Joseph Gasper, Box 531, Chisholm.Minn.
8.—
— OiJ
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagej GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj [ priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 107
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 6, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
NOVI ŠPANSKI ZAKON, KI JE NAPERJEN PROTI CERKVI, DAL PAPEŽU POVOD ZA OSTRO KRITIKO. — IZ CERKVE SO IZOBČENI VSI ŠPANSKI VODITELJI, MED NJIMI TUDI PREDSEDNIK ZAMORA SAM.
Vatikan. — Papež Pij je izdal preteklo soboto ostro en-cikliko, ki je bila razposlana vsem škofom sveta, v kateri je na najstrožji način obsodil vlado in sploh vse vodilne politične osebnost}! v Španiji vsled resnega duhovnega zločina, ki so ga izvršili. Povod za ta nastop je dal sv. Očetu novi španski zakon, po katerem se zapleni vse cerkveno premoženje in se proglase cerkve za last države. Zakon je bil pred par tedni sprejet od parlamenta, predsednik Zamora pa ga je podpisal v petek.
Istočasno pa je papežev državni tajnik objavil, da so avtomatično (izobčeni iz katoli ške cerkve vsi voditelji Špani je, ki so kaj pripomogli, da se je uveljavil novi zakon. Okrog sto oseb je na ta načiin izobče nih, med njimi tudi predsed nik Zamora. Izobčenje se ni proglasilo s posebnim odlokom in tud|i imena izobčenih se niso objavila; papežev tajnik je namreč pojasnil, da čin, ki so ga izvršili je avtomatično podvržen izobčenju po kanonskem pravu. Senzacijonel-no je zlasti to, da je podvržen izobčenju tudi predsednik Zamora sam; ta mož je namreč znan kot vnet katollik; pod močnim pritiskom socialistične večine v parlamentu pa se je čutil prisiljenega, da je zakon podpisal; odlašal je s podpisom do zadnjega dne, s čimer je hotel pokazati, kako zelo obsoja novi zakon.
Papež v svoji encikliki navaja osem glavnih točk, iz katerih obstoji zločin španske Vlade, in sicer: Cerkev in država ste se ločili. Nadzorovanje bogoslužja, poiuka v katoliških šolah, podeljevanja zakramentov umirajočim in po^ kopavanja mrlličev od strani države. Cerkev je bila oropana svojega imetja in prisiljena, da plačuje davke; > poleg tega so vse cerkve in katoliške šole proglašene za last države. Verski redovi, ki prisegajo pokorščino še kateri drugi oblasti poleg države, so zatrti. Država je proglasila, da smatra Kristusovega namestnika za tujezemskega oblastnika. H koncu je pozval papež španske vernike, naj se poslu-žijo vseh zakonitih sredstev, da razveljavijo ta osovraženi novi zakon.

NEMCI "REŠUJEJO" NEMŠKO KULTURO
NAVAL NA RAZSTAVI
Število posetnikov razstave se množi. — Ugodne vozne cene na železnicah.
Chicago, 111. — Dočim je bilo število posetnikov na svetovni razstavi do zdaj ob praznikih tako, da je prekašalo vsako pričakovanje, se je pričel opažati tudi ob delavnikih čimdalje večji naval. Tako so preteklo soboto zgodaj popoldne vrele trume ljudstva na razstavne prostore pri vseh vhodih in že je kazalo, da bo njih število prekašalo število obiskovalcev na Spominski dan; oblačno vreme pa, ki je pozneje nastopilo, je ustavilo nadaljnji večji dohod; kljub temu pa si je ta dan ogledalo prostore nad 66,000 ljudi, kar je do zdaj za delavnike največje število.
Opazilo se je, da se je po 1. juniju zvišalo število posetnikov. Določeno je bilo sprva namreč, da se razstava otvori 1. junija, in tako je mnogo tujcev že v naprej določilo svoj dan prihoda po tem dnevu. Kakor znano se je otvoritev prestavila na 27. maja, ker se je upalo, da bo tedaj predsedniku Rooseveltu mogoče priti k otvoritvi, a bil je tudi tedaj zadržan po važnih o pravkih, da se nji mogel udeležiti.
Vabljive za posetnike izven mesta so skrajno znižane vozne cene, ki so jih za časa razstave dovolile železniške družbe. Tako nudijo železnice povratno vožnjo v Chicago, ako se po-vratek izvrši pred 15. novembrom, za eno in pol voznine v eno smer; za povratek tekom enega meseca za eno in eno tretjlino voznine; za povratek tekom 16 dni pa celo za eno in eno desetino voznine. Še znatno bolj znižane vozne cene pa so določene za tiste, ki tekom junija in prvih dveh tednov julija vzamejo povratni vozni listek s povratkom tekom desetih dni. Mnoge železnice so dovolile še poseben popust za skupine treh ali več oseb.
Iz Jugoslavije.
ŽALOSTNA POVEST O SLOVENSKEM MLADENIČU, KI JE ŠEL ZA SREČO V TUJINO. — NEVARNO REŠEVANJE PONESREČENEGA WISIAKA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE.
KRIŽEM SVETA
ZNIŽANJE VOZNINE NA TAKSIJIH
ODLOŽITEV ITALIJANSKE.
GA POLETA
Rim, Italija. — 24 italijanskih vojaških aeroplanov, ki so namenjeni, da napravijo skupen polet v Chicago na svetovno razstavo, je bilo zadržanih od slabega vremefta, da niso mogli pričeti s poletom pretekli teden, kakor so nameravali. Vremenske prilike so za sedanji čas tako izjemoma slabe, da sploh ne vedo, kdaj jim bo mogoče, da se dvignejo v zrak. Samo toliko lahko rečejo, da enkrat tekom tega meseca.	___
ŽE
ZMEDA Z MODERNIMI NIDBAMI
Chicago, 111. — Zdravnik dr. P. E. Duffee, 1018 North State St., se je preteklo leto na skrivaj razporočil od svoje žene, katero je tri leta prej poročil. Takoj nato pa se je poročil z neko drugo žensko. Pretekli teden pa je bila na zahtevo prve žene razporoka razveljavljena in na podlagi tega bo moral zdravnik pustiti svojo drugo ženo in se povrniti nazaj k prvi. Protest mu ni nič pomagal; sodnik je stal na stališču, da so dolžnosti do prve žene glavnejše kakor dolžnosti do druge.
-o-
MIRITE "AMER. SLOVENCA"]
Chicago, 111. — Za vožnjo v taksijih v tukajšnjem mestu je bla cena znižana od pretekle sobote naprej, in sicer za pet centov. Znižanje bo na ta način, da se bo od prve četrtine | milje računalo 20 centov, namesto dosedanjih 25. Ostala pa bo prejšnja cena 10 centov za vsake nadaljnje pol milje.
-o-
AEROPLANSKA NEZGODA BIVŠEGA SENATAORJA Tjusla, Okla. — Bivši senator J. A. Reed je k sreči ušel težjim poškodbam v aeroplan-ski nesreči, ki se je pripetila na tukajšnjem letališču. S štirimi drugimi potniki se je na meraval Reed odpeljati v Dallas, Tex. (Ko pa se je aeroplan dvignil kakih 30 čevljev visoko, je nenadoma odpovedal motor. Ako bi bilo polje pred njim prosto, bi bil pilot lahko pripeljal letalo varno na tla b/il pa je pred njim hanger in nevarnost je bila, da ne zade ne vanj. Zato je letalo obrnil s čimer pa mu je vzel toliko hitrosti, da se ni mogel več vzdržati v zraku. Trije potniki
—	Rim, T+Vffja! ........ V petek
je semkaj priletel z aeropla-nom avstrijski kancler Doll-fuss, in sicer zato, da bo podpisal konkordat, ki ga je Avstrija nedavno sklenila z Vatikanom.
—	London. Anglija. — Kardinal F. Boiurne, westminster-ski nadškof, je pretekli petek resno zbolel. Meseca decembra je dobil napad pljučnice, ko je šel na obisk v Vatikan, in od tedaj ni mogel več priti do trdnega zdravja.
—	Nice, Francija. — V nekem tukajšnjem hotelu je bil pretekli teden najden mrtev Nikolaj Karadžordževič, bratranec jugoslovanskega kralja Aleksandra. Kakor se je ugotovilo, je smrt nastopila, ker je užil preveliko množino narkotičnih sredstev.
—	Garden City. L. I. — Na tukajšnjem Roosevelt letališču je izbruhnil požar pretekli petek, ki je uničil 28 aeroplanov. Povzročena škoda se računa na pol milijona dolarjev. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
-o-
ANGLIJA NE BO PLAČALA
Obrok, plačljiv 15. junija, kone izostane.
brž-
Kakor je bilo poročano, so hitlerjevske čete zaplenile vse knjige, ki so jih mogle najti, kater® niso pisane v strogo nemškem duhu. Iz teh knjig so nato napravili grmado in jih zažgali. Gornja slika nam kaže tak prizor v Berlinu. Podobno se je isto noč godilo v mnogih drugih nemških mestih širom države.
......
ODLOČITEV GLEDEZLATA
Klavzula v obveznicah plačlji-vosti v zlatu odpravljena.
—O—
Washington, D. C.— Od se-
natske zbornice je bil preteklo soboto odobren in predsedniku Rooseveltu predložen v podpis zakonski predlog, ki končnoveljavno urejuje stališče glede zlatih obligacij.. Po tem zakonu je v vseh pogodbah razveljavljena takozvana zlata klavzula, kjer se določa, da se mora plačilo izvršiti v zlatu. To velja enako za vladne, kakor tudi za privatne obveznice. V bodoče se prepoveduje, da bi se taka določila gled,e zlata vključevala v pogodbe. Vse obveznice se morajo izdelati kot plačljive v zakonitem denarju.
KONEC DOBIČKANOSNE-GA DRUŽABNIŠTVA
Chicago, 111. — Dobro sta izhajala 651etni A. Capek, 1656 So. Throop St., in A. Kripner, živeč istotam. Capek j,e slep, Kripner pa brez dela. Tako sta pred nekaj meseci sklenila družabništvo. Kripner je Capeka vozil na vozičku in skupno sta beračila po cestah. Na Spominski dan pa je Kripnerja prijela muha in pritožil se je Capeku, da ni dovolj plačan, ter zahteval povišek. Capek je zahtevo odbil, nakar je Kripner plani1 nadenj, ga pretepel in mu grozil z nožem. Capek je klical na pomoč, in neki policist, ki je slišal krike, ga je rešil iz neprijetnega položaja.— Pretekli petek je bila sodnij-ska obravnava, pri kateri je bil Kripner obsojen na globo $100. Mož je obžaloval svojo naglo jezo, kajti, kakor je de-so dobili manjše poškodbe, j jal, je bila to dobičkanosna četrti je ostal nepoškodovan, i trgovina. Napravila sta nam-
London, Anglija. — Za gotovo se pričakuje, da Anglija ne bo plačala svojega obroka za vojne dolgove Ameriki, ki bo plačljiv 15. junija. V diplomatskih krogih se domneva, da se bo vprašanje teh dolgov rešilo na ekonomski konferenci kot ena prvih točk, in bo zaključeno med 12. junijem, ko se konferenca prične, in 15. jiunijem, ko bodo obroki plačljivi. Že v decembru, ko je plačala svoj tedanji obrok, se je Anglija izrazila, da se tedanje plačilo ne sme smatrati kot znamenje, da namerava Anglija redno plačevati svoje obroke v naprej.
-o-
AMERIKA BO ZAHTEVALA INSULLA Washinggton, D. C. — Kakor govore vesti, bo justični department napravil nov poizkus, da prisili Sama Insulla. da se iz Grčije, kjer zdaj prebiva, povrne nazaj v Ameriko. Kakor znano, se je prvi poizkus ponesrečil, kajti Grčija je odbila zahtevo, da bi izročila Instulla. Pod kako obtožbo se bo pa zdaj poskusila ekstradi-cija. še ni znano.
-o-
Za srečo je šel . . .
Tucquegnieux, 11. maja. — Lani so nekateri našii delavci zapustili rudnik v Aumetzu in se odpravili iskat sreče in az-dovoljnosti "na kmete" v južno Francijo. Mimogrede bodi omenjeno, da se sedaj vsi ke-sajo in se razočarani vračajo.
Med delavci, ki so odšli, je bil tudi Alojz Jermančič, doma iz Tržišča (Vrtača) na Dolenjskem. Fant je bil priden in varčen. V prostem času je zabaval tovariše s svojo harmoniko, ki niso niti od daleč slutili, kako trpi Jerman-čičeva duša, med tem, ko se oni veselijo in plešejo. Ni bfl pijanec in zapravljivec, kakor drugi, zato si je prihranil yso-ico denarja in sanjal o zakonski sreči, ki jo bo .užival s svojo nevesto, ki je živela v domovini. Ona pa se je poročila z drugim. Od tedaj Lojze ni bil več vesel.
V soboto 29. aprila t. 1. pa je našel g. K., pri katerem jej omenjeni stanoval, pismo, v katerem sporoča Jermančič, da je kriv njegovi neizbežni usodi "dolgčas in pa ona, ki ga ni počakala." Sedem dni nato s© ga potegnili mrtvega iz nekega ribnika. Očividec piše., da je bil to grozen prizor.
To bi bilo kratko poročilo o nesrečnem koncu mladega Slovenca v tujini. Ta slučaj pa ni osamljen, ampak moramo na žalost priznati, slučajev, ki se ravno tako, ali še nesrečne j še končajo, ki pa niso popisani. Pa je dobro da niso. Preveč bi nas bolelo, če bi vedeli za vse gorje naših sinov.
—o-
skupaj. Proti poldnevu naslednjega dne, se je šele posrečilo, da so prišli do ponesrečenca, ki je bil kakih 10 čevljev globoko v snegu. Imel je sicer zlomljeno nogo, vendar druge poškodbe niso bile tako hude. Zadušil se je pa, kakor so dognali zdravniki, takoj, ko ga je zakril sneg, ki je bil moker. Nesrečni mladenič je bil star komaj 25 let in bili edini sin svojih starišev, poleg katerih zapušča še dve sestri.
-o-
Drzen vlom
V	Paradižu pri sv. Barbari v Halozah, so neznani storilci vlomili v sobe revidenta vini-čarske zadruge in odnesli vso posteljnino, - veliko galice, žganja, vina, kuhinjske in porcelanaste namizne posode in več drugih vrednih reči. S5u-a......*:	o--
Nesreča starčka
V	družbi dveh svojcev se je podal nad 70 letni A.nton Ko-ritnik iz Radeč na hrib Planino kosit resje. Pri delu je staremu možu spodrsnilo, da je zdrčal navzdol nad 900 čevljev daleč. Pri tem se je tako poškodoval, da je nekaj dni nato poškodbam podlegel.
-o-
Smrtna kosa
V	Hurjulu je umrla Franca Vrhovec,. po domače Bitenco-va, stara 55 let. — V Ljubljani je umrl Franc Lavrič, bivši iveletrgovec star 89 let. — V Babnem pri Celju je umrla Marija Mirnik, prevžitkarica stara 73 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Marija Brus, rojena Oblak, z Viča.
-o-
Vol za davke
Metlika 14. maja. — Ko-stelcu, po domače Rajkotu iz Drašič se; je primerilo, kar se je že tudii mnogim drugim, da ni imel s čim plačati davkov.
—	Kako;bo siromak plačal, ko ni pa od nikjer nič dobiti.
—	Zaplenili so mu tedaj vola
Dve dopisnici
Pred kratkim je dobil nekdo v Ljubljano dve dopisnici, obe je dobil isti dan in obe sta bili oddani na pošto istotako na isti dan. Razlika med obema dopisnicama je ta, da je bila ena oddana na pošto v Foči v Bosni, druga pa v Chi-
in hajdi z njim v Karlovac na|cagi (Amerika). Dasi je pre-
USODEPOLNA EKSPLOZIJA
Long Beach, Cal. — Sedem oseb je prišlo ob življenje in povzročene je bilo škode, ki presega milijon dolarjev, pri eksploziji, katera se je pripetila pretekli petek na nekem tukajšnjem oljnatem polju. — Par poslopij v bližini je bilo skoraj dobesedno pognanih v zrak. Sledil je požar, ki je bil tako silen, da se sploh ni mogel nihče približati, da b;i skušal gasiti. Prestrašenost prebivalstva je bila tem večja, ker je še vsem živo v spominu katastrofa, ki jo je povzročil potres 10. marca.
reč na dan povprečno po $10 in dobro živela pri tem.
sejem. Vol je bil vreden, tako le med brati, svojih 1400 Din. Prodan je pa bil za 850.
Pred nedavnim so bili v podobnih okoliščinah prodani novi čevlji — veliko parov, — za niti polovično ceno, kakor so stali.
-o-
Truplo ponesrečenca najdeno
V zadnji številki tega lista je bilo poročano o nesreči mladega turista S. Wisiaka iz Ljubljane, ki se je ponesrečil v Kamniških planinah. Reševalci, bilo jih je 25, so imeli zelo naporno delo. V sneženem plazu so iskali ponesrečenca celo noč, med tem delom so tulili sneženi viharji in občuten mraz jih je stresal do kosti. Morali so tudi imeti vedno razpostavljene straže, ki so strogo pazile, da bi pravoča sno opozorile na nevarnost, ker se je bilo bati novih plazov, kateri bi lahko zasuli vse
cejšnja razlika med krajema, sta vendar obe dopisnici rabili enako število dni, predno sta prišli naslovljencu v roke, namreč 10 dni.
Nezgoda
Pri nekem padcu se je kmečki sin 24 letni Janez Sajovie iz Gorič pri Golniku prav nevarno poškodoval.
-o-
To so ptičke, kaj? Dve prebrisani deklici v Ljubljani, s katerimi ima ljubljanska policija vedno dovolj opravila sta nedavno našli nekega .starejšega gospoda, katerega sta prpravili, da ju je povabil na "majhen krok". Ko se je gospod drugo jutro prebudil, je opazil, da ima vse žepe izpraznjene. Naznanil je policiji vso zadevo, ki je ptički kmalu prijela.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
■r^	AftlERIKANSKI SLOVENEC	Torek, 6, junija 1933
Copyright, 1M0. t>v Edj«/ RJco Storollgh«. Ir.t. Ali rlgliis rc»«rv«d.
rAMERIKANSKI S3JOVENEC
t
JPrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891-
t- , -
Izhaja vsak dan raeun nedelj, ponedeljkov in dnflvov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
NasicSv uredništva iii uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5S44
Naročnina:
celo leto ....................................$5.00
Za pol leta ________________________________ 2.50
Za četrt leta ____________________________________ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___________________„..$6.00
Za pol leta ______________.______3.00
Za čem leta _____________________________ 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...........-.........
For half a year —............
For three months ...................
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..............................$6.00
For half a year __________________________ 3.00
For three months ____________________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov urejdnijštvo ne vrača.	,__
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 3 tem veliko pomagate listu.
Človek, kakršen je, nosi v sebi večnost in časnost in ni moč ločiti ju. Vsak utrip njegovega srca nosi znamenje obeh. Ne spoznamo ga v njegovem življenju in delovanju, razen ce spoznamo večnostne in trenotne strani. Sodobnega človeka in njegovega življenja ne bomo razrešili, če se mu ne približamo s svetlobo in lučjo naravnega spoznanja. Obeh luči je treba, kakor je človek iz dveh polov, ena brez druge ne velja. Da sodobni sfingi razvežemo jezik, se je moramo srčno lotiti z vero in umom. Čim trajnejše bo naše versko prepričanje in čim obilnejši napor našega razama, tem hitreje se bo nad sedanjostjo razpršila megla in posijala svetloba.
Zato, ljudje, v sklenjenih vrstah globoko iz vere na delo!
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ivan Jenko:
Vera in sodobna vprašanja
(Konec.)
Jasno je, da seže božji pogled najgloblje v Stvari, saj jih je šele po svojem spoznanju ustvaril. Tega spoznanja na svet in zlasti na samega sebe je človek deležen po veri. V njej se pokaže večnostni lik, ki je v vsakem poedincfj' upodobljen, po. dan je okvir, preko katerega ne sme segati njegov delokrog, da ostane še v skladu z božjo postavo, nakazane so njegove sile, katerih se more vseh poslužiti, pa določena približno tudi meja, ki jo more človek pri delovanju doseči. — Kdor se hoče približati sodobnemu človeku, spoznati njega, ki je početnik in vzrok vseh zapletljajev in kriz blazno drvečega javnega življenja, pa hoče mimo tega najglobjega spoznanja, ki ga prinaša vera iz božjega uma, je podoben človeku, k|ii je šel s kopnega na morje iskat suhe zemlje. Vera je luč, ki razkriva prve osnove človeka, iz katerih se gradi in raste celotna človekova postava.
©b luči in spoznanju iz vere je pot k rešitvi sodobnih vprašanj najblfžja. Vera nam nudi trdno mesto na vedno nihajočem in utripajočem sodobnem človeku ozirdma življenju, kamor moremo varno ,upreti svoj pogled in odkoder moremo iskati naprej. Kdor se brez vere v srcu loti reševanja sodobnega človeštva, ne bo našel prave rešitve; kdor pa si je v veri najbolj prisvojil Kristusov nauk in njegovo resnico, ta je sposoben, da bo razvezal jezik tudi sodobni sfingi in postal mnogim vodhjik. Preroki, ki se nam vsiljujejo za vodnike iz teme in stiske današnjih dni, pa so brez vere, so slični judovskim vodnikom, fanizejem, ki jih je Kristus nazival slepe vodnike Slepih.
Pa vera sama še ni .vse. Rekel1 sem le, da nam ona podaja najgloblje, osnovne, večnostne resnice o človeku, ki so veljavne in resnične za Vsak čas, tako za danes kakor za bodoče. Vemo, da življenje in človek nimata na sebi vedno samo stalnih lastnosti in večnost«'.h zakonov, ampak, da imata tudi mnogo spremenljivega na sebi. Človek postaja drugačen iz dneva v dan, danes občuti bol, o kateri se mu včeraj še sanjalo ni. Da, novi časi, novo obličje, novi ljudje. In tega, kar se iz dneva v dan spreminja pred našimi očmi, nam ne osvetli in ne pojasni vera, ampak spada v območje človeškega lastnega dela.	/
Radi tega je naša naloga, da sami napenjamo razum in si v potu svojega obraza iščemo spoznanja in rešitve iz temnih vprašan j. Kolikor daleč seže moč in ostrina človeškega razuma, ki ga prti delfj podpira čutno spoznanje, toliko spada tudi v rfjegov delokrog, kjer je dolžan razviti tudi vse svoje sile. Vendar to ni v protislovju s prejšnjim, ko sem trdil, da ne moremo razjasniti teme in mučnih vprašanj sodobnosti, kakor le v lučji vere, ki nam daje o človeku in človeštvu osnovno, temeljno', božje spoznanje. Vsaka stvar na zemlji ima na sebi dvojne lastnosti osnovne, večnostne, bistvene in druge, ki slone na prejšnjih, po katerih stvar prav zdaj biva in se spreminja. Ni jih mogoče ločjiti, ker ni mogoče, da bi nekaj bivalo, pa ne bilo od Boga, ali stvar bivala, pa ne bila prav ta, vedno se spreminjajoča. Človek ima med prvimi večnostnimi lastnostmi še to, da je moralno bitje s posebno določenim ciljem, kar nam odkriva edino le naša vera.
SLOVESNOST 40-LETNICE DR. SV. JOŽEFA IN DRUGE SLAVNOSTI
Pueblo, Colo.
V nedeljo, dne 7. maja, je obhajalo dr. sv. Jožefa Št. 7 401etnico svojega obstanka, kar je vsekako pomemben dan, ker dolga je doba 40 let. Dr. sv. Jožefa, katoltiško društvo, je že veliko dobrega storilo. Kakor so povedali glavni odborniki, se je v teku 40 let preselilo v večnost 150 Članov in članic. Nekateri ustanovni-k|i pa še živijo. — Vsa čast tem, ki so društvo ustanovili, in čast tfadli tem, ki so se za društvo toliko potrudili, da se je tako pomnožilo na članstvu, da šteje danes 1000 članstva.
Slovesnost se je pričela s slovesno sv. mašo ob 10:30, katero je darovdl č, g. župnik Rev. Ciril Zupan. Društvo Pre-šern je pa prav lepo prepevalo latinsko mašo. G. župnik je imel ob tej priliki izvrsten govor, v katerem je razložil pomen katoliškega društva. — Zvečer je bil v dvorani sv. Jožefa slovesen banket, kjer je bilo prav lepo. Naš stolorav-natelj Mr. John Germ, ki je tudi prvi podpredsednik K.S. K.J., je program tako lepo vodil, da je ta izpadel kar najlepše. Govornikov je b'jlo veliko, pa tudi druge zabave ni manjkalo. Naše kuharice so imele polne^roke dela, da so nasitile do 400 udeležencev. Vse so pa prav izvrstno pripravile. Dekleta pa so se prav pridno sukale po dvorani in stregle gostom.. Hvala lepa kuharicam, kakor tudi dekletom, ki so stregle in pomagale.
V nedeljo, 14. maja, smo članice Materinega dfpštva lepo praznovale materin dan. Pri 8. sv. maši smo imele ^kupno sv. obhajilo, katerega so se udeležile skoro vse članice, kar je bilo lepo in častno za vse. Č. g. župnik je imel lep, v srce segajoč govor o materinski ljubezni in njenih žrtvah. Po sv. maši smo imele skupen zajutrek. — Bernardii-ne Petkovšek orkestra nam je prav lepo zaigrala in tudi zapela lepo pesem: "Mati ziblje . . ." Prav prijetno je bilo in Bog daj, da bi dočakale še veliko, takih dni. Hvala lepa vsem, kji ste se v tako lepem /številu odzvale. Ne smem po-
zabiti omeniti, da so ob tej priložnosti prav lepo pritrka vali Mr. Joe Jurglič in Mr. Jamnjik in tako na slovesen način razglasili naš praznik. Le še dajte, kadar je kaka pomenljiva prireditev. Hvala vam lepa.
Dne 21. maja je bila spel lepa in ginljiva slovesnost, ko je lepo število nedolžnih otrok — 102 po številu — prvič prejelo Boga v svoja Čista srca. Ob tej priliki je bilo tako slovesno, da si mora gotovo vsak otrok ta dan za vedno zapom niti. Marsikateremu so ob tem slovesnem trenutku polzele solze po licih. Prav častno priznanje zaslužijo čč. gg. duhovniki in čč. sestre. — Ob tej priliki je Materno društvo priredilo prvoobhajancem zajir-trek in otroci so bili prav veseli, zlasti še tudi zato, ker je vsak dobil tudi nekoliko "ken-di". — Da, naše mamice ne pozabijo malčkov. — Hvala čč. gg. duhovnikom in čč. sestram, ki so se z otroci toliko trudili. Zlasti zadnje dni ste imeli z njimi veiiiko dela.. — Tudi sv. birmo smo imeli in sicer 23. maja. 140 dečkov in deklic je bilo maziljenih s sv. krizmo in -fv^rjenih v vojšča-ke Kristusovo.. Le zvesti ostanite svojemu nebeškemu Kralju. — Prav zares, lepe dneve smo imeli pri nas v Pueblo zadnje dni. Še drugoverci, ki so videli, ne morejo prehvaliti, kako lepo je bilo zlasti dan prvega sv. obhajila in pa na dan sv. birme, ta dva rrtilosti polna dneva. Dal Bog, cla bi vsi spoznali, da je edino naša vera prava.
Mrs. Katarina Kolar je srečno prestala operacijo in je na poti k okrevanju, kar ji vsi želimo. — Zadnje dni smo imeli dve poroki in sicer sta si obljubila zakonsko zvestobo Mr. Joe Bradieh in Kristina Star-čevič. Želimo jfima mnogo božjega blagoslova in mijogo sreče. Nadalje sta bila poročena Mr. Joe Dremel in Miss Frances Ferkul. Tudi njima želimo sreče in božjega blagoslova.— Miss Bertha Muc se še vedno nahaja v bolnici, kjer je že več mesecev. Želimo ji iz srca, da bi skoro okrevala in prišla nazaj k svoji potrti materi. V bolnici!'je tudi Miss Elsa Bru-navich, ki se je morala podati
na operacijo. Zdravje se jej le počasi vrača. Vsem tem želimo skorajšnjega okrevanja,— Mr. in Mrs. Louis Lesar sta se podala na obisk k svoji hčeri v Kaliforniji in želimo srečnega povratka. — Pozdrav čita-teljem.	J. Meglen.
-o-
JOLIETSKE NOVICE
Joliet, III.
Naj vam poročam nekoliko novic iz naše naselbine. Ravno veselih nimam za poročati, ker je že tako, da se veliko raje pripeti kaj slabega kakoi dobrega. Tako vam sporočam, da se je ponesrečil naš rojak Joseph Videtich, ki ima službo pri State Police. Kot tak je o-pravljal svojo službo, pa ga je nek nepreviden voznik poškodoval. Sedaj Si pa doma zdravi bolno nogo. — Druga nesreča je zadela družino John Kočevar, ko so izgubili skrbnega očeta. Po kratki, samo dvatedenski bolezni je umrl dne 27. maja v starosti 59 let. Bil je član društva sv. Jožefa štev. 2, in član društva sv. Martina. Pokopan je bil ravno na dan venčanja grobov ali "Decoration Day" ob veliki udeležb? sorodnikov, prijateljev in društvenih sobratov. Bil je v naši naselbini zelo poznan ne samo med rojaki, ampak tudi pri drugih. Bog mu daj večni mir in pokoj, sorodnikom naše iskreno sožalje.
Nekako sem izvedel, da se na našem hribu nekaj pripravlja za soboto večer 3. junija. Slovenski Hrvatski klub si je namreč napravil novo poslopje ali 'Clubhouse' in nameravajo napraviti omenjeni dan 'Grand Opening'. Ta klub prav dobro napreduje, zato je pričakovati da.bo za slovesno otvoritev velika udeležba.
Na kratek obisk h svojemu bratu Mihaelu Hočevarju sta prišla te dni, Mr. Andrej Hočevar in soproga iz; Ohio. Prav nič se ni pohvalil glede dela. Je menda povsod enako. — Tako, sedaj smo moški doživeli dobre čase, ko nam ni treba delati, le "šten-ge" gladimo po cele dneve in premišljujemo to depresijo. .— Pozdrav bralcem in naročnikom.
Poročevalec z West Side hriba
--o-
SPOMINI S POTOVANJA
Cleveland, O.
Napravil sem že več potovanj sirom Amerike, na vzhod fin zapad, toda potovanje med 17. in 27. majem tega leta mi bo gotovo ostalo v trajnem spominu radi izvanrednih dogodkov v naših naselbinah in pa radi družabnosti, ki se mi je nudila na tem potovanju, ko sem bil med rojaki v Wash-ingtonu, Little Falls, New York, Buffalo, Gowanda in Niagara Falls.	j
Poročila o potovanju prepuščam mojemu zaslužnemu spremljevalcu Mr. John Dol-čiču, ki je mojster peresa in kateremu se ne more skriti nobena stvar. Njegov spomin je točen in roka mu gladko teče — pisati je njemu veselje. — Moja dolžnost je, da se za-
hvalim in sicer zahvalim vsem od kraja in po vrsti, ki so mi na tem potovanju tako lepo in ljubeznivo šli na roko.
Največje , hvaležnosti sem seveda dolžan mojem,u spremljevalcu, že omenjenemu Mr. John Dolčiču, ki se je rade volje odzval, da gre z menoj na to zanimivo potovanje. —
Preko hribovite Pennsylvanije in drugih držav sva srečno dospela v stolno mesto Washington. Obrnila sva se na mojega prijatelja Mr. Franka Rožnika, ki je uslužben pri jugoslovanskem poslaniku dr. Leo-nidu Pitamicu, kjer sva bila gosta imenovanih naših zaslužnih mož. Za llepim mestom Washingtonom, ki je nekako v sredi med New Yorkom in Washingtonom, sva prispela v Little Falls, zelo hribovit kraj. Prfišla sva s slikami do hiše Masletovih, ki se nahaja tik pred Narodnim Domom. — Če niso ti kraji lepi, so pa tam ljudje toliko bolj dobri in prijazni. Dospevši v Little Falls, res nisva imela posebnega razgleda, ker sva bila med gorami. Utaborila sva se kar pri Masletovjih tik Nar. Doma in tam v veseli družbi naših rojakov prebila veseli večer. Še poprej pa naju je Mr. Masle odpeljal, da sva si ogledala velike slape in dvigalnice par-nikov. — Družina Masle se je zelo zavzela za naju in sva bila tam lOOodstot. zadovoljna s postrežbo za kar sva jim hvaležna iz srca. Na svidenje še kedaj. — Zgodaj zjutraj sva odrinila zopet naprej v Greater New York, kjer je bil glavni centrum najinih slikovitih predstav. Na osmi cesti, kakor jo imenujejo, je ljubljena cerkvica, ki se vzidana in stisnjena med židovske trgovine, dviga se nad nje, s križem na vrhu in daje znamenje, da tukaj biva katoliški slovenski rod. — Že od začetka potovanja so bile moje misli obrnje ne v ta Greater New York, ki je samo eden in na celem svetu nima enakega. V New Yor-ku sva tyLla povabljena od zaslužnega rojaka in opernega pevca Mr. A. Šublja kot načelnika mladinskega petja in dramatike društva Domovina, društva mladeničev in mladenk, katere Mr. Šubelj poučuje v petju. Za te so bile slike v prvi vrsti naročene po posredovanju 'imenovanega ro-doljjirba, ki se trudi, da bi tu zasejal v mlada, od mlačnega amerikanizma še neokužena srca slovenskih otrok ljubezen do rodne grude njihovih staršev. Kakor sva se z mojim spremljevalcem veselila tega snidenja, prav tako sva tudi to dosegla. Vse, fin še več kakor sva pričakovala, sva našla. V resnici povedano, več smo dobili kot smo pričakovali v družbi newyorških rojakov; osobito so nama šli na roke g. Anton Šubelj, Rev. Ilyacint Podgoršek, družina Pavlič in Končan. Ne vem,kako bi zbral dovolj besed, da bi se" dostojno zahvalil za toliko izk.aza-
Vojaška — Pri četi je manjkalo kuharja. Narednik je poizvedoval, kdo je izvežban. Pa se je javil Penca ter stopil pred narednika. — "To ni kar tako, kuhati v takih kotliih," pravi narednik. "Še v večjih kotlih sem kuhal kot so vojaški!" je korajžno pravil Penca. — "Kaj, še v večjih? Kje pa, kaj pa," se je začudil narednik in si ni mogel misliti, da bi bili še kje večji kotli kot so vojaški. Pa se odreže Penca: "Asfalt sem kuhai za
mestne ju'lice!"
❖ * *
Pretiho — Na ulici sta se prepirala dva zakonca. Ne vem, zakaj. Al|i on je imel gotovo tehtne vzroke. Okoli njiju se je zbrala cela množica poslušalcev. Vedno več ljudi se je zbiralo v krogu. Zadaj stoječi so se postavili na prste in stegovali vratove. Kar za-kliče eden od onih, ki so stali najbolj zadaj: "Hej, vi tam notri, glasneje se kregajte, — mi tu zadaj ne zastopimo nič!"
Popolnoma zadovoljen. —
Graščak postavi si*edi vrta hišo in napiše na vrata: "To hišo podailim onemu, ki mi dokaže, da je popolnoma zadovoljen in srečen!"
•—■ Nekaj dni nato stopi pred graščaka tujec in. ga prosi za hišo trdeč, da je popolnoma srečen in zadovoljen. Graščak odgovoril: "Niti malo se ne bi obotavljal, dati vam hišo, ko ne bi bil trdno prepričan, da to, kar trdite, ni res. Ko bi bili v s sedanjim imetjem popolnoma zadovoljni in srečni, ali bi si želeli to hišo z vrtom " Š|< * *
Prijetno je bilo — "Kako pa je bfillo na vašem izletu, Pe-pi?" — Pepi: "Izvrstno! Moja sestra se je vsedla na mravljišče in so jo mravlje jako opi-kale. Papa je padel z drevesa, ko je hotel napraviti gugalico, a mama si je opekla vse prste, ko jo kuhala čaj. Tako zelo se še nisem zabaval nikoli."
nih prijaznosti v družbi teh odličnih mož in žena. V srcu nama je zaigralo, ko sva zrla v te lepe in pogumne newyorške otroke, ki so nastopili in zapeli tako veselo ter izgovarjali slovensko besedilo tako jasno in razločno, prav kakor to dela in zna mojster in učlitelj g. A. Šubelj, ki širi med newyorško mladino ljubezen do slovenske zemlje in jezika. — Vam vsem, katere sem o-menil, ali sem omeniti pozabil, pa sem s svojim spremljevalcem se z vami srečal, naj služijo te moje vrstice kot v hvaležen pozdrav. — Upam, da se še kater)ikrat vidimo.
Anton Grdina.
'TARZAN IN ZLATI LEV"
(Metiopolitan Newspaper Servise) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
DENAR
dostavljamo v Jugoslavijo in druge držcLve točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene:
....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
"Tarzan", ie zavrisčala mala opica v opičjem jeziku. "Jaz sem Manu, saj me poznaš, ki prihajam, da te opozorim na nemarnost, ki ti preti. Cadj in njegovi ljudje te čakajo, da te ubijejo Ne hodi v Opar." Beli mož, ki je bil skoro po-dbBeft Tafzanu se jte ozrl na vrisč opice proti njej, toda njenega cvilenja in mrmranja ni razumel ne on, ne njegovi zamorci. Delali so naprej svoje delo irt se za opico niso zmenili.
Dinarji:
Za $ 2.00 .... 95 dinarjev
"	$ S.00 .... 260 dinarjev
"	$ 9.30 .... 500 dinarjev
"	$10.00 .... 53S dinarjev
"	$18.10 ...1000 dinarjev
"	$20.00 .. .1115 dinarjev
'	$50:00 ....2S00 dinarjev
Lire:
Za	$ 6.75 ............ 100 lir
"	$ 13.20 ............ 200 lir
"	$ 19.50 ............ 300 lir
"	$ 25.85 ............ 400 lir
"	.$ 31.75 ............' 500 lir
"	$ 63.50 ............1000 lir
."	$126.00 ............2000 lir
1849 W. CERMAK RD.
Opica pa je čvrčala naprej in naprej in klicala ime Tarzan. Toda veliki beli mož se za njen krik očevidno ni zmenil, za to je postala mala opica razočarana. Skoro jezna je postala mala opica, češ, čemu se cbnaša Tarzan, kakor se proti njej, ki je prihitela, da ga opozori na, nevarnost in mu pomaga če mogoče, da ga O-parci ne umore. To jo je užalostilo, da se j? revSe usedlo sivito v dve gubi in je žalostno o-pazovalo zamorce in belega Tarmanganija. . .
Videla je na to, ko so se kmalu vrnili in Prinašali vsak po dva težka kosa neke rurhen^ stvari in so jih metali pod vznožje grička. Nato so zopet odšli doli po lestvi, naložili dotične^ ru-rii'ene kose in' so na povelje Tarzana odšli. O-pica je mislila o vsem teta po svoji opičji pameti. Zdelo se ji pa čudno, da ni Tarzan njo nič slišal, niti ni hotel z njo ničesar govoriti. Vssdla se je na vrh grička "in je zadremala. . .
CHICAGO, ILL.
Ksr je nastala noč in v dolini se je oglašala razna zverjad, je sklenila ntala opica Manu, da ostane vrhu griča in tam gori prenoči. Kmalu ie izšla luna izza gora in osvetila vso okolico. Zdaj je mala opica videla, kako je "Tafzan", ,3 katerem je ona rrtislila, da je pravi Tarzan, ki je pa v resnici bildotični-Estebah, ki je z^ledal, kakor Tarzan, ukazal postaviti lestve in kmalu so po lestvi izginili zamorci in beli čloVek v neko luknjo sredi grička.
Torek, 6. junija 1933
AfoERiKANskl SLOVE iN ČC
£>traft S ^
Tvoj nedeljski tovariš. |
mrajttS&fili iT.niii.>nfuifuiniuHiiiifiimuiniii»iiinrniiiii,n]iiiii"iTriiii»>)»nii
J
TEDENSKI KOLEDAR
12	Ponedeljek — Sv. Janez Fakund.
13	Torek — Sv. Anton Padovanski.
14	Sreda — Sv. Bazilij, škof.
15	Četrtek — Sv. Rešnje Telo.
16	Petek — Sv. Janez Frančišek, spozn.
17	Sobota — Sv. Teofil iz Korte.
18	Nedelja — Sv. Efrem, dijakon.
DEMONSTRACIJE V TOKIO
Rev. J. C. Smoley:
PRAZNIK PRF.SV. TROJICE
Zadnji ukaz, ki ga je dal Gospod apostolom, je bil, da bi učili in krščevali: "Pojdite in učite vse narode, in jih krščujte v imenu Očeta in Sina in sv. Duha." Njihova naloga je bila, da pouče ljudi o božjih osebah, kaj je storil za nje Bog Oče, Bog Sin, Bog sv. Duh, opozoriti so morali ljudi na vse dobrote, k: so jih prejeli od sv. Trftjice, ko so jih krstili; opozoriti jih pa tudi na dolžnosti, katere imajo do teh božjih oseb.
Imamo praznik presv. Trojice. Premišljujmo tudi mi danes o dobrotah, ki smo j)'.h prejeli od nje, in o dolžnostih, ki jih imamo napram trem božjim osebam.
1.	Bog Oče me je ustvari.!. Cem,u me je ustvaril? Ali me je morda potreboval? Ne, Bog ni potreboval nikogar. To. da ustvariti je hotel tvor, kateremu je hotel dati življenje, da bi bil deležen njegove večne sreče. Neskončna ljubezen ga je vedla k temu. Kaka dobrota! Brez Boga ne b|L bil nič, Bog me je ustvaril, da bi bil srečen na veke. In kako nas je ustvaril! Dal nam je krasne darove: vid, sluh, vonj itd., vsi darovi telesni; dal nam je neumrjočo t'ušo, dal nam razum, da ga moremo spoznavati. To so dobrote prve božje osebe.
2.	Bog Sin me je odrešil. Prvi človek ni ubogal Boga; grešil je |in si tako nakopal večno kazen in prokletstvo. Ta greh, to kazen smo podedovali vsi po naših prvih stara'h. In tu se nas je Bog /usmilil. Poslal je svojega Sina. Iz ljubezni do nas je stopil božji Sin iz nebes, postal človek, da bi nas odrešil. Trpel je grozne muke, bil bičan, s trnjem kronan, končno križan; kjer je na lesva' križa prelil za nas zadnjo kapljico svoje krvi: Greh prvih staršev je bilo neskončno razžalje-ivje Boga, zato je zaslužil tudi neskončno kazen. Bog Sin je vzel to neskončno kazen nase, in dasf Bog, dasi Sin božji, se je podvrgel vsem mukam, trpljenja in smrti, da je nas odrešil.
To so dobrote druge božje osebe.
3.	Bog sv. Duh me je pos vetil. Ko smo bili rojeni, smo imeli bridko dedščino na sebi: izvirati greh, greh prvih staršev. Pekla, večne kazni smo bili rešeni po Jezusu Kristusu, nebo je bilo zame odprto, toda moja duša ni imela svatovske-ga oblačila, da bi se mogla udeležiti nebeške svatovščine; ni imela čistoisti, svetosti; treba jo je bilo posvetiti. Zato je Kristus ustanovil sv. krst, pri katerem je duša umita izvirnega greha, tu v sv. krstu jo sv. Duh posvečuje. Sv. Duh me je posvetil — to je dobrota tretje božje osebe.
Kake dolžnosti pa imamo napram presv. Trojici?
Prva je: Bodimo hvaležni! Nehvaležnost je, če se jaz, stvar božja, upiram svojemu stvarniku, da prestopam njegove zapovedi. Nehvaležnost je, če odkupljen z Jezusovo krvjo, to kri zaničujem, jo bcgoskrunsko preklinjam. Nehvaležnost je, če svatovsko oblačilo, ko me je sv. Dpih posvetil, zamažem zopet z novimi grehi.
Bodimo hvaležni! Bogu Očetu s tem, da mu bomo pokorni. Hvaležni Bogu Sinu, da mu bomo vračali njegovo ljubezen; darujmo mu svoje srce, ::voje želje, svoje hrepenenje. Bodimo hvaležni sv. Duhu, da bomo svatovsko oblačilo ohranili čisto. Če pademo, on nas znova posvečuje, zato pa skrbimo, da se bomo greha varovali in si ohranili svatovsko oblačile neomadeževano.
Druga dolžnost: Spoštujmo sebe in bližnjega. Sem otrok božji, odkupljen s Kristusovo krvjo, posvečen od sv. D,uha. Ne pozabimo tega nikolli! In kar sem jaz, to je moj bližnji. Zato se varujmo, da bi ga pohujšali. Cesar Avgust je imel krotkega jelena. Da bi ga kak lovec ne ustrelil, dal mu je okoli vrata zlat obesek z napisom: Noli me tangere — nikar se me ne dotakni! Tak obesek ima vsak izmed nas, smo last presv. Trojice. In tudi o nas velja: Noli me tangere — nikar se me ne dotakni! Gorje nam, ko bi ne pazili nase, ker smo lastnina božja; gorje nam, ko bi skazili bližnjega, ker tudi on je lastnina božja. Spoštujmo sebe in bližnjega!
Končajmo m-emiisljevanje s starodavnim slavorekonr. Čast Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, sedaj in na veke vekov. Amen.
Na gornji sliki se vidi spopad, ki se je nedavno pripetil med policijo in komunističnimi demonstranti v Tokio na Japonskem.
In pri vsem tem delu so bili rudarji še lačni. Končno je naš rudar zahteval obračun in posrečilo se mu je, da so mu izplačali po 28 Din dnevno za šiht, seveda pa je moral poravnati svoj dolg v trgovini.
Odšel je dalje za zasluži-kom. V Sunji je že na postaji nagovoril agent skupino slovenskih rudarjev, naj gredo v Oplenovec v Srbiji, kjer bodo našli dober zaslužek in je dal vsakemu po 30 Din /za pot, občina pa jim je poskrbela polovične vozovnice. Sredi ceste v Oplenovec pa jih je ustavil ruski emigrant in jim odsvetoval, naj nikar ne hodijo tja, -ker rudarji že pet mesecev niso dobili izplačanih mezd. Dejal jim je: "Ce meni, Rusu, ne verjamete, pojdite tja, saj so tam vaši ljudje Slovenci in vprašajte nje, kako se jim godi."
V Oplenovcu so se res sestali s tamkajšnjimi rudarji-Slovenci in jih vprašali, kako in kaj. Slovenci so jim odgovorili: "Po petih mesecih smo danes dobili na račun plače za vseh ipet mesecev celih 40 Din. Da pa smo vzdržali pri delu, nam je rudnik dajal vsak dan kruha in slanine in ob tem smo delali. Sem smo prišli lepo oblečeni, sedaj smo strgani, kakor ni strgan noben capin. Brez vsega smo. Nekoč se je celo pripetilo, da celo en dan niti kruha, nismo dobili, delati smo pa le morali. Pri bolniški blagajni ni nihče zavarovan, še manj pri bratovski skladni-ci.' Eden Slovencev je nekoč zbolel za grižo, toda rudniku se je zdelo predrago poklicati zdravnika iz Arangjelovca in je dal poklicati kar bližnjega vaškega vrača, to je preprostega kmeta, ki se peča z raznimi čarovnijami. Ta dal bolnemu Slovencu neko "zdravilo," — drugi dan je bolnik umrl. Tu ni vredno delati. Rudnik najame delavce, jih po dva, tri mesece ne plača, dokler se delavci ne naveličajo in odidejo, nakar najame dru ge, s katerimi napravi prav tako."
SLOVENSKI RUDARJI V JUŽNI * SRBIJI IN DRUGOD
"Tam seveda nismo iskal; dela, čeprav bi lahko dobili in smo odšli dalje za kruhom,'' je nadaljeval naš znanec. "Odšli smo proti Vlaškemu polju. Ko smo prišli tja, so se ravnokar trije Slovenci-rudar-ji odpravljali. Povedali so nam, kaj so zaslužili. Povprečno za šiht težkega dela so zaslužili po 10 Din na dan dostikrat pa tudi samo 8 do
9	Din, največ kvečjemu 14 Din. V trgovini so imeli rudar ji vsak dan 10 Din kredita, od tega pa se morali prihraniti še za nedeljo, ko niso imeli kredita in tudi ne dela, pa še karbid so si morali sami kupovati za svetilke. Eden od njih je delal od 3. decembra do 5. marca in ko je zahteval račun, mu je blagajnik nfr aču-nal, da je prav za prav rudniku še 10 Din dolžan in dokler mu ne >plača teh, ne dobi knjižice. To je imel ubogi Slo venec od trimesečnega dela ---
10	Din dolga pri rudniku."
"Odpravili smo se proti Belgrade peš, 63 km daleč. P . poti niti vode nismo dobili, le v neki "mehani," kjer smo si kupili kruha, so dali tudi vod'? V Belgradu smo vprašali na borzi dela za delo. Odvrnili so nam, da za rudarje nimajo nič, naj gremo na bratovsko skladnico. Tudi tam so.r nan odgovorili, da nam ne morejo pomagati. Napotili so nas na ministrstvo za šume in ruda.
Ko smo tam prosili za delo je bil slučajno tam neki. gospod, poznali ga nismo in ta nam je dejal: "Jaz imam delo za vas pri Varaždinu. Po 35 Din za šiht boste dobili. Rnz veselili smo se, zlasti, ko smo slišali, da bomo imeli stanovanja, lastno kuhinjo, kantino in vse, kar je rudarju potrebno. Prosili smo ga za potnino, toda on ni maral dosti slišati o potnini. Nekaj nam je da! m preskrbel polovično vožnjo do Varaždina, zraven pa nas je poučil nekii drugi gospod, kako skrbe za slovenske rudarje, medtem, ko v Sloveniji kai kondjiirkterji mečejo hrvatsko rudarje z vlaka!"
POLET IZ ANGLIJE V IRAK
Rudar, ki je nam te stvari pripovedoval, se je vrnil lani sredi poletja od vojakov domov v Zagorje in je iskal dela, nikjer ga pa ni dobil. Zve del je, da ep nekateri Zagor-jani dobili delo v Lešljanih pri Doberlin,u v Bosni. In odpravil se je tja še z enim tovarišem. Delo sta res dobila, toda na akord. Delala sta po osem ur naporno akordno delo, da sta na dan zaslužila po 30 Din. (dinar je nekoliko več kakor 2c ameriške veljave) kar je za akordno delo skrajno malo, vendar pa bi bila še zadovoljna. Našemu informatorju so prvi mesec res izplačali ves zaslužek in revež si je toliko pristradal, da je mogel prvi
mesec vložiti od svojega skromnega zaslužka celo 300 Din v hranilnico. Drugi mesec pa že ni dobil več plače in tako cele tri mesece nič. Nihče v rudniku ni dobfil plače vse tri mesece. Rudnik je v zasebnih rokah. Rudarji so blago jemali za bone v trgovinah, toda tudi v trgovinah je zmanjkalo živeža. Naš znanec je dobil proti koncy v trgovini s protekcijo 10 dkg soli, drugi pa še tega ne. Pri vsem tem pomanjkanju pa so rudarje v rudniku na vso moč priganja-i k delu. V vročini, pri kateri ni smel v zagorskem rudniku delati nihče več, kakor pet minut, so mPrali dva do trije napolniti po dva hunta premoga.
"Prišli smo res v Cerje Tu-žno (dvakrat tužno za slovenske rudarje) pri Varaždinu. Delo smo res dobili, toda nikjer kantine, nikjer kuhinje in zvedeli smo, da rudnik rudarjem tudi ne plačuje mezd. Prosili smo "pri nekem kmetu za stanovanje in hrano Krnel je obljubil, da da vsem štirim hrano in stanovanja za mesec dni za 1000 Din. ioda rudnik jih mora naprej plačati. Prosiii smo upravnika rudnika, nej nam to preskrbi, toda ta nas je zapodil. Vložili smo proti rudniku tožbo pri varaždinskem sodišču, toda upravnika niti na sodišče ni bilo. Sodišče je prisodilo vsakemu od na? po 728 Din odškodnine, toda upravnik se za sodbo zopet ni zmenil in nam ni nič plačal. Našo stvar smo potem v Sloveniji izročili Delavski zbornici in Bratovski skiadnici, naj nam preskrbi pravico. Morda bomo kaj dosegli, morda ne. Toliko pa pravim in svetujem vsem slo venskim rudarjem — raje delati pri kmetu v Sloveniji zastonj, vsaj lačni ne bomo, kakor pa na jug s trebuhom za kruhom!"
vzdolž jadranske obale, na vsem jugoslovanskem ozemlju.
-o-
Slepa učiteljica — redovna sestra
Kakor poročajo iz Zagreba, je bila v samostan sv. Bogoro-dice v okolici Kruševca spr jeta kot samostanska sestra dosedanja učiteljica Olga Pa-ničeva iz Zagreba, ki je nedavno oslepela.
-o-
Hripa je razsajala Po dolenjskih vaseh, kakor v Brzljinu, Muhaborju, Ka-mencah in Drski je občutno razsajala nevarna hripa, ki jo veliko oseb položila na bolniško posteljo. Nekaj jih je tudi podleglo.
-o-
Junaški 70 letnik
Tesarski in kro-vski mojster Martin Sušnik v Ljubljani, je letos obhajal 70 letnico svojega življenja. Kljub visokim letom je še čil in zdrav. To je pokazal, ko je za neko slav-nošt pred kratkim sam razobesil zastavo na zvoniku sv. Jakoba v Ljubljani. — Pač posebnost.
Nehvaležna hči
Iz Maribora poročajo, da je 301etna poročena žena Si-donija Srpak iz Zenavelj zaznamovana kot hudobna ženska. Nekoč je ugriznila svojo sestro v prst tako močno, da ji ga je za vedno pohabila. Nedavno se je spravila tudi na svojega očeta Janeza Gumi-larja, katerega je pretepla, ga povezala z vrvjo in z verigo priklenila k stari skrinji tako, da je moral ležati z zvezanimi rokami na tleh. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora.
-o-
Skozi okno je skočil
Na Javorniku pri Koroški Beli se je omračil um gostilničarju Pavlu Leskovcu. Navsezgodaj je nekega jutra skočil s prvega nadstropja svoje hiše in obležal polomljen na tleh. -o--
SIROM JUGOSLAVIJE
Z drevesa je padel
V šmartnem pri Litiji je padel z nekega drevesa 49 letm posestnik Jože Zeleznik in se nevarno pobil.
--o-
Asfaltna cesta do Ljubljane
Minsterstvo za zgradbe v Jugoslaviji, namerava podaljšati asfaltno cesto iz Zagreba do Ljubljane. Asfaltna cesta iz Beograda do Zagreba je že izgotovljena. Enako nameravajo izdelati asfaltne cesto
Društvo sv. Jožefa
štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. Uta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sle-iečega odbora:
Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
Letos se malo zida
Iz Ljubljane poročajo, da se letos prav malo zida. Do sedaj, tako poročajo, so se prijavile samo tri stranke, da bodo zidale nova poslopja. — Bo malo zaslužka za zidarje.
-o-
Na operaciji
Kmalu po prvih dneh meseca maja je bil v karlovški bolnici operiran metliški kaplan Janez Hladnik. Upajo, da bo ozdravel.
-o-
Samo radi malega lističa
"Dragi Biškup, prosim te, da pripraviš denar, ko bomo prišli k tebi. Pusti vrata odprta, da ne bo treba delati škode." Radi tega malega lističa, katerega je našel na vratih svoje ftiše Ivan Biškup v Cer-ju, se je na sodišču v Zagrebu razvil dolg akt, zasliševanje in razprava, pri kateri je bil 261etni kmet Pavel Žakman iz Cerja obsojen na nekaj tednov zapora.
Zlobna roka
Neki brezvestnež je zažgal stanovanjsko poslopje posestnika Jožeta Stoberja v Spod. Koreni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. jZgorelo je vse .do> t&' in so sosedje in gasilci Stober-jeve komaj še žive rešili iz gorečega poslopja.
-o-
Nesreča
Na Jesenicah je padel s kolesa 16 letni delavec Franc Ravnik in si tudi zlomil nogo.
-o-
Konjičkovo domotožje
Na neki licitaciji v Meljski vojašnici v Mariboru je kupil neki kmet vojaškega konja. Po par tednih je postalo konjičku dolg čas, odtrgal se je z uzde n zdirjal skozi mesto naravnost nazaj v vojašnico v svoj nekdanji hlev.
NA PRODAJ
imam dve krasni farmi. Ena obsega 10 akrov dobre zemlje z malo hišo. Samo $550.00 v gotovini. —- Druga obsega 80 akrov zemlje, hiša s 4 sobami, hlev in druga poslopja. Okrajna cesta. Cena $1800.00. Lahke obroke. Blizu South Haven, Mich. Za pojasnila pišite na Geo. B. Dalrymple, Lacota, Mich.
Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema Vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
" Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Stfabane, Pa.
Osem vojaških aeroplanov je nedavno napravilo istočasno polet iz Anglije v azijsko državo Irak.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1933.
Predsednik:' Anton Skull, 1099 E. 71st St.
Tajnik: Anthony T. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V društvo sc sprejmejo člatii(ite) od 10. do 55. lota.
Zavarujete sc lahko za 20-letno zavarovalnino ali |m do smrtno zavarovalnino in sicor za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 pnsmrtnine.
V društvo sc sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 1 fj. leta.
Z a bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj so ravna po pravilih.
OGLAS
Kakor je že bilo poročano v tem listu, se je u-stanovil v Chicagi Slovensko-amerikanski klub, ki si
je nadel nalogo, vzeti v svojo režijo preskrbo stanovanj in razno drugo postrežbo za slovenske posetni-ke, ki bodo obiskali svetovno razstavo. Tem pototn kljub uljudno naznanja vsem slovenskim družinam v Chicagi. kri imajo na razpolago sobe za prenočišča in bi bili iste pri volji odstopiti proti najemnini seveda, da naj se čimprej e priglasijo, najkasneje vsaj do 10. junija t. 1.
Odbor Slovensko - :imerikanskega kluba bo popisal vsa prijavljena stanovanja na poseben kartotek (index) ter bo tako pripravil vse potrebno, da se bodo obiskovalci svetovne razstave točno po želji nastanjevali na prijavljene kraje.
Slovenske družine, ki imajo na razpolago sobe za prenočišča, se naj čimpreje prijavijo. Oni, ki či-tajo ta oglas, naj o tem obveste še one družine, ki morda ne bodo čitali tega oglasa. Torej, kdor ima prostor za prenočišča, se naj dočasno prijavi sam, da se stanovanje ob času in pravilno vknjiži.
Stanovanja se naj prijavijo v grocerijski trgovini Joe Kukman, 1837 West Cermak Road, ali pa v upravništvu Amerikanskega Slovenca, 1849 West Cermak Road.
Za Slovensko-amerikanskii klub: (Ogl.)
Joseph Gregorich,
oskrbnik oddelka za prenočišča.
Bled in Briksen
Josip Lavtižar.
ZGODOVINSKA POVEST IZ 17. STOLETJA
Odhod potniških parnikov iz New Yorka
V Stran %

AMERIKLANSKI SLOVENEC
v
ToreK, 6.
1933
NEKOLIKO STARE MODROSTI
Tržiškim hišnim posestnikom pravijo "purgarji'\ Svojim duhovnikom so iz srca vdani, obiskujejo radi božjo službo in kažejo posebno veselje do nabožnih slovesnosti. Kranjski jezik govorijo v narečju, ki je precej različen od govorjenja po drugih krajih; mnogi med njimi znajo tudi nemški.
Župna cerkev, v kateri je škof 21. avgusta maševal, je bila zgrajena v gotskem slogu. Govorili so že takrat, da jo bodo razširili ali sezidali novo. Odkladali pa so to delo skoraj dvesto let, ker sedanja je bila dovršena šele leta 1815.
Takoj po škofovi maši so nadaljevali Ti-rolci potovanje. Cesta jih je peljala vedno navzgor, da je dosegla na vrhu Ljubelja 1370 metrov nad morjem. To cesto je dal zgraditi avstrijski nadvojvoda Karel na lastne stroške že leta 1560. Cesar Karel VI., oče Marije Terezije, jo je ukazal leta 1728. razširiti, na vrhu podreti predor, narediti zavezo med skalnatimi stenami in klance znižati. V spomin na tc zboljšanje ceste in v spomin, da se je Karel VI. na poti iz Celovca v Ljubljano dne 25. avgusta 1728 — torej vprav sto let pozneje kakor Wels-berg — peljal čez ta prehod, so postavili na vrhu dve piramidi.
Na vrhu Ljubelja je meja med Kranjskim in Koroškim. Tukaj je postal škof nekako otožen in velel ustaviti kočijo.
"Mi nimamo tako divnih krajev, kakršen je Bled"—je rekel spremljevalcem. "In to ljudstvo! Saj nas je sprejemalo tako prisrčno kakor doma."
"Tudi jaz imam ta vtis" — je dostavil kanonik dr. Eder.
"Čutim prijetno vez med Bledom in Briks-nom" — je nadaljeval Welsberg. "Naša škofija je posestnica velikih zemljišč v blejskem, bohinjskem okraju. Videli smo vse to in spoznali, da imamo lepe dohodke in ustanove, ki jo je zapustil cesar Henrik Sveti. Zato nam mora biti draga in ljuba ta lepa kranjska dežela, od katere jemljemo zdaj slovo. Iz srca želim, da bi jo videl še enkrat."
Tedaj je škofa prevzela ginjenost. Stopil je iz voza, se odkril in obrnil proti jugu. Naredil je velik križ ter blagoslovil kranjsko deželo.
V	tem slovesnem trenutku ni bilo slišati drugega nego ropot vozov, ki so drčali navzdol proti dravski dolini. Potovalci so obiskali Celovec, se peljali poleg celovškega jezera v Beljak in od tu nadaljevali pot v Briksen.
V	zapisnikih nikjer ne čitamo, da bi bil prišel škof Welsberg pozneje še kdaj na Bled. Držal pa je dano besedo v oziru Marijine cerkve na jezeru. Oskrbel jo je z vsem potrebnim, da ga mežnar Slivnik ni mogel dovolj prehva-liti.
Želja, ki jo je gojil Welsberg, da bi dosegel spravo med ljubljansko in briksenško škofijo v spornem vprašanju, kateri škofiji pripada cerkev na blejskem jezeru, se mu žal ni spolni-la. Sporazum pa je bil sklenjen nekaj let pozneje, ko sta se 10. jun. 1688 briksenški škof Janez grof Klemen in ljubljanski škof Žiga grof Herberstein tako zedinila, da pripada otok ljubljanski škofiji, briksenški škofje imajo pa pravico v jezerski cerkvi nositi "pontificalia" (slovesno škofovsko opravo). Ta važna listina je shranjena v arhivu župnijske cerkve sv. Martina na Bledu in nosi ime: "Compositio a-micabilis (prijateljski sporazum.)
15. Grajski oskrbnik Krištof Waidmann — ženin.
Krištof in Adolf Waidmann sta bila — kakor smo že omenili — sinova imovitih staršev na Spodnjem Štajerskem. Najstarejši brat je podedoval veliko domače posestvo, onadva pa sta z bogato doto obiskovala višje šole v Gradcu. Adolf, po naravi mehkega značaja, je stopil v bogoslovje ter postal duhovnik. Krištof pa, pogumnega in podjetnega duha, si je izbral poklic gospodarske stroke. Po dovršenih pravniških študijah je šel pogledat nekoliko po svetu. Pot ga je pripeljala tudi na Bled, kjer mu je bilo tako všeč, da je kupil gradič na Bobnu ter se tukaj ustanovil. Ko so oddajali leta 1622. zemljišča briksenških škofov v najem, je plačal vsoto 600 florintov ter postal z določenimi pogoji za dobo šestih let najemnik ali u-pravnik teh posestev. V začetku je imel veliko težav, da je vse uredil; pozneje pa je z razumom in z dobrimi posli dovedel njive, gozdove in poslopja v mnogo boljše stanje nego je bilo to poprej. Njegov brat Adolf pa ni našel v duhovski službi tiste zadovoljnosti, kakršno je pričakoval, zato je prišel k Krištofu na Bled in se naselil kot samotar pri jezerski cerkvi.
Krištof je uvideval večino bolj, da ne bo mogel voditi obširnega posestva brez dobre soproge..* Imel je na izbiro dovolj nevest, zadostno omikanih in premožnih. Vendar ga pri tej stvari ni vodil razum, temveč je prevladovalo srce. V začetku ni nikomur odkril svojega mišljenja, pozneje pa je postalo obče znano, da se je odločil ravno za Ribičevo Reziko, ki je bila takrat stara 19 let.
Šel je k župniku Oreharju in mu povedal kot odkritosrčnemu prijatelju svojo namero. Župnik se ni preveč čudil, ker je izvedel to novico že od druge strani. Prvi važni pom;islek pa je imel v tem oziru, da Rezika za njega, akade-mično izobraženega gospoda in upravnika velikih posestev, ni dovolj omikana.
"Naglica bi ne bila dobra" — je rekel Krištofu. "pripomnil bi, da potrebujete soprogo, vsaj približno enako vašemu stanu. Kako se bo gibala preprosta Rezika v tovarišiji, s katero nima nobenega sorodstva glede občevalnih manir gosposkih ljudi?"
"Temu bi se polagoma privadila" — je odvrnil Krištof.
"Priznam" — je nadaljeval Orehar. "Za silo bi se privadila, toda dvomim, da bi se mogla zares uživeti v povsem spremenjene razmere."
Krištof je molčal na to opazko. Zato je imel župnik priliko povedati še kaj več.
"Zakoni se ne sklepajo površno, temveč z dobrim premislekom vseh okoliščin, ki pridejo v poštev. Ta zveza traja do smrti. Da je Rezika lepa, pravi vsak, ki jo pozna. Toda lepota je minljiva in traja malo časa."
"Oprostite" — je segel Krištof župniku v besedo. "Oprostite, ako dostavim, da ne gledam samo Rezikinega obraza, temveč tudi njene duševne lastnosti."
"Sem vašega mnenja" — je dostavil župnik. "Ima tudi veliko drugih vrlin. V vzgled bi jo lahko postavil njenim vrstnicam. Skromna je, nedolžna, ponižna, molčeča. Ribičeva rodovi-na je sploh vsega spoštovanja vredna. Poznam te ljudi že več let in jih poznam kot poštene." (Dalje prih.)
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!
Dioniz, pregnan iz kraljestva, od nekoga vprašan: le kaj ti pomaga in koristi Platon in filozofija, odgovarja: "v toliko, da varljivo usodo lažje prenašam."
Demonaks vprašan,kdaj je začel filozofi rati: "Tedaj, ko sem začel spoznavati samega sebe."
Epiktet vprašan, kdo je bogat, je odgovoril: "ki mu je dovolj to, kar ima."
Ko so Grki, ki so prebivali v Aziji, perzijskega kralja nazi-vali po takratnih šegah in navadah Velikega, je Agezilaj vprašal: "Ali je on zato večji ko jaz, ker ni pravičnejši in je razbrzdan ?"
Aleksander vprašan, kje ima svoje zaklade: "Pri prijateljih.
Ko si je Druz gradil palačo, mu je arhitekt obljubil, da bo tako zgradil, da ne bo mogel nihče vanjo videti. A Druz arhitektu : "Poslušaj! Če si le kaj' umetnika v resnici, tako palačo zgradi, da bodo vsi videli vse, kar bom delal."
Aleksander je poslal 50 talentov filozofu Ksenokratu. Filozof se je denarja branil, češ, da ni zaslužil, govoreč: "Kaj nima A-leksander niti enega prijatelja, ki bi ta denar zaslužil?"
Tales vprašan, kaj je najbolj skupno ljudem, je dejal: "Upanje; to imajo namreč tudi tisti, ki nimajo nič drugega."
Ko je Peril, Aleksandrov prijatelj, prosil Aleksandra naj da doto njegovim hčeram, je Aleksander ukazal nakazati petdeset talentov. Peril: "Ne toliko, saj jih je deset dovolj!" Aleksander pa: "Tebi že, toliko vzeti, a meni ne, tako malo dati!"
Sokrat vprašan, zakaj vendar ni on v vladi, ko je vendar v vladanju najbolj izveden, odgovarja: "Tako je s to stvarjo; tisti, ki jih mnogo nauči dobrega vladanja je koristnejši, kakor pa tisti, ki bi sam, pa če še tako dobro vladal."
Diogen je nekomu, ki ga je vprašal, na kakšen način bi se naj izdatne jšfc maščeval nad sovražnikom, odgovoril: "Če se iz-kažeš vrlega in poštenega moža."
Aristotel o prijatelju: "Ena duša v dveh telesih."
Atal, filozof, je večkrat dejal: "Prijetneje je prijatelje pridobivati kakor jih imeti."
Tales je vprašan, kaj je težko, odgovoril: "Samega sebe spoznati." "In kaj je potem lahko?" "Druge kritizirati", de Tales.
Aristipa so vprašali, CGS9, se morajo mladi najbolj učiti: "Kar bodo kot bodoči možje rabili", je odgovor.
Ko so Samničani prinesli Ku-riju, ki se je grel pri ognju, veliko množino zlata, jih je zavrnil: "Ne zdi se mi imenitno zlato imeti, pač pa tistim, ki ga imajo, ukazovati."
Odlično je dejal Aristotel: "Skromnejši ne smemo biti nikdar bolj kakor takrat, ko govorimo o Bogu."
Ko je Aleksander obiskal po bitki pri Isu Darijevo mater in Darijeve žene s Hefastio-nom, ki mu je bil za las podoben in enako dragoceno napravljen, so kraljice mislile, da je Hefa-stion kralj in so ga kot kralja počastile. Tedaj pa je Sisigam-bis, Darijeva mati, iz odkimava-nja okoli stoječih spoznala zmoto ; vrgla se je k Aleksandrovim nogam, proseč ga, naj odpusti zmoti. Aleksander pa jo je dvignil, rekoč: "Nisi se zmotila, mati; tudi ta je Aleksander."
Malo vrednemu možaku, ko je vprašal Agijo, kdo je najboljši med Špartanci: "Ki je tebi najmanj podoben."
Kralj Por, premagan od Aleksandra, je na vprašanje: "Kako naj ravnam s teboj?", odgovoril: "Kraljevsko!"
Lacedemonci so Filipu, ki jim je v pismu prepovedal vse, karkoli bi skušali storiti, odgovorili : "Ali nam je prepovedano tudi umreti?"
Aleksandru, ki je veljal kot prožen in uren človek, je delal oče, naj tekmuje v olimpijskem stadionu. Aleksander: "Bom, če bodo tekmeci kralji!"
Ko je prišel Hanibal, pregnan iz Kartage, v Efez k Antonijo-hu, so ga gostinski prijatelji povabili k predavanju filozofa For-nija. Baje je filozof govoril nekaj ur o dolžnostih in načinu poveljevanja in še o vseh mogočih drugih vojaških zadevah. Vsi,
navdušeni in so vprašali tudi Hanibala, kakšna je njegova sodba o filozofu. Punec je odgovoril v slabi in šepavi grščini: "Mnogo starcev sem že biti slišati blebetavše, da bi pa biti kdaj slišati človeka, ki bi klatiti take, kot Fornijo jih, se ne spominjati." Hanibal je imel prav. Le kdo od teh dveh je bolje poznal poveljevanje in vojaške stvari: ali Hanibal, ki se je toliko let boril z Rimom, ali blebetavi filozof, ki ni nikoli videl niti sovražnika in ne vojaškega taborišča.
Agezilaj, prodirajoč proti Traciji, je poslal k macedonske-mu kralju poslance vprašat, ali bodo šli skozi deželo prijateljev ali sovražnikov. Ko mu je ta odgovoril, da se mora še posvetovati, si je Agezilaj mislil: "Kar posvetuj se. Ampak mi bomo šli skozi."
Ko je Agis, lacedemonsKi kralj, slišal o menda strahoviti množici sovražnikov,
ci Megarenčanov infe uče nobenih drugih reči kakor lepo in dobro skrbeti in pasti črede ovac. In dejal je: Rajši sem oven kateregakoli Megarenčana kot pa
om
i"
Focijon Demostenu, ki ga je podražil: Te bodo pobili, Foci-jan, Atenci, ko bodo enkrat prišli ob pamet: "In tebe, ko se bodo izpametovali."
Samnitskim poslancem, ki so čvekali in čvekali, Špartanci ta-ko-le odgovore: "Prvo smo pozabili, zadnjega ne razumemo; ker se prvega ne spominjamo."
Cicero je Fabiji Dolabeli, ki mu je pripovedovala, da je stara trideset let, odgovoril: "Mora že biti res. Kajti že pred dvajsetim)! leti sem to slišal." -o-
PRED RAZHODOM RAZO-ROŽITVENE KONFERENCE
Ženeva, Švica.— Kljub raznim injekcjam, ki jih je dobi-je dejal: iVala zadnje čase. je tukajšnja
"Ne gre za to, koliko jih je, ampak kje so."
Isti vprašan, koliko ima vojakov: "Kolikor jih zadostuje, da bodo sovražniki bežali."
Leonida, lacedemonski kralj, Kerksu, ki mu piše: odloži orožje: "Pridi ponj!"
Ko je taistemu Leonidi neki vojak vzdihnil: sovražnik je blizu, ga je pomiril: "In mi blizu njega!"
Macedonskemu Filipu, ki je prišel na lacedemonske poljane in jih v pismu vpraša, ali hočejo, da pride prijatelj ali sovražnik, odgovarjajo Lacedemonci: "Nihče!"
Lelij nekomu, ki je bil rojen od staršev, ki niso bili bogvekaj, ko ga je opominjal, da ni vreden svojih slavnih prednikov: "Za vraga! Ti pa si svojih!"
Diogenes je nekoč s prižgano leščerbo blodil po trgu pri belem dnevu. "Kaj za božjo volje iščeš?" so ga izpraševali. "Človeka", je odgovoril.
Isti je nekoč videl, da se otro-
H TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva 1 — TrgovciPosamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
* Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliika organizacija v Združenih Državah Ameriških je:
Kranjsko-Slovenska * Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, I1L POSLUJE ŽE 38 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00.
SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem
oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku.-----
Skupno število krajevnih društev čez 200.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00.
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine.
CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE:
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina.
70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA:
Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
razorožitvena konferenca tako opešala, da ne more več vzdržati, in tako je bilo sklenjeno, da se razide in odide na "počitnice" za kak mesec dni. Med tem časom upajo, da se bo politični položaj v posameznih državah malo bolj razjasnil.
-o-
TATOVI SE BODO KESALI
Englewood, Colo. — Ko bodo tatovi odprli kovčeg, ki so ga ukradli T. A. Tauschu, bodo pač neprijetno razočarani, ako se jim ne bo še kaj hujšega zgodiloL Tausch je namreč zbiralec an krotilec kač in v kovčegu je imel tri klopotače in še neko drugo, pet čevljev dolgo kačo.
"Izgovor, da so tudi drugi časopisi dobri, je izgovor za slepce! Katol. dnevnik imamo samo eden in to je naš Amerikanski Slovenec!"—
—Rev. P. Odilo Hajnšek.
10. junija:
Paris na Plymouth in Havre
Veendam na Boulogne in Rotterdam
14.	junija:
Aquitania na Cherbourg in Southampton
Majestic na Cherbourg in Southampton
New York na Cherbourg in Hamburg
15.	junija:
Conte di Savoia na Genovo
16.	junija:
Europa na Cherbourg in Bremen
17.	junija:
lie de France na Plymouth in Havre
Statendam na Boulogne in Rotterdam
21. junja:
Manhattan na Havre Hamburg
Mauretania na Cherbourg in Southampton
Albert Ballin na Cherbourg in Hamburg
Vulcania na Dubrovnik in Trst
23. junija:
Olympic na ampton
Cherbourg in Soutli-
24. junija:
Champlain na Plymouth in Havre
Bremen na Cherbourg in Bremen
Vollendam na Boulogne in Rotterdam
Rex na Genovo
27.	junija:
Leviathan na Cherbourg in Hamburg
28.	junija:
Berengaria na Cherbourg in Southampton
Hamburg na Cherbourg in Hamburg
Conte Grande na Genovo
30. junija:
Majestic na Cherbourg in Southampton
Columbus na Cherbourg in Bremen
1. julija:
Paris na Plymouth in Havre
Lafayette na Plymouth in Havre
Dni do
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN* EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerha-venu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.
Kupite sedaj parobrodne listke za vaše sorodnike v Evropi, ki bodo obiskali chicaško razstavo.
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta alt
NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO ----——
1 '	Vi.A-