Obvestila Planinske zveze Slovenije
V S E B I N
AKTUALNO
LJUDJE - MED
"A
) SEBOJ II
IN Z GORAMI
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
SODELOVANJE MED FŠ IN PZS
IZ SEJE PREDSEDSTVA PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA POPUSTI ZA SKUPINE ČLANOV PZS NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH DAN PLANINCEV NA KRIMU
03
04
05
07
08
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE KOMISIJA ZA ALPINIZEM VODNIŠKA KOMISIJA KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI PLANINSKA ZALOŽBA SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
08 11 11
13
14
15
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI
VABIJO
POROČAJO
OSTALO
17 20 30
MLADINSKA PRILOGA
rumena
TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572
SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE bo letos v soboto 23. maja v Trbovljah v prostorih Osnovne šole Trbovlje s pričetkom ob 9.30 uri.
Planinska društva prosimo, da za ta dan zagotovijo prisotnost svojih predstavnikov in omogočijo sklepčnost Skupščine. Podrobno obvestilo z napotki bo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS.
Letnik 35 / številka 4 - 2009	4
O
Obvestila Planinske zveze Slovenije
AKTUALNO
LJUDJE - MED SEBOJ IN Z GORAMI
Pred kratkim sem gledal na TV intervju z gospo, ki se odpravlja na Everest. Simpatična oddaja, posnetki iz zimske narave, tudi oseba prijetna. Nenadoma pa na vprašanje za dodatno motivacijo pri premagovanju morebitne krize na visoki gori zanimiv odgovor: »Spomnila se bom vseh, ki mi uspeha ne privoščijo, pa bo pomagalo.« Nisem bil prepričan, da sem prav slišal, pa sem ji po SMS takoj poslal vprašanje. Prav sem slišal. Mogoče bi šlo to mimo mojih ušes, če ne bi v zadnjem desetletju vsaj na treh odpravah slišal vzpodbujanja moštva na podoben način: »Fantje, plezajte. Pomislite, koliko jih bo doma veselih, če nam ne uspe!« Je to odraz nove dobe? Na odpravi Everest pred 30 leti smo imeli občutek, da nas na daljavo podpira vsa Jugoslavija in še bolj Slovenija. Enako smo doma stali za Trisulom, Makalujem, Lotsejem,... Nekoč sem zapisal, da se silnice, ki vladajo v družbi, v skrajnih razmerah, kot so tudi odprave, pokažejo še bolj jasno, tako kot snov, raztopljena v tekočini, kristalizira svoje lastnosti, ko jih zaradi prena-sičenosti tekočina ni več zmožna prenesti.
Alpinizem je sam po sebi nepomemben. Je pa simbolni nosilec vrednot, pokazatelj lastnosti narodove duše. Če opažene primere prevedemo ali preslikamo na širše, splošno področje, smo lahko zaskrbljeni. To pomeni, da ne prenesemo nadpovprečnosti in da bomo vsakega, ki povprečnost ogroža, vlekli nazaj, ga krajšali na našo mero, tudi poniževali, če se ne bo sam spametoval. Nič čudnega, da se častivredni in sposobni ljudje ogibajo politike in jav-
nega soočenja s tekmeci nasploh. Kako naj potem dežela napreduje? Na mnogih področjih že zvonijo alarmni zvonci, pa se še vedno sprašujemo, komu. Zanašamo se, da nekomu drugemu, a komurkoli že zvoni, zvoni nam vsem. Privoščimo tistim, ki si upajo in zmorejo. Če jim uspe, bomo nekoliko uspeli mi vsi.
Druga tema: plazovi. Pred mesecem dni sta umrla dva, pred dnevi eden, vsi trije izkušeni, eden bolj, drugi manj, a vendar dovolj, da nikomur od njih ne bi bilo treba umreti. Zakaj torej? Zanesenjaštvo, češ, če jih je toliko že šlo skozi, se že statistično meni ne more ponesrečiti? Ali: to je moja gora, vse življenje sem že z njo. Res me je že posvarila, a med nama je posebna vez. Med goro in človekom ni nobene posebne vezi. Vsa čustva so na strani minljivega človeka, vsa orožja na strani narave. Človeka rešuje samo odsotnost napak, pravilna presoja naravnih pogojev in lastnih sposobnosti. Čustveni zanosi so pogubni, racionalnost je koristna. Za slovenske alpinistične uspehe je toliko žrtev preveč. Nič čudnega, da nas mnogi imajo za nekoliko nore - in nekaterim se to zdi še imenitno. Gora nikogar ne kliče. Bila je pred nami in bo še dolgo za nami. Vsa zgodovina človeštva je le kratka epizoda v zgodovini njenih kamenin. V človekovi naravi je, da preizkuša svoje moči. Žal pogosto pozablja, da imajo možgani še večjo moč od mišic. Uporabljajmo jih!
D
Tone Škarja
Letnik 35 / številka 4 - 2009
3
Obvestila Planinske zveze Slovenije
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
SODELOVANJE MED FAKULTETO ZA ŠPORT UNIVERZE V LJUBLJANI IN PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE
Planinska zveza Slovenije sodeluje s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja (skupaj 30 let), na začetku še s takratno Visoko šolo za telesno kulturo in dr. Silvom Kristanom, ko so študenti v okviru fakultetnega študija in predmeta »turistika« (če so ga opravili najmanj z oceno 8) že lahko pridobili naziv Planinski vodnik (PLV), katerega program je PZS uvedla v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse od takrat je bil v Komisiji za vzgojo in izobraževanje PZS (KVIZ) vedno tudi predstavnik VŠ in nato FŠ dr. Silvo Kristan, ki ga je v sredini devetdesetih let zamenjal dr. Stojan Burnik, ki je član sedanje Komisije za usposabljanje in preventivo še danes. Član KVIZ-a PZS je bil dolga leta tudi dr. Stanko Pinter, ki je bil hkrati tudi član Podkomisije za usposabljanje pri Mladinski komisiji PZS, vsi trije pa tudi pogosti recenzenti vzgojne literature PZS ter avtorji številnih gradiv in člankov
s planinsko tematiko.
Na sliki z leve proti desni: podpredsednik PZS mag. Uroš Vidovic, prodekan prof. dr. Stojan Burnik, predsednik PZS mag. Franci Ekar in dekan prof. dr. Milan Žvan
Sodelovanje se je posebej okrepilo po letu 1992, ko je PZS uvedla t. i. kategorizacijo vodnikov PZS (in hkrati združitev nekdanjih mladinskih vodnikov (MPV) in že omenjenih PLV. Pri tej kategorizaciji, zaradi katere je bilo potrebno pripraviti tudi številne akte, so ponovno sodelovali vsi omenjeni, hkrati pa je
takrat FŠ tudi »uradno« začela izvajati program usposabljanja VPZS v okviru Katedre za gorništvo, ko je KVIZ PZS ugotovila, da ta ustreza vsem zahtevam programov, ki se izvajajo znotraj PZS. Sodelovanje se je razširilo tudi na področje alpinizma in športnega plezanja, kjer sta bila še posebej aktivna dr. Blaž Jereb in dr. Bojan Leskošek, kot sedanji zunanji sodelavec FŠ pa tudi najprej dr. Franjo Krpač, sicer profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (tudi dolgoletni član KVIZ PZS). Dr. Stanko Pinter in dr. Franjo Krpač sta se še posebej angažirala na področju usposabljanja priprave programov in usposabljanja mentorjev planinskih skupin. Novo dimenzijo sodelovanja je v letu 1998 vnesel Zakon o športu, uvedba Strokovnega sveta RS za šport in s tem v zvezi novo sodelovanje tudi z Inštitutom za šport pri FŠ, torej sodelovanje z dr. Bojanom Joštom, dr. Jakobom Bednarikom in še posebej z dr. Stojanom Burnikom. Posebej dr. Stojan Burnik je bil ključna osebnost, da je PZS v sodelovanju z Inštitutom za šport in Katedro za gorništvo uspela še v letu 2000 najprej v okviru KVIZ PZS, pozneje pa tudi pri Strokovnem svetu RS za šport potrditi kar 18 programov, kjer je bilo pri programih športnega plezanja nadvse pomembno še sodelovanje z dr. Bojanom Les-koškom. Veliko pomoč je PZS v letu 2004 nudil dr. Jakob Bednarik, ko je PZS prvič kandidirala na razpisih za sredstva ESS, takrat predvsem kot predstavnik Direktorata za šport MŠŠ in sedaj kot predstavnik OKS. Pri teh razpisih, v posebnem konzorciju pri Inštitutu za šport pa se je sodelovanje razširilo še na Špelo Simon-čič in Miha Kurnerja.
Omeniti je potrebno, da so dr. Stojan Burnik (za področje 6 vodniških programov in programa inštruktor planinske vzgoje), dr. Franjo Krpač (za program mentor planinske skupine in vaditelj orientacije), dr. Blaž Jereb (za programa alpinist in alpinistični inštruktor) ter dr. Bojan Leskošek (kar za 5 programov športnega plezanja) tudi vodje usposabljanja v skladu z Navodilom za usposabljanje strokovnih delavcev v športu, ki ga je izdal Strokovni svet RS za šport. Zelo pomembno je tudi, da Inštitut za šport pri FŠ izvaja tudi potrebne meritve za alpiniste in športne plezalce PZS.
Letnik 35 / številka 4 - 2009
4
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Ker so skoraj vsi našteti predstavniki FŠ po srcu tudi planinci, alpinisti in plezalci, hkrati pa imajo tudi številne strokovne nazive znotraj PZS, so seveda tudi zelo pogosti predavatelji in inštruktorji na usposabljanjih PZS.
Sodelovanje v vseh teh letih je bilo in še vedno je resnično vzorno, na visoki strokovni ravni, na strani Planinske zveze Slovenije pa so se v to sodelovanje vključevali predvsem že pokojni dr. Tomaž Vrhovec, Bojan Pollak, mag. Klemen Medja, mag. Borut Peršolja in dolgoletni načelnik KVIZ in pozneje KUP UO PZS (skupaj 15 let) Rudolf Skobe in seveda predsednika PZS Andrej Brvar in mag. Franc Ekar.
Planinska zveza Slovenije je Fakulteti za šport podelila zlati častni znak PZS. Predsednik PZS je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da brez sodelovanja ni več možnosti za kakovostni
razvoj planinstva in alpinizma. Planinska zveza se zato ob 15-letnici sodelovanja med PZS in Fakulteto za šport iskreno zahvaljuje vsem, ki so v tem obdobju skrbeli za slovensko planinstvo. Zahvala še posebej velja dr. Stojanu Bur-niku, dr. Blažu Jerebu, dr. Stanku Pintarju, dr. Jakobu Bednariku, Špeli Simončič in Mihu Kurnerju. Velike zasluge in zahvale za uspešno sodelovanje ima tudi sedanji dekan Fakultete za Šport dr. Milan Žvan, ki nadaljuje in ohranja tradicijo aktivnega in strokovnega sodelovanja s planinstvom, alpinizmom in športnim plezanjem.
Pomembno je tudi, da strokovna športna znanost vse bolj ceni tudi športne aktivnosti v planinskem svetu, ki so v sedanjem času podkrepljene tudi z največjo mero kulture, varnosti in upoštevanja planinskega kodeksa.
mag. Franci Ekar Rudolf Skobe
S SEJE PREDSEDSTVA PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA
Kot vedno, obsega razpisani dnevni red celodnevne seje predsedstva CAA vsaj 10 točk, nekaj pa jih ponavadi dodamo še v začetku seje. Tako je bilo tudi 21. marca, ko smo se sestali v prostorih Planinske zveze Avstrije v Innsbrucku.
V času od zadnje seje se je pisarna CAA preselila iz prostorov DAV v prostore muzeja DAV. Obnovljena je bila spletna stran CAA, image ovojnica je bogatejša za »pozicijska« gradiva o tekmovalnem turnem smučanju, o vetrnih elektrarnah, o Alpweeku, in hoji s krpljami. Iz porodniškega dopusta se je vrnila ga. Schulz, ki je predložila v odobritev izgled enotno oblikovanih dokumentov CAA, kar je bilo sprejeto.
Poročilo iz marčne seje stalnega sekretariata Alpske konference je vzpodbudilo živahno razpravo o prometu v gorskem svetu, o realizaciji Unesco programa o varovanju svetovne dediščine in o klimatskih spremembah. Kritično je bilo obravnavano poročilo o realizaciji večletnega delovnega programa Alpske konference.
Club Are Alpin
Na seji je član predsedstva CAA iz Francije opozoril, da bi moral delovni program vsebovati več konkretnih usmeritev, več drugih delegatov pa nas je pogrešalo tudi predhodno posredovane dopolnitve in spremembe na predlagano poročilo, kar pa ni bilo upoštevano. Čeprav je bilo od ustanovitve AK leta 1991 opravljeno veliko dela, tega ne bi mogli zagovarjati za čas predsednikovanja Francije. Ocenjeno je bilo, da delo stalnega sekretariata v preteklem obdobju ni bilo dovolj uspešno, isto se zaznava za nekatere njene delovne skupine kot. n.pr. promet. Ob tem gradivu so se največ trudili pri iskanje minimalnega konsenza, ki bi predstavljal vsaj skromni skupni imenovalec o opravljenem, ki bi ga vsi lahko potrdili. Pri takih pristopih do dela se postavlja vprašanje, kaj bo sploh mogoče konkretno realizirati. Morda bo prišlo do pozitivnih premikov radi odločne zahteve na Alpski konferenci, da so njeni pogodbeni partnerji, t.j. države dolžne sprejeti in izpolnjevati ukrepe za preprečitev kli -matskih sprememb in to podpreti s potrebnimi finančnimi viri. Omenjeni načrti bi morali
5
Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
zadevati regionalna in ne nacionalna področja.
V	kratkem bo prevzela predsedovanje Alpske konvencije republika Slovenija, zanesljivo bomo takrat še več slišali o teh dogajanjih. Po vsem gornjem se pojavlja vprašanje, katere teme in sklepi Alpske konference oz. Stalnega sekretariata AK so resnično bistvene za članice CAA - razen seveda varovanja narave? Na to vprašanje bo morala odgovoriti Komisija CAA za varovanje okolja. Potrebna bo tudi izmenjava informacij o aktivnostih, ki jih glede na možnosti vodijo posamezne članice CAA kot tudi o učinkih teh aktivnosti.
Konec januarja letos so se sestali predsedniki planinskih zvez Nemčije, Avstrije in Združenja planinskih organizacij Avstrije na posvetu, kjer so obravnavali vrsto pomembnih tem ter vprašanj, ki zadevajo vse članice in terjajo poglobljeno analizo in odgovore. Temeljno vprašanje sestanka je bila nadaljnja mednarodna pozicija DAV, OeAV in VAVOe potem, ko so te tri organizacije z skupno ca 1.300.000 članov zaradi nestrinjanja s vsebino dela UIAA z veljavnostjo 01. 01. 2009 skupno odločile izstopiti iz te organizacije. Osrednje vprašanje je bilo, kako v bodoče uresničevati svoje interese in predvsem sodelovanje planinskih organizacij Evropskega alpskega prostora pri zagotavljanju varstva gorske narave ter določanju standardov za planinska pota ter koče. Na januarskem sestanku se je hitro izpostavila CAA. Ta bi morala po njihovem predlogu čim preje združiti vse evropske planinske organizacije in se osredotočiti na njihovo uveljavljanje v Evropi in Evropski skupnosti.
V	pripravah na to sejo sem predlagal predsedujočemu, da predstavnike omenjenih treh planinskih organizacij povabi na sejo predsedstva, da bi v direktnem pogovoru, izhajajoč iz sedanjih ciljev ter možnosti CAA, ponovno definiranih na skupščini CAA v septembru 2008 in željah, za enkrat predvsem teh treh planinskih organizacij, razjasnili, kaj je mogoče ukreniti ob upoštevanju nakazanih želja.
V	konstruktivnem pogovoru med predstavniki omenjenih treh planinskih organizacij in predsedstvom CAA so se poudarili že zgoraj navedeni argumenti za širitev organiziranosti in dela CAA. Posebej pa so bila poudarjena še naslednja opažanja:
Ministrstva več alpskih držav Evrope prirejajo strokovna posvetovanja, na katerih si prizadevajo določati gradbene, arhitektonske, okol-jevarstvene, energetske in druge standarde za
planinske koče ter pota brez, da bi pri tem upoštevali specifične danosti ter potrebe teh objektov v gorskem prostoru in mnogokrat brez, da bi planinske organizacije povabili k sodelovanju pri tem. Zveza planinskih organizacij Evrope mora ob pomoči članic iz alpskega prostora imeti iniciativo za tovrstne obravnave in biti aktivnejša. Vprašati se je treba, ali bo zveza planinskih organizacij sodelovala pri obravnavi problematike ter vprašanj, ki se je tičejo, ali pa bo vodila te zadeve! Ta obravnava torej ne predstavlja kritike dela dosedanje CAA, temveč popolnoma drugačen profil njenega dela. Če bodo potrebo po opisanem spoznale tudi druge članice CAA in novinke, je temu ustrezno treba pripraviti njeno novo strukturo za vidnejšo pozicijo planinskih organizacij v Evropi in nasproti EU. Če bodo članice smatrale, da je predlagano širše delo Evropske planinske organizacije potrebno, bodo s tem tudi potrdile, da so za to širše nastopanje in delo pripravljene več storiti. Gre za problematiko alpskega področja, ki ga temeljito poznajo le planinske organizacije tega področja. Podobno je z varovanjem alpske narave ter izvajanjem Alpske konvencije. UIAA, kakorkoli bi se zaradi izstopa imenovanih planinskih organizacij sedaj hotela približati problematiki in potrebam Evrope, brez planinskih organizacij v Alpah ne more razpravljati o gornji problematiki. Pri UIAA svetovnega profila, kot je sedaj, lahko deluje n.pr. komisija za varnost, za planinski šport,... Toda planinske organizacije v Alpskem prostoru so zainteresirane za tovrstne izkušnje in tehniko v Alpah. Trenutno ima predsedstvo delovne naloge in usmeritve iz zadnje skupščine CAA. To delo mora potekati nemoteno naprej. Tako se glede na sklep skupščine z 01.04. zaposli ga. Schulz. Z iskanjem delavca za administrativno delo bomo počakali.
Ustanovili smo delovno skupino, ki bo za obravnavo na jesenski skupščini pripravila gradivo, ki bo pomenilo konceptualno širšo vsebinsko in politično delo planinskih organizacij v Evropi in EU. Če bo skupščina pobudo sprejela, s čemer bodo članice spoznale potrebo po njihovem uspešnejšem nastopu v Evropi ter po političnem planinskem delu in lobiranju v EU (samo Zveza športov Nemčije ima n.pr. v Bruslju 7 oseb, ki za zvezo lobirajo na raznih področjih dela) bo potrebno vzpostaviti tudi širšo organizacijsko strukturo.
Letnik 35 / številka 4 - 2009
6
Obvestila Planinske zveze Slovenije
V komisijo CAA za koče in pota so članice CAA do 31. 12. 2008 delegirale nove člane. Trenutno sta evidentirana kot kandidata za predsedujočega delegat CAI ali AVS. Komisija bo predsednika izvolila na letošnjem sestanku v Italiji. Obravnavali smo vabilo podjetja ODIT iz Francije, ki med 17. in 19. majem letos po naročilu Ministrstva za gospodarstvo in turizem Francije organizira v Savojskih Alpah »Evropsko posvetovanje o planinskih kočah«, rezultat pa bi naj bil študijsko gradivo.
CAA na posvetovanje ni bila povabljena, vendar smo sklenili, da jo bo na posvetovanju zastopal delegat DAV in M. Caflisch.
Predsednik komisije CAA za varstvo okolja je pripravil strategijo o podnebju, pri realizacije katere bi naj sodelovale članice CAA s vsem članstvom. Vsebino predlaganega mora obravnavati komisija, ki se bo sestala 2. maja, pred tem pa morajo člani komisije obravnavati pripravljeno strategijo v svojih zvezah in nanj dobiti soglasje. Po oceni predsedstva predlog presega funkcijo CAA, saj ta koordinira skupne pristope, ne pa dirigira.
Dne 24. 4. zaseda v Bolzanu na svoji četrti seji tudi komisija CAA za planinstvo, varnost in usposabljanje. Obravnavali bodo pravila za gibanje po zelo zahtevnih poteh (feratah), vsebino usposabljanja vodnikov za vodenje skupin po zelo zahtevnih poteh in poizkušali izdelati primerjavo med predmetniki usposabljanja teh vodnikov.
Obravnavali smo finančno poročilo za leto 2008. Poraba planiranih 46.500 € je potekala v pretežni meri po planu. Presežek na računu v vrednosti 9.950,69 € je ostanek iz prejšnjih let.
Posredovana nam je bila februarska številka mesečnega poročila EOC EU Buero, v katerem je pod točko 4. predstavljen projekt EU »Šport : prihodnost - državljani imajo besedo«.
V	prihodnjih 10 mesecih je predvideno zbiranje mnenj državljanov glede bodočnosti športa v Evropi. Predvidene so razprave na okroglih omizjih, pri čemer bodo državljani EU pozvani, da se opredelijo o bodoči evropski politiki na področju športa in zdravja, prostovoljstva, družbe ter usposabljanja. Projekt bo vodila evropska nevladna organizacija ENSGO v sodelovanju z sedmimi inštitucijami iz Evrope, med njimi tudi slovenski OKS.
V	istem informatorju je v točki 5. predstavljeno leto 2011 kot Evropsko leto prostovoljstva. Podrobnejša obvestila o izvedbi bodo sledila.
CAA novičke so vse obsežnejše. Članice so povabljene, da pošiljajo pisarni CAA kratke informacije o svoji dejavnosti, dosežkih, področjih dela, statistiki, problematiki, strategiji itd. Prav tako se priporoča, da tudi članice CAA seznanjajo svoje člane, da preko teh informacij spoznavajo delo in uspehe drugih članic.
Zapisal: Danilo Škerbinek
POPUSTI ZA SKUPINE ČLANOV PZS NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH
Predstavniki Planinske zveze Slovenije, ki jih je vodil predsednik mag. Franci Ekar so imeli dne 17. 12. 2008 na Slovenskih železnicah sestanek na katerem so se dogovorili za ugodnosti in popuste za člane PZS pri prevozih z vlaki v Sloveniji. Na osnovi dogovora s sestanka je bila pripravljena in podpisana tudi pogodba, na osnovi katere bodo za člane PD veljale naslednje ugodnosti in pogoji:
•	Za individualna potovanja članov PZS se uporabljajo popusti iz potniške tarife ST 700.02
•	Za skupinska potovanja ( več kot šest oseb) ob sobotah, nedeljah in praznikih je odobren poseben popust: 50% od redne cene (ne velja za vlake ICS)
•	Za uveljavitev popusta je potreben spisek potnikov, potrjen z žigom Planinske zveze/društva, ki ga ob izdaji vozovnice predajo blagajniku
•	Skupine, ki štejejo več kot 20 oseb, morajo potovanje vnaprej najaviti (rok najave in kontaktna oseba bo določena naknadno)
•	Pričetek veljavnosti ponudbe: 01.03.2009.
7	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
DAN PLANINCEV 2009 - 6. JUNIJ 2009 NA KRIMU
Letošnji tradicionalni dan planincev bo 6. junija na Krimu v organizaciji PD Podpeč - Preserje, MDO Notranjske in s pokroviteljstvom Občine Brezovica pri Ljubljani. Pričetek bo ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta gospod Blaž Kavčič, svojo udeležbo pa je potrdil tudi dr. Danilo Türk, ki bo tudi pozdravil prisotne.
Ker bi organizatorji želeli za vse, ki se bodo udeležili Dneva planincev čim bolj poskrbeti, vas prosimo že sedaj, da se pripravite na obisk in poskrbite, da boste organizatorju pravočasno sporočili število udeležencev zaradi priprave ustreznega števila obrokov hrane. Podrobna navodila sledijo v naslednji številki obvestil.
Nasvidenje na Krimu 6. junija!
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
POMLADANSKE AKCIJE IN TISTE OB DNEVU ZEMLJE 2009
Na razširjeni seji KVGN, na katero smo povabili vodje odborov za varstvo gorske narave pri MDO-jih, smo se dogovorili za skupne pomladanske akcije v letu 2009.
Poudarek bo na pomladanskem čiščenju okolic planinskih koč in planinskih poti. Največ odpadkov se nahaja v sredogorju in nižjih gričih, v gozdovih in ob gozdnih cestah. Marsikje so še divja odlagališča odpadkov.
Vseslovenska pomladanska planinska akcija pa bo sajenje dreves avtohtone vrste. V vsakem odseku za varstvo narave v PD bodo posadili drevo (listavec), za katerega bodo prevzeli tudi skrbništvo. Sajenje bo potekalo ob planinskih kočah, prostorih PD ali kje drugje. K akciji naj se povabi mlade planince, markaciste, vodnike,.... Akcija lahko vključuje tudi ohranjanje starega drevesa, v dogovoru z lastniki in sodelovanjem z gozdarji ali strokovnjaki zavodov za varstvo narave. Želimo, da se ti dogodki fotografirajo in dokumentirajo, prispevke pa bomo objavili na spletni strani KVGN.
Poročila vodij odborov za varstvo gorske narave, pričakujemo do 1. 12. 2009.
Ob Dnevu Zemlje 2009 vabi KVGN na predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom Podnebne spremembe. Predavanje bo v Ljubljani, vstop pa bo prost.
Tudi v letu 2009 bomo veseli vsakega novega odseka za varstvo narave v planinskih društvih, kjer jih še nimajo.
Planinci lahko z malo volje in truda poskrbimo, da bo gorska narava, v katero se tako radi zatekamo zaradi sprostitve, miru in nabiranja novih življenjskih moči, čista in odraz naše naravovarstvene osveščenosti.
načelnica KVGN Rozalija Skobe
Letnik 35 / številka 4 - 2009	5188
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Letnik 35 / številka 4 - 2009	5189
Obvestila Planinske zveze Slovenije
MEDNARODNI DAN ZEMLJE, 22. APRIL 2009, BOMO OBELEŽILI TUDI PLANINCI!
Na pobudo civilne družbe praznujemo Dan Zemlje že več kot 30 let. Začetki segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelsen prizadeval, da bi okolj-ska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi Dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje »Earth day Network«.
Omrežje dneva Zemlje je svetovna mreža organizacij, skupin in posameznikov, katerih cilj je ozaveščati, izvajati aktivnosti, predvsem pa graditi skrb za odgovornost posameznika za čisto in zdravo okolje. Je praznik ekologije in dan, ko se po vsem planetu izvajajo razne aktivnosti, ki naj bi pripomogle k rešitvi našega planeta Zemlja. Tega se že vrsto let zavedamo tudi planinci, zlasti pa varuhi gorske narave.
Atmosfera se spreminja, spreminjati se je začel arktični svet, grejejo se tudi oceani, ledeniki se topijo. Alpski svet v Evropi je vse bolj ogrožen. Planet Zemlja ogroža globalno ogrevanje in klimatske spremembe.
Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida. Sprejelo ga je že 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Obdobje 2008 - 2012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, v
katerem bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija je ratificirala Kjotski protokol k okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 21. junija 2002, zato ima številne obveznosti. Upoštevati bi morala spremembo podnebja v družbeni, gospodarski in okoljski politiki. Bistvenega pomena za to je tudi izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti o spremembi podnebja.
Zaradi pomembnosti klimatskih sprememb smo se v Komisiji za varstvo gorske narave odločili, da bomo letošnji Dan Zemlje obeležili z izobraževanjem o spremembah podnebja, kajti priznati moramo, da podnebne spremembe povzročamo tudi mi sami s svojim neodgovornim ravnanjem, hitro gospodarsko rastjo in brezbrižnim odnosom do našega planeta.
Povabili smo predstojnico in redno profesorico Biotehniške fakultete v Ljubljani ter članico Mednarodnega foruma za spremljanje podnebja (IPCC) v Ženevi, ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir, dr. prof. Lučko Kajfež Bogataj, da nam bo predavala o podnebnih spremembah. Je naša največja strokovnjakinja s tega področja, ki pa je izredno cenjena tudi v tujini.
Vabimo planince, predvsem funkcionarje, predsednike PD in MDO, varuhe gorske narave, vodnike, markaciste, mentorje in druge, da se zanimivega in poučnega predavanja udeležite v čim večjem številu prav na Dan Zemlje, saj bomo tako najbolj svečano obeležili dan našega planeta.
Dan Zemlje se prične v naši glavi, v našem srcu. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejanjajmo človeške vrednote, živimo z naravo in to ljubezen prenesimo na potomce. To bo največje darilo našemu planetu Zemlja.
Rozalija Skobe l.r. načelnica KVGN
Letnik 35 / številka 4 - 2009	5190
Obvestila Planinske zveze Slovenije
KOMISIJA ZA ALPINIZEM
AO Rašica v sodelovanju s KA PZS in AK Vertikala
ZBOR ALPINISTOV 2000
SOBOTA, 10. april 2009, koča Rašiške čete na Rašici
ao.rasica.org

k*
imk
igpHWa^gMB
i»,-: ■ ■ ■ x^zé^îVS^'j^s
\ / (p ^
©
TRŽNICA PROGRAM KA PZS: ' III noue in rabljene poročilo sezone 2008 ^^	...
alpinistične in podelitev diplom	zaoKrencii
opreme novim alpinistom PREDAVANJE
5x10 minut alpinizma
za okrepčilo bo poskrbljeno
ALPINISTIČNI ŽUR
z živo glasbo in družabnimi igrami
VODNIŠKI KOTIČEK
KOPNO IZPOPOLNJEVANJE MDO KOROŠKE
Vodnike PZS obveščamo, da bo kopno izpopolnjevanje za VPZS v organizaciji MDO Koroške v Koči na Naravskih ledinah v petek, 08. in soboto, 09. 05. 2009. Če bo prijav preveč za eno skupino, bomo še eno organizirali v soboto, 09. in nedeljo, 10. 05. 2009.
SNEŽNO IZPOPOLNJEVANJE ZA VPZS
Grohot, 20. - 22. 02. 2009
Vodstvo: Franc Kadiš, Pavle Lesjak, Klemen Volontar, Rudi Ambrož, Jaka Kotnik
UDELEŽENCI: 1. SKUPINA
1. BECAN ANZEJ	LOVRENC NA POHORJU
2. BRICMAN BRANKO	VUZENICA
3. CAF VINKO	RUSE
4. DOBNIK JOZEF	BRICNIK MUTA
D	11	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
5. OURIC JOVAN	SLOVENJ GRADEC
6. EPSEK MARJAN	DRAVOGRAD
7. GOLJAT BORIS	SLOVENJ GRADEC
8. GOLJAT DANIEL	SLOVENJ GRADEC
9. JERSIC RANKO	DRAVA MARIBOR
10. JERSIC ROBERT	DRAVA MARIBOR
11. KOLMANIC DARKO	RUSE
12. KOTNIK IVANA	DRAVOGRAD
13. KOTNIK MAKSIMILJAN	DRAVOGRAD
14. MOČNIK ROMAN	PREVALJE
15. MRAKIC BOGO	VUZENICA
16. PLEVNIK STANISLAV	SLOVENJ GRADEC
17. SENICA VLASTA	BRICNIK MUTA
18. SKUTNIK ERVIN	BRICNIK MUTA
19. STUBICAR MILAN	DRAVA MARIBOR
20. URLAVB IZTOK	RUSE
21. VILTUZNIK VERONIKA	PREVALJE
22. LAZNIK JANKO	ČRNA NA KOROŠKEM
2. SKUPINA
1. BRSTILO TANJA	OPD KOPER
2. CERIN RAJMUND	OPD KOPER
3. DERZIC ANDREJ	BREZICE
4. FROEBE TOM	TRBOVLJE
5. GOLOB ALOJZ SLAVKO	PTUJ
6. KOCJANC KLEMEN	SREDNJA VAS V BOHINJU
7. KONCILJA AVGUST	TRBOVLJE
8. KOSEC SEBASTJAN	JEGLIČ
9. KRZAN FRANC	BREZICE
10. KUK FRANC	SLOVENSKE KONJICE
11. LUZAR MARTIN	NOVO MESTO
12. ODAR MOJCA	SREDNJA VAS V BOHINJU
13. PLANINC JANEZ	KRANJ
14. POLUTNIK KARLO	TRBOVLJE
15. RIHTARIC IRENA	SLOVENSKE KONJICE
16. ŠILD FRANC	SLOVENSKE KONJICE
17. VAHTER UROŠ	SLOVENSKE KONJICE
18. ZUBIN ALDO	OPD KOPER
19. ZIVKOVIC MLADEN	NOVO MESTO
20. KOLŠEK DAMJAN	LAŠKO
21. CATER MARJAN	LAŠKO
IZPOPOLNJEVANJE V ZIMSKIH RAZMERAH
V soboto in nedeljo, 14. in 15. marca 2009, je Vodniška komisija PZS organizirala in izvedla zimsko izpopolnjevanje za vse vodnike PZS (v nadaljevanju VPZS) kategorije D in G, ki so po treh letih vodenja po lahkih snežnih in turno smučarskih terenih želeli podaljšati registracijo in voditi člane PD še
nadaljnja tri leta. Organizacija izpopolnjevanja je bila tokrat zaupana podpredsedniku PZS, odgovornemu z področje MDO-ov in predsedniku PD Podpeč - Preserje g. Marku GORŠIČU, ki je s strokovno službo VK PZS zagotovil, da smo se udeleženci izpopolnjevanja iz vse Slovenije zbrali v Domu pod Storžičem z vso potrebno osebno in obvezno ter ostalo opremo. Zagotovljeni so nam bili izredni inštruktorji: g. D. Metljak iz PD Ljubljana-Matica, B. Pollak, L. Jerman, F. Kemperle iz PD in GRS Kamnik,
Letnik 35 / številka 4 - 2009
12
Obvestila Planinske zveze Slovenije
D. Škrbinek iz PD Kozjak in GRS, domačin g. J. Rožič iz PD in GRS Tržič. Po zboru udeležencev so nam vsi navedeni prvi dan posredovali gradivo za izpopolnjevanje v zimskih razmerah 2009 do 211, ki ga je izdala in založila PZS -teoretični del - v soboto ter na deloviščih Jpla-zovih) pod Storžičem, na področju pod Škar-jevo pečjo, kjer smo imeli praktično delo in izvajali postopke lociranj zasutega v plazu, preizkus trdnosti snežne odeje, varovališč v snegu in dinamično bočno varovanje. Navedeni inštruktorji so nam v iskrenem, tovariškem in na trenutke tudi zelo toplem, iskrenem pristopu posredovali znanje o prvi pomoči in reševanju: o postopkih po lociranju zasutega v plazu (izkop, prva pomoč in transport), o razve-danju (izdelavi skice poti za gibanje v snežnih razmerah), gibanju in tehniki vodenja (izdelavi varovališč v snegu in dinamičnem varovanju). Izjemno zanimiva je bila tudi prosta tema: o preizkusu trdnosti snežne metode, tudi na delovišču, kjer smo praktično izdelali norveški in švicarski blok za preizkus trdnosti snežne odeje. Udeleženci izpopolnjevanja, bilo nas je 33, smo imeli srečo z vremenom. S precej oddaljenih parkirišč v dolini Lomščice do Doma pod Storžičem (1123 m) smo se v sončnem dnevu z lahkoto povzpeli, čeprav so nas, vsaj nekatere obremenjevali (pre)težki nahrbtniki, led na cesti in obilica snega, ki se, ni vdiral. Tudi hudega mraza, kakršnega smo pri-
čakovali v letošnji zimi z obilico snega, tokrat ni bilo, tako da nam, na deloviščih v nedeljo (zjutraj in do poldneva) niso zmrzovale roke in noge, ni nas niti resno zeblo, saj smo se trudili v času, predpisanem za rešitev zasutega v plazu, storiti vse za pravočasno pomoč in dinamično, bočno varovanje. Udeleženci tokratnega izpopolnjevanja smo se v predavalnici planinskega domovanja PD Tržič grupirali po PD, iz katerih smo prišli. Kljub izredni gostoljubnosti tako osebja doma kot tudi vodje izpopolnjevanja, nisem zasledila posebno prijateljskega druženja VPZS, sproščenega ozračja in zagnanih razprav o posameznih temah, kakršnega smo bili včasih doživeli na izpopolnjevanjih. Pomembno je, da smo osvežili naša znanja, pridobili nova in da nam je naš srčni inštruktor Bojč (ing. Bojan Pollak) omogočil nakup (dodatnega) gradiva: OSNOVE TEHNIKE VODENJA (k našim vodniškim učbenikom) in potrpežljivo pomagal pri izdelavi skice poti, računanju raznih višin in časov, azimuta in nagibov terena ter prikazovanju plazov in njihovih posledic po območjih, kjer je reševal zasute. Takoj po praktičnem delu smo z inštruktorji analizirali izpopolnjevanje in nismo bili deležni posebnih kritik nikogar. Celo zapeli smo v slovo, preden smo se razšli in zapustili Dom tržiških planincev.
mag. Ruža TEKAVEC, VPZS v PD Pošte in Telekoma Ljubljane
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
POROČILO LICENCNEGA IZPOPOLNJEVANJA NA GAŠPERJEVI KOČI
Licenčnega izpopolnjevanja markacistov PZS, ki je potekalo 28. 03. 2009 na Gašperjev' koči se je udeležilo 24 markacistov iz 9 planinskih društev in 2 inštruktorja. Izpopolnjevanja so se udeležili naslednji markacisti:
Medvešek Janko (PD Videm Krško), Plohl Franc, Fajfar Franc, Drnovšek Vili, Grošelj Slavko (PD Zagorje ob Savi), Hriberšek Alojz, Klančar Teo, Drnovšek Anton (PD Kum Trbovlje), Žižmond Tone, Petek Ivan, Skaza Marjan (PD Velenje), Čerde Srečo, Izlakar Ivan (PD Vransko), Krašek Jože, Wiegele Frančiška, Wiegele Karel, Klemenčič Marjan (PD Laško), Mohar Aleš (PD Litija), Horjak Milan,
Bastič Marjan, Bečič Sead (PD Hrastnik), Rovan Marjan, Slovenec Martin in Tomič Milan (PD Brežice).
Inštruktorja sta bila Tone Tomše in Gorazd Hace.
Pričetek licenčnega izpopolnjevanja je bil po predvidenem urniku ob 8.00 uri. Vse udeležence je najprej pozdravil vodja OPP Zasavje - Posavje Aleš Mohar, nato pa še načelnik KPP Tone Tomše in vodja MO PD Radeče Sašo Obolnar.
Markacisti so se razdelili v tri skupine. Prva skupina je odšla na greben nad kočo in pričela z izdelavo erozijskih zaščit proti drugi skupini, ki je izdelovala erozijske zaščite takoj nad kočo. Tretja skupina je očistila podrast proti železniški postaji v Zidanem ostu.
13
mostu
D
Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Ob 13. uri smo se vsi skupaj ponovno zbrali pri koči kjer je sledila topla malica in krajši počitek. Vodja OPP MDO Zasavje - Posavje Aleš Mohar je najprej predaval o vodenju katastra planinskih poti in preverjanju poteka poti s pomočjo GPS aparatov, nato pa je
načelnik KPP Tone Tomše predaval še na temo izvajanja Zakona o planinskih poteh. Obe temi sta trajali dve šolski uri. S tem je bilo licenčno izpopolnjevanje zaključeno in vseh 24 markacistov je uspešno opravilo izpopolnjevanje.
Aleš Mohar
Komisija za planinske poti UO PZS obvešča vse markaciste, da so na razpolago našitki »Mar-kacist PZS«. Našitke je možno kupiti po ceni 4 € na Planinski zvezi Slovenije v Planinski založbi. Pri nakupu se bodo morili kupci izkazati s potrjeno izkaznico »Markacist PZS« ali s seznamom markacistov potrjenih s strani matičnega PD. Našitke bo moč kupiti tudi na območnih srečanjih markacistov in na licenčnih izpopolnjevanjih.
IZ PLANINSKE ZALOŽBE
Planinska založba PZS sporoča, da imate pri nakupu naslednjih leposlovnih knjig 40% popust (velja do razprodaje zalog):
Posušeni rožmarin Človek, gora, poezija Ama Dablam - Odsanjane sanje Gremo skupaj v hribe
Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah Zorko Jelinčič - Nad prezrtjem in mitom Moje gore
Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS Lotosov cvet
Knjige lahko naročite na sedežu PZS, Dvoržakova 9, p.p. 214, 1001 Ljubljana, po tel. 01 / 434 56 84, fax 01 / 434 56 91, po e-mailu: planinska.zalozba@pzs.si, lahko pa tudi preko spletnih strani: www.pzs.si.
PLANINSKA ZALOŽBA PZS
-fey
Letnik 35 / številka 4 - 2009
O
14
Obvestila Planinske zveze Slovenije
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
POROČILO IZ DELA KOMISIJE ZA SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
1. Potek gradnje
Gradbeni izvajalec - Kovinar gradnje ST, je pričel z nadaljevanjem gradnje takoj, ko so zunanje temperature to omogočale. Dela potekajo na zunanji fasadi ter elektro in strojnih instalacijah. Pri tem se pojavljajo določene pomanjkljivosti, ki izvirajo iz nerešenih detajlov oziroma neusklajenosti projektne dokumentacije, ki jih skupaj s projektanti, na tedenskem koordinacijskem sestanku z izvajalci in nadzorom razrešujemo in odpravljamo. Z ozirom na to, da dela potekajo v notranjosti objekta, je za naključne obiskovalce gradbišča to manj opazno.
2. Oblikovanje stalne razstave
Občina Kranjska Gora, kot formalni investitor, je izvedla javni vabljeni razpis za izbiro izvajalca oblikovalca stalne razstave. V okviru izbirnega postopka je imenovana komisija, obravnavala prispele prijave ter na koncu kot izbranega izvajalca izbrala skupino Fakultete za arhitekturo, ki jo vodi dr. Sonja Ifko. Skupina mora v 95 koledarskih dneh oblikovati razstavo in pripraviti izvedbeno dokumentacijo kot osnovo za razpis dobaviteljev opreme.
Oblikovali smo tudi smernice za oblikovanje razstave, ki naj bi jih oblikovalec poleg ostalih zahtev (prostor, arhitektura stavbe) upošteval pri zasnovi oblikovanja. Skozi simbolični vzpon na goro, naj bi bil v časovnem zgodovinskem loku, prikazan razvoj planinstva z vsemi vsebinami, ki jih zajema sprejeti scenarij Sloven-
skega planinskega muzeja. Smernice so potrdili vsi partnerji v projektu tako, da bo vodilo krovni skupini odgovorni za vsebinsko zasnovo pri sodelovanju z izbranim oblikovalcem razstave.
3.	Strokovni posvet nacionalnih alpskih muzej v Innsbrucku
V okviru razstave Der Berg in Zimmer, ki jo je v dvorcu Habsburžanov v Innsbrucku postavil avstrijski alpski muzej v okviru OAV, se je delegacija projekta Slovenski planinski muzej (vodja skupine za vsebinsko zasnovo SPM Irena Lačen Benedičič - direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, Eli Gradnik - kustosinja planinstva v navedenem muzeju ter vodja projekta SPM Miro Eržen), srečala s predstavniki alpskih muzejev iz Avstrije, Nemčije in Švice. Poleg strokovnega seminarja, ki je potekal vzporedno z razstavo na temo problematike alpskih muzejev, smo se srečali tudi s predstavniki nacionalnih alpskih muzejev iz Avstrije, Nemčije in Švice. Zaključki teh razgovorov kažejo, da je potrebno neprestano skrbeti za aktualnost razstavnih vsebin; velik poudarek je na delu z mladimi, poleg tega pa morajo muzeji v še večji meri iskati povezavo z ostalimi turističnimi subjekti ter se prilagajati sodobnim turističnim tokovom. Vse pridobljene informacije bomo upoštevali tudi pri nadaljnjem načrtovanju vsebine in delovanju Slovenskega planinskega muzeja.
4.	Podpisan dogovor s podjetjem Merkur d.d o pomoči pri vodenju projekta Slovenski planinski muzej
Dne 19. 02. 2009 so župan Občine Kranjska Gora prof. Jure Žerjav, predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar in predsednik uprave ter generalni direktor Merkur d.d.,mag. Bine Kordež, podpisali Dogovor o kadrovski pomoči navedenega podjetja pri vodenju projekta Slovenski planinski muzej. V okviru tega dogovora, bo vodja projekta Miro Eržen -zaposleni delavec Merkur d.d., ki projekt vodi na prostovoljni osnovi in neprofesionalno, lahko opravil določen obseg delovnega časa za potrebe vodenja projekta. Delno je to sodelovanje potekalo že v letu 2008, podrobnejše pa je za leto 2009 določeno s tem dogovorom. Vrednost takšnega sodelovanja v letu 2009 so pogodbeni partnerji ocenili na 12.700 €.
15
pogodbe
O
Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Razpoložljivi fond časa, ki izhaja iz navedenega dogovora bomo v projektu izkoristili za koordinacijo med investitorjem in izvajalcem; za sodelovanje pri oblikovanju stalne razstave muzeja ter pri oblikovanju izhodišč za bodoči status Slovenskega planinskega muzeja, nenazadnje pa tudi za zbiranje še potrebnega preostanka sredstev v okviru Ustanove Avgusta Delavca.
Gre za prvi takšen dogovor v okviru projekta Slovenski planinski muzej in potrjuje načelo, da je med tistimi, ki so pripravljeni sodelovati in podpirati projekt, tudi v teh gospodarsko težkih časih, možno najti poti za uspešno sodelovanje.
Iskrena zahvala podjetju Merkur d.d. in vodstvu za navedeno podporo.
USTANOVA AVGUSTA DELAVCA
5. Nadzorni svet Ustanove Avgusta Delavca potrdil poslovno poročilo za leto 2008
Nadzorni svet Ustanove Avgusta Delavca je na 4. seji dne 26. 02. 2008 obravnaval in potrdil poslovno poročilo za leto 2008, ki ga je pripravila uprava Ustanove. Po podatkih iz bilance stanja je razvidno, da je imela Ustanova na dan 31. 12. 2008 sredstev v višini 172.314 €. Uprava je z zbranimi sredstvi ustrezno gospodarila, saj so deponirana kot depoziti pri bankah, ter bodo v letu 2009 prenesena kot finančni prispevek Ustanove za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja v okviru dogovorjene finančne konstrukcije projekta. Vse računovodske izkaze je pripravila pooblaščena računovodska institucija - ITR d.o.o., ki za Ustanovo vodi finančno poslovanje. V skladu z zakonodajo, je bilo poslovno poročilo z vsemi računovodskimi izkazi posredovano na AJPES.
6.	Zbiranje sredstev v okviru planinskih društev PZS
Seznam planinskih društev, ki so poravnala dogovorjene obveznosti in vplačala celotni prispevek za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja se počasi a vztrajno daljša: Dovje - Mojstrana, Rateče - Planica, RTV Ljubljana, Srednja vas v Bohinju, dr. Gorazd Zavr-nik, Mozirje, Podpeč - Preserje, Mežica, Obrtnik Ljubljana, Hakl - Sveta Trojica, Lendava, Matica Murska Sobota, Grosuplje, Domžale, Gorje, Lenart, Dobrovlje, Medvode, Majšperk, Radeče, Blagajana, Kranjska Gora, Onger Trzin, Jeglič - Smlednik, Dramlje, Sovodenj, Selška dolina - Železniki, Šentjur pri Celju, Šoštanj, Saturnus, Žirovnica, Črna na Koroškem in Društvo plezalcev Koper. Deloma pa so dogovo rjeni pri spevek vplačala sledeča društva:
Radovljica, Kranj, Paloma, Sladki vrh, Horjul, Ljubljana Matica, Tržič, Vitanje, Laško, Velenje, Vrhnika, Vipava, Slivnica - Celje, Tolmin, Ljubno ob Savinji, Javornik-Črni vrh nad Idrijo, Vojnik, Loče - Poljčane.
7.	Zbiranje sredstev v okviru donacij gospodarskih ustanov in posameznikov
Tudi v letošnjem letu Ustanova Avgusta Delavca računa na pomoč gospodarskih podjetij in ustanov pri zbiranju sredstev. Tako so se na našo prošnjo v letošnjem letu že odzvali Krka d.d., Petrol d.d., Merkur d.d., Factor banka d.d., Elektromatica d.o.o. Domžale, STV Vaj-dič -Nemčija.
Prostovoljne prispevke pa so nakazali tudi Veronika Gartner in Janko Ažman iz Mojstrane ter člani upravnega odbora PD Gorje.
Vsem donatorjem se v imenu Ustanove in partnerjev v projektu Slovenski planinski muzej iskreno zahvaljujemo.
Predsednik uprave: Miro Eržen
OGLED GRADBIŠČA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA
V sredo 1. aprila 2009 so si župan Kranjske gore Jure Žerjav, direktorica Zgornjesavskega muzeja Jesenice Irena Benedičič, predstavnici Narodnega muzeja Slovenije dr. Marjeta Mikuž in Maja Oven, vodja projektnega sveta in fundacije Avgusta Delavca Miro Eržen ter predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar ogledali gradbišče Slovenskega planinskega muzeja. Dela v muzeju potekajo izjemno hitro in kakovostno, tako, da se zaključek gradbenih del pričakuje že v septembru. Ogled in delovno srečanje je imelo namen opredeliti tudi organi-
Letnik 35 / številka 4 - 2009	16
Obvestila Planinske zveze Slovenije
zacijsko obliko za v prihodnje. Ugotovilo se je, da se lahko zadosti vsem pogojem za pridobitev statusa muzeja v nacionalnem interesu in tudi možnost, da je Slovenski planinski muzej vključen v že delujoči Zgornjesavski muzej v Jesenicah. Te odločitve bodo zelo pomembne, potrebno bo tudi zagotoviti učinkovito delovanje Slovenskega planinskega muzeja, da bo le ta lahko deloval nemoteno, strokovno in razvojno.
PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO
AKCIJE V APRILU 2009:	Več na www.pzs.si
DATUM	AKCIJA	ORGANIZATOR	INFORMACIJE
18. 04. 09	Trim pohod na Rašico	PD Janez Trdina Mengeš	Miro Šušteršič 041 809 862
18. 04. 09	27. pohod po mejah KS Liboje in obeležjih NOB	PD Liboje	PD 03 71 40 453
18. 04. 09	8. pohod po poteh Celjskih grofov	PD Grmada Celje	Franc Šinko 031 383 591
18. 04. 09	Čistilna akcija Sv. Duh - Kapla	PD Tisa Maribor	Marjan Petan 031 761 732
19. 04. 09	16. gorski tek na Kriško goro za memorial Jana Likarja	PD Križe	Ivan Likar 041 784 175
19. 04. 09	Učka- Moščeniška draga	PD Podpeč Preserje	Marko Goršič 01 36 31 175, 041 795 006
19. 04. 09	Ohranimo Pohorje	PD Večer	Miro Breg 031 482 199
25. 04. 09	Pohod po Meškovi poti	PD Slovenj Gradec	Ivan Hovnik 051 310 913, Danilo Goljat 031 345 172
25. 04. 09	Spominski pohod na Golobar	PD Bovec	Igor Zlodej 041 781 257, Gregor Rupnik 040 308 172
25. 04. 09	Pohod po Ribniški planinski poti: iz Makoš preko Črnega vrha in Sv. Ane v Ribnico	PD Ribnica	pdribnica@gmail.com
25. 04. 09	Proslava ob 50. letnici društva	PD Polzela	Zoran Štok 041 754 778
25. 04. 09	17. pohod »Slovenc tvoj rod je hodil tod«	PD Železničar Celje	Ivan Ratej 041 792 734
17	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
26. 04. 09	Jurijev pohod v gore	PD Dol pri Hrastniku	Toni Paulič 051 303 463
26. 04. 09	Tradicionalni pohod Vojnik- Šentjungert	PD Vojnik	Mirko Blazinšek 041 685 635
26. 04. 09	Turni smuk Rodica- Suha	PD Bohinjska Bistrica	Alojz Butkovič 041 657 110
26. 04. 09	Tradicionalni pohod okoli Metlike	PD Metlika	Anton Krašovec 041 757 441
27. 04. 09	Pohod na Ježo	PD Valentin Stanič Kanal	Marjan Nanut 051 604 762
27. 04. 09	Pohod po Vrhniški planinski poti	PD Vrhnika	Roman Novak 041 224 039
27. 04. 09	Pomlad na Bukovici	PD Žalec	Dušan Šip 031 320 242
27. 04. 09	35. TRIM pohod na Boč ob Dnevu upora	PD Poljčane	Ivo Borovnik 041 878 376, Janko Kovačič 051 211 801
27. 04. 09	Pohod na Sveti križ nad Mavrlenom	PD Črnomelj	Marjan Kastelic 040 469 599
27. 04. 09 02. 05. 09	Tabor Paklenica	PD Maks Meško Ormož	Marjan Horvat 041 984 422
30. 04. 09	Kresovanje za Domžalskim domom	PD Bajtar Velika planina	Boris Pohlin 041 577 625
30. 04. 09	Kresovanje na koči na Golici	PD Jesenice	pisarna PD 04 58 66 070
30. 04. 09	Prvomajsko kresovanje pri Valvasorjevem domu	PD Radovljica	Valentin Rezar 041 439 211
30. 04. 09	Kresovanje na Srnjaku	PD Logatec	Janez Slabe 01 75 41 593, 041 544 561
30. 04. 09	Tradicionalno kresovanje na predvečer 1. maja (Okršelj)	PD Celje Matica	pisarna PD 03 49 24 850
AKCIJE V MAJU 2009:	Več na www.pzs.si
DATUM	AKCIJA	ORGANIZATOR	INFORMACIJE
maj 09	Pohod na Krofičko	P D Solčava	040 418 518
maj 09	Poletni planinski krožek »Varno v gore«	PD Grmada Celje	Robi Koritnik 031 353 373
maj 09	»Kolesom na Čreto«	PD Vransko	Tone Ferme 041 714 512
01. 05. 09	Prvomajski pohod	PD Trbovlje	Miro Drnovšek 041 957 640
01. 05. 09	Turni smuk na Veliki planini	PD Bajtar Velika planina	Boris Pohlin 041 577 625
01. 05. 09	14. prvomajski pohod po Moravški planinski poti	PD Moravče	Leon Lavrič 01 72 31 274, 041 433 254
01. 05. 09	Prvomajski pohod na Košen-jak in srečanje Koroških planincev v Koči na Košenjaku	PD Dravograd	Jožica Heber 040 296 140
01. 05. 09	Prvomajsko srečanje na koči pod Kremžarjevim vrhom	PD Slovenj Gradec	Stane Plevnik 041 832 035
01. 05. 09	Pohod na Zavrh	PD Lenart	Franc Meke 031 755 610
Letnik 35 / številka 4 - 2009
18
Obvestila Planinske zveze Slovenije
01. 05. 09	Prvomajski pohod na Kršičevec	PD Postojna, PS Jurišče	Jadran Grželj 041 828 420
01. 05. 09	Prvomajski pohod na Ermanovec	PD Sovodenj	Lovro Telban 041 528 520
01. 05. 09	Pohod na Krn	PD Kobarid	Marko Matajurc 041 781 251
01. 05. 09	17. Romanov pohod (Stična - Obolno - Gradišče)	PD Pošte in Telekoma Ljubljana	Roman Tratar 041 387 801
01. 05. 09	Prvomajsko srečanje na Krimu	PD Podpeč Preserje	Marko Goršič 01 36 31 175, 041 795 006
01. 05. 09	Prvomajsko srečanje na Pečovniški koči pod Grmado	PD Grmada Celje	Franc Šinko 031 383 591
01. 05. 09	48. pohod na Goro Oljko iz Polzele	PD Polzela	Berni Palir 041 813 909
01. 05. 09	Množično srečanje planincev in krajanov	PD Liboje	pisarna PD 03 71 40 453
01. 05. 09	Prvomajsko srečanje delovnih ljudi na Resevni	PD Šentjur	Ivan Straže 031 883 319
01. 05. 09	Prvomajski pohod na Pečke	PD Drava Maribor	Borut Cerkvenič 041 482 331
01. 05. 09	Prvomajski pohod na Areh	PD Fram	Janez Sagadin 02 60 14 981
01. 05. 09	Prvomajski pohod in srečanje na Krašnjem vrhu	PD Metlika	Jože Jenič 040 150 249
01. 05. 09	Srečanje občanov in planincev občine Mislinja v Zavšah	PD Mislinja	Mirko Tovšak 040 712 132
02. 05. 09	Družinski pohod na Mirno goro	PD Črnomelj	Peter Dichelberger 031 638 912
03. 05. 09	32. Jezikova nedelja na Bohorju	PD Bohor Senovo	Tone Petrovič 031 866 831
03. 05. 09	36. trim pohod Šalek- Paški Kozjak	PD Velenje	Marjan Skaza 040 128 081
03. 05. 09	Majski pohod na Goro Oljko	PD Šmartno ob Paki	040 839 036
03. 05. 09	Pohod po obronkih Celja	PD Grmada Celje	Alenka Mirnik 041 623 413
09. 05. 09	Dan pohodništva	PD Lisca	Jože Prah 041 657 560 prah.ioze@volia.net
09. 05. 09	Srečanje udeležencev akcije: Prijatelj Ratitovca na Ratitovcu	PD za Selško dolino Železniki	Rado Goljevšček 04 51 46 489
09. 05. 09	7. pohod po Ormoški planinski poti	PD Maks Meško Ormož	Marjan Kukovec 041 698 741
10. 05. 09	33. spominski pohod na Blegoš	PD Škofja Loka PD Gorenja vas	pisarna PD 04 51 20 667 Franci Fortuna 041 451 684
10. 05. 09	Družne planinske poti -Matajur	PD Nova Gorica	pisarna PD 05 30 23 030 planinskod.novagorica@siol.net
11. 05. 0916.05.09	Tečaj gibanja v kopnih razmerah, Turnc pod Šmarno goro	PD Ljubljana Matica	pisarna PD 01 23 22 645 www.planinskodrustvo-limatica.si
16. 05. 09	12 ur Šenturške gore	PD Komenda	Peter Zmrzlikar 041 987 751
16. 05. 09	10 ur Kamnjeka	PD Tržič	Erna Anderle 040 168 925
16. 05. 09	Srečanje europopotnikov	KEUPS	Jože Prah 041 657 560 prah.joze@volja.net
19	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
16. 05. 09	Pohod po oglarski poti	ZGS in ŠD Dole pri Litiji	Dušan Mak 031 362 542, Jože Prah 041 657 560 prah.joze@volja.net
16. 05. 09	1. Slomškov pohod (Olimje- Žusem)	PD Atomske toplice- Podčetrtek	Ivan Šalamon 041 794 104
16. 05. 09	Srečanje sosednjih PD pri Glančniku	PD Lovrenc na Pohorju	Cvetka Arl 041 507 147
17. 05. 09	33. tradicionalni pohod na Planino Sleme	PD Tolmin	pisarna PD 05 38 83 211 pdtolmin@email.si
17. 05. 09	Srečanje planincev MDO Notranjske (Horjul), Slovenija planinari	PD Horjul	Bogdan Seliger 01 75 58 272
23. 05. 09	Skupščina Planinske zveze Slovenije v Trbovljah	PZS	pisarna PZS 01/ 43 45 680
23. 05. 09	Čistilna akcija Velike, Male in Gojške planine	PD Bajtar Velika planina	Boris Pohlin 041 577 625
23. 05. 09	Kostelski pohod	PD Kočevje in TŠD Kočevje	Stanko Nikolič 01 29 42 175, Anton Selan 041 288 891
23. 05. 09	10. tradicionalni pohod na Goli vrh	PD Nazarje	Sandi Grudnik 031 674 441
23. 05. 0924. 05. 09	19. Rokovnjaški pohod	MDO Kamniško-Bistriškega območja	pisarna PD 01 83 91 345 pdkamnik@siol.net
23. 05. 0924. 05. 09	Ledeniški tečaj v Visokih Turah	PD Rašica	Gregor Sluga 041 699 078
PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO
OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER PRAZNUJE 60 LET
Pred 60 leti, 4. marca 1949 je skupina planinskih zanesenjakov z dr. Viktorjem Vovkom na čelu, kot podružnico Slovenskega planinskega društva Trst, ustanovila prvo planinsko društvo v Slovenski Istri, kjer ni bilo planinske tradicije. Leta 1954 je postala podružnica formalno samostojna z imenom Planinsko društvo Koper, ki se je v letu 1973 preimenovalo v Obalno planinsko društvo Koper.
Društvo je vse do danes ostalo prepoznavno, tako po številčnosti, saj je obletnico pričakalo z 840 člani, kot tudi po bogati dejavnosti. Zato so se odločili, da bodo jubilejno leto praznovali delovno, z bogatim celoletnim programom vseh odsekov. Posebej slovesno pa je bilo v prvem tednu marca.
Letnik 35 / številka 4 - 2009
O
Občni zbor
V petek, 6. marca je bil svečani občni zbor, na katerem so najprej mnogoštevilni planinci in prijatelji društva ter gostje prisluhnili prisrčnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili mladi planinci in društvena pevska skupina. Nadaljevali so z rednim občnim zborom in podelitvijo priznanj: društvenih, posameznikom in mnogim sponzorjem ter častnih znakov PZS. Društvo pa je od Olimpijskega komiteja prejelo posebno priznanje.
20
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Sledila je osrednja počastitev jubileja v nedeljo, 8. marca, s prireditvijo, ki so jo poimenovali "Druženje na Socerbu". Ponovili so prvi izlet v zgodovini društva, ko so prvo nedeljo po ustanovitvi podružnice koprski in tržaški poho-dniki skupaj odšli na Socerb. Tudi tokrat se je domačim pohodnikom, bilo jih je okoli 100, pridružilo več deset planincev iz Slovenskega planinskega društva Trst in mnogi iz drugih društev. Kot nekoč so se iz Dekanov povzpeli na Tinjan, se spustili do Ospa in od tu naprej do Socerbskega gradu, kamor je prikolesarilo preko 50 kolesark in kolesarjev, nekateri so prišli iz Kopra, drugi pa so vrteli pedala po Socerbski planoti. Nagovoril jih je predsednik OPD Aldo Zubin, udeleženkam pa v počastitev Dneva žena podaril vejico mimoze. V prečudovitem spomladanskem sončnem dnevu so uživali v enkratnem razgledu. Podobno kot pred 60. leti (a brez burje in v povsem drugih političnih pogojih), ko so zapisali: " S Socerba je bil prekrasen razgled na Trst in okolico, zlasti pa na naše morje. Naše vasi, Dolina, Boljunec, Boršt in Ricmanje so vabile kakor na dlani pred nami.....« (Primorski dnevnik, marec, 1949).
Skupaj so nato odšli na prireditveni prostor pred Sveto socerbsko jamo, kjer so jih že čakali mladi planinci s svojimi starši in neutrudnimi mentoricami (bilo jih je kar 150), ki so pred tem izvedli vsakoletno čistilno akcijo "Cvetke brez smetke" in očistili poti od Ospa do Socerba. Na prelepem prostoru so ustvarili
enkratno vzdušje, nabito z radostjo in pozitivno energijo. Vrhunec prireditve je bil v jami, kjer je pevska skupina OPD Koper pripravila prijazen program, spontano pa se je pridružil tudi obrtniški pevski zbor iz Logatca. V sodelovanju z Jamarskim društvom so si prisotni nato lahko ogledali tudi jamo.
Obeh slovesnosti se je udeležilo zelo veliko članov in prijateljev društva, predstavnikov sosednjih društev, posebej so bili veseli tržaških planincev, s katerimi niso nikoli pretrgali tradicionalnih vezi. Žal so bila odsotna hrvaška društva, tudi sosednja istrska, s katerimi se pogosto srečujejo. Zato pa je bilo presenetljivo veliko predstavnikov sponzorjev, brez katerih bi v vseh teh letih težko delovali. Z množičnim odzivom na prireditvah je organizatorjem uspelo potrditi prepoznavnost in umeščenost društvene dejavnosti v širšem okolju, kot tudi predstaviti spoštljiv odnos in hvaležnost do vseh tistih, ki so društvo ustanovili in soustvarjali. Nemalo pa so bili organizatorji presenečeni, da je PZS imenovala kot predstavnika predsednika MDO Primorsko Notranjskih PD, ker se le-ta že po funkciji redno udeležuje vseh pomembnih dogodkov "svojih društev". Tolažijo se z dejstvom, da je bilo društvo ustanovljeno tudi brez predstavnikov PZS, in je vzdržalo 60 let ...
Maruška Lenarčič
OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA BOH. BISTRICA
Na letošnjem volilnem občnem zboru se je v petek, 6. 3. 2009, v penzionu Tripič zbralo 64 članov društva. Povabilu se je odzvalo nekaj gostov. Prišli so predstavniki PD Bled, PD Gorje in Meddruštvenega odbora Gorenjskih PD. Občino Bohinj je zastopal župan Franc Kramar. Zaradi službene odsotnosti nam je sporočilo poslal tudi direktor LTO Klemen Langus.
Po poročilih posameznih odsekov smo ugotovili, da društvo s 340 člani deluje uspešno in ohranja bogato planinsko izročilo. Razveseljiva je razvejana dejavnost skupnega mladinskega in alpinističnega odseka. Kljub skromni finančni podpori, je s prostovoljnim delom še vedno
mogoče delati čudeže. Mladi so dobra popotnica prihodnosti obeh bohinjskih društev. Tudi Orožnova koča se je vrasla v čudovito okolje Črne prsti. Dobila je kopalnico za oskrbnika, manjšo shrambo in dodatna modula pri solarni elektrarni. Opravljena so bila nujna dela na poteh, za katere skrbi društvo. Po boljši ureditvi s protierozijsko zaščito kliče pot do Orožnove koče. Vložek presega naše možnosti in hvaležni bi bili kakšnega eura iz naslova turistične takse.
Društvo je organiziralo nekaj dobro obiskanih akcij.
Turna smuka s Črne prsti in Rodice, srečanje planincev treh dežel, društveni dan pri Orož-novi koči in dan alpske možine so naše tradicionalne akcije. Obnovljeno Bohinjsko planinsko pot so prehodili prvi pohodniki in na proslavi
21	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
pri spomeniku prvopristopnikom na Ribčevem lazu dobili zaslužena priznanja. Z dvema akcijama smo se pridružili prvemu festivalu poho-dništva, ki ga je pripravila domača LTO. Kljub ugodnemu vremenu za napovedana dogodka ni bilo zanimanja.
Občni zbor je potrdil nove organe društva. Na čelu ostaja kot predsednik Lovro Vojvoda, tajniško delo je prevzela Karmen Urnaut, blagajno pa Marta Odar. Okrepljen je gospodarski odbor z željo, da dobro poslovanje Orožnove koče prinese sredstva za lažje delovanje društva. Sredstva, pridobljena s kandidiranjem na razpisih, so običajno preskromna. Sprejeli smo
obvezo, da s finančnim prispevkom pomagamo graditi planinski muzej v Mojstrani. Pravila društva smo uskladili z zahtevami zakona o društvih. Potrdili smo delovni in finančni načrt. Skupni vodniški odsek je pripravil načrt za 11 zanimivih, vodenih tur. Skratka, dela v novem mandatnem obdobju ne bo zmanjkalo. Društvo je odprta knjiga in je veselo vsake pobude članov po boljšem delovanju. Veselimo se vseh prostovoljcev na delovnih akcijah. Skupaj s PD Srednja vas in Društvom GRS Bohinj moramo skrbeti, da bogato izročilo ostaja živo pod mogočnim Triglavom.
Lojze Budkovič
PLANINSKO DRUŠTVO GOZD MARTULJK V LETU 2008
Veliko članov Planinskega društva Gozd Martuljk, se je na pustno soboto, 21.02.2009 zbralo na občnem zboru v novem gasilskem domu. Predsednik društva Oman Anton je pozdravil vse prisotne. Najprej so si ogledali zanimive fotografije - utrinke z izletov društva v preteklem letu. Izvolili so delovno predsedstvo. Sledila so poročila predsednika, mladinskega odseka, blagajničarke in nadzornega odbora. V letu 2008 so organizirali in se udeležili treh predavanj, člani vodniki so organizirali petnajst izletov, dva sta odpadla zaradi neugodnih vremenskih razmer, izvedli so Slavkov memorial - tekmovanje v smučanju pod Špikom, organizirali in se udeležili maše ob spominskem obeležju ponesrečenim v gorah v Jasenjah. Redno so vzdrževali vse štiri planinske poti, prav tako pa tudi bivak pod Špikom. Uredili so okolico plezalne stene in se s HIT Alpineo dogovarjali o lastništvu. Želijo si tudi, da bi s pomočjo občine Kranjska Gora na novo postavili večnamensko igrišče. Zemljišče, kjer je prej stalo tenis igrišče je z denacionalizacij-skim postopkom občina vrnila lastnikom. Člani Mladinskega odseka so se med počitnicami in v prostem času večkrat preizkusili na umetni plezalni steni. Organizirali in udeležili so se treh pohodov. S Centrom za pomoč mladim Kranjska Gora so organizirali že tradicionalni dan Igrajmo se v Rutah. Sara Mertelj je opravila tečaj in si pridobila naziv varuhinje gorske narave.
Letnik 35 / številka 4 - 2009
O
Član Robič Kristijan je za svoje življenjsko delo v planinstvu prejel najvišje odlikovanje PZS - ČASTNI ZNAK.
V	novem gasilskem domu so dobili prostor za arhiv društva, pa tudi seje UO so sedaj v novem domu.
O aktivnostih člane obveščajo na oglasnih tablah in v medijih, tudi na spletni strani in pišejo kroniko društva. Skrbijo pa seveda tudi, da društvo finančno in materialno pravilno in v redu posluje.
Vse navzoče so pozdravili tudi Robič Aleš -načelnik GRS Kranjska Gora, Benedik Franc -predsednik MDO PD za Gorenjsko, Arnol Iztok -predstavnik PD Dovje Mojstrana, Andrej Žemva - predstavnik PD Kranjska Gora in jim čestitali za opravljeno delo.
Občni zbor je razrešil dosedanje vodstvo društva, izvolili so nov upravni odbor, nadzorni odbor in častno sodišče. Za novo predsednico društva so izvolili Oti Mertelj. Predstavila je program dela za naprej in pozvala člane in vse zainteresirane, da se pridružijo in udeležijo njihovih izletov, prireditev in drugih akcij.
V	letu 2009 društvo praznuje 60 letnico delovanja. Junija bodo v ta namen organizirali slavnostno prireditev, nameravajo pa se povzpeti tudi na OLIMP.
Oman Antonu so se zahvalili za dosedanje uspešno vodenje društva. Sledilo je prijetno družabno srečanje. Gospodinje Gozd Martuljka, tudi članice društva, na vseh prireditvah in akcijah poskrbijo, da nihče kdor pride zraven, ne ostane niti lačen niti žejen.
22
Obvestila Planinske zveze Slovenije
DRUŽABNO SREČANJE OB PRIŽGANIH SVEČKAH
Letni občni zbor PD Tržič je potekal 28. marca v Sokolnici. Udeleženci smo si ogledali filmski prikaz nekaterih poti, ki vodijo na Kamnek in veselje udeležencev akcije 100 x na Kamnek, ki je potekala v jubilejnem letu.
Poročila o delu odsekov, ki delujejo v okviru PD Tržič, so bila bogata in so že tudi nakazovala nekatere dejavnosti za vnaprej.
Občnega zbora so se udeležili tudi predsedniki ali predstavniki nekaterih gorenjskih PD, podpredsednik MDO PD Gorenjske in župan tržiške občine, gospod Borut Sajovic.
V času od 20.30 do 21.30 smo s prižganimi svečkami na družabnem srečanju pristopili k svetovni akciji »ena ura brez elektrike«. Tudi s tem smo pokazali našo osveščenost in dejstvo, da nam skrb za okolje, naravo veliko pomeni.
Veliko varnih korakov po planinskih poteh in brezpotjih vam želimo planinski prijatelji iz Tržiča.
Planinsko društvo Tržič Erna Anderle, predsednica
OBRAČUN OPRAVLJENEGA DELA
Planinsko društvo Trbovlje deluje še 97 let. Ustanovljeno je bilo kot eno zelo redkih slovenskih društev v letu 1912, t.j. v času stare Avstroogrske. Čez tri leta bo praznovalo svoj 100. letni jubilej. Dne 19. marca letos je imelo društvo svoj letni občni zbor v dvorani Društva upokojencev Trbovlje. Za uvod je bil udeležencem, med njimi je bilo tudi več predstavnikov zasavskih in posavskih planinskih društev ter predsednik Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev Borut Vukovič, predvajan film z naslovom »Mrzlica - knapovski in savinjski Triglav«. Odličen 45-minutni film je posnel in poskrbel za glasbeno spremljavo Ivan Glavač. Navzoči so bili nad filmom zelo navdušeni, saj so znova podoživljali mnoge naravne lepote in vrednote območja Mrzlice, ki jih je treba vedno in pogosto videvati in jih občutiti na izletih na Mrzlico z raznih strani. Po uvodnih formalnostih z izvolitvijo organov občnega zbora, je predsednik društva Vili Tre-ven poročal o delu društva in vseh njegovih odsekov v preteklem letu 2008. Iz njegovega poročila lahko povzamemo, da je društvo tudi v preteklem letu nadaljevalo delo intenzivno s svojimi številnimi dejavnostmi. Z nesebičnim sodelovanjem, delom, pridnostjo in prijateljskimi odnosi članstva in organov društva je društvo praktično uresničilo vsa načrtovana dela in naloge in z mnogimi prostovoljnim urami dela.
Posebno zadovoljstvo je izrazil z delom mladinskega odseka, vzpodbudno je bilo delovanje alpinističnega odseka vključno s športnimi plezalci. Vzorno je opravil svoje delo tudi marka-cijskih odsek, z enako vnemo pa so zelo dobro opravili svoje delo tudi v odseku za vzgojo in izobraževanje, vodniškem oz. izletniškem odseku, kulturno-propagandnem oz. informacijskem odseku, pa tudi odseku za varstvo narave. Zelo uspešen je bil tudi gospodarski odbor. Ta je tudi v preteklem letu nadaljeval z izvajanjem številnih vzdrževalnih in investicijskih del v svojem planinskem domu na Mrzlici. Priznanje velja tudi še posebej društveni planinski skupini pri Društvu upokojencev Trbovlje ter Klubu ljubiteljev Mrzlice. Vsa dela in dejavnosti, ki so jih izpeljali odbori in odseki so podrobneje opisani v društveni publikaciji, ki je izšla ob občnem zboru. V njej je izražena posebna zahvala raznim gospodarskim družbam in Občini Trbovlje za dano pomoč.
Društvo je vzorno sodelovalo tudi pri delu Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, kar je posebej poudaril predsednik tega odbora Borut Vukovič. Za opravljeno delo se je le-ta zahvalil tudi v imenu Planinske zveze Slovenije. Prijateljske pozdrave so društvu namenili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev v svojih pozdravnih besedah. Obračun opravljenega dela se pozitivno odraža v celotnem društvenem in družabnem življenju Trbovelj.
O	Tine Lenarčič
Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
ZREŠKI PLANINCI NA REDNEM OBČNEM ZBORU
V soboto 21. marca so se v prostorih gasilskega doma v Zrečah zbrali člani Planinskega društva Zreče in njihovi gostje. Tokrat je bil na vrsti redni občni zbor. Skupino šestdesetih zbranih je najprej pozdravil in nagovoril predsednik PD Zreče Drago Črešnar. V poročilih, ki so jih podali člani PD Zreče, je bilo povedano, da so v letu 2008 praznovali dve veliki obletnici in sicer 30. pohod po poteh Pohorskega bataljona in petdeset letnico društva. Seveda so obiskali še veliko gora doma in v tujini. Izpostaviti velja Grossglockner in Aconcaguo. Pohvalno je delo mentoric in mentorjev mladih planincev, prav tako tudi delo vodnikov in markacistov. V letošnjem letu načrtujejo vzpone in obiske slovenskih gora, pohode, ki jih organizirajo sami ali okoliška društva, čaka jih delo z mladimi, delo pri Andrejevem domu, obnova markacij na njihovih poteh in še mnogo drugih stvari. Zbrane planince je izmed gostov naprej pozdravil njihov župan mag. Boris Podvršnik,
ki je povedal, da je zadovoljen z delom društva in da jim bo občina Zreče tudi v bodoče stala ob strani. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stane Gašparič je društvu izročil priznanje za petdeset let dela, prav tako pa so besede dobrega medsebojnega sodelovanja in prijateljstva izrekli predsedniki in predstavniki domačih in okoliških društev. Po uradnem delu občnega zbora je Jože Kamenšek predstavil utrinke s popotovanja po Nepalu. Sledila je pogostitev s kozarčkom rujnega in pa kramljanje o planinstvu.
■ v-
r H	^BH
Zreški planinci so se zbrali na občnem zboru
J. Gumzej
SREČANJE TURNIH KOLESARJEV IN TK VODNIKOV NA POMJANU
Da je slovenska Istra meka v obdobju, ko vladajo po Sloveniji še zimske razmere, tako za planince kot za kolesarje, potrjujejo tudi številna organizirana srečanja.
V nedeljo, 15. 3. 2009 je Komisija za turno kolesarstvo pri PZS organizirala srečanje turnih kolesarjev in vodnikov turnega kolesarjenja na Pomjanu, pri tem pa jim je izdatno pomagal kolesarski odsek OPD Koper. Za popestritev srečanja so pripravili izlet za bolj zahtevne kolesarje, ki so uživali v vožnji po razgibanem terenu, kjer se tudi polno vzmetena kolesa niso dolgočasila. Obiskali so neposredno zaledje Kopra po manj znanih poteh, v glavnem izven asfaltnih cest. Dolžina poti je bila približno 35 km, s kar 1000 m vzpona. Poudarek pa je bil na druženju in dobri volji. Prišlo je kar lepo število koprskih kolesarjev, le malo jih je bilo od drugod. A odšli so z najlepšimi vtisi, kar je razvidno iz njihovih zapisov na spletišču PZS KTK. Izmed mnogih smo izbrali najznačilnejša sporočila:
"V imenu obeh Štajercev se pridružujem pohvalam in zahvalam, ki gredo predvsem vodnikom kolesarskega odseka OPD Koper. Pripravili so nam res čudovito kolesarsko dogodivščino v zaledju Kopra. Prav tako se je
Letnik 35 / številka 4 - 2009
24
Obvestila Planinske zveze Slovenije
videlo, da so res utečena ekipa, pravo presenečenje, poleg izbora potk, pa je bilo predvsem ustavljanje avtomobilov . Res škoda, da ni bilo več vodnikov, bi se lahko marsikaj naučili.
"Fajn turca, vsa čast OPD Koper, tudi za vse tiste številne ure čiščenja poti, brez katerih bi ne bilo nič z že omenjenimi spusti. Škoda, da ni prišlo več turno-kolesarski h vodnikov."
ČISTILNA AKCIJA »ZA LEPŠO LJUBLJANO«
V soboto 21. marca 2009 nas je 17 članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana, v organizaciji Odseka za varstvo narave, sodelovalo v čistilni akciji "ZA LEPŠO LJUBLJANO".
Pospravljali smo v Krajinskem parku Rožnik-Mostec in sicer od Ljubljanskega živalskega vrta proti parku Mostec, po tri m stezah, ob nekdanjem motelu pri Koseškem bajerju, po celotnem predelu poti Pod Hribom do bolnice Petra Deržaja in za zaključek še odsek Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije v smeri Podutik-Toško čelo.
Med pobranimi smetmi so bile steklenice, plastenke, pločevinke, oblačila, obutev, plastične vrečke in papir, keramika, les, gradbeni material, injekcijske igle, avtomobilski deli in gume, jogiji, kosi pohištva, posoda, kovčki, embalaža novoletnih raket in drugo.
Sprehajalne poti in gozd smo sprostili od 700 kilogramov odpadkov. Res pa je, da je bilo več smeti v bližini naselij, kot na sprehajalnih poteh, kar ni v čast stanovalcem. Tik pred Svetovnim dnevom voda, smo zelenju dali več možnosti, da vzbrsti in nas razveseli v prvih pomladnih dneh. O naši akciji je pisal tudi časopis DELO.
Zahvala vsem prostovoljcem!
Irena Fekonja načelnica OVN
SREČANJE VODNIKOV PZS V KOPRU
V soboto 21. marca so se na Koprskem sešli na letnem srečanju vodniki PZS iz MDO Primorsko - notranjskih PD.
Najprej so jih organizatorji, vodniški odsek Obalnega planinskega društva Koper, z Vladko Stranščak na čelu, popeljali na krožno turo, po manj poznanih poteh, s Kampela na Pomjan. Prisotni vodniki, žal kar nekaj društev ni prišlo, so bili navdušeni nad zanimivo speljanimi potmi, katerih velik del poteka po kolovozih in stezah, ki so nekoč povezovale vasi, a so zaradi neuporabe zarasle. Zato so planinci in kolesarji v začetku leta krepko pljunili v roke, da so traso usposobili za uporabo. Uživali so v prelepih pogledih na istrske vrhove in na Tržaški zaliv z zasneženimi gorami v ozadju.
Kasneje so se sešli na sestanku, pregledali spremembe Pravilnika vodnikov PZS in spregovorili o problematiki vodništva. Izvolili so tudi novega načelnika zbora vodnikov MDO Primorsko - notranjskih PD, Bogdana Rojca, člana PD Sežana ter se dogovorili za podobno srečanje v naslednjem letu.
Maruška Lenarčič
Foto: Bogdan Rojc
25	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
OBČNI ZBOR PD BLED
Izvolitev novega UO	Zahvala OŠ Bled za pogostitev
KANARSKI OTOKI: TENERIFE IN LA GOMERA (ŠPANIJA)
lani Planinskega društva Pošte in g Telekoma Ljubljana smo leta 2008 prvič
obiskali portugalski otok Madeira, ki se strmo dviga iz Atlantskega oceana. Navdušil nas je s svojimi poraščenimi strmimi pobočji ošiljenih vulkanskih vršacev ter z bujnim rastlinstvom in cvetjem. Februarja letos pa so nas prav tako prevzeli španski Kanarski otoki, ki ležijo nekoliko južneje, blizu saharske Afrike. Arhipelag sestavlja 7 otokov: Lanzarote, Fureteventura, Gran Canaria, Tenerife, La Palma, La Gomera in Hierro. Seveda smo za naše planinsko-turistično potepanje izbrali največji otok Tenerife, saj sredi njega stoji najvišji vrh Španije Pico del Teide, 3718 m. Otok pa privlači tudi z drugimi naravnimi znamenitostmi, ki smo jih
spoznavali med našim bivanjem - s presenetljivo vulkansko pokrajino, tisočletnimi gigantskimi zmajevimi drevesi, tesnimi soteskami, nazobčanimi grebeni gora, lovorovimi pragozdovi, visokimi in strmimi klifi nad morjem, botaničnimi vrtovi, nasadi banan... Pa z zanimivo arhitekturo, folkloro in obrtjo. Pravo nasprotje turistično obleganega Tenerifa je sosednji manjši otok La Gomera, z globokimi soteskami, prek katerih se še danes domačini sporazumevajo s posebnim jezikom prodornih žvižgov.
Severozahodni gorati del otoka Macizo de Teno
Na našem prvem izletu napravi močan vtis severozahodni gorati del otoka Macizo de Teno, z razgibano naravo. Preseneti oblačno vreme, povsem drugačno kot na le nekaj kilometrov oddaljeni obali. Vijugasta cesta ponuja lepe razglede na zasneženo goro Teide. Posta-
Letnik 35 / številka 4 - 2009
26
Obvestila Planinske zveze Slovenije
nek v gorskem naselju Santiago del Teide izkoristimo za ogled prve lokalne cerkvice, se dvignemo na gorski prelaz 1117 m visoko in se spustimo v Icod de los Vinos. Ne vino, temveč Drago Milenario - tisočletno zmajevo drevo je znamenitost, zaradi katere smo se ustavili v tem mestecu. Naslednji cilj je najprivlačnejše letovišče na otoku, Puerto de la Cruz, kjer si v Botaničnem vrtu ogledamo prek 3000 eksotičnih rastlin. Največ radovednosti pa vzbuja Loro park s 340 vrstami papig, dresiranimi delfini, orkami, pingvini, gorilami ter drugimi živalmi in z ogromnim akvarijem.
Vzpon na najvišji vrh Španije Pico del Teide, 3718 m
Zjutraj nas avtobus odpelje skozi gozdove kanarskega bora, visoko v Nacionalni park Teide. Izstopimo na začetku pešpoti štev. 7, nekaj kilometrov naprej od spodnje postaje žičnice na Pico del Teide, ki bi se mu po slovensko reklo Hudičeva gora. Tako so jo poimenovali Guanči, prvotni prebivalci berberskega porekla, ki so gojili veliko spoštovanje do delujočega vulkana. Aktiven je bil še v času španskega osvajanja Amerike, zato si je Krištof Kolumb raje izbral za bazno pristanišče mirnejši sosednji otok Gomero. Na višini 2350 metrov se nas trinajst slovenskih planincev z lokalnim vodnikom odpravi na pohod po pobočju, ki se imenuje Montana Blanca. Med številnimi postanki uživamo v razgledih na nazobčane robove mogočnega kraterja, ki obkrožajo valovito caldero in na ogromne ovalne skale, imenovane Huevos del Teide (vulkanska jajca), ki jih je nekoč izbruhal vulkan. Pojavljajo se prve zaplate snega. Po štirih urah in pol prispemo do koče Refugio de Altavista (3200 m), kjer se okrepčamo in odpočijemo, nato se odpravimo še 200 metrov višje do bazaltne jame Cueva del Hielo, v katero se lahko spustiš po lestvi. Med povrat-kom v kočo opazujemo dolgo senco, ki jo ob sončnem zahodu meče v dolino Pico del Teide. Prenočimo v lepo urejeni planinski koči, ki sicer ne nudi toplih obrokov, lahko pa si jih pripraviš sam v opremljeni kuhinji - sestavine moraš seveda prinesti s seboj. Jutranji vzpon na najvišji vrh Španije Pico del Teide začnemo še v temi, s čelnimi svetilkami. Temperatura krepko pod ničlo, veter, pomrz-njen sneg na poti. Ob sončnem vzhodu se približamo zgornji postaji žičnice in nadaljujemo mimo nje po široko nadelani poti proti vrhu. Dostop na vrh je uprava Nacionalnega parka
sicer prepovedala zaradi »snežnih razmer« in prav nič ne bi zaleglo, četudi bi imeli že vnaprej potrjeno dovoljenje za ta dan. Na vrh se torej lahko »prešvercamo« samo do 9. ure zjutraj, ko na hribu še ni strogih čuvajev. Bolj ko se bližamo vrhu, bolj zaudarja po žveplu, iz razpok se vije belkast dim, zrak je redkejši. Končno stopimo na najvišjo točko, 3718 metrov nad morjem. Slovenska zastava zaplapola v močnem vetru, naredimo nekaj fotografij. Nato se vrnemo v zavetje zgornje postaje žičnice, kjer pričakamo ostale sopotnike, ki so se od spodnje postaje (2350 m) v dobrih 8 minutah pripeljali na višino 3550 metrov. Do samega vrha je le še dobrih 200 metrov, vendar nanj ne smejo. Po skupnem fotografiranju z vrhom v ozadju, se vsi skupaj z žičnico vrnemo na vulkanski plato Las Canadas, kjer opravimo lepo triurno krožno turo okoli skalovja Roques de la Garcia. Med razgibano hojo spoznavamo različne faze nastajanja vulkana Teide, nato pa se odpeljemo v Portillo (2020 m), kjer si v stavbi Nacionalnega parka ogledamo še film o nastanku Kanarskih otokov. Po kosilu obiščemo starodavno mestece La Orotava, ki nas očara s kolonialno arhitekturo, še posebej hiša Casa de los Balcones.
Soteska Barranco del Infierno (Peklenska soteska)
Odpravimo se na sprehod v globoko sotesko nad starim naseljem Adeje. Štiri ure hoje je do konca in nazaj. Ob poti se vijejo korita za zbiranje vode, podobna levadam, kakršne smo videli na Madeiri. Med bujnim rastlinjem opazujemo planinske kokoši, ki jih zalezuje pote-puška mačka, globoko v soteski se odvija ljubezenska igra muflonov. Do slapa na koncu soteske je le še nekaj korakov, ko se nenadoma vlije. Steza je vse bolj spolzka, zato nas previdni pazniki napotijo nazaj k vhodu. Kmalu
27	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
spet posije sonce, zato popoldne počivamo ob hotelskem bazenu, (morje je mrzlo, atlantski valovi pa nevarni). Zvečer se odpeljemo v turistično naselje Playa de las Americas na vrhunski flamenco show z naslovom AIRAM (Maria), prirejen po musicalu Victor - Victoria. Nepozabno!
Izlet na sosednji otok La Gomera
Iz pristanišča Los Cristianos s hitrim katamaranskim trajektom odplujemo na najbližji otok La Gomera. Sprehodimo se po glavnem mestecu San Sebastian de La Gomera, obiščemo muzej Krištofa Kolumba z vodnjakom iz katerega je pomorščak zajel vodo za krst Amerike in na koncu splezamo na obrambni stolp v Parque da la Torre. Z avtobusom se odpeljemo v gorato notranjost otoka in občudujemo presenetljivo izklesano pokrajino z globokimi soteskami in terasastimi polji, ki so jih v stoletjih zgradili marljivi otočani. Med kosilom v lokalni restavraciji nam domačini predstavijo njihovo značilno sporazumevanje na daljavo z žvižganjem. Nato se odpeljemo navzgor v Nacionalni park Garajonay in se sprehodimo po poteh okoli Lagune Grande, po gozdu drevesa-ste rese in lovorja. Drevesa so gosto poraščena z živozelenim mahovjem in lišaji.
Pohod v severovzhodni gorati del otoka Las Montanas de Anaga in slovo Pri gozdarski koči zapustimo avtobus in se sprehodimo po naravnem parku z džunglo lovorovih dreves. Dobri dve uri traja sestop v vasico Taganana, kjer pokukamo v cerkev Marije Snežne. Nato se spustimo k morju do Playa de San Roque na lokalno ribje kosilo. Na povratku obiščemo znamenito plažo Las Teresitas, na katero so navozili pesek iz Zahodne Sahare in predstavlja pravo nasprotje drugim črnim plažam. Popoldne namenimo glavnemu mestu otoka Santa Cruz de Tenerife, kjer se sprehodimo skozi lepo urejen mestni park in nakupovalne ulice do trga Plaza Espana, s spomenikom padlim v državljanski vojni (1936 - 1939). Ob morju se mlado in staro zabava v velikem Luna parku. Nekaj minut naprej stoji bela stavba Avditorija, ki s svojo obliko in akustiko spominja na opero v Sidneyu. Muzeji in cerkve so žal zaprte zaradi pustnega karnevala, ki velja za največjega v Evropi in drugega po velikosti za brazilskim. Zato pa lahko občudujemo številne maske v pisanih kostumih. Prava paša za oči pred slovesom od otoka Tenerife.
Stane Tomšič
RESNICE O NERESNICAH V ZVEZI Z JURČIČEVO POTJO
V
Obvestilih Planinske zveze Slovenije št. 3, z dne 23. marca 2009, letnik 35, je na str. 18 nanizana vrsta neresnic nepodpisanega avtorja, zato je prav, da se na tekst odzovem z naslednjimi dejstvi:
V soboto, 7. marca je bil 16. Pohod po JURČIČEVI POTI, tj. planinski poti št. 1538, ne pa po »spominski planinski kulturni poti« ; avtor bi moral opraviti vpogled v arhiv o tej poti pri Komisiji za pota PZS, se prepričati o dejstvih v zvezi s to potjo, preden jo je preimenoval! Pisnih virov o tej poti je več kot dovolj.
O
Letnik 35 / številka 4 - 2009	28
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Jurčičevo pot je leta 1994 osnovala podpisana, ki je bila tedaj načelnica oddelka za gospodarstvo občine Grosuplje in podpredsednica PD Viharnik, ne pa Marjan POTISEK » s prijatelji«! Navedeni se je v projekt Jurčičeva pot vključil potem, ko je postal markacist in ko je podpisana zaradi zdraharstva v Višnji gori in PD Viharnik zapustila to PD in se je v projekt aktivno vključil župan občine Ivančna Gorica.
Uresničevala ideje, da se slovenski planinski organizaciji ob njeni 100-letnici in 20-letnici PD Viharnik ter 150 letnici rojstva Josipa Jurčiča, so bili ugledni strokovnjaki geodet, likovnica, novinarja-publicista, pisatelj - alpinist, predsednik in VPZS PD Grosuplje in Viharnik, vsi številni drugi funkcionarji v občini Grosuplje in Zvezi kulturnih organizacij občine Grosuplje, ki so podpirali zasnovo poti in njeno avtorico; med njimi tedaj ni bilo Marjana Potiska.
Prvi pohod je bil 5. marca 1994 in izvedli so ga člani PD Viharnik in člani organizacijskega odbora pohoda, ki ga je vodila podpisana, navedeni v vsakokratnem opisu poti in aktivnosti na njej, ki ga je pripravila ga. Bogi Pretnar - Kozinc, tedaj članica Izvršnega sveta občine Grosuplje.
G. Marjan Potisek je do 13. pohoda zagotovil - s skrbnimi člani PD Viharnik, ne pa »prijatelji«, da so se na Jurčičevi poti ohranili vsi smerokazi, ki jih je zasnovala prof. Aleksandra Zalar in niso bili prestavljeni na traso proti Krški jami in Krki, saj so se tudi tamkajšnji občani borili za to pot; pristojni organ PD Viharnik je ob sprejetju sklepa o osnovanju Jurčičeve poti avtorico seznanil, da za to pot ne bo nosilec nobenih stroškov in tudi PD Grosuplje, s katerim sta si delila soustanoviteljstvo, ni bil nosilec stroškov v zvezi s potjo in pohodi. Menim, da v vseh naslednjih letih to PD ni premoglo sredstev za nove smerokaze, saj so vsi tedanji potrebni odstranitve - nekaj novih, ki nosijo znak občine in PD Polž, zanesljivo niso smerokazi, kakršni sodijo v planinsko organizacijo in jih avtor omenja kot vredno čestitk.
Jurčičeva pot je bila označena s Knafeljčevo markacijo in oznako JP! Pot je za prvi pohod pregledal načelnik Komisije za pota PZS in pisno opozoril na pomanjkljivosti in napake, ki so bile odstranjene do naslednjega pohoda; teh oznak, sploh pa ne osveženih žal, na letošnjem pohodu nisem videla.
Najhujše, kar se je avtorju lahko zapisalo pa je iskrena čestitka PD Polž, ki je komaj 3 leta skrbnik Jurčičeve poti, ne pa njen lastnik (kot je to navedeno v zgibanki, ki smo jo prejeli za pohod), da je Jurčičevo pot ZAŠČITIL KOT BLAGOVNO ZNAMKO!! Od kdaj se planinske poti PZS ščitijo kot take??? Bo PZS dovolila, da se bodo odslej tako ščitile planinske poti? Kakšno blago pa so planinske poti, ki jih ureja veljavni zakon?
Pohod po Jurčičevi poti je zgled ZDRAHARSTVA, razvidnega iz medijev, ki so se zelo slikovito razpisali o sporih med predsednikom PD Polž in županom Občine Ivančna Gorica. Takih medijskih odzivov na sporne zadeve med obema sprtima si doslej ni privoščilo še nobeno PD, ki je organizator pohoda! Teh pohodov pa ni malo in takih, kot je bil Jurčičev, bi se PZS lahko sramovala, najmanj pa prispevala, da se ne bi tako razplamteli! Tudi slučajno pohod in vse, kar se je na njem dogajalo ni zgled normalnega, planinskega in tovariškega obnašanja na projektu Jurčičeva pot, kakršnega sem zasnovala davnega leta 1994 in so ga že tedaj rušili posamezniki iz Višnje gore.
D
29	Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
Zdi se mi, da je nepodpisani avtor enostransko obveščen. Obsojanja vredno je, da se ni informiral o dejstvih v zvezi z Jurčičevo potjo in objektivno zapisal dejstva o tej poti in samem pohodu.
Če kdo, si prav PD Polž ne zasluži nikakršnih pohval za to, da si lasti Jurčičevo pot in organizacijo pohoda po njej, saj takšno, kakršno funkcionira že od vsega začetka surovo neti spore z dolgoletnimi nosilci mnogih aktivnosti in stroškov v zvezi s to potjo in pohodom. Zato me skrbi enostranska in neobjektivna podpora avtorja PD Polž iz Višnje gore v uradnem glasilu PZS, kar Obvestila menda so, saj pomeni le to, da se Jurčičevi poti in pohodu po njej slabo piše, bralce pa zavaja.
mag. Ruža TEKAVEC
OSTALO
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev in Planinsko društvo Nazarje
v a b i t a
v soboto, 16. maja 2009, ob 11. uri, NA SREČANJE PLANINCEV pri Planinskem domu Farbanca na
Dobrovljah.
Program srečanja:
1.	Pozdravni nagovor
2.	Otvoritev Planinskega doma Farbanca
3.	Nastop različnih kulturnih skupin Zadrečke doline
4.	Predstavitev bio hrane in domače obrti
Do planinske postojanke vodi več označenih poti:
-	vas Potok (ob cesti Nazarje - Šmartno ob Dreti), pred zadnjim zaselkom (Motorček) po markirani poti (40 minut),
-	z Vranskega mimo Planinskega doma na Čreti (2,5 ure).
Predsednik PD Nazarje	Predsednica S MDO PD
Sandi Grudnik, s.r.	Manja Rajh, s.r.
OBVESTILO O ZAPRTJU RIBNIŠKE KOČE
Obveščamo vas, da bo Ribniška koča zaprta od 30.03.2009 do 25.04.2009. Planinci, ki bi hoteli imeti usluge na koči v tem času naj prej preden se podajo na pot pokličejo na naslednje telefonske številke:
-	telefon na koči: 02 876 82 46.
-	telefon najemnika koče: 02 876 82 02, GSM 041 321 983 (g. Janko Zapečnik).
PD LJUBLJANA MATICA OBVEŠČA
Za poletno sezono 2009 so razpisana prosta mesta za delo po naših planinskih kočah. Razpisi so za delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, natakar in sobar. Razpisi s pogoji so objavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje.
Letnik 35 / številka 4 - 2009

Obvestila Planinske zveze Slovenije
ALPININA NAKUPOVALNA POMLAD
Alpina vas med 24. in 29. aprilom vabi, da v Žireh preživite nepozaben dan s sproščenim druženjem in spoznavanjem lepot in Žirovske kulturne dediščine, ki jo zaznamujeta predvsem čipkarstvo in čevljarstvo.
V omenjenem tednu Alpina v Žireh organizira nakupovalni teden v okviru katerega bo vsa obutev, tudi pohodna, znižana za 20 %. Na posebnem prireditvenem prostoru s ponudbo ugodne obutve bosta za prijetno vzdušje skrbeli tudi živa glasba in gostinska ponudba. Hkrati bodo v Žireh potekali tudi Slovenski klekljarski dnevi s številnimi razstavami čipk.
Na snidenje v Žireh!
SKODELICE
»OKUSITE PLANINSTVO«
Pred letom dni smo vam v gradivih, ki ste jih kasneje prejeli, predstavili novo podobo PZS s pozivom za včlanjevanje z naslovom »Okusi planinstvo«, ki je bil na naslovnici naše zgibanke in na plakatu ob skodelici planinskega čaja. Sedaj skodelice niso več samo na fotografiji ampak jih imamo na razpolago tudi na PZS. Vse, ki bi želeli piti »planinski čaj« iz njih ali jih pokloniti svojim domačim, prijateljem, znancem ali poslovnim partnerjem pozivamo, da jih naročijo v naši planinski založbi. Pohitite, da ne boste zamudili te ugodne priložnosti! Cena skodelice je 6 €.
ODPRODAJA ZBORNIKA SLOVENSKI ALPINIZEM
Planinska založba obvešča, da je na zalogi še nekaj letnikov Slovenski alpinizem 1997-2000, 2006 ter 2007. Cena zbornika 1997- 2000 (za vsak letnik posebej) je 1 €, letnik 2006 2 €, letnik 2007 pa 6 €.
Slovenski M¡ alpinizem "96
u Slovenski i alpinizem ¡ •ii7 /		>
	. ' r	
	Hi m ■ i / 'ff i	A
	£ fáá EáJm	¡Ki
		
Informacije in naročila:
Planinska zveza Slovenije Planinska založba Dvoržakova 9, (p.p.214) 1001 Ljubljana Tel: 01 43 45 684 Email: planinska.zalozba@pzs.si Web: www.pzs.si
Letnik 35 / številka 4 - 2009
Obvestila Planinske zveze Slovenije
STROKOVNA SLUŽBA PZS:
generalni sekretar:
Telefon: FA*
E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS:
Danilo M. SBRIZAJ
01/43-45-682
01/43-45-691
generalni.sekretar@pzs.si
planinska-zveza@pzs.si
http://www.pzs.si
TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS:
Tajništvo	43-45-680
GK, KPP	43-45-682
Planinska založba	43-45-684
MK, VK, KUP	43-45-689
Koledar, Obvestila PZS	43-45-690
Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN
43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686
URADNE URE:
STROKOVNA SLUŽBA PZS:
PLANINSKA ZALOŽBA:
ponedeljek	od	8. do 14.	ure
sreda	od	8. do 15.	ure
petek	od	8. do 14.	ure
ponedeljek	od	8. do 17.	ure
sreda	od	8. do 15.	ure
petek	od	8. do 14.	ure
ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure.
Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate!
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno.
IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR:
TISK: NAKLADA:
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana
Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) To številko
uredila in pripravila Maja RODE.
ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART
TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale
680 izvodov brezplačno, april 2009
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
o
Fundacija za šport
^ www.fundacyazasport.org
Letnik 35 / številka 4 - 2009
O
32
Mladinska priloga Obvestil PZS
UVODNIK
Moram priznati, da sem večna optimistka, in verjetno sploh ne edina. In zadnje dni, ko je po celi državi bolj ali manj deževala, smo bili obsojeni na sedenje doma in samo opazovanje gora (kdor jih je sploh lahko videl skozi dežne kapljice). Večina ljudi je bila potrtih, zaspanih in naveličanih vsega. Pa vendar se mi zdi, da bi morali skakati od veselja.
Ste pomislili, da letošnji deževen april pomeni, da imamo po dolgem času normalen letni čas. Poglejte letošnje leto: zima je bila zasnežena in mrzla; pomlad se je začela s postopno otoplitvijo, nato je prišel april, ki bi moral biti vedno deževen. Narava je bila zadnja leta muhasta, ampak letos nam je pa ni zagodla z marčevskim snegom, s toplo zimo in februarskimi pomladmnimi znanilci. Zato bi morali sedaj uživati in biti veseli, saj vemo, kaj lahko pričakujemo poleti: rahel vetrič in prijetno toploto sonca. Do takrat pa še malo po trpite in preživite skozi tale deževen mesec ob branju Mladinske priloge Obvestil PZS.
Vesna Lenart
Obveščamo vas, da sta na spletni strani mk.pzs.si dostopna obrazca za poročilo o programih prijavljenih na razpis MK PZS 2008 ter poročilo o izvedeni planinski šoli. Prijavitelji morajo poročilo do 30. septembra 2008 s priporočeno pošto poslati na naslov:
Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana oziroma jih do 30. septembra 2008 do 14. ure osebno vročiti v tajništvu na sedežu PZS, Dvoržakova 9 v Ljubljani. Za poročilo, poslano s priporočeno pošto, se šteje, da je pravočasna, če je oddano na pošti zadnji dan roka. Poročila morajo biti poslana oziroma vročena v zaprtih ovojnicah z oznako »NE ODPIRAJ - Poročilo za javni razpis«. V kolikor ima prijavitelj na razpisu uspešno prijavljenih več programov, morajo biti poročila za le-te v ločenih pisemskih ovojnicah. Programi, katerih poročila ne bodo podana na ustreznem obrazcu, ki ne bodo ustrezali razpisnim pogojem in katerih
poročila ne bodo oddana pravočasno, bodo izločeni iz nadaljnjega postopka.
SEMINAR DRUŽABNOSTI 1. - 3. MAJ
Vsak, ki se je že kdaj udeležil planinskega izleta, večdnevnega popotovanja ali tedna pod šotorskimi platni, ve, da niso le gore tiste, ki privlačijo mlade in stare. Govorimo seveda o nepozabnih družabnih večerih, igrah, preprosto o čaru planinstva. Prvenstven pomen družabnih iger je spoznavanje med člani skupine, povečanje pripadnosti skupini oziroma povezanost skupine, povsem praktičen pomen pa imajo takrat, ko imamo utrujene udeležence, drugi pa so polni energije, slabo vreme. V okviru seminarja se bodo udeleženci preizkusili in poučili o vodenju družabnega večera in o izboru iger za posamezne starostne skupine, spoznavnih - družabnih igrah, o družabnih igrah v kočah, na taborih in na prostem, o organizaciji zaključnega večera na pla-ninskem taboru, o planinskem krstu ...
Na seminarju se boste lahko spoznali z vsebinami, ki so se globoko vkoreninile v planinstvo, tu so mladinske pesmi, skupne igre, bansi... Zagotovo pa bo prostor pod soncem zagledala še kaka domislica in čeprav za seminar ne potrebujete zvezka in pisala, boste domov odšli s polno košaro idej. Vabljeni. OSTALI PODATKI
Seminar se bo začel predvidoma ob 16.00, vodja Uroš Kuzman.
Prijavnico za seminar najdete v nadaljevanju.
NEKAJ MEDNARODNIH...
"Za gore ne rabiš motiva. V gore hodiš, ker jih imaš rad.
Tokrat vas vabim v Romunijo in na tako zaželeni Elbrus, najvišji vrh Evrope. Seveda ne pozabite tudi drugih taborov, kjer so še prosta mesta; italijanski tabor pa je že zaseden s slovenske strani, saj tja odpotuje naša zmagovalna ekipa letošnjega Državnega tekmovanja Mladina in gore iz Trzina. Torej ne pozabite na tabor v Južni
OBVESTILO!
1
Letnik 13 / številka 4
Mladinska priloga Obvestil PZS
Afriki (predstavljen v februarski številki MP Obvestil PZS), Zmajeve gore, 11. - 18. julij 2009, rok za prijavo na MK PZS je 10. maj 2009, vse dodatne informacije pa na zdenka.mihelic@siol.net.
© PLEZANJE IN PLANINARJENJE V NACIONALNEM PARKU SOTESKE BICAZ
(GYS camp): Organizator: V Romunijo na mednarodni mladinski tabor v Narodni park soteske Bizac v Vzhodnih Karpatih vas vabi Romunska planinska zveza (FRAE).
Kdaj: 15.-23. avgust 2009.
Kje: Narodni park soteske Bizac v Vzhodnih Karpatih, kjer je pravi plezalni in pohodni paradiž, prelepo naravno okolje in tradicionalno podeželsko vzdušje. Prav tako pa je nekaj posebnega tu pohodništvo oz. planinarjenje po zanimivih poteh in vrhovih tam naokoli. Program:
Program tabora obsega štiri dneve plezanja in planinarjenja, en dan za vzpon na Mt. Ceahlau (1907 m) in enodnevni izlet do zanimivih kulturnih in naravnih znamenitosti (mesto Piatra Neamt, srednjeveški samostani, dolina Bistrita, 40 km dolgo jezero Bizac...). Pravijo, da je še veliko prostora' za nove smeri in vas vabijo, da se prvi vi! Na tem taboru se res trudijo, saj poleg vsega tega ponujajo še dodatni program za tiste, ki niso plezalci: možnost kolesarskih potepov, ogledov jam, pa jahanje, ribarjenje s čolna in plavanje. Seveda bo na taboru veliko izmenjav izkušenj in diskusij, tudi o plezalnih tehnikah, s poudarkom na primerjavi tehnik po različnih državah. Predstavitve raznih ekspedicij in aktivnosti z diapozitivi, videi, družabni večeri ob tabornem ognju in žaru. Zaželeno je tudi, da prinesete svoje diase, slike, video posnetke.
Letnik 13 / številka 4
Udeleženci in starostna skupina: Vabljeni plezalci vseh stopenj in tudi planinci v starosti od 17 do 25 let. Vabljeni, če ste plezalec začetnik ali ste že zelo izkušeni, kajti tam ne zmanjka najrazličnejših smeri vseh zahtevnosti. O svojih sposobnostih, izkušnjah in željah vas bodo že vnaprej vprašali - zaradi lažje prilagoditve programe.
Udeleženci pod 18 let se tabora lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe (vodnik, mentor, plezalec...) Zborno mesto: Koča ECOLOG, 15. avgust 2009. Koča je v Karopatih, SV del Romunije, Neamt, vas Bizac-Chei. Najbližja mesta so Gheorghieni (34 km zahodno) in Bizac (24 km vzhodno), tam vodi državna cesta DN 12-c, ki prečka Vzhodne Karpate. 200 metrov dolga pot do koče se začne pri malem parkirišču na 34. Kilometru (kjer je tudi oznaka za kočo). Organizator pravi tudi, da vas lahko tudi poberejo na železniški ali avtobusni postaji (Bizac, Piatra Neamt, Gheorghieni ali Bacau), organizirali pa vam bodo tudi prevoz z letališča (Bukarešta), če boste prišli z letalom.
Odhod: 23. avgust 2009 pa zajtrku. Prevoz do avtobusne ali železniške postaje ali letališča bo organiziran. Nastanitev in oskrba: Koča ECOLOG na višini 700 m nadmorske višine, oskrba s polnim penzionom. Ne potrebujete ne šotora ali spalne vreče. V koči je možen dostop do interneta.
Če ste vegetarijanec ali imate posebno prehrano, sporočite to organizatorjem ob prijavi. Oprema:
Nahrbtnik, osebna oprema, tehnična oprema, oblačila in čevlji za plezanje in poletne planinske pohode (čez poletje se segreje od 15 do 28 stopinj Celzijev, možen je dež in vroče sonce). Ne pozabite na čelno svetilko in čelado. Osebno zdravstveno zavarovanje in nezgodno zavarovanje za potovanje imejte s seboj. Cena: 230 € na udeleženca, plača se na začetku tabora. V ceno so všteti: celoten program, nastanitev in hrana (polni penzion), prevozi na taboru, organizacija in vodenje.
Rok prijav: Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz.
Dvoržč
O
2
Mladinska priloga Obvestil PZS
mladinska.komisija@pzs.si do 10. 7. 2009. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, rojstni podatki, telefon (stacionarna številka doma in mobi št.), email, št. faxa, če ga imate, vegetarijanec (da/ne), PD, ter tudi na kratko vaše izkušnje in aktivnost v hribih (plezalec, pohodnik...). Dodatne informacije: pri predstavnici MK PZS v YC UIAA Zdenki Mihelič, zdenka.mihelic@siol.net.
© MT. ELBRUS (5642 m), NAJVIŠJI VRH
EVROPE (GYS camp): Organizator: Planinska zveza Ukrajine (UMF) in njena Mladinska komisija. Kdaj: 6. - 16. julij 2009 (11 dni). Kje: Rusija, Elbrus. Vzpon bo potekal z ruske, centralne strani Kavkaza, pokrajine Karbadino-Balkaria (dolina Baskan). Udeleženci: 18 - 30 let. Mesto prihoda: Mednarodno letališče Mineralny Vody, Rusija. Bazni tabor: Tabor "OCHAG" (2200 m) v dolini Adilsu blizu Mt. Elbrusa. Nastanitev: šotori.
Odprava, program in pogoji: it is Za
vsakega zdravega planinca s kondicijo je možen uspešen vzpon na vrh Mt. Elbrusa. Seveda je potrebno imeti izkušnje, tako pri vzponih z derezami kot nastanitvi v šotorih. Vzpon na 5642 metrov visoki Elbrus poteka po snegu in ledeniku, zato je obvladovanje derez in cepina nujna, še posebej v ekstremnih razmerah pri zelo nizkih temperaturah, močnemu vetru in oblačnem, meglenem vremenu.
Pred samim vzponom na vrh je predvidenih več aklimatizacijskih vzponov. Na odpravi so dobrodošli tudi turni smučarji, ki bodo z Elbrusa lahko tudi smučali.
Oskrba, prehrana: vsi obroki bodo v baznem taboru (kantina), udeležence pa bodo opremili tudi s hrano za kuhanje tekom vzpona. Seveda je zaželeno, da za vzpone prinesete s seboj svoje najljubše (energetske) priboljške. Oprema: Podroben seznam opreme skupaj z dodatnimi informacijami bo organizator posredoval udeležencem po prejeti prijavi. Med opremo zagotovo sodijo poleg zaščite proti soncu (krema, očala) in zmogljive čelne svetilke, tudi bivak oprema, planinska (višinska) oblačila za mrzlo in vetrovno
vreme, dobra obutev (plastikarji ali usnjeni čevlji), zložljive palice, cepin, dereze, čelada, plezalni pas, 2 vponki itd. Turni smučarji seveda potrebujejo poleg naštetega tudi kompletno turno opremo. Zavarovanje: Vsak udeleženec mora sam poskrbeti za ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovanje veljavno za čas odprave. Potrdilo oz .kopijo prinesite s seboj.
Cena: 330 €.
V ceno je vključeno: povabilo v Rusijo, nastanitev, vsi obroki, aklimatizacija, posvet o vzponu in predstavitev, dovoljenje za vstop v omejeno cono, pristojbino in strokovno vodstvo.
Elbrus
Cena ne vključuje: prevoza z letališča Mineralny Vody do baznega tabora in nazaj, prevozov med taborom (v skupnem znesku okoli 90 EUR), taks v Nacionalni park Prielbrusye, karte žičnice na pobočje Elbrusa (do višine 3900 metrov) in lastnih stroškov (telefonski klici, lastni izleti itd.). Rok prijav: Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 5. 5. 2009. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, rojstni podatki, telefon (stacionarna številka doma in mobi št.), email, št. faxa, če ga imate, vegetarijanec (da/ne), PD, ter tudi na kratko vaše izkušnje in aktivnost v hribih.
Dodatne informacije: pri predstavnici MK PZS v YC UIAA Zdenki Mihelič, zdenka.mihelic@siol.net.
Zadnjič sem prebrala:
»Življenje je lepo, sploh če ga ne opazujemo samo iz položaja, kjer je glava. Takrat je življenje ta trenutek. In s tem obilje ljubezni, užitka, sreče, notranjega miru, gotovosti, varnosti... Radost.«
O
Letnik 13 / številka 4
3
Mladinska priloga Obvestil PZS
Veliko radosti in odprtih src vam želim, kjerkoli se boste potepali ali uživali na toplem aprilskem sončku. Pazite nase, na našo naravo, Zemljo ter ... 'mejte se radi! ©
Nekaj mednarodnih sem pripravila: Zdenka Mihelič
Vsem skupaj ter vsakemu posebej velja velika planinska zahvala za prijetne trenutke in prisrčno druženje v naših prekrasnih gorah!
Matej Horvat
PO MO
> PO MO PODRAVJA IN POMURJA
SREČANJE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV PODRAVJA IN POMURJA V TAMARJU 23. - 24. 2. 2008
Pokrajinski odbor Mladinskih odsekov Podravja in Pomurja, je v soboto 23. in nedeljo 24. februarja izvedel srečanje dijakov in študentov v Tamarju. V sončnem sobotnem jutru, smo se odpeljali na Gorenjsko, skozi Rateče v dolino Belopeških jezer. Tam smo si ogledali Belopeška jezera in se sprehodili pod mogočna ostenja Vevnice in Mangrta. Po daljšem postanku in uživanju v mogočni gorski naravi, smo se odpeljali nazaj, skozi Rateče v dolino Planice, od tam pa peš do doma v Tamarju. Po namestitvi in večerji, je sledil prijeten družabni večer, v eni izmed najlepših gorskih dolin pri nas.
Ob sončnem vzhodu naslednjega dne, smo se odpravili proti Jalovcu, ki je žarel v svoji najlepši podobi. Po kar dodobra utrjenem snegu, smo se povzpeli do vznožja Jalovčevega ozebnika, od tam pa do Bivaka pod Kotovim sedlom. Po naužitju vsega lepega, kar nas je obdajalo, smo polni nepozabnih vtisov sestopili v Tamar, se prijetno okrepčali in zaključili uspešno izvedeno turo.
Letnik 13 / številka 4
NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV
> Po darilo za mamice na Gospodično
34 učencev planinskih krožkov vseh treh osnovnih šol na Kočevskem vključenih v Mladinski odsek PD Kočevje ja vodnica Zinka s pomočjo mentoric Renate, Melite, Majde in Milana popeljala 7. 3. 09 na Gospodično in Trdinov vrh.
Že ob sedmih zjutraj nas je najboljši šofer (ker ima dobre risanke) odpeljal do Metlike, kjer sta se nam pridružila dva člana PD Metlika. Številni ovinki do Gorjancev so bili za mnoge želodčke preostri, zato smo imeli več kratkih postankov. Z Gospodične smo pot z veseljem nadaljevali peš. Paziti smo morali na številne zvončke na stezici, malo više pa na sneg in led. Občudovali smo lepe bukove gozdove in se nadihali svežega zraka, ki nam je vzbudil velik apetit. Na vrhu smo pomahali našim vojakom, prebrali Trubarjev življenjepis, si ogledali oddajni stolp, cerkev Sv. Ilije na hrvaški in ruševine cerkvice na slovenski strani. Z razgledne točke smo videli celo dolino s Snežnikom v ozadju, Julijske Alpe s Triglavom in vrhove Kamniških planin. Mlajši učenci so si mejo predstavljali le kot mejni prehod in zato jim je bilo zelo zanimivo tekati iz ene države v drugo in stati istočasno v obeh državah.
Do Gospodične smo se vrnili po gozdni stezici. Najzanimivejši je bil spust po iem pobočju pokritim s snegom. Pri
strme
o
4
Mladinska priloga Obvestil PZS
studencu smo si vsi umili roke in obraz z bistro studenčnico, saj legenda pripoveduje, da ta voda pomlaja. Mnogi so si vodo natočili v prazne plastenke z namenom, da jo bodo podarili mamici za njen praznik. Tako bodo še lepše, mlajše in srečnejše. V zelo lepi in veliki koči nad izvirom smo izpolnili dnevnike, zapeli prijaznim gostiteljem in se okrepčali. Učenci so obdarili učiteljice in vodnico s čestitko in šopkom pomladanskega cvetja, ki so ga s planincem Milanom skrivaj nabirali med potjo.
Polni novih doživetij, energije in dobre volje smo se čez Novo mesto brez slabosti vrnili v poznih popoldanskih urah.
Mladinski odsek PD Kočevje Majda Terbuc
> Pot dveh slapov - mladinski odsek PD Novo mesto
Ko se člani Mladinskega odseka Planinskega društva Novo mesto na pot odpravijo... Sobota, 14. marec. Nasproti avtobusne postaje v Novem mestu se počasi zbira skupina, ki je sila pisana. Otroci, starši, stari starši, vmes vodniki in mentorji. Ob osmih udobno nameščeni v dva avtobusa odrinemo na pot. Naš tokratni cilj, ki nam ga med vožnjo predstavi Darko, je v bližnji okolici Višnje Gore. Vendar zasedba še ni popolna. V Mirni Peči se nam pridružijo še tri devetošolke. Pot do Višnje Gore v sproščenem »čveku« hitro mine. V kraju, katerega simbol je polž, nas pričakajo vodniki PD Polž in po nekaj pozdravnih besedah se podamo na pot. Pomladno sonce ni od muh in odvečna oblačila hitro romajo v nahrbtnike. Pot nas vodi ob potoku Višnjica, ki nam na ogled ponudi tudi slap. Sicer pa je pot zložna, speljana po zdaj še svetlem listnatem gozdu. Obkrožajo nas množice pomladanskega cvetja. Med otroci je čutiti veselje, sploh najmlajši so zelo zgovorni. Ko zapustimo dolino Višnjice, kmalu dosežemo najvišjo točko naše ture. Vrh z imenom Kucelj, ki nam, čeprav premore le 748 metrov višine, nudi lep razgled vse do obilno zasneženih Kamniško-Savinjskih Alp. Zatem se pot vije le še navzdol ob potočku Kosca. Tu imamo priložnost občudovati še drugi slap ta dan. Po kolovoznih poteh se zatem vrnemo v Višnjo Goro, kjer si pred odhodom domov še ogledamo staro jedro. Prijazni
5
vodič nas spomni na Josipa Jurčiča, ki je tam gulil šolske klopi in nam predstavi tudi legendo o polžu. Sledi le še kratek spust v bližino avtoceste, kjer nas čakata avtobusa. A še ni čas za odhod. Vodniki PD Novo mesto, ki ture vodijo, na vsaki turi poskrbijo za kakšno malo presenečenje. Tokrat Diana iz nahrbtnika privleče nekaj sladkih in uporabnih nagrad in v obliki kviza preverimo, koliko novih informacij je ostalo v glavah nadobudnih planincev. Zagotovo ne bodo pozabili številnih brvi, po katerih smo kar nekajkrat prečkali Višnjico in Kosco. Na avtobusu zbiramo vtise minulega dne, nekateri zadremajo, hoditi 4 ure le ni kar tako, nekateri že snujejo načrte za naprej.
Kam pa naslednji mesec? Prvo aprilsko soboto na Tošč in Grmado. Se vidimo torej v polhograjskem koncu.
Greta Kastelic Foto: Darko Hrnčič
> Na Limbarsko goro po nagelj
V nedeljo, 15. marca, smo se planinci starejše skupine MO PD Kočevje pridružili petnajstisočim ljubiteljem narave in druženja na 21. tradicionalnem pohodu Po nagelj na Limbarsko goro.
Iz Moravč smo se po pešpoti vzpenjali dobro uro skozi gozd, travnike in zaselke na vrh
Letnik 13 / številka 4
Mladinska priloga Obvestil PZS
Limbarske gore, kjer se bohoti baročna cerkev sv. Valentina. Dan je bil jasen in ponujal se nam je razgled na Ljubljansko kotlino, Kamniške Alpe in njihovo predgorje, na Kum in Zasavsko hribovje, vse do Triglava in vrhov Julijcev.
Organizatorji so se na množičen obisk dobro pripravili. Se posebej so bile DOBRODOŠLE obiskovalke, saj je prireditev umeščena na nedeljo med dnevom žena in materinskim dnevom in je rekreativni način praznovanja obeh praznikov.
Pričakali so nas prijazni fantje v narodnih nošah in vsaki obiskovalki podarili rdeč nagelj. Doživeli smo pravo romarsko in sejemsko vzdušje s kulturno prireditvijo. Za dobro razpoloženje so skrbeli pevci, ansambli in stojnice z domačimi dobrotami. Prijaznost in dobra volja domačinov se je prenesla na vse obiskovalce in tako smo se polni lepih vtisov v popoldanskih urah vrnili domov.
Gotovo se bomo še vračali na Limbarsko goro po nagelj ali pa le na krajši izlet po čudovit razgled.
Prav lahko pa nas bodo na Limbarsko goro kdaj zanesle tudi pešpoti Slovenska transverzala, Evropska pešpot, Slovenske legende, Moravška pot, Rokovnjaška pot ali Pot spominov NOB, ki vodijo čeznjo.
Le pot pod noge in lep planinski pozdrav!
Za MO PD Kočevje Jana Ambrožič
Mladinsko prilogo izdaja:
Mladinska komisija PZS
Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel
Na 12 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel
Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite	po	e-pošti:
Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana
Javni razpis za taborjenja
Pozdravljeni!
Aprilska številka mladinske priloge je zagotovo ena najbolj pričakovanih in največkrat prelistanih, saj se v njej praviloma pojavi razpis MK PZS za sofinanciranje programov mladinskih odsekov planinskih društev. In tudi letos je temu tako. Pred vami je torej letošnji razpis, ki je po obliki precej podoben lanskemu, vendar pa se nezavidljive razmere v gospodarstvu poznajo tudi v finančnih sredstvih, ki nam jih v letošnjem letu namenja Fundacija za šport. Količina sredstev tako letos obsega komaj četrtino sredstev, ki so nam bila na voljo v preteklem letu presežkov. Verjamite, da ni večje želje za predsednika MK PZS, kot ponuditi čim boljšo finančno podporo svojim članom in njihovi dejavnosti, a žal smo bili za to želja v letošnjem precej prikrajšani. V lanskem letu smo prenovili razpis, ga napravili prijaznejšega za uporabnike, zaradi količine sredstev pa vanj vključili tudi nove vsebine. S pričakovanji smo se ozirali tudi na letošnji razpis, v katerem smo želeli ponuditi še bolj pestro izbiro sofinanciranja. A žal smo bili zaradi premalega priliva sredstev v letošnjem letu primorani narediti prav nasprotno. Zaradi navedenih razlogov v letošnjem letu ne bomo sofinancirali krajših tabornih programov, ki obsegajo manj kot 4, oziroma v nekaterih posebnih primerih 3 nočitve. Prav tako ne bomo sofinancirali družinskih taborjenj, ki so bila lani znova vključena v razpis. Le ta po vsebini in starostni strukturi niso povsem predmet mladinske dejavnosti, čeprav ne želimo, da bi to odločitev razumeli kot razvrednotenje družinskega planinstva, ki po samem smislu in teži sodi ob bok vsem drugače organiziranim dejavnostim dela z mladimi. V preteklih letih smo iz istega
Letnik 13 / številka 4
6
Mladinska priloga Obvestil PZS
naslova financirali tudi Srečanja mladih planincev, ki jih organizirajo Pokrajinski odbori Mladinske komisije. Zanje smo v letošnjem letu pripravili alternativni vir sofinanciranja, v fiksnem znesku 150 EUR direktno iz sredstev komisije. Prispevki so sicer okrnjeni, a z njim želimo vseeno spodbujati lokalno povezovanje mladinskih odsekov, ki bo v teh časih morda še bolj smotrno. Za realizacijo prispevka naj se organizatorji tovrstne dejavnosti obrnejo na vodje svojega pokrajinskega odbora ali podpredsednika MK Andreja Novaka. Alternativni vir sofinanciranja smo poiskali tudi za Planinske šole, ki smo jih z željo ponovne spodbuditve dejavnosti lani že vključili v razpis. Oblika sofinanciranja tu ni direktno finančne narave, ampak ga bodo organizatorji prejeli v obliki dobropisa v Planinski založbi. Prispevek MK PZS tako znaša 5 eur dobropisa na slušatelja planinske šole in en brezplačni izvod učbenika Planinska šola. Bon za omenjeni dobropis bodo vsi izvajalci Planinske šole prejeli skupaj s priznanji po oddanem poročilu. Vse šole, ki so se v letošnjem letu že zaključile, ter oddale poročilo, pa bodo prispevek prejele v kratkem. Zavedamo se, da tovrsten prispevek ne more ponuditi enakovrednega nadomestila za lanskoletno finančno spodbudo, a verjamemo, da lahko z njim vseeno pomagamo društvom, dvigniti kvaliteto svoje dejavnosti, kar je in mora biti glavni namen mladinske komisije.
V razpisu tako najdete taborjenja, ki so izvedbeno vezana na obdobje med 1.1. in 30.9.2009. Programi morajo v prvi vrsti zadoščati minimalnim merilom, ki so objavljena na http://mk.pzs.si/. Dodatna merila so vezana predvsem na dolžino in številčnost programa, znova pa spodbujamo udeležbo na zboru mladinskih odsekov. Novost je spodbujanje vključevanja Mladinskih voditeljev, ki so v naših očeh kader, s katerim lahko planinski kulturi zagotovimo lepo in kvalitetno prihodnost. Nazadnje smo prisluhnili tudi željam, da v razpisu ne bi bilo, kot obvezne priloge, tabornega časopisa. Tako izdelava biltena ni obvezna, ampak je le otočkovana v dodatnih merilih in lahko prinese nekaj dodatnih sredstev. V zameno je letos obvezna objava v katerem izmed javnih medijev - lokalnem časopisu, spletni strani, mladinski prilogi, ipd. Kljub okrnjenosti sredstev želimo, da bi pomagali čimvečim odsekom, ter da ne bi prihajalo do nepotrebnih zavračanj vlog. Zato vam na tem mestu želimo posredovati še nekaj koristnih napotkov, preden se lotite prijave na razpis. Bodite pozorni na to, da boste prijavo poslali na pravem (letošnjem) obrazcu in priložili vsebinsko razdelan program taborjenja. Držite se oddajnega roka in načina oddaje prijave. Če boste na razpisu kandidirali za več programov, naj bodo prijave v ločenih ovojnicah. Po prijavi boste nato prejeli podrobnejša navodila za oddajo poročila in tudi informativni izračun sredstev, glede na prijavljen program. Za vse nejasnosti vam je na voljo naša strokovna sodelavka Veronika Susman-Šegatin. Vprašanja in probleme pa nam lahko posredujete tudi preko novega foruma, namenjenega planinskim taborom. Ta se nahaja na: http://planinski-tabori.mojforum.si7planinski-tabori.html, opremljen pa je tudi z ostalimi zanimivimi informacijami, ki so vam lahko v pomoč pri organizaciji letošnjega ali prihodnjih taborjenj. Za dodatno stimulacijo dogajanj na taboru, pa je v pripravi tudi poseben natečaj založniškega odbora z lepimi nagradami, ki bo predvidoma objavljen v juniju. Tako, misli, upi in razočaranja so preliti na papir. Vsem skupaj pa nam ostane vera, da nas na tej pravljični poti planinskih doživetij prav nič ne more potreti. In čeprav se leto morda ni začelo po notah naših željah, še ne pomeni, da ne more postati nepozabno. Želim vam srce, smeh in voljo... to zmore vsak.
Uroš Kuzman Predsednik MK PZS
Upravni odbor MK PZS na podlagi sklepa 3. seje UO MK PZS, 02. 04. 2009 objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor izvajalcev za sredstva v letu 2009 iz programa »Osnovni in dodatni programi planinske dejavnosti mladih«, odobrena s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS (FŠO), za Planinska taborjenja v skupni višini 12.800,00 €.
Letnik 13 / številka 4
Mladinska priloga Obvestil PZS
I.	Razpisno področje: Planinska taborjenja
Na razpisno področje se lahko prijavijo mladinski odseki planinskih društev, ki so člani ali pridruženi člani MK PZS in so oziroma bodo v času med 1. 1. 2009 in 30. 09. 2009 izvedli planinsko taborjenje, pri čemer program zadošča minimalnim merilom, opredeljenim v merilih za ocenjevanje in vrednotenje programov; le-ta so dostopna na spletni strani http://mk.pzs.si/.
II.	Vsebina, način in rok oddaje prijav
Prijava mora biti izdelana na predpisanem OBRAZCU ZA PRIJAVO NA RAZPIS MK PZS 2009, ki je dostopen v tej številki Mladinske priloge obvestil MK PZS in na spletni strani http://mk.pzs.si/.
Prijavitelji morajo do 29. maja 2009 s priporočeno pošto poslati prijave na naslov: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana
oziroma jih do 29. maja 2009 do 14. ure osebno vročiti v tajništvu na sedežu PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Za prijavo, poslano s priporočeno pošto, se šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošti zadnji dan roka.
Prijave morajo biti poslane oziroma vročene v zaprtih ovojnicah z oznako »NE ODPIRAJ -Prijava na javni razpis«. Na zadnjo stran ovojnice, v kateri je vloga, pa je potrebno navesti polni naslov prijavitelja programa.
V kolikor želi prijavitelj na razpis prijaviti več programov, morajo biti le-ti v ločenih ovojnicah.
Prijave, ki ne bodo podane na ustreznih prijavnih obrazcih, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem in ki ne bodo oddane pravočasno, bodo prijavitelju vrnjene.
Prijava na razpis mora vsebovati:
a)	izpolnjen prijavni obrazec;
b)	program za prijavljeno vsebino, vsebinsko in organizacijsko razdelan po dnevih.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje v razpisnem roku na način, kot velja za pošiljanje vlog, in sicer v zaprtih ovojnicah z oznako: »NE ODPIRAJ - dopolnilna vloga za prijavo na javni razpis.«
Dopolnjevanje vlog po izteku razpisnega roka ne bo več mogoče.
Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji in merili razpisa.
Mladinska komisija PZS lahko v primeru naknadne ugotovitve o neizpolnjevanju pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programa spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe. Prav tako lahko v primeru naknadne ugotovitve o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti v letu 2009 razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejetja sredstev do dneva vračila.
III. Odpiranje prijav in rezultati razpisa
Datum odpiranja prijav bo v roku 7 dni po končanem razpisnem roku. Komisija za ocenjevanje prijav, ki jo imenuje UO MK PZS, bo pregledala prijave, ki izpolnjujejo
Letnik 13 / številka 4
8
Mladinska priloga Obvestil PZS
pogoje za obravnavo, in do 15. junija 2009 obvestila vse prijavitelje o uspešnosti njihovih prijav. Prav tako bo komisija za ocenjevanje prijav obvestila prijavitelje, katerih prijave bodo zavrnjene.
IV. Vsebina, način in rok oddaje poročil o izvedenih programih
Poročilo mora biti izdelano na predpisanem OBRAZCU ZA POROČILO O PROGRAMIH PRIJAVLJENIH NA RAZPIS MK PZS 2009, ki bo najkasneje mesec dni pred rokom za oddajo poročil objavljen na spletni strani http://mk.pzs.si/.
Prijavitelji morajo poročilo do 30. septembra 2009 s priporočeno pošto poslati na naslov: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana oziroma jih do 30. septembra 2009 do 14. ure osebno vročiti v tajništvu na sedežu PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Za poročilo, poslano s priporočeno pošto, se šteje, da je pravočasna, če je oddano na pošti zadnji dan roka.
Poročila morajo biti poslana oziroma vročena v zaprtih ovojnicah z oznako »NE ODPIRAJ -Poročilo za javni razpis«.
Na zadnjo stran ovojnice, v kateri je vloga, pa je potrebno navesti polni naslov prijavitelja programa.
V kolikor ima prijavitelj na razpisu uspešno prijavljenih več programov, morajo biti poročila za le-te v ločenih ovojnicah.
Programi, katerih poročila ne bodo podana na ustreznem obrazcu, ki ne bodo ustrezali razpisnim pogojem in katerih poročila ne bodo oddana pravočasno, bodo izločeni iz nadaljnjega postopka.
Prijavitelje, katerih poročila ne bodo popolna, bo komisija v roku osmih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvala, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od petnajstih delovnih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne bodo dopolnili, bo UO MK PZS zavrgel s sklepom.
Poročilo o izvedenem programu mora vsebovati:
a)	izpolnjen obrazec za poročilo;
b)	podrobno poročilo o izvedenem prijavljenem programu, vsebinsko in organizacijsko razdelano po dnevih;
c)	poročilo tehničnega vodje o planinskih turah, izvedenih v okviru programa;
d)	poimenski seznam udeležencev prijavljenega programa z njihovo letnico rojstva;
e)	zahtevek za refundacijo v višini odobrenih sredstev;
f)	fotokopije vseh originalnih računov, naslovljenih na organizatorja programa oziroma soorganizatorje programa, navedene v poročilu, za vse stroške, porabljene pri izvedbi programa (če organizator programa s katerim izmed računov kandidira za refundacijo sredstev še na drugem naslovu, naj fotokopijo le-tega označi s pripisom »ŽE UVELJAVLJENO« in navede naslov organizacije);
g)	dokazilo o objavi v javnem mediju (časopisni članek, internetna stran, mladinska priloga, almanah, ...);
Natančnejša navodila za oddajo poročila o izvedenem programu in vsebini prilog bodo prijavitelji dobili skupaj z obvestilom o uspešnosti prijav.
Uroš Kuzman,
predsednik MK PZS
Letnik 13 / številka 4
O
9
Piši z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI.
podatki o kandidatu
Polno ime planinskega društva: Polno ime mladinskega odseka: Pokrajinski odbor MK PZS:_
Naslov planinskega društva:
Načelnik mladinskega odseka
Ime in priimek:_
Telefon:_
Elektronska pošta:
Odgovorna oseba planinskega društva Ime in priimek:
Telefon:_
Elektronska pošta:
Matična številka planinskega društva:
Številka transakcijskega računa PD in banka: Spletna stran planinskega društva: Soorganizatorji:_
izjava
Izjavljamo, da so vsi navedeni podatki točni ter da se skladno z razpisnimi pogoji strinjamo s preverjanjem namenske porabe odobrenih sredstev.
Podpis odgovorne osebe
Žig
Piši z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI.
program
A) Vsebina programa (obkroži):
1	- planinsko taborjenje za osnovnošolce
2	- planinsko taborjenje za predšolske otroke
3	- planinsko taborjenje za mladinsko populacijo (15-26 let)
4	- kombinirano planinsko taborjenje
5	- planinsko taborjenje za osebe s posebnimi potrebami
6	- planinsko taborjenje z vključevanjem oseb s posebnimi potrebami
B) Predvideno število udeležencev:
C) Datum izvedbe programa:
Število nočitev:
D) Kraj izvedbe:
E) Poimenski seznam vodstva programa
N	Ime in priimek	Izobrazba - strokovna planinska usposobljenost	Zadolžitve v programu
			
			
			
			
			
			
			
			
F) Predvidena cena za udeležence programa:
obvezne priloge
- program za prijavljeno vsebino, vsebinsko in organizacijsko razdelan po dnevih

PRIJAVNICA ZA SEMINAR DRUŽABNOSTI V GORAH
Piši z VELIKI TISKANIMI ČRKAMI. Izpolni kandidat!
osebni podatki
Ime in priimek:
Naslov (ulica, hišna št.):
Poštna številka: Rojstni datum: Telefon doma: _ GSM:_
Kraj: _ Poklic:
El. pošta:
Predhodna udeležba kakšnega seminarja ali tečaja v okviru PZS:
13
iacnik
Sem samoplačnik: DA NE
V kolikor je plačnik PD je potrebno izpolniti spodnjo rubriko! PLANINSKO DRUŠTVO:
Naslov PD (ulica, hišna št.):
Poštna številka:
Kraj:
12
odpisi in ziqi
Dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Podpis udeleženca(ke)
Zig
Predsednik PD / načelnik MO (ni potrebno za samoplačnike)
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z razpisnimi pogoji ter da bom na akciji spoštoval določila Častnega kodeksa slovenskih planincev!