200.—.
Carina.
Za uveljavljenje nove carinske tarife.
Nova carinska tarifa je bila, kakor znano, od prejšnje kraljevske vlade že v načelu odobrena, vendar se z njeno objavo in uveljavljenjem še vedno'odlaša. Konkurenčni položaj domače industrije postaja vsled konstantnega naraščanja dinarja, kakor tudi indeksnih šterilk za prehrano vedno bolj kritičen. Med tem pa inozemske tovarne preplavljajo domač trg z blagom, ki ga mnogokrat radi nujne likvidacije zalog produjajo pod lastno ceno. Sosednje inozemske države so že uveljavile odnosno nameravajo v kratkem uveljaviti nove autonoinne tarife. Tako stopi na primer avstrijska carinska tarifa s 1. januarjem 1925 v veljavo, dočim se pri nas ne ščiti domačega dela niti s potrebnim povišanjem aži-ja. Zato je g. A. Rojlna, na zadnji seji naše trgovske in obrtniške zbornice predlagal, da zbornica ponovno ukrene na vseh merodajnih mestih nujne korake, da se uveljavi nova carinska tarifa.
Nova carinska tarifa. — Na Ogrskem etapi dne 1. januarja 1925 v veljavo nova carinska tarifa, s katero se vse sedaj veljavne uvozne omejitve izvzemši za predmete državnih monopolov ukinejo, kolikor se niso odredile iz političnih ali vojaških ozirov. Sočasno se ukinejo tudi odredbe o pobiranju posebnih izvoznih pristojbin.
Neva carinska tarifa na Grškem stopi 'f veljavo dne 10. januarja 1925. Do tega •dne ostane v veljavi dosedanja tarifa.
Carinski prejemki v prvih desetih dneh meseca decembra. Naše carinarnice so v označeni dobi pobrale 51,119.022 dinarjev carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu (12,623.182 Din) v Zagrebu (9,468.267 Din), v Ljubljani (8£79.488 Din), v Skoplju (3,410.834 Din), v Mariboru (2,443.777 Din) in Subotici (2,095.886 Din). Od carinarnic v Sloveniji sta pobrali znatne vsote carinarnici na Jesenieah (443.502 Din) in na Rakeku (345.379 Din).
I* KUPUJMO IN PODPIRAJMO
iiTTfta«
Kolinsko cikorijo
I	d	a	maži	izdelek. . ^
Denarstvo.
Novi bankovei pe 100 dinarjev. S 1.
.januarjem t L je začela Narodna banka spravljati v promet nove bankovce za sto dinarjev, ki jih je izdala Banque de France v Parizu. Ko bo potrebno število izdelano, se začno dosedanji bankovci po 100 dinarjev jemati iz prometa. Novi bankovec ima spodaj na desni strani vodni tisk, ki predstavlja glavo kneza Miloša Narisek je izvršen v slikah, v šarah In njih prepletih. Na desni strani aedi ženska postava, ki predstavlja našo država Ogrnjena je s kraljevskim plaščem modre barve, obšitim s hermelinom in na sprednji strani vezanim v rumeni barvi s heraldičnimi slika m L Na glavi ima lovorov venec. Na okviru je Ornamentika bizantinskega sloga.; v obeh •Rogovih ogljih stoje številke 100. Na le-
vi	strani se vidi slika Beograda. Hrbet novega bankovca predstavlja morje po erem plovejo tri jadreniee, na levi
r®n Pa belo polje, ki ga obrobljajo vejice z u3tj6m ln
Iz nailh organizacij.
Iz logaškega okraja. Gremij trgovcev za logaški okraj, naznanja da so lesni trgovci iz ložke ter cerkniške doline na svojem sestanku v Cerknici, dne 22. decembra pr. 1. sklenili, da ustavijo z 12. januarjem t. 1. vse svoje obrate in to vsled pomanjkanja tekočih denarnih sredstev. Razlog temu je dejstvo, da se na postaji Rakek, ki je izhodna točka za izvoz lesa, že zelo dolgo prav malo naklada in da se ni osobito v zadnjih 14 dneh na tej postaji skoro ničesar naložilo. Na Rakeku se je v mirnem času naložilo poprečno dnevno do 30 vagonov, zadnjih 14 dni, se je pa naložilo komaj po 2—4 vagone. Gremij se je ponovno zavzel pri direkciji državnih železnic za ureditev prometa, toda dosegel je po navadi malo boljši promet za dobo 14 dni. Tako leži sedaj na skladiščih na Rakeku gotovo čez 1200 vagonov lesa, ki čaka na oddajo. Ker se je pa s 15. decembrom tudi ležarina povišala za 100%, so trgovci, ki imajo les že na rampi, naravnost katastrofalno prizadeti. Naš okraj je odvisen izključno samo od izvoza lesa, toda če bo šlo to tako naprej kot sedaj, mora v par letih propasti vsa naša lesna industrija. Kupci Italijani že večjih naročil ne dajo več našim trgovcem, ker vedo, da jim ti kupljenega blaga ne morejo dobaviti. Ce želčz-nična uprava ne bo znala najti izhoda v tej prometni mizeriji, bo z dnem 12. januarja po njeni zaslugi nič manj kot 10.000 družinskih članov brez kruha,
kljub temu, da je v okraju dela dovolj na razpolago, samo zbog prometnih mize rij. Upamo, da do tega ne bo prišlo. Ijali 10 vagonov sena in 2 voza slame na vse poizkusili, da se to prepreči. Odgovornost pade na železniško upravo in na vlado. Gremij trgovcev za okraj Logatec. Načelnik: Lenarčič Stanko.
Trgovski ples priredi trgovski gremij
v	Mariboru dne 24. januarja v GOtzovi dvorani, katerega čisti dobiček je namenjen domači trgovski nadaljevalni šoli. Ker se bodo takoj po novem letu pričela razpošiljati vabila, se vabijo vsi izven Maribora stanujoči interesentje, ki bi hoteli udeležiti se tega plesa, kateri bo, po pripravah sodeč, ena najlepših sličnih prireditev letošnje sezije v Mariboru, da naznanijo Trgovskemu gremiju v Mariboru svoj uaslov.
Trgovski ples 3. januarja 1925 v Celju. Kakor smo že objavili so se vabila za ta ples vsem razposlale. Ker je pa daudanes nemogoče dobiti popoln seznam, se je morda koga spregledalo, ter prosimo, dotičnika, da se blagovoli v tajništvu društva (poslopje earinarniee soba 36) potruditi, kjer mu izdamo potrebno vabilo. Trgovei in trgovski nameščenci imajo dostop tudi brez vabila, kar je povsem razumljivo, vsled tega tudi nismo vsem trgovskim nameščencem osebno vabila razpošiljali temveč povabili smo celo tvrdka Naznanjamo še enkrat, da je toalete povsem promenadna in se naj nihče ne obotavlja priti ako je v skrbeh radi obleke.
0
Dobiček Irt zadovoljstvo
svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom
Davki In takse.
Oklic. V smislu člena 204. fin. zakona za l. 1924/1925 z dne 31. marca 1924, >Ur. liste št. 140/42, se da na znanje, da se je sedaj odmerila dohodnina z vsemi pribitki vred za davčno leto 1924 večini pripadnikov ic pridobitnih krogov. Predpis dohodnine za privatne, drž. uslužbence in ostale pripadnike iz pridobitnih ter krogov posestnikov se bode izvršil v kratkem, o Čemur se bodo ti obvestili s posebnim razglasom. Davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina predpisana pri predpisanem oblastv-u že za prejšnja leta, se opozarjajo, da se jim priobčijo sedaj odmerjeni zneski z >obvestili« (nadomeščajočimi razgrnitev odmemih izkazov pri mestnem magistratu v Ljubljani); cenzitom, ki stopijo tuuradno prvič v davčno dolžnost, se pa vroče plačilni nalogi. Davčni zavezanci odnosno njih izkazani pooblaščenci imajo pravico vpogleda v odmerne izkaze, ki bodo razgrnjeni od 16. januarja do vštetega 30. januarja 1915 (15 dni) pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg 6, soba št. 5 II. in pri davčnem urada za mesto v Ljubljani v predpisanih uradnih urah. Prizivni rok za sedaj Izvršene odmere konča dne 14. februarja 1925.
Promet.
Pomorski promet v Trstu. V mesecu avgustu t. 1. je došlo v Trst po morju 1,233.708 q blaga, v istem mesecu leta 1923. pa le 351.574 q, uvoz se je torej dvignil za 39.9%. V mesecu avgustu L 1913. je znašal uvoz 584608 q; napram predvojnemu uvozu je bil letošnji uvoz za 32.2% manjši. Iz Trsta je odšlo blaga po morju v mesecu avgustu t. 1. 551.791 q, napram lanskemu letu za 106.477 q ali 23.9% več, napram 1. 1913. pa za 394.635 q ali 41.7% manj. Od meseca januarja do konca meseca avgusta t. 1. je doŠk) v Trst po morju 13,310.755 q blaga, to je za 70.9% več nego leta 1923.
ali za 13.8% manj nego v isti dobi leta 1913. V Trstu se je v isti dobi (1. 1924.) vkrcalo 6,446.655 q blaga, to je za 51.9% več nego 1. 1923. in za 14.9% manj nego L 1913. Celoten promet tržaškega pristanišča je znašal v prvih mesecih 1. 1924: 38,893.207 q ali za 68.2% več nego v isti dobi L 1923., odnosno za 5.4% manj nego v isti dobi L 1913.
Zvišanje železniške tarife na Francoskem. — Z dnem 1. januarja 1925 se zvišajo prevoznine v Franciji za 7.4%, Povišana tarifa se ne bo pobirala od hitro kvprljivega blaga in od poljedelskih produktov.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: Milko Ivan Hribar in drug, agentura in komisijska družba, Ljubljana, M. Novak & Comp., Ljubljana, »Uranusc, tovarna pločevinastih in kovinastih izdelkov, družba z a z., Ljubljana, Amerikan Im-port Company Karol Roba us, dražba z o. z., Maribor, Srednjeevropski rudniki d. d. The Central European Mineš, Limited, Mežica in Električna in gospodarska družba Rudno - Dražgoše, družba z o. z., Rudno pri Železnikih.
Razno.
Nova iznajdba za prepariranje sliv. Elektrotehničar M. Vujeva iz Požeg« je iznašel novo peč za sušenje sliv, kakor tudi stroj za čiščenje koeti iz sliv. Novi stroj je tako konstruiran, da se bodo sušile slive potom elektrike, tako, da se bo moglo v vsakem*, remenu na takem stroju posušiti 10 do 12 kvintalov na eno uro. Z strojem za čiščenje kosti iz sliv, ki bo ravnotako funkcijoniral potom elektrike, se bo moglo tekom ene ur« izbrati kosti iz dveh kvintalov sliv. S to iznajdbo se je rešilo naše gospodarske kroge mnogo težav, katerim so bili pod-
vrženi pri prepariranju sliv. Stroja niste še v prometu, ker bosta komaj te dni patentirana.
Mednarodne pogodbe med naš« državo in Ameriko. V drugi polovici januarja se pričnejo pogajanja med našo in delegacijo ameriških držav glede sklenitve raznih mednarodnih pogodb splošnega značaja. Tako sklene Jugoslavija z Ameriko pogodbo o državljanstvu, o sodni pomoči, o pravni pomoči, o izročitvi zločincev in o privatnopravni zaščiti. V kratkem se pričnejo v isti namen tudi pogajanja z Veliko Britanijo.
Reparacije in Jugoslavija. Na poziv francoske vlade, naj jugoslovanska vlada določi delegata, ki naj jo zastopa na med zavezniški konferenci v Parizu (dne
4.	januarja), je vlada sklenila, da bo zastopal Jugoslavijo finančni minister Stojadinovič. Na tej konferenci se bo končnoveljavno razdelila vsota 250 milijonov ilatih mark, ki jo je plačala Nemčija v smislu Dawesovega načrta na račun vojne odškodnine. Jugoslavija je od te vsote prejela 10 milijonov mark. Vsled odhoda ministra Stojadinoviča je bilo sklenjeno, da se odloži seja finančnega odbora, ki se je imela vršiti 10. januarja, na poznejši čas.
Velika korupcijska afera Pruske državne banke. V pristojnih krogih je vzbudilo odkritje kaznjivih manipulacij Pruske državne banke veliko senzacijo. Razen glavnega krivca — generalnega ravnatelja Kutiskera — so bili aretirani še drugi visoki uradniki banke ter je preiskava dognala, da je Kutisker deloval sporazumno z najvišjimi uradniki banke. Tako sta bila aretirana kot sokrivca pri sleparijah tajna svetnika Riihe in Hellwing. Za tega poslednjega je dognano, da je prejel za en sleparski posel 30.000 mark nagrade. Dosedanje izpovedbe Kutlskerove obdolžujejo tudi višjega inšpektora Blodowa, ki je bil tudi aretiran. Ravno tako so bili aretirani dr. Feld, direktor kreditne in trgovske banke, ki je imela poslovne zveze s Prusko državno banko, dalje bivši inšpektor Hersten ter dragi Kutiskerov sin Maks, ki je bil blagajnik pri družbi za izdelovanje avtomobilov in motorjev. Ta 19-letni mladenič je imel v gotovih poslih glavno besedo. Običajno je podpisoval menice, ki so služile za kritje pri poslih njegovega očeta. Pozneje je pa prišlo na dan, da so te menice brez nobenega kritja. Afera Pruske državne banke bo imela neugodne posledice v vsej nemški industriji. Prvi taki upljvi že delujejo. Tako je ugledna brestavska banka E. v. Steina ustavila svoje poslovanje, ker so njeni uradniki zapleteni v Kutiskerjevo afero..
Esperanto kot prometni jezik. Carine in potni listi ovirajo promet, kar le morejo, a ne morejo braniti gospodarstvu, da se razvije v svetovno gospodarstvo. Vojska je vse raztrgala in človeštvo je to bridko čutilo. Preudarni ljudje vseh dežel in držav se trudijo, da bi nas izvili iz nacijonalne omejenosti in bi dobili sredstva za olajšanje svetovnega prometa in za produkcijo in izmenjavo gospodarskih dobrin. Vsem nam se bo čudno zdelo, da gredo v tem oziru Angleži naprej ravno na polju, kjer bi jih najmanj pričakovali. Anglež je ponosen nase, na svojo domovino in na svoj jezik, vse drugo ga ne briga dosti. In kaj vidimo? Ravno Angleži se najbolj živahno aani-majo za vpeljavo mednarodnega trgovskega jezika; hočejo odstraniti vse ovire, nastale vsled mnogojezičnosti, ln s tem napraviti gospodarstvo cenejše in plodovitejše. Na Angleškem so ustanovili Britanski odbor za mednarodni trgovski jezik, sestavljen iz zastopnikov trgovskega pouka trgovske zbornice v Londonu, Merchant Company (merehant
—	trgovec ali trgovski) v Edinburghu, trgovskih zbornic v Burleyu, Bradfordu, Hastingsu in Sheffieldu. Ta odbor se je dogovoril z Universala Esperanto Asocio (splošna esperantska zveza) za ta-le poskus. Omenimo, da se je zveza o Veliki noči z narodnimi esperanto-družbami o tem že posvetovala. V raznih deželah naj se vršijo v mesecih januar, februar in marec 1926 za mlade trgovce raahčnih ! strok esperantski kuni. Udeležencev na kurzih naj ne bo več kot 20, število ur naj bo 25, na teden torej po dve uri.
. Kurzi naj se vršijo pod nepristranskim nadzorstvom kakšnega uglednega dnev-: nika, trgovske zbornice nit pa kakšne druge podobne ustanova Po končanem
pouku oaj stopijo učenci raznih dežel v medsebojni etik, da v pismeni izmenja-
vi	o trgovskih stvareh dokažejo: prvič, da bo se za pismeno občevanje v espe-^'•'tantu dosti naučili; drugič, da je espe-raato pripraven za prometni jeiik v trgovskih stvareh. Spričevala učencev bodo predložili mednarodni konferenci, k v jo bo sklicala Porižka trgovska zbor-aiea, najbrž v maju 1925. Te konference naj bi se po možnosti udeležilo čimveč udeležnikov omenjenih kurzov. Poskus bodo napravili v teh-le deželah:	Nem-
čija, Anglija, Francija, Holandska, Italija, Avstrija, Poljska, Švica, Češkoslovaška, Ogrska. — škoda, da Jugoslavija ni araven.
Ljubljanska borza.
Dne ‘2. januarja 1925.
Blago. Les. Remeljni, 60/60, 70/70, 80/80, 90/90, 100/100, od 4—6 m doli, fco meja bi. 730; hrastovi frizi, 4, 5, 6, 7, od 30—60 cm, fco meja den. 1430; smrekove deske, 40 mm, media 23, monte, fco meja bi. 610; trami, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/8, merk. blago, fco meja deu. .385, bi. 400; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja 1 vag. den. 23, bi. 24, zaklj. 23; oglje, la. vilano, fco meja den. 120, bi. 123. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 445; pšenica bačka. par. Ljubljana bi. 500; koruza, nova, umetno sušena, def., fco $om. Ljubljana bi. 255; oves bački, fco Ljubljana bi. 370; laneno seme, fco Ljubljana den. 700; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. postaja bi. 225; krompir beli, fco nakladalna postaja 2 vag., den. 140, bi. 145, zaklj. 140. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b/n,
fco Postojna trans. bi. 480; fiiol prepeli-čar, očiščen, b/n, fco Postojna trana. den. 565; fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. den. 480.
Vrednote: 1. Državne, a) Obveznice: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. den. 65. b) Srečke. Loterijska 2%% državna renta za vojno škodo den. 125. 2. Delnice, a) Denarni zavodi. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212, zaklj. 210; Ljubljanska kreditna banka den. 225; Merkantiina banka, Kočevje deu. 125, bi. 130; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb den. 890, bi. 910. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 140, bi. 154; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; Split«, anon.. družba za cement Portland, Split bi. 1395; »Ni-hagt, d. d. za ind. i trg. drv o m, Zagreb bi. 48«.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKH BRIKETE dobavlja
JUUHIJAW, Ljubljana
KRALJA PETRA TRG 8. Telel. 220. □V' Plačilo tudi na obroke! '•C
Tržna poročila.
Cene živini, telet in prašičev, dne 29. decembra v Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 12.25—13, voli rejeni ll.1? 5—12.25, voli za vprego 11—12, biki težki 11.50—12.50, biki lažji 9.50— 10, krave rejene 8—9, krave klobasarice 6—7, teleta debela, težja 18.75—18, teleta lažja 16—17, prašiči pršutarji, živi 15.25—16.25, prašiči debeli 17.25—18, prašiči zaklani po kakovosti 19—20, teleta zaklana po kakovosti 19.50—20. .
Seno in »lama na mariborskem trgu.
V	sredo 31. decembra so kmetje pripeljali 10 vagov sena in 2 voza slame na trg ter so prodajali seno po 62.50 do 75, slamo pa po 65 Din za 100 kg.
Francosko vinsko tržišče. — Cette navadna rudeča vina notirajo frankov 55— 70. Narbon: 8—12 stopinska vina notirajo 55—76. Bezjers: 8—11 stopinjska rudeča vina notirajo 55—72 frankov. Bela vina se prodajajo po 6.50 do 7 frankov za stopnjo.
fs&sss a es maesesaamm&aa
£U00HA< 1~~	1
i ^BHUUHrft
VRADE KftRK 1	, ■	., I,'""”
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje . ofertalne licitacije: Dne 17. januarja j 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 275 m3 boro-; vega mostovnega lesa (pragov). — Dne 21. januarja 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagreb glede dobave terpentina in sikativa. — Dne 22. januarja 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave steklarskega materiala (cilindri, steklo za signale, vodomerno steklo itd.) — Dne 5. januarja 1925 se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofer-talna licitacija glede dobave bakrenih sten in plošč za ognjišča lokomotiv v plošč za ognjišča lokomotiv v zameno za predelavo starega bakrenega materiala.
—	Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. januarja 1925 ponudbe
i	glede dobave specialnih svedrov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
I>riavna borna dela v ‘ Mariboru. Od 21.
do 81. decembra 1924 je bilo pri tej borai j dela 174 prostih mest prijavljenih, 216 oseb i je iskalo dela, v 82 slučajih je posredovala ! borza uspeftno La 4 osebe so odpotovale; od i 1. januarja do 81. decembra 1924 je pa bilo j 7177 prostih mest prijavljenih, 10.247 oseb | je iskalo dela, 8704 slučajih se je poure-i do vanje izvrSilo ugodno in 1890 oseb je od-j potovalo. — Delo išče: 36 hlapcev iu [ dekel, 4 gospodinje za na deželo, 14 vini-j čarjev, 1 gozdar, 8 oskrbniki, 1 gospodarski ; pristav, 4 rudarji, 1 vrtnar, 1 opekarski de-■ lavec, 18 podkovskih kovačev, 4 kleparji, 1 j brusač za kovine, 15 stroj, ključavničarjev, 5 i elektromonterjev, 5 mehanikov, 1 urar, 17 1 mizarjev, 8 kolarji, 5 žagarjev, 3 sodarji, 1 j prostorni mojster, 3 sedlarji, 4 usnjarji, 1 i barvar, 3 tapetniki, 16 krojačev in Šivilj, 15 ! čevljarjev, 1 knjigovez, 7 pekov, 1 slaščičar,
J 1 medičar-lecetar, 5 mesarjev, 5 mlinarjev, 20 natakarjev in natakaric, 6 hotelskih so-I baric, 2 blagajničarki, 1 kuhinjski mesar, 5 • slikarjev, 8 zidarjev, 1 strehokrovec, 1 dimnikar, 5 tesarjev, 21 slug, 6 kurjačev, strojnikov, 1 fotograf, 1 fotografinja, 98 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 19 trgovskih pomočnikov in pomočnic, 6 šoferjev, 1 bol-| niška strežnica, 25 pisarniških moči, 1 hišnica, 90 kuharic, sluflcinj, sobaric, varušk, po-! strežnic, 6 gospodinj, 9 vzgojiteljic, 3 učite-j ljice, 2 družabnici, 21 vajencev in vajenk. — i Delo je na razpolago: 31 hlapcem | in deklam, 2 pastirjema, 56 rudarjem, 1 mu-I jarju, 1 kočarju, 1 mlekarju, 1 lončarju, 1 ! železolivarju, 1 sodarju, 1 kiparju, 2 mizarjema, 1 krojaču, 1 prikrojevaku v tovarno perila, 2 jedilonoscema, 2 fotografoma, 2 delavcema za izdelovanje zamaškov, 1 strojniku, 18 vajencem, 2 vzgojiteljicama, 1 varuški, 1 kuharici za hotel oziroma restavracijo, 1 šteparici vrhnjih delov čevljev, 1 izvrstni servirarici, 4 postreinicam, 10 kuharicam za privatne hiše, 20 služkinjam, 1 sobarici, 15 šiviljam za perilo v tovarno v Mariboru.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. as o. as., ki posluje v no vopreuref enih pr o storiti 3^ v Ljubljani, Mestni trg št. 6.
Hranilne vloge iu vloge na □■F' tekoči račun 'lec obrestuje najugodneje ter jih izplafoije • takoj brei odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila j daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi ir*" TRGOVSKE KREDITE '»c ter sprejema v inkaso lakture in cesijo terjatev, j
!■————B
TVRDKA LJUBLJANA
Veletrgovina žita ln mlevsklh izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljiih banaSkih mlinov, otrobe, koruzne fn ajdove Izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke,
TetefonHev. m.
Bnojovi: VOLK.
SABTBVAjn PONUDBK 1
Najboljši
Šivalni stroj (e edino le
Peteline
mamka
Grltzner in Adler
za rodbino, obrt la industrijo
Ljubljana
Poti* v veianja brujUtu. Vettctiu garancija.
Delavnica asa popravila Ra ««Uko	Telet	n	913	Ha	mata
f
Ljubljana, Poljanska cesta SL3 Krovec, stavbeni, galanterijski in j okrasni klepar. Instalacije vodo-{	vodov
Nifravi strelovodov. • Ropali Ute in kloa«tn« naprav«. Iidelotanje posod lx pločevin« xa ftrnoi. barvo, luk ln m«d vsake velikosti« kakor tudi posod (&kaile) ra konzerve
Veletrgovina
kolonij alne in
špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba I Zahtevajte cenik!
Josip Peteline, Ljubljana
Na veltkol Cbttta Pre&emoTe^a aipocnenrlo} ol> VOdI	tnalo	I
Priporoča potreb&čine za šivilj«, krojat«, čevl^airje, setUaije,
modno blago, pletenine, Upnc robe«, Ščetke, »ukane«, toaletno blago. Telefon 915	'	Teleton	913
gone
= Liljan -
UMtn illca U
AVTO
bencin, pnevmatika olje, m&si, vsa oopra^la in vožnjo. Le prvovrstne }logo in delo po solidnih ccnoh nudi Imo-Avto. d. z o. i. v Ljubljani.
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger
Maribor
TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec.
Dunajska c. 4. (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000*—.
Izvršuje vse “ »anCne posle naJtoCneJe ln najkulantneje.
Brsojavl: TBOOVSKA
Telefoni: 130, 140, 4SS.
Ekspozitura: Prevalje
i	     .	'	i	.i	.	■	i	i’	v	•	-l'
Ja i*dajatety; »Merkur«, trj©**ko-laduatrtj«ka d. d, Ljubljana. — Urednik dr. L PLES& — Odgovorni u^dnik f. JERAS.
Tiak tiakarne »Merkur«, trgovako-imlustrijske d. d.