/ _ _
Glas Naro
List Slovenskih delavcev v cAmcrikl
ifo
a Ur _
Sbt>
TBLEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
Entered m flecood-Cla«
81, 1903, aft
Office M Hew York. V. Y„
the Act of
of March S. 1879.
TELETON PISARITE: 1279 REOTOB.
KO. 17«. — ŠTEV. 178.
HEW TOSK, WEDNESDAY, JULY 31, 1907. — V B&BDO, 31. MAL. SRPANA. 1907.
VOLUME XV. — USTNIK XV.
Iz delavskih krogov. Položaj v Minnesoti.
DELODAJALCI V DULUT3U RAČUNAJO NA POPUSTLJIVOST OBREŽNIH DE-L A V C E V.
Organizator Western Federation of Minora, Teofilo Petriella, zaprt.
NASILJA
Duluth, Minn.. 31. julija. Na pismeni predlog štrajkuj«»čih obrežnih delavcev, vsled kterega naj se imenuje skupni odbor v svrho poravnave diferenc, delodajalci do danes še niso odgovorili. Splošno se pa trdi, da odgovor ne bode ugoden in da bodo delodajalci dali štrajkarjem le priliko z delom pričeti, ako hočejo. Družbe so u ve rje de, da 1h delavci kmalo prijeli omahovati in radi	ne bodo ostavili svojega stališča.
Hibbing, Minn., 31. julija. Vodjo strajkujoiih rudarjev, Teofila Petriella. ho včeraj tukaj zaprli, ker je nosil v žepu*«krito orožje. Kasneje so ea zopet izpustili, ker je položil $1000 varščine. Inače se v okraju štrajka ni pripetilo nič važnega. Dehi se v ravno onih rudnikih, kakor včeraj, in sicer z nekoliko večjim številom delavcev ali skal* »v. Danes se prične tudi z delom po noči.
St. Pumi, Minn., 31. julija. Nadomestni predsednik Western Federation of Afiners se je pritožil pri <ra-vernerju Johnsonu radi tega. ker je šerif Ifoolihan od eountvja Ita^ea v Nashwaaku štrajkarje pri nekem zborovanju dejanski napadel in par št raj k ar ji v brez zapornih povelj zaprl, dočim je ostale zborovaloe raz-gral in jim prelil s smrtjo, (rovemer je šerifa takoj pozval, da mu o tera poroča. Tudi iz ra/nih drugih krajev države je dobil governor proteste, ker so družbe najele Pinkertonove detektive in druge čuvaje, da^iravno zakon to prepoveduje.
St. Paul, Minn.. 31. julija. 9000 delavcev Northern Pacific železnice, ki izdelujejo vagone, je nameravalo št k j k a t i; delavci so zahtevali 15od-> t o t n o povišanje plače, toda zadovoljili -mi se s ]>etimi odstotki.
NAKUP BRAZILSKIH ŽELEZNIC.
Sindikat canadskih in naših kapitalistov namerava kupiti železnice.
Nek sindikat newyoriskih in eanad-skih kapitalistov, med kterimi sta tudi Sir William Van Home in William Lanman Hull, ktera sta nekaj časa gradila železnice in luke v Brazilu, je izdelal načrte, po kterih bode svoje p«>*-le raztegnil tudi na brazilske železnice. Ta sindikat bode v imenova-nej republiki zgradil nove ž<Jezniee dolgosti 2000 milj, ktere bodo vezale mesti Rio de Janeiro in Montevideo v Uruguayu.
Sindikat že sedaj kontrolira železnico, ki vodi med Sao Paulo in Rio Grande, kakor tudi železnico Soroca-bana. Slednjo železnico je zgradila država Sao Paulo, ua kar jo je ameriški sindikat vzel v najem, kteri je pa sedaj nakupil za $19,000,000 bon-dov. oziroma za toliko, kolikor je veljala železnica.
Pred par meseci se je organizovala tudi posebna družba, imenom Puerto de Para in še je dna v Maine, ktera bode poslovala v državi Rio Grande do Sul, kjer bodo tudi gradili železnice.
Nezgode na železnici.
Al ban v, N. Y-, 29. julija. Nek vlak Delaware & Hudson železnice je včeraj po vozil Katarino Edwardsovo, hčer bivšega sodnika Edwardsa, ko se je vračala po progi imenovane železnice domov iz pokopališča Rural Cemetery. kjer je obiskala grob svoj« matere, ktera jej j« umrla pred dvema tednom*.
Dvojni umor
v New Yorku.
UMORJENI STA BILI DVE ŽENSKI; PRVA NA 22. ULICI, DRUGA NA 90. ULICI.
Morilca sta še vedno prosta; obe ženski sta brutalno umerjeni.
POD STOPNICAMI.
Tekom dvanajstih ur, v noči na včeraj, sta bili v našem mestu dve ženski umorjeni, in sicer na skrajno brutalen način. Obe sta bili zadavljeni in morilca obeh sta še vedno •prosta.
Prvo umorjenko sta našli v hiši 47G zapadna 22. ulica. Njen vrat je bil zvezan z možko ovratnico. V njej so spoznali -gospo Sofijo Kehrerjevo iz Buffalo, N. Y.
Druga žrtev je pa bila, p redno jo je morilec zadavil, kriminelno zlorabljena in policija je mnenja, da je bilo pri napadu na njo deležnih več d ego jeden možki. Kedo je ta umor-jeuka, še ni dognano. Stara je bila kaeih 27 let in je zelo temne polti, tako da je najbrže kaka Italijanka, Spanjolka ali pa Armenka. Njeno truplo s«) našli na 90. ulici pod stopnicami, ktere vodijo v klet. Ljudje iz soseščine, kteri so si mrtvo ogledali. jednostavno izjavljajo, da je ne poznajo. Pri pokojnici tudi niso na--li klobuka in iz tega je sklepati, da -e je umor izvršil drugod, nakar so morilci njeno truplo prinesli na mesto, kjer >e je našlo. Potom preiskave >e je dognalo, da je bila nesrečnika zadavljena, in sicer s i ako močjo, da jej je tekla kri iz ust in nosa. Ko »o našli njeno truplo, je bila še gorka. tako da se je umor izvršil malo po preje.
Sto si namenjen
2m*
otroki
ali
v Ameriko vzed.
cene na: PRANK SU New Veric, N. Y„ teneje in najbolje je priznani zastoo-arobradnlb dro»
ČUVAJI SVETILNIKOV MED SEBOJ.
Gla; ni čuvaj je svojega pomočnika pretepel.
Greenwich, Co.m., 30. julija. Tukajšnja policija ima obilo opraviti, ker .je glavni čuvaj svetilnika, Oton Rudolph, svojega pomočnika Johu Mulligana pretepel. Mulligan je dobil pri -odišču zajHjrno povelje, ktero je i/.ročil policiji v svrho izvršitve.
Aretacija bi sama po sebi sicer ne b;Ia težavna, toda kako naj pride ta za leva pred -odisče v svrho obravnavi- * Zvezini zakoni namreč določajo, da mora vedno nekdo biti v svetilniku. da vrši službo. Ker sta pa Rudolph in Mulligan jedina človeka, ko-jima je zvezina vlada izročila službo v svetilniku na Captains Islandu, mora vedno jeden izmed njiju ostati na otoku. Sodna obravnava se pa zamore vršiti le tedaj, ako sta pri sodišču navzoča t oži tel j in toženi.
Serif Rit eh je prišel sedaj do originalne ideje, da se sodnika, sodne klerke, odvetnike in vse drugo potrebno naloži na ladijo in prepelje na otok, kjer se prične obravnava. Sodnik se je pa potem spomnil, da je imenovani otok last zvezine vlade, tako da tam državna sodišča nimajo kaj iskati.
Mogoče je. da bodo sedaj naprosili kongres, da izda poseben zakon, kteri bode Rudolphu in Mulliganu dovolil, da oba zajedno in istočasno ostavita otok. Mogoče je pa tudi, da bode vrhovno z vezi no sodišče tak zakon proglasilo protiustavnim.
Uživanje kokaina v Newarku.
V nijednem mestu v Ameriki se uživanje kokaina' ni tako razširilo, kakor v Newarku, N. J. Na stotine mladeniče v uživa to narkotično sredstvo na račun svojega duševnega in telesnega zdravja. Tajna prodaja tega strupa se je sedaj razširila že med dečke, ki hodijo že v šolo in šele sedaj so £e oblasti prebudile. V zvezi s tem strupom so d o sedaj že -nad sto osob zaprli in mnogo prodajalcev kokaina bode moralo par mesecev sedeti v ječi. Tudi minolo soboto so zaprli vež Kitajeev, zamorcev in belih, kteri so prodajali ta strop. Med areto-unei so tudi trije Nemci, kteri so prodajali strop Solokej deeL
Proti Japoncem. Naseljevanje kulijev.
NAŠA VLADA RAZPRAVLJA Z MEXICO GLEDE PREPREČEN J A TIHOTAPSTVA JAPONCEV OB MEJI.
V novejšem času prihaja vedno več Japoncev preko mehikan-ske meje.
JAPONCI O POLOŽAJU.
Washington, 31. julija. Državni oddelek je pričel z mehikansko vlado obravnavati radi tihotapstva z japonskimi kuliji preko mehikanske meje v Zjedinjene države. V novejšem času namreč prihaja preko meje toliko Japoncev, da naselniški uradniki niso več kos svojej nalogi. Jedil a ko je tudi naša vlada postopala ko so svoječasno kitajski kuliji kar t mnioma prihajali preko meje British Columbij^ia naše ozemlje. Radi te pritožbe je tedaj vlada v Canadi ustanovila zakon, kteri določa ,za Kitajce, kteri prihajajo v Canado, velik davek. S tem se je tihotapstvo s Kitajci izdatno pomanjšalo in pričakovati je tudi, da bode mehikanska vlada uvedla jednak davek.
Honolulu, Hawaii, 31. julija. Ja-l>onski komisar Ishii, kteremu je njegova vlada naročila, da prouči razmere na Hawaii in v Ameriki, v kolikor se tičejo japonskih delavcev, je dospel semkaj in japonski trgovci so ga gostoljubno .sprejeli. Ker se na imenovanem otočju mudi t<udi naš trgovinski tajnik, se bodeta oba zastopnika washinglonske in tokijske vlade sešla. Japonski komisar izjavlja. da je sedanja agitacija na Japonskem nastala radi džingoizma, kteri je ravno tak kakor v Ameriki. Vendar se pa Japonska zanaša na predsednika Roosevelta in je prepričana, da se !>• »de vse v miru uredilo.
USTRELJENI ZAROTNIKI V ECUADORJU.
Dne 28. t. m. so v Guayaquilu ustrelili csem zarotnikov; sedem jih je obsojenih v smrt.
Guayaquil, Ecuador. 30. julija. Tukajšnje vojno sodišče je obsodilo petnajst vojakov, kteri so bili člani žarnic proti predsedniku, generalu Alfa ru. v smrt. Osem obsojeneev so predvčerajšnjim ustrelili, ostali jim bodo v kratkem sledili. Devet nadalj-nih vojakov so obsodili v dosmrtno ječo.
Vlada je prišla v Quito na sled no-vej zaroti, ktere vodje so pa ušli iz glavnega mesta in so pribežali semkaj.
OTROCI SE ZADUŠILI V ZABOJU.
Igrali so se s skrivanjem in pri tem se je zaboj zaprL
Winsted, Conn., 30. julija. Desetletna Ana Prior in njen osem let stari brat Frank, otroka premožnega far-merja v Windsorju, sta bila včeraj pri svojej stari materi v tukajšnjem mestu. Tu sta se igrala v hlevu s tem, da sta se skrivala in ko sta slišala, da ju kliče stara mati, sta se jej skrila v velik zaboj, kterega se rabi za oves. Pri tem se je pa pokrov zaboja zaprl in otroka ga nista mogla več odpreti. Predno so ju našli, etn. se zadušila.
Šele zvečer, ko' je prišel njun oče, da vidi, čemu otroka nista prišla domov, pričeli so ju iskati in končno ju je hlapec našel v zaboju mrtva. Nesrečna otroka so danes pokopali.
Taftova zmaga. Predsedniški kandidat.
VOJNI TAJNIK T AFT JS BIL V DRŽAVI OHIO ODNLA5 T^T&T^igiVMTftzrTsr
KANDIDATOM.
Republikanski centralni odbor se je izrekel zanj s 15 proti 6 glasovom.
FORAKER OSTANE.
Columbus, Ohio, 31. julija. Včeraj se je tu vršila seja centralnega republikanskega odbora države Ohio, da se dožene, kedo naj se priporoči predsedniškim kandidatom. Tem povodom so zmagali pristaši vojnega tajnika Williama Tafta, kajti pri zborovanju je bila sprejeta resolucija s 15 proti 6 glasovom, ktera določa, da se imenuje vojni tajnik Taft predsedniškim kandidatom republikanske stranke. Tej resoluciji so potem pripisali tudi amendment, s kterim Taf-tovi prijatelji izjavljajo, da ne nameravajo senatorja Forakerja in Dicka izključiti iz ohajske politike.
Resolucija se glasi: "Uverjeni smo, je večina prebivalstva države Ohio prepričana, da je vojni tajnik zmožen postati predsedniški kandidat, ker to nam dokazujejo njegova dosedanja dela in zasluge za domovino. Radi- tega tem potom izjavljamo, da želi večina prebivalstva v Ohio, da se vsemu ljudstvu predloži Taft kot predsedniški kandidat in da smo prepričani, da bodo republikanci druzih držav delovali v prid njegove nominacije v letu 1908. **
Svetišče miru.
Temeljni kamen.
V HAAGU, NIZOZEMSKA, SO SVEČANO FOSTAVTLI TEMELJNI KAMEN ZA PALAČO MIRU.
Slavnoab je predsedoval ruski delegat, poslanik Nelidov.
CARNEGIEJEV DAR.
Haag, 31. julija. Včeraj popolu-dne so v Zorgvlietu slavnostno postavili temeljni kamen Carnegiejevej mirovnej palači, ktera bode stala v sredi parka, ki se razprostira od Scheveningena. Slavnosti je vodil predsednik druge mirovne konference, ruski delegat, poslanik Nelidov. Slavnostim so prisostvovali skoraj vsi mirovni delegatje in višji nizozemski uradniki. Palaoo bode zgradil ma svoje stroške ameriški milijonar Andrew Carnegie, o kterem%o vsi govorniki pohvalno govorili. Carnegie se mudi sedaj v Škotskej, oziroma na svojem domu.
V imenu mirovne k conference se je ruski delegat zahvalil Carinegieju za njegov plemeniti dar. Palača bode spomenik prvim poskusom ustanoviti svetovni mir. Govornik je tudi poudarjal, da je značaj te stavbe skoraj svet, kajti tako plemenite stvari, kakor je svetovni mir, ni na svetu.
Kraljica Viljemina, ktera se mudi v Haagu, ni prišla k slavnosti, čemur se vsi Čudijo. Kraljica je podelila Carnegie ju red Oranj e-Nassau.
pošljemo lepo sliko parni-
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najboljši In najdi rektnejii progi za Slovence. Pišite na AuztroAmeri-ea*a Line, Whitehall BniMin*, New York,
ŽENSKA BITKA NA NADULIČ-NEJ ŽELEZNICI.
Štrajkujoča dekleta v boju s skabmi.
Na nekem vlaku naduličue železnice na progi nad 2. Ave., ki je vozil proti jugu. je prišlo predvčerajšnjim zvečer do vroče bitke, ktere se je udeležilo osemnajst deklet in dva moška. M o tor man je s svojo, piščalko poklical policijsko pomoč, ktera je potem are-tovala dve čifutinji in jednega čifuta, vsi iz dolenje istočne strani mesta.
200 šivilj tovarne perila tvrdke ŽJatner Brothers-namreč že dva me--ectt štrajka. da tako protestirajo proti neopravičenej aretaciji dveh deklet. Tvrdki se je posrečilo dobiti kaeih osemdeset skabinj, ktere vsaki večer spremljajo posebni policaji domov.
Ko je posebni policaj F. Bernstein imenovani večer vodil svoje varovanke domov in jih do vedel na postajo naduličn-e železnice, so jim sledila štrajkujoča dekleta, ktera so skušala skabinje pregovoriti, da bi se njim pridružile. Na naduličnej železnici je končno prišlo do boja med obema sovražnima strankama. Najbolj tepen je bil naravno čifut Bernstein, kajti njega so tolkli tudi drugi potniki, ker so mislili, da je razžalil dekleta.
Nezgoda na železnici.
Middleboro, Mass., 30. julija. Nek tovorni vlek, kteri je vozil v Cape Cod, je včeraj tekom dvajsetih minut zavozil v dva osobna vlaka. Štirje uslužbenci so bili na mestu ubiti in več je ranjenih.
Denarje
za % 10.35 za $ 20.65 za $ 41.00 za f 102.30 za $ 204.50 za $1020.00 Poštarin Doma m izplačajo
v staro domovino
pošiljamo:
............ 50 kron,
............ 100 kron,
............ 200 kron,
............ 500 kron,
............ 1000 kron,
............ 5000 kron.
jo všteta pri tok vsotah, ne v ot popoL orna vinarja H\ftH
poiOjatv« izplačuje hranilni «nl v U. do
PRED USTAJO V KOREJI.
V Seoulu je prišlo do velikih nemirov; japonska policija je morala bezati:
Seoul, Koreja, 30. julija. Dasirav-no so Japonci svojo posadko v tukajšnjem mestu pomnožili za 6000 mož, so tukaj nemiri na dnevnem redu in postajajo od dne do dne hujši, kajti domačini z japonskim gospodstvom nikakor niso zadovoljni. V minolej noči je prišlo do krvavih bojev med domačini in japonsko policijo. Japonci so imeli velike zgube in so morali bežati. Končno je general Hazagava poslal na lice mesta par sotnij pešcev in topništvo, ktero je napravilo mir. Tudi v drugih velikih mestih in na deželi. postalo je vrvenje tako, da je v kratkem pručakovati splošne ustaje proti japonskemu gospo dat v u.
HOTEL DORMITORY ZGOREL.
Nadaljni hotel za letoviščarje na Long Islandu zgorel.
Hammels, L. I., 30. julija. Včeraj dopoludne je zgorel hotel Dormitory na Fairview Ave. v tukajšnjem mestu. Kako je nastal požar, ni znano. Ljudje, kteri so bili v hotelu, so se pravočasno rešili. V novejšem času je postalo moderno, da vsaki dan zgori po najmanj jeden hotel na oceanskem obrežju, kar je znak, da se bliža poletna sezona svojemu koncu. Radi dolgotrajne zime so bili letos zaslužki lastnikov hotelov in zabavišč zelo slabi, in to je najbrže glavni uzrok tolikih požarov, kteri sedaj kar dnevno uničujejo hotele za letovišcarje. Taka podjetja so naravno vsa zavarovana.
m
Iz Avstro-Ogrske. Nemčija protestuje.
NEMŠKO POSLANIŠTVO NA DUNAJU FROfTESTUJE RADI IZGREDOV V TRI-DENTU.
Razne novosti
iz inozemstvi!,
KRVAVI BOJI NA BALKANU. — TURŠKE ČETE SO POPOLNOMA UNIČILE ČETO VSTAŠEV.
Pri napadu na Nemce je bilo šest Splošno vstaško gibanje med moha-Švabov iz rajha in par avstrij- |	medanci v Afriki,
skih hajlovcev ranjenih.
NEMIRI V INOMOSTU.
Dunaj, 31. julija. Tukajšnji nemški poslanik Wedel je pri tukajšnji vladi protestiral radi napada na Nemce v Tridentu na Tirolskem, kjer so domačini (Italijani) pretepli in s kamenjem pregnali izzivajoče Nemce iz rajha in avstrijske hajlovce. Avstrijska vlada, ki je docela odvisna od nemške in ki je pod nekim protektoratom berolinske vlade, je tmorala takoj obljubiti, da bode šva-be zadovoljila s tem, da bo domačine kaznovala. Nadalje je nemško poslaništvo naročilo svojemu konzulu v Inomostu, naj se- oficijelno pritoži pri tamošnjem namestništvu.
Pri napadu je bilo 6 Nemcev iz rajha resno ranjenih. Med ranjenei sta tudi dva avstrijska hajlovca in naravno tudi okrajni glavar Speng-ler, kteri je skrbel za red s tem, da je tudi on izzival. Oblasti so že pričele s preiskavo in obljubujejo, da bodo napadalce strogo kaznovale — ako jih dobe.
Inomost, Tirolska, 31. julija. Tukajšnji haj lovci so se Italijanom o-svetili s tem, da so razdejali par italijanskih prodajalnic. Sedaj bi bilo umestno, da protestuje tudi italijanska vlada.
ŠTRAJK V ANGLIJI.
aH rad*
VouUM Je naJprDiČ-(otovial • priooioče-vočje
- • h	sSfc:
NA ELEKTRIČNEM STOLU.
Petinsedemdeseta eksekucija v Sing Singu.
Ossining, N. V.. 30. julija. Včeraj so v tukajšnjih zaporih elektrokuei-j o iiira! i zamorca "William Nelsons, kteri je umoril Lizzie Norman v New Yorku v letu 1906. Za usmrtitev zamorca sta zadostovala dva toka. Pred smrtjo je Nelson postal katoličan in tako ga je katoli&i duhoven opremil do atola.
Do sedaj ao v i 75
• .• a -C- . "•
KRETANJE PARNXKOV
Dospeli so:
Vaderlaind 30. julija iz Antwerpena
s 14S3 potniki. Potsdam 30. julija iz Rotterdama
s 1439 potniki. Furnessia 30. jnl. iz Glasgowa s 305 potniki.
Georgic 30. julija iz Liverpoola.
Dospeti imajo: \rmeniari iz Liverpoola. Vord America iz Genove. Bremen iz Bremena. Badenia iz Hamburga. Koenig Albert iz Genove. Pannonia iz Reke. Majestic iz Liverpoola. Hispania iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. St. Laurent iz Havre. Kaiserin August e Victoria iz Ham bur ga.
New York iz Southamptona. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Arkonija iz Libave. Caledonia iz Glasgowa. Trave iz Bremena. Hamburg iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Breslau iz Bremena. Carman i a iz Liverpoola. BaTbarossa iz Bremena. Adriatic iz Liverpoola. Peterb org iz Libave. Pennsylvamia iz Hamburga. CedVic iz Liverpoola.
OdplnH ao:
Oceanic 31. julija v Liverpool.
Odptnli bodo: La Touraine 1. avgusta v Havre. Arabic 1. avg. v Liverpool. Cretic 1. avg. v Genovo. Princess Alice L avg. v Bremen. Vaderland 3. avg. V Antwerpen. St. Paid 3. avg. v Southampton. Umbria 3. avg. v Liverpool.
nig Albert 3. avg. v Genovo. Preident Lineohs 3. avgusta v-Ham-
Atene, Grška. 31. julija. Turške čete zajedno z baši-bozuki so se bojevale s četo grških vstašev, kteri so se u.-abonli v nekej hiši pri Seresu, 50 milj daleč od Soluna. Če to vstašev so Turki popolnoma uničili: pri tem so Turki zguoili 3t> mož. šele po tem se jim je posrečilo s poni: čjo topov hišo vzeti. Me.i Liojein s<> ba-i-bozuki oplenili l«Ki his. Tudi v Stresu so požgali par grških his.
Berolin, 31. julija. Vstaja domačinov v Kamerunu proti nemškim vsiljivcem je verske nravi. Fulahi, kteri so napadli Nemce v okraju Adama-na, so mohamedanci, meri ktet-Lmi se je v novejšem času po vsej Afriki pričelo vstaško gibanje, ktero zamore postati zelo nevarno.
Belfast, Anglija. 31. julija. Tukajšnji obrežni delavci štrajkajo za večjo plačo in krajši delaven čas. Strajkarjem so se pridružili tudi policaji, kteri zahtevajo za posebno delo, koje morajo opravljati radi štrajka. posebno plačo. Sedaj je vlada poslala semkaj vojaštvo, ktero se v par dnevih pomnoži na lilKHJ mož.
Cork. Anglija. 31. julija. Tukajšnja policija sočustvuje z ono v Bel-fastu in namerava tudi štrajkati.
London. 31. julija. Mali parnik Endurance odplul je včeraj z angleško ekspedieijo proti jugu, da preiskuje otoke krog južnega tečaja. — Ekspedieijo vodi poročnik Shakleton.
Odesa. 31. julija. Tukajšnja policija je zasledila zaroto, ktere namen je bil razstreliti tukajšnje zapore, kteri so jmlni političnih jetnikov. Pod zapore zarotniki že položili mino, ktera, ako bi se razletela, bi nhila aa stotine ljudi. Zarotinike je nekdo izdal vodstvu zaporov, nakar s«i ječe hitro preiskali in našli v resnici mino, ki je bila napolnjena z veliko količino dinamita. Vodje zarote s:i zapili vsaeega v posebno ječo.
Rim, 31. julija. Velike vojaške vaje med 1-, 2. in 3. armadnim zborom se bodo vršile v Piemontu od 28. avgusta do 6. septembra. Vodil jih bo šef generalnega štaba, Saietta. Glavno vodstvo bo v Borgomanero.
Berolin, 31. julija. Dekla Sauer v Stuttgartu je pokopala svojega živega otroka na pokopališčču. Nečloveški materi je prisodilo sodišče petletno ječo.
Berolin, 31. julija. V Neuhai*>enu je udarila strela v neki šotor, pod kterim je vedrila rodovina Ignacija Ehrenfelsa. Ubitih je bilo šest oseb.
ZOPET
RAZSTRELBA NA VOJ NEJ LADUI.
Jeden mornar ubit, dva ranjena.
Washington, 31. julija. Mornarič-nemu oddelkn naše vlade se brzojavlja, da se je na topničarki Zjed. držav Wilmington, ktera se mudi v Nankingu na Kitajskem, razletela parna cev. Mornar Filip Hind je bil ubit in dva njegova tovariša sta ranjena.
Boji v Maroku.
Tanger, Maroko, 30. julija. Le par milj daleč od kraja, kjer tabori glavar Raisuli, ki je vjel sultanovega glavarja telesne straže, Kaid Sir Harry McT/eana, prišlo je do krvave bitke med četami Raisulija in vojaštvom sultana. Raisuli je bil poražen, toda on se j© osvetil s tem, da je dal dvema vjetime. sultanovima častnikoma odrezati glave, ktere je potem poslal sultanu z naznanilom, da bode tudi MeLeanova glava sledila, ako ne umakne hitro sultan svoje čete.
TIKET
■ t
Inineje
tt brzoparnik dobiš za i družbohočefinaj-n bodeš najso-i- x- Sakserju, V 3»k, zato

IpM&S ■ ■ ■■ ■ ■ >-L ■■■ r-F."- s _______________ ••_,

"GLAS NARODA"
(Stovenic Daily.)
Owned and published by the SJLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSKR, president. S VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BENE!>IK, Treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: lO!* Gre«:«ii h Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Grožnje.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
,, pol leta.........1.50
,, leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto ..... 4.50
,, ,, ,, pol leta.....2.50
„ „ ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
'•GLAS NARODA"' izhaja vsak .lan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every <lav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Za ■	do^deset vrstic se plača 3u
centov.	Ill	. _
Dopisi hrei polpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii pošiijatvaui naredite naslov :
'•Gin« Naroda" lO'.'JGreenwich .Street, New York City.
Telefon: 127» Rector.
Naseljenci analfabeti.
zvczinem senatu se vsako leto pojav; kak predloir, kieri določa, kaj ■se mora od naseljencev zahtevati z ozirom na njihovo znanje in oliko, vendar -e pa dosedaj ni posrečilo dobiti zakon, kteri bi analfabetom, oziroma onim naseljencem, kieri ne znajo niti brati niti pisali, zabranil izkrcanje in naselitev na ozemlju Zjed. držav.
Naselni&ki uradniki so prepričani, da lak zakon tudi letos ne bode sprejel, d:\siravno se za sprejem tacejra zakona že dols»o airitira. V novejšem času se pri nas vedno bolj po^rostoma dogajajo zločini proti malim deklicam. Te zločine pripisujejo policijski komisarji večinoma inozemcem, kteri so a-naliabeti in to je tudi dalo povoda, da se v novejšem času še bolj agituje proti anallabetom iz inozemstva, kteri so baje za vse zločine od-l*<ovorni. O tej agitaciji se je včeraj jrovorilo tudi na Ellis Islandu, toda tam prevladuje mnenje, da kongres ne Hode nikdar sprejel taeejra predloga, dokler potrebujejo naše velike obrti delavske m«n"-i. pri kterih ni odvisno od tega. znajo-li pisati »n brati ali ne. Ak.» bi bil tak za~
Mr. Vanderlip, bivši zvezini pomožni finančni tajnik in radi tega. tudi velekapitalist in višji bančni uradnik, je nedavno prorokoval, da pride pri nas v doglednesn času do finančne krize, kterej bode sledila toi-di trgovinska kriza. Seveda je tem pro rokovanj pristavil tudi neizogibno besedo *' ee *': * * Če pustimo, da bodo iz političnih vzrokov sprejeti zakoni, kteri trgovini ne bodo ugodni ; če uvedemo socijalistične teorije, po kterih se mora zasebna last kon-
iiskovati..... potem se bližajo vsi
naši posli nevarnostim, ktere je list varila prosperiteta tekoan zadnjih let."
Vanderlip je sedaj predsednik Iiockefellerjevega finančnega zavoda National City Bank, ktere predsednik je po imenu Mr. Stillman, ki je v 1'arizu nakupil veliko posestvo, da tam preživi svoja zadnja leta v mirnem počitku. Ono, kar je Kockefel-lerjev Vanderlip dejal, pa ni nič dru-zega, nego -navaden fonogram, oziroma odmev onega, kar je tudi njegov gospodar trdil pred par meseci.
Vsak zakon, ki se ne ozira na koristi lioekefellerja in na male satelite tega solnca v finančnem svetu, so slabi. Vsaka omejitev plutokra-tirnih oblasti in bodočega pridobivanja nadaljnili milijonov, pomenja konfiskacijo in socijalistično teorijo, ktera mora storiti konec vsakej pro-speriteti — kajti ONI SO SPLOŠ-NOST. Pri kapitalistih se prosperiteta pričenja in končuje in izven njihovih krogov sploh ni blagostanja.
Tako nastopajo s prorokovanji, ker se boje, vendar se pa ljudstvu ni treba ozirati na take grožnje, ker se mu ni ničesar bati in tudi soeijalističnih teorij ne, ako delujejo na to, da se soe i jalni položaj po boljša.
Ako pa pride do krize, jo lahko mirno čakamo — kajti minola bode kakor nevihta, ktera vedno očisti zrak. In čistejšega zraka pri nas potrebujemo zlasti na finančnem poljuL
Madjari, Srbi in Hrvati
Bratstvo med Madjari in Hrvati. — Srbsko-madjarski dnevi v Belgradu. — Odpovedan obisk. — Mesto v Budimpešto v Zagreb. — Belgrad kaže Mad. j arom osle.
k«
sspj
. {totem :u '»il stotisiK-e-:ieem prihod zabranjeu. in um marljivim ljudem, ka-
nas najbolj polrebuje. •m poslovnem letu je pri-luko 275.SR«) an alfabet o v.
uradnega zacnamkaje oliko analfahetoT nam je
I h r<] :il:
■ --- ■	Si. nuf	A e alfa-
Ntraui	IjCKtV	beti
AiiiMudi ........	2.055	442
<>hi ...........		141
Iti.l^iri. Srbi b		
1 'rnoer^rci ....	16.727	s.oos
llrvaii in Slovenci	114.478	9^29
IkUmatind, Ho-		
-anri iu Heree-		
t?t>\"inei .......	4	3,444
N'iioiemei in		
Kinase i .......		30S
Ajnjrleži .........	29,182	176
Finci ...........	7,477	66
Fraoeozi ........	8t32S	141
N«?mci ..........	74,485	3,854
Grki ............	41,951	12,681
Čifuti ..........	120,667	26,864
Irci .............	26,445	307
Sev. Italijani ...	49,214	4,487
Južni Italijani . .	221,913	107,946
Litvinci .........	19,977	12,267
Madjari .........	58,011	5,579
TV,ljaki .........	113,360	44/260
Portugalci ......	2,563	1,462
Runa uri c i ........	3 4.365	5,673
Rusi ............	9,738	4.348
Malorusi ........	21,211	11,613
Kkanrlinavei .....	34,778	72
Škot,i ...........	13,764	34
Slovaki .........	38,229	7,390
Sj»an<*i .........	3,885	5ti5
	3,713	1,850
Turki ...........	1.620	1,103
Vel si ...........	2,0ti7	17
Drugih narodov...	7,904	848
Skupaj ....	1,004,756	275.880
v i
Ukradena slika ruskega carja.
O!jna*o sliko carja Nikolaja v generalski uniformi je ukradel nekdo na t»enolinski narodni galeriji. Slika je vredna vež tisoč mark.
sprejem istotako prisrčen, s kftkoifao ljubeznijo in 'navdušeni j em za Hrvate bodo pohiteli v Zagreb v objem svojim bratom.
Toda Belgrad je še na drog viden, način pokazal svoje simpatije za Hrvate in proti Mad j arom. Godba kraljeve garde je priredila koncert. I>o-sedaj je občinstvo vedno zahtevalo, da mora godba zaigrati Rakoezyjevo koračnico, vesel spomin na lepe srb-sko-madjarske dneve v Belgradu. Tudi tedaj so ne kteri zahtevali Rako-ezyjevo koračnico, toda kocnaj so za-doneli prvi zvoki, zaozilo je od vseh strani silno žvižganje, da je morala godba takoj prenehati. Z izžvižga-njem Rakoezyjeve koračnice so hoteli Belgradčani pokazati Mad j arom na jasen način, da se je prijarteljstvo Srbov proti njim ohladilo in da ne morejo raeuinati na srbsko pomoč, ko s tako brutalnostjo preganjajo njihove brate.
Ta dejstva zadoščajo razsodnemu človeku, pa tudi Madjarom v dokaz, da Srbi nečejo biti igrača v tujih rokah, najmanj pa v rokah Madjarov in to še celo proti svojim rodnim bratom.	S—e.
Poljski
Poljaki uManovljajo svoj lastni ko-respondenem urad. Njegovo srediKe bode v Pariza. Tja se bodo brzojavno pošiljala vsa poroSla iz poljskih krajev m odtod »o pet dalje v Kafri je is

Belgrad, v juliju.
Tedaj, ko je donel po Hrvatskem in v Budimpešti slovesen las, da sta -e pobratila Hrvat in Madjar. začele tudi med Srbi v Srbiji rasti simpatije za Madjare. Da dobi ta med-sebojna naklonjenost konkreten izraz. je **'Srj*sko novinarsko društvo*'
vabilo na obir-k v Belgrad madjar-~ke časnikarje, pisatelje in politike in o Bink.^tih leta 1906 obhajalo se je v Belgradu j^obratimstvo med obema narodoma. Razigrani vsled srč-:iega sprejema in omamljeni od slad-Kejra srbskega vina. so Košutovei pri-><-irali. da »stanejo večni prijatelji Srbov; saj jim je bila takrat srbska f-»moč neobhodno potrebna, da vržejo kabinet orskea ministerskea predsednika Fejervarvja in ukrepe svoje stališče. Belgra*lske svečanosti so Košuta in njegovim pristašem zelo pripomogle do zmage, a vendar so kaj hitro pozabili, kaj so jim bili Srbi v onem kritičnem času, pa so bili in so še sedaj kamen izpod tike pri trgovinskih pogajanjah med Av-si.ro-Ogrsko in Srbijo. V istem tre-notku, ko so nvideli, da jim prijateljski od noša j i s Srbi na Dunaju lahko več škodijo, nego koristijo, so pa viteški Madjari neviteško pokazali hrbet Srbom in Srbiji.
Preteklo jesen bi bili morali Srbi Madjarom vrniti obisk v Budimpešti. Toda precej ohlajeno prijateljstvo Madjarov napram Srbom, še bolj pa njihovo kulturno in nasilno obnašanje proti Hrvatom in Srbom na Ogrskem, to je bilo vzrok, da je 1' Srp-sko novinarsko društvo" — v Srbiji prvi in najvplivnejši agitator za sporazum z Madjari — deftnitivno sklenilo, da ne pojde v Budimpešto, kajti s tem reši sebe in Srbe velike sramote in zaničevanja, ktero bi jih zadelo — ako gredo na obisk k Madjarom.
Mesto v Budimpešto sklenilo je društvo, da priredi izlet časnikarjev, pisateljev in politikov v Zagreb, da s tem izrazi svojim bratom Srbom in Hrvatom naklonjenost v boju z Madjari, v kterem se bijejo za svoj mater ni jezik. Ta boj tukaj vsi odobravajo. Vsi časniki brez razlike barve hvalijo nastop poslancev v državnem zboru v Budimpešti in jih bodre, naj vztrajajo v boju z Madjari, v kterem bodo zmagali, saj je pravica ca njihovi strani.
Dan odhoda še ni določeni, a. gotovo bode v nedeljo dne 29. septenabra. V Zagreba bodo ta sklep srbskih časnikarjev gotovo %
vili in M* so prspriAsni, da bode
Kralj in vratarjeva hči.
Preteklo je približno jediio leto, ko so trdili časopisi z vso odločnostjo, da se je belgijski kralj Leopold II. morganično oženil. Ni pa bilo javno, če se je poročil belgijski kralj zgolj cerkveno in če je sklenil tudi civilno zakonsko pogodbo. Po londonskih poročilih se takrat ni sklenila tudi civilna pogodba in se le-ta sklene sedaj. Trdi se, da to poročilo ni verjetno. Kralj Leopold H. je prezvit in ve, da bi povzročil tak korak velike komplikacije. S kraljevim korakom bi nabili zadovoljni katoličani in tudi ne socijalni demokrati. Ost ro obsojajo socijalni demokrati že precej časa sem zasebno kraljevo živ-ljenje. So, ki sodijo, da se hoče kralj drugič oženiti, da tako po nagaja svojima hčerama, pred vsem grofici Lo-nyay. bivši soprogi avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa, Štefaniji in pa princezinji Lujzi Kobnrški.
Kraljevo ljubavno razmerje z baronico Vaughan je že dolgo časa javna tajnost. Vaughanova pripada pri-p ros t emu meščanstvu in jo je povišal v baronski stan kralj. Leopold H. je kupil Vaughanovi na Kap Martinu vilo. Belgijska javnost je jako razburjena nad kraljevim razmerjem z baronico Vaughan. Vzrok nista ne kralj in tndi ne baronica, marveč ba-roničen brat, ki je postopal s prebi-avlei v Laekenu nasilno. Nekega dne je bil jako surov z nekim polieistom, ki ga je zapisal, ker je "gospod baron" jako hitro vozil. Policija mu je poslala povabilo in pri tem so do-iruali, da policijsko baron ni naznanjen. dasi ga pozna v Laekenu vsak otrok.
Velike, tudi politične važnosti je vprašanje, če je belijski kralj poro-<-t-a z- baronico Vaughan cerkveno ali i »a eivilno pravno. Cerkveni zakon namreč nima v Belgiji pravnih posledic. Ako se pa kralj poroči z Vangfa-anovo tudi civilno, postane njegov za-k.»n veljaven v polni merL Belgijska ustava namreč ne pozna morganlčne-ira zakona kraljevega in pa članov vladarske rodbine. Za člane vladarske rodbine velja le določilo, da pritrdi zakonu kralj. Če kralj ne ugovarja zakonu z osobo ki ni visokega stanu je tak zakon veljaven in dobi žena knežji naslov in vse knežje pravice. O kraljevem zakonu ni nikakib določil. Oženi se kakor hoče in njegova žena postane belgijska kraljica, dasi pripada najnižjim stanovom.
Belgijska kraljica lahko postane vratarjeva hči, sedanja baronica Vaughan. Stvar je važna7 ker ima ž njo kralj Leopold H. sina, in sicer je bil rojen 17. novembra leta 1905, drugi pa trde, da 8. februarja 1906. List "Peuple" je pisal svoj čas, da v krstnem listu ni navedeno očetovo ime in da se navaja v njem, da oče ni znan. Dozdaj so sodili, da se hoče kralj Leopold H. izogniti posledic in da se zato ni poročil z Vaughanovo budi civilno, ker želi, da mu sledi na prestolu njegov nečak princ Albert. A londonsko poročilo trdi nasprotno. Ni izključeno, da dela baronica Vaughan na to, da postane njen sin belgijski kralj, naslednik Leopoldov.
Kralj Leopold je star zdaj 72 let in je sin belgijskega kralja Leopolda I. Rojen je bil 9. aprila 1835 v*Bru-selju. Belgijski kralj je postal 10. decembra 1865.
Smeh.
Gpimd T. Zorko.
f Smejajmo se, sicer bodemo pomrli, ne da bi se -bili smejali....
Morda je ta modrost, ki sem jo čital v neki povesti v "Slovenskem Narodu", ones vrhunec vse prave modrosti. Življenje je tako kratko! Komaj si se prav zavedel, da živiš, že udari smrtna ura. Sehoppenhaner ima morda le prav, ko nči: življenje je v celoti tragedija, pri posameznikih komedija. Smejajmo se tej komediji!
Navadno mislijo ljudje, da je smeh izriz veselja in* zadovoljnosti, da torej nastane iz veselih vzrokov. Kdor ni dobre volje in veselega srca, ta se ne more smejati — pravi občna sodba — in večinoma je to tudi resnica. Pa ne vedno.
V "Reme Seientifique'' je — v zadnjem sešitku — priobčil znani pariški zdravnik in znanstvenik dr. Bri-don razpravo o smehu. Priobčil je celo serijo zanimivih slneajev in iz teh izvedel svoje sklepe glede narave smeha.
Bridon razlikuje dvoje bistveno različnih kategorij smeha, in sicer smeh iz veselih vzrokov in smeh iz žalostnih vzrokov.
Smeh iz veselih vzrokov je razdeljen na več vrst. Prve vrste smeh je tisti, ki se le vidi, a se ne sliši. To je usmev. Drugo vrsto smeha označuje dr. Bridom kot smeh, ki se sliši. To je navadni smeh. Tretja vrsta tega smeha je izbruh, ki se izraža s takim glasnim smejanjem, da stopijo človeku solze v oči in da ga po daljšem krohotanju kar vse boli- Značilno za vrsto smeha je, da s-nejalec ne more kar hitro in nemudoma nehati, tudi če bi hotel, da torej smejanje ni več odvisno samo od njegove volje.
Smeh iz žalostnih vzrokov ni razdeljen na posamične vrste, kajti ta smeh je vedno bolestnega značaja in posledica razburjenja, slabih živcev, abnormalnih telesnih razmer ali duševnih defektov.
Pri takih bolnikih je smeh včasih prav huda bolezen. Francoski zdravnik dr. Raymond je nekoč operiral neko dvajsetletno deklico. To dekle je dobilo neko krčevito smejanje. Smejalo se je ves dan, smejalo tako, da se je potilo po vsem životu in nehalo se je smejati le kadar je vsled utrujenosti onemoglo in zaspalo. To stanje je trajalo kar štiri mesece. Vsi zmožni zdravniki so poskušali dekle ozdraviti, a zaman. Končno se je to vendarle posrečilo, in sicer s hipnozo.
Rečeni dr. Bridon je sam doživel izreden slučaj. Dobil je pacijenta. ki se je hočeš nečeš moral na ves glas smejati, če ga je kdo potipal na nekem mesta na glavi. Naj je bil mož še tako zlovoljen ali jezen — čim je kdo položil svoj prst na do-t ič-no mesto njegove glave, moral se je smejati. Dotično mesto njegove glave je bilo pač v zvezi s eentru-mom. kjer izvira smeh.
Zdravnica doktorica Desehamps je našla celo rodovino. ki je bila here-ditarao obremenjena. Oče te rodo-vhie se je dvakrat na dan krčevito in na ves glas smejal. Ta aneh ga je popadel vedno ob isti ari. dan na dan, leto na leto. Mož je obletel vse zdravnike, a nihče mu ni mogel 1 »omagati. Mož je bil nesrečen vsled tega, a dvakrat na dan se je le smejal. Ko je dorastla njegova hčerka, se je nekega dne pojavila ta bolezen tudi pri njej. Dvakrat na dan se je — prav od srca bi skoro rekli — smejala, dasi je bila sicer molčeča, dolgočasna in čmema. Ko so do-rastli sinovi, dobili so "tudi ti očetovo *1 smešnost * \ Nič ni pomagalo — vsak se je moral dvakrat na dan glasno smejati, kar po več minut sc se ti ljudje smejali, vsak redno ob istem času, tako da je v tem stanovanja ves dan donel vesel smeh, dasi so se smejali smrtnožalostni ljudje.
Čudna so pač pota narave. Blagor tistim, ki se iz veselih nagibov lah- iz srca smejejo.
Kobilice na
Iz Budimpešte poročajo: Na Hor-tobagyypnstinji v komi tatu Hajdn so se pojavile v silnih umožinah umho-kanske kobilice ter so na mnogih krajih, iglasti na setvah, provnoiilt veliko škodo. Kobiliee potujejo proti zapsdn. Oblastmje in pnMraMro
da M odvraiH
Spomin pri živalih.
Da imajo konji in psi dober spomin, da po več letih spoznajo svojega gospodarja ali svoje staro bivališče, za to je več dokazov. Toda tudi opica ima dober spomin, kar dokazuje sledeči slučaj: Pred leti so kupili za newyorski zoologiški vrt lepo mlado opico. Nekega dne je bilo pred kletko zbranega več občinstva, ko je postala . opica naenkrat vznemirjena ter se je z vso silo začela zaletavati proti eni strani, kakor da hoče na vsak način ven. Končno je čuvaj zagledal na tisti strani siromašno oblečenega dečka in ta je povedal, da je pred štirimi leti prodal to opteo, lco stia živela dve leti skopaj. Sedaj po tolikih letih je šival apomala svojega gospodarja ter hotela k njemu. Qpiea bila vna nfas. ko jo js
POZDRAV.
' Pri odhoda v staro domovino naznanjam tem potom, da sem srečno doepel v New York, odkoder še enkrat posdxsivljam vse znance in prijatelje Snom Zjodinjenih držav, posebno pa one v Ohisholmn, Minn., ki so mi darovali za lurško Mater Božjo, ter izrekam še enkrat vsem skupaj mojo iskreno zahvalo. Z Bogom!
New York, 3tt julija, 1907.
Jrsrij Kočevar.
Zadnji pozdrav pri odhodu iz New Yoarka anojakom in znancem po širni Ameriki, posebno pa onim sorodnikom in prijateljem v S<r arti, Minn., ter jim kličemo krepki: j.-. zdar!
New York, 30l julija, 1907. Ignac Rotar, Ignac Kramar, An at on Strniša, Ivan Hočevar in Matija Praznik.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake širom Amerike, posebno Antona Oerkvenik in njegovo soprogo v Mount Iron, Minn., ter kličeva vsem skupaj : Živili I
New York, 30. julija, 1907.
Primož Pangareič.
J osip Benčič.
VABILO.
Nižje pod pisani vljudno vabim vse moje sorodnike iz Pittsburga in Etne, Pa., ter okolice, posebno Jurija in Josipa Karin, da se blago vol ji jo udeležiti SVATBE dne 12- avgusta. — Istotako vabim vse prijatelje in so-brate iz Meadowlands in Beadling, Pa., ter upam, da me bodo ta dan s svojim obiskom polnoštevilno počastili. Mojim prijateljem in sorodnikom naznanjam, da sem Jurij Žalee iz Majišča, Gornje Zilje, sin Nikolaja Žalec. Na svidenje dne 12. avgusta!
JTJRIJ ŽALEC, 13 Iron Street. Ganonsburg. Pa.
(31-7—1-8)
Kdo ve za natančen naslov od nekega gotovega ALBIN MTETELČI-ČA (Mechelchech) ali Michelsont Dotienik je doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem in je prišel v Ameriko leta 1889. Pred nekaj leti je bival v Indian Territory na (nekej farmi, kjer je imel knpčijo z živino, ali je bil pa na takej farmi za nadzornika. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York.
(30-7—2-8)	C
POZOR, SLOVENKE!
Želim se spoznati z dobro in pošteno Slovenko od 18 do 24 let staro. Znati mora tndi nekoliko angležko. Delo imam dobro in stalno. Ktero veseli, naj mi piše in pošlje sliko na naslov:
Oswald Damask,
P. O. Box 211,	Gamas, Wash.
Kje je moj brat FRAN ULET Doma je iz Loža na Kranjskem, sedaj je nekje v Montani. Pred enim letom bil je na Ely, Minn. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj <ra blagovoli naznaniti brata: Anthony Fie. Box 25. MeKinlev, Minn <29-7—1-S)
1AZNAMILO
Članom društva sv. Alojzija št- 36 J- S. K- J. v Conemaagh. Pa_. in okolici naznanjamo, da je bila dne 22. julija 1907 mesečna seja in volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči:
Ivan Glavič, predsednik, Box 323; Ivan Rovanšek, podpredsednik, Box 116; Ignac Travnik, L tajnik, Box 227; Alojzij Miklavčič, IL tajnik, Box 55; Ivan Brezovič, blagajnik, Box 5; Josip Drenelj, zastopnik, Box 227; Ivan Polane, vodja; Ivan Sto-par, Alojzij Muren, Fran Šega, nadzorniki knjig; Josip Kastelic, Fran Dremelj, Ivan Miklavčič, bolniški nadzorniki; Fran Drobnič, zastavonoša; Fran Krištof, oskrbnik dvorane. Vsi v Conemaagh. Pa_
Udje, kteri se radi oddaljenosti ne morejo udeležiti mesečnih sej, naj pošiljajo mesečne prispevke na enega zgoraj omenjenih uradnikov, da ne bode kake pomote ali kakih neprijetnih posledic. Postopalo se bode po društvenih pravilih.
Mesečne se je više vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani. (30-7—1-8)	ODBOR.
Pozor, rojaki!
Na 16. julija t. L popoludne, ko sem bil jas na dela v Bridge Works, ms js zapustila moja žena TRERZI-JA SOMAČ, to js po mojem imenu, njeno prejšnje ime pa je TEREZIJA TURK, in se podala sa enim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Njegovo ime js JOSIP KASTE-UO. Mogoče, da se ona isda sa njegovo Seno. Vzela je seboj moje troje otrok in denar. pribUbo 400 dolarje*. Pi
Ija, ako bi v sa njo, da U
T. O.
i»7—10-8)
1 o v
Q=
podp. društvo
katoliško
svete Barbar
S ffc
države Severn«
Sedež: Forest City, Pa.
lanuarla 1903 v drtavl P^iwr-,^
-o-o-
ODBORHTKI:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR nil., Box 547, Foreat City, Pm. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ran, Pa.
I- tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest CHy, Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Foreat City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 38, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaa, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne. Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZAT.AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Tel ban, P. V-. B»x SCT. rest City, Pa.
Društveno ^la^ilo je 4'GLAS NARODA
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnii.
MARKO KOFALT,c
249(So. Front St.,-
STEELTOrsi, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in ckolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroene listke :a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.

Telefon 246.
v V
Frank Petkovsek I
220 Market Street Waukcgan III.	J
pript rofa rojakonj svoj	^
f ^ S A L O O iN, ^	4
F	^
f v kterem vedno toči sveže pivo, d«*bra vina in Iiisficjr, i- r	f
f ima na razpolago flue snunike.	f
V svoji PRODAJALMCI ima vedno *rez» prroee-	<§ rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje T staro domovino zelo hitro In ceno; v	š i je a Mr. Frank Sakserjem v New Y orku.
irr	^
m. ucuj« ucubi |r » Biaru uu
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem ^ ^ ^ * ' * ^ - ^ • - ■* ^


Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron« Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
6LAVHJI POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z: neom. navezo
v Ljubljani, Kongresni trs St« IS,
nasproti nunske cerkve sprejema i n izplačil je hranilne vloge ter jili obrestuje po

i p]
?i>
<e> <e>
<6>
<č>
1
to je od vs&cili 100 kron 4 Jv r,Q vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi uli koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštuine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamči jo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrnfti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s Undom prihranjeni denar v neprave roke in	ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	•
GLAVNA POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik. ="	■	.	, .......... -...........o
K
ki ?<j>
i« ?C>
85
poftlljatve iz Zjed- držav in Caaade posredi f. FRANK SAKSER CO., IM Greenwich St., New York.


^žiM,
M ifc&ikMi
- .

Jugoslovanska
inkorporirima dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7tb St., Calnroet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo> 57, Braddoek, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 P:ne St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 106, Elv, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947R Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B<-x 641, Eveleth, Minn. T VAN KKRŽISNIK. Ill, nadzornik, Box 138. Burdine, Pa
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZAHTJKOVEC, predsednik porotnega odbora^ 4F24 Bla» kberiy St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVBC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavne tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: TOHN GOCŽE, Bos 105. Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno gla?ilo je "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem v Ljubljani. Pred sodnijo krivo pričal. Janez Jesenko iz Poljan je bil po odvetniku dr. Ivanu Tavčarju pri okrajnem sodišču v Škofji Loki ovaden, da je v njegovem ribolovu vjel 7 kg težkega sulca.. Za pričo je navedel Franceta Vidiea, posestniko-vega sina iz Poljan, kteremu je Jesenko sam priznal to tatvino. Ko je navedeno sodišče pričelo preiskavo zoper Jesenka zaradi hudodelstva tatvine, je kot priča zaslišani France Vidic vedoma po krivem pričal, da mu o tej tatvini ni ničesar znanega in da sploh z Jesenkom že leto dni ni govoril. Nadalnje poizvedbe, zlasti zaslišanje Ivana Tavčarja ml., so izkazale neresničnost te trditve, končno je pa le priznal Vidic, da je videl Jesenka z velikim drogom v Poljan-Čiti stati, in sicer nekoč o veliki košnji leta 1906 in da aiu je ta povedal, da je sulca vjel. Obdolženec se opravičuje da si iz bojazni pred Jesenkom ni apal resnice govoriti, da bi ga ta ne bil pretepel. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
Po glavi je udaril s prazno roko J. Čebul j, posestnice sin v Voklem, domačo pastarico Marijo Presek, ker je sumničil, da je ona trosila govorico, da goji znanje z neko žensko. Takrat *»e je domnevalo, da je vsled tega udarca deklici v desnem ušesu počil bobnič. Cebulj je pa trdil, da jo je le po laseh udaril in tudi zdravnika izvedenca nista mogla konštatirati tako okvaro, pa5 pa ^ta izrekla, da je deklica škrofulozna. Sodišče je Cebulj a oprostilo.
V Ameriko jo je popihal 1. 1893 mizar France Janša iz Horjula, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti, ker je bival tam do letos. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora in na 10 kron denarne globe.
Podjeten deček. Komaj 14 iet stari Jakob Voj&ka. pristojen v Dob, je služil pri posestniku Ignaciju Cerar-ju v Krašnji. Neki dan je pri kosilu opazil Vojska, da je gospodar pod žimnico skril svojo listnico s 420 K gotovine. Ko drugi dan ni bilo nikogar v hiši, izmaknil je listnico z denarjem vred in pobegnil. V Malem hribu je kupil od posestnika Janeza Baoha za 212 konja, potem si je misli! celo konjsko opravo in voz in celo na oves ni pozabil. Tako preskrbljen je mi-'il vozariti, a so ga orožniki prijeli. Deček ima precej drugih tatvin na svoji vesti, ktere je izvršil pred svojim štirinajstim letom. Tako jv vzel na Viru Antonu Cerar-ju 80 K vredno kolo, ktero mu je še tisti dan n«dci neznan tat iz rok iztrgal in ee na njem odpeljal. Vojska, ki ničesar ne taji. je bil obsojen na Štiri mesece ječe.
Prostost bi bil rad užival prisiljenje Ignacij Rausch; zaradi tega je pobegnil od svojega oddelka na Ja-vomiku. Da bi ga ne spoznali, treba mn je bilo druge obleke. Sam pravi, da je videl v neici koruzi strašilo, temu je zamenjal svojo kapo in telovnik. Neki večer je pričel v pastirsko kočo na Pustem vrhu, kjer je iz koče odnesel jopi?, uro brtdilko, posodo z mlekom in pipee. Obsojen je bil na Štiri mesece tefke ječe.
Vos |e padel nanj. Na klapea Jak. Kozamernika v Kozarjah pri ljubljeni je padel s steljo naločen voe. ki ga je opiral, ko ga je gospodar • per
volmi peljal iz gozda. Vez je Koza-mernika stisnil tako, da je drugi dan v bolnišnici nmrL
Umrla je v Ljubljani Karolina Ša-bec v starosti 55 let. — V Dol. Logatcu je umrla Franja Legat, učiteljeva vdova. —- V Mojstrani pa je umrl Ivan Rabie, upok. postajenačel-nik in posestnik.
PRIMORSKE NOVICE.
Velik ogenj. V Dolini pri Riemail j i h je izbruhnil ogenj, ki je vpepelil hišo, hlev in dve klanici župana Josipa Pangerca. Škode je okoli 20,000 kron.
Nesreča. Delavec Josip Lože iz Škr-bine pri Komnu je pri Trstu dobil v kamnolomu vsled predčasne razstrelile hude poškodbe, da so ga morali v bolnišnico prepeljati. Morda bo zgubil celo vid.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Uboj na veselici. V Stari Novi vasi i pTi Ljutomeru je bila 6. oktobra 1. 1.
1 veselica, na kteri je po stari lepi na-' vadi prišlo med fanti do pretepa, v kterem je bil Anton Ostere iz Buncan udarjen s kolom po glavi, da se mu je črepinja ubila in da je umrl vsled tega. Ker se ni dalo dognati, kdo ga je ubil, so bili pred mariborskim sodiščem obsojeni trije glavni pretepači in sicer Peter Kokoi na 15 mesecev, Alojzij Rozman na 2, Anton Rozman na eno leto, Jožef Umršič pa na 10 mesecev težke ječe.
Napad na moža. V Mariboru je hotela neka ženska Lz maščevanja politi svojega moža s solno kislino, pa je polila zraven stoječega sina. Žena je zblaznela.
Toča je uničila polja in travnike v Golovabuki. Ljudje bodo prisiljeni prodajati celo živino.
Pretep. V Gselmanovi gostilni v Hočah sta se stepla delavca Strucl in Gerečnik iz Rogoznice. Strucl je dobil več ran z nožem na obrazu, tako da je onesT'estil.	*
Višjo gimnazijo v Celju je obiskovalo preteklo leto 349 učencev, med njimi 86 (Slovencev, 261 Nemcev, 1 Italijan in*l Čeh. Iz Celja in okolice je obiskovalo zavod 146 ( !) učencev. Z odliko je dovršilo leto 35 učencev, 27 jih e dobilo drugi red in 32 jih ima poskušnjo.
Slovenska okoliška deška ljudska šola v Celju je štela koncem šolskega leta 355 učencev. Dobro jih je napre-| dnvalo 270 zaostalo 86. Na zavodu je poučevalo osem učiteljskih močij j in dva kateheta. Za vstop v gimnazijo I se je oglasilo 19, v meščansko šolo pet učencev, za realko in učiteljišče pa noljeden.
HRVATSKE NOVICE.
Morski volk se je -pojavi ob obrež-I ju blizu vasi sv. Jurija na otoku Hva-i ju v Dalmaciji, kjer se je ravno kapa! a učiteljica na ondotni ljudski šoli. Ko je učiteljica videla soma hiteti proti njej, se je boteLa rešiti in je hitro plavala, a malo prej, ko je priplavala do obrežja, jo je dohitel morski volk, jo zagrabil in potegnil v globo-čino.
Izpromenjena "Liepa naša domovina". Neki hrvatski list predlaga, naj se vočigled temu. da hočejo Ma-djari Hrvatskej vzeti značaj kraljevine in jo ponižati do pokrajine, iz-premeni v jugoslovanski marzeljezi: "Liepa naša domovfna. o j junačka zemljo mila", drugi stih, da se bo glasila pesem: "Liepa naša domovina, oj hrvatska kraljevina". To bode
po njegovi misli dvignilo narodno zavest in bodrilo na vztrajno delo, da se povrnejo domovini nekdanji lepi
ČasL
Hrvatsko-ogrski spor. . Peterburg, 10. julija. '4 Novoje Vremja'' govoreč o ihrvatsko-ogrskem sporu, opominja Madjare, da bo kmalu prišel čas, ko bodo Madjari apelirali na Evropo, naj jim pomaga v boju proti Avstriji, toda takrat se bo Evropa spomnil* na madjarska nasilja proti Hrvatom in bo neusmiljena proti neusmiljenim.
RAZNOTEROSTI.
Nova oprava deželne brambe in gorskih čet v Avstriji. Izšla je pro-
vizorična naredba glede na novo o-, pravo deželnih brambovcev. Barva oprave je siva, plašč ostane začas še modro-siv. Novi pogorski polki so sledeče opravljeni: Častniška čepica je siva, ima običajni zlati emblem s cesarjevim imenom in krono. Moštvo ima na Čepici bela in črna peresa rase ve a. Častniki imajo naramne veznice iz zelenega blaga, na njih je srebrna porta z imenom in krono cesarjevo. Jopič ima navzdol ležeč ovratnik. Mesto zvezd na ovratniku ima moštvo aluminijaste planinke, čast; niki srebrne, kojih cvet pa je zlat. Imeli bodo tudi hlače do kolen, us-njate gamaše in drugo opravo, ki je v gorah običajna in potrebna. Častniška sablja je kratka, čisto ravna in dvorezna. Moštvo ima karabince in pogorsko palico.
34,000 mark za kitajsko vazo. Pri starinarju Christil v Londonu se je razvilo pri zadnji razprodaji tekmovanje za krasno staro kitajsko vazo Kiang Hsi. Dražbanje se je pričelo pri par markah, a gnalo se je naglo v tisoče ter se je vaza končno prodala za 34.000 mark.
Mnogo bakra je našel inženir a meriš ko-finske tvrdke Wilson na severnem Finskem. Ti bakreni skladi so velikanski in Se začenjajo pri jezeru Ladoga.
Gledališče je zgorelo v Samkongu na Kitajskem. 500 osob je zgorelo v plamenu, par sto pa jih je poškodovanih.
Ubog mož. Re val ski časopisi so prinesli sledeči dopis: "Mladim možem v svarilo: V Revalu so si izmislile ženske novo zvijačo, da zapletejo mlade ljudi v svoje mreže. Večkrat sem že slišal, da se neka gospa, ktere mož ni sedaj v Revalu, izdaja sedaj za gospodično, sedaj za vdovo in vabi k sebi .moške, govoreč jim o ljubezni ter obetajoč se ž njimi poročiti. Nedavno se je ta gospa peljala z nekim moškim iz mesta v predmestni kraj, kjer sem ravno bival jaz. Izkazalo se je, da ta vdova ni bila nihče drugi, kakor moja ljuba žena Elvina Aitjend (včasih se imenuje tudi s svojim dekliškim imenom Elvina Jad-dat). Za to ima uradni dokument v dokaz. Svarim mlade ljudi pred mrežami svoje žene. — Revalski meščan Julij Aitjend."
Nov izum v kemiji. Mlad slušatelj kemije v La Roc'velle, vcj„~U; iV.rrna-eevtiški aspirant I.ancien, je pri svojih kemiških poizkusih našel novo telo molybdit, ki utegn© izpodriniti radium. Pred meseci si je uredil majhno kemično delavnico in se bavil po-največ z radioktivnimi sredstvi teles, ki spadajo v družino radija. Posrečilo se mu je sestaviti novo telo molybdit od urana, če gar radioktivna moč znaša 39, torej samo za 1 manj nego radija samega. Novi izum je tem pomembnejši, ker stane gram molybdi-ta 30 frankov, centigram radija pa stane 40 frankov.
Skrivnosten dogodek. Nedavno pride v Londonu eleganten gospod na pošto, napiše na telegrafski blanket nekaj besed, zavije v kuverto in prosi uradnika, naj takoj odpošlje v bolnišnico. Komaj je stopil pismonoša čez prag pošte, že ga ustavi eleganten gospod ter ga povabi, naj sede v elegantno kočijo, v kteri je sedela lepa mlada gospa z malim otrokom v naročju. Ona poljubi dete, položi ga pismonoši v naročj© ter izgine. Pismonoša je debelo gledal, toda voz je že kar najhitrejše drdral naprej in zato je mislil, da se je elegantni gospod tako dogovoril z uradnikom. V bolnišnici je oddal dete in pismo, ki se je glasilo: *'Skrbite za dete do jutri j pisal bodem."
Strela zažgala vas. V Nemški Litti na Sedmograškem je zažgala strela na petih krajih. Zgorelo je 44 hiš, med njimi tudi take, ki so imele več nadstropij. Škoda je ogromna.
Poštne tatvine na Španskem. V Lisbono namenjeno pismo 93.000 mark vredno, ni došlo na svqje mesto, ker je bilo ukradeno na Španskem iz poštne vreče. Zadnji čas se je zgodilo na Španskem več takih tatvin.
Štiri ženske resU V Donavi pri Novem Sadu so ee kopale 4. julija štiri ženske. Kar jih zgrabi tok in jih odnese za seboj. Na njihovo klicanje na pomoč, je ^»rrhitel na kraj nesreče občinski uradnik Kresta, ki se je ob obali sprehajal. Skočil je takoj v vodo in srečno rešil vse štiri. Občinstvo je vrlega moža burno pozdravljalo.

KA2VAKILO.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uprsvniStvo ne uredništvo.
Rojakom Slovencem naznanjava, da se nahaja
EDINA DOMAČA SLOVENSKA GOSTILNA V GREATER NEW TORKU na 5. cesti na vogala Hooper ceste,
BROOKLYN BOROUGH; samo štiri bloke naravnost od Willi-axmbamkega mosta.
V soboto dne 3. avgusta bode otvoritev ter vabiva cenjene rojake na obilecn pose t.
Jamčiva za fino pijačo in dobro postrežbo.
ERTTARTIČ in BIŽAL-South 5th St., Corner Hooper St., Brooklyn, N. Y.
£ Ozdravljena težke bolezni # ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Kje je IVAN &EREKT Doma je iz vasi Veliko Černelo, fatra Zatična, po domače Kostevčev. Pred 5. leti je bil v Lake City, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Louis Kavšek, Iron Silver Mine, Lead-ville, Colo.	^ (30-31—7)
Izšel je
tretji in zadnji zvezek
potnega romana
tflHHETOU,
Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov.
Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da as bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler se dobe se vsi trije zvezki.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
NAZNANILO.
Slovensko katolišfeo podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem Številu udeleževali ter redno donaftali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopoeiljajo.
Prededniik Josip Čeku t a, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Viila St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivap Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše. 28 TelL St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček. 853 Perry St., Allegheny. —
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potnjejo čez Ouluth, Minn., priporočamo nsiega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
409 WEST MIOmOAJT IT,
DULUTH, M1HH., a svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolj« postrežem.
Pošilja denarje ▼ staro domovine najceneje In najhitreje po isisui posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vaedste na lim laskavim besedam ničvredne-žer, ktenh v Duluthu tudi ne manjka Spoštovanjem
»ATiRi OO.
'






Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matla Fort on
110 E.Fark St. Butte,Mont.
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To
Je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Prolesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katera koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne aH spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
1 *
# #
i
t
l
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. Y. Medical Institute
140 West 34tl» St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v aAjkiajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
-
Johana Košir	^
Box j 22 North Bergen,N. J .
Pozor Rojaki V
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahčič,
339 south front street,
i Akt STEELTON, PA.
JOHN VENZ12L, 1M7 E. 62od Street. N. E-, Cleveland, Obte
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni oa $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni m je od
$45 do $80. —	.v .
PIŠITE
DANES
NA
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York,N.Y.
po veliki oeaiik, okrašen z več sto slikami ar in drag« zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu, s svojo veliko izbe ro najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-k& v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ kterejkoli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEN OENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in n&roeitev po njem prihrani Vam MNOGO DO-LABJTEV.
1TB BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO I
NAZNAJOLO.
Rojakom naznanjamo, nas potnik
Pozor! Slovenci Pozor! ^SAUON^'
Zmodernim kogljiščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
-Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, III.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu 9 Clklcagi, Ji!., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas« pivo, izvrstni whiskey. JNajocija vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nndalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
t.
AUSTRO-AMBBICAK LIN;
Regularni potni parnlkl
•'i^r-ances^a** Odpluje 8. avgusta. "Qerty®* odpluje 24. avgusta. "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. ^'-AHce" (nov 2 2 vijaki) odpluje 17. septembra.
vjiljo med	Vurkom, l i^lom ijn UcKo
>Jitjpr»piav iiej£a ji. ti/--jceuejiia paiobio« na atu v Ljubljano in »ploh n« Stov^usko. Železnu-a velja <te L.juL>. ljane le SO centov. Potiiift! «i<»**po isti dan na paru»k. ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., INew


Compagnle Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
1
Ako hoees dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Qerdiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Cc!o.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno meso, namreč:
Aiobute, rebra, jeziice, šunke itd.
• Govorim v vseh slovanskih
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SYIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pamiki so:*
na dva vijaka.........
"La Provence "La Sffvoie" "La Lorraine" ,, „ "La Touraine" , „
"La Bretagne"......
"La Gasgogne*'......
.................11,200 ton, 30,OOO konjskih moči.
..................12,000 ,, 25, <XX) ,,	„
.................12,000 „ 25,000
..................10,000 „ 12,000 ,,
............. ... 8,000 „ 9,000
.................. 8,000 „ 9,OOO
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
1. av®. 1*#7 *(LA LORRAINE 8. avg.	•LtA SAVOIE
15. avg. lftM« l«a Gaseogne 22. avg. X#67 *LA PRO VENCE 29. avg imr. *LA LORRAINE
POSEBNA PLOVTTBA:
I« OaMO^u 14. eepfc ob 3. ari popiLa Bretagne 28. sept. ob 3. uri pop.
Parnika 1 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al. W, Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Oeaw>orn St., Chicago, lil«
•LA TOURAINE ' .. A IJORRAINE La Bnitgns •LA PROVENCE •LA TOURAINE
5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. 19. sept. 1907. 26. uept. 1907.
; f"

Dama s kamelijami.
Francoski spiral Aleks. Duma* (sin), pieložil dr. Ivo Sorii.
(Nadaljevanj«.)
A recimo tudli, je nadaljevala Prudenea, d-a Vas Margerita ljubi res toliko, da bi a« odrekla vojvodu in grofu, ako bi ta dva izvedela, kako je z Vami, ter bi zahtevala, naj izbira med njima in Varni, — taka žrtev od njene strani bi bila velikanska, temu se ne da oporekati. In kaj bi ji Vi dali za to T In ko pride slednjič čas, ko se j© naveličate, ko ne boste mogli več prestajati ob njej, s čim jo oškodujete za to, kar je storila za Vas T Z ničemur! Odtrgali bi jo bili od sveta, v kterem je bila njena sedanjost in bodočnost, vzeli bi ji bili njena najlepša leta, in zdaj bi bila sama in zapuščena. Ali pa bi bili celo tako podli, da bi ji zabrusili njeno preteklost v obraz ter ji rekli, da ravnate pač tako, kakor vsi drugi njeni ljubimci. In s tem bi jo pahnili v gotovo bedo. Ali pa bi se pokazali res moža-pošteujaka in bi čutili dolžnost, da jo obdržite pri sebi; s tem pa bi pripravili sameuiu sebi n a j gro z n e j še življenje, kajti če so taka razmerja še opros ti ji va v mladosti, niso več v zreli moški dobi. Potem so samo velika ovira za vse drugo in onemogočijo pred vsem to. čemur se mož na svetu najteže odreče: družini in vspe-hom v javnem življenju, to, kar mu tvori drugo in zadnjo ljubezen.... Ubogajte me torej, prijatelj, in cenite stvari, kolikor so vredne, in gle-dajte ženske, kakršne so, ter ne dopustite pred vsem nikdar, da bi čutilo v čemurkoli take vrste dekle, da ste ji Vi kaj dolžni.
Nikdar bi ne bil mislil, da zna govoriti Prudenea tnko pametno in s tako losriko, in drugega ji nisem vedel odgovoriti, kakor da govori prav ter ji dal svojo roko in se ji zahvalil za njene svete.
—	Pojdite, pojdite In pustiva te neumne teorije! je vskliknila. Življenje je lepo, samo .~kozi pravo steklo ga je trel>a gledati. Vidite, Vaš prijatelj Gaston, tega si vzemite za vzgled, ta se mi zdi, da ume ljubezen, kakor jo umem jaz. In Vam je treba umeti samo eno, ako nočete, da postanete neumen o t ročaj: da je tu tam lepa ženska, ki čaka nestrpno, da odide oni, ki je pri njej, ki našli na Vas, ki hoče biti Vaša vso dolgo noč, in ki Vas \jubi, kar vem jaz:. In zdaj pojdlva k oknu. da vidiva, kako bo odhajal £rof, ki nam mora vsak hip prepustiti svoj prostor.
Prudenea je odprla svoja okna, in naslonila sva ~e drug poleg drugega nanj. —
Ona .je opazovala pasante, jaz sem se vtopil v >voje-misli.
Vae to, kar mi je bila rekla, je šumelo po mojih možganih, in moral tu m ji priznati, da je bilo vse, vse rc<. Toda tej -ilm Ijulu zni, ki sem jo čutil do Marge rite. .-e je bilo le težko udati takim treznim razlogom. In tako rni je ušel /daj pa zdaj globok vzdih, dokler >e ni Prudenea naenkrat obrnila ter zmajala z irlavo. kakor zdravnik, ki obupa nad svojim pacijentom.
Kako človek čuti, da je življenje res kratko, če opazuje te hitre spremembe sam v sebi ! sem premišljeval. Marjjerito poznam pravzaprav še le dva dni, in šele od sinoči je moja. in že se je polastila mojega razuma, mojega orca in mojega življenja s tako močjo, da je o že prava nesreča zame, ako jo pose ti ta <rrof G. . . .
Slednjič sem \ i lel priti grofa iz hiše, skočiti v voz in se odpeljati. Prudenea je zaprla okno.
V istem hipu je naju poklicala Marge rita.
Pridita hitro, da povečerjamo. Miza že čaka.
Margerita mi je pritekla nasproti, planila k meni in me stisnila z vso močjo k sebi.
—	Ali se še vedno kis&moT se je zasmejala.
-• Ne. je odtrovorila Prudenea. naredila sem mu dolgo pridigo, in obljubil je, da bo |*ameten.
—	Hvala Bogu!
Nehote etn ozrl na njeno posteljo. — bila je še ne lotaknjena. . . . Pač pa je imela Margerita že svojo belo haljo na sebi.
Sedli smo k večerji.
Manrerita je bila tako ljubezniva, sla lka, živahna, da sem si vsak hip očital, kako morem zahtevati še več, in si pravil, da bi bil vsakdo drugi srečen na mojem mestu in da sem norec, ako ne uživam kakor Vergilijev ovčar z vso dušo slasti, ki mi jih je naklonil dober duh, ali pravzaprav ta dobra boginja tu ob meni.
Poekusil sem izvajati v praksi teorije modre Prudence in biti vesel, kakor ste bili moji prijateljici; toda, kar je bilo pri njih dveh naravno, je bilo pri meni prisiljeno, in nervozen smeh, s k te rim sem ju varal, se mi je hotel vsak hip spremeniti v jok.
smo po večerjali, in z Mar-ra ostala ssmo. Sedla je po
svoji navadi k peči ter uprla svoje oči otožno v ogenj.
Bogve kaj je premišljevala... .Gledal sem in čutil, kako jo brezmejno ljubim, in skoraj groza me je bila, če sem se spomnil, koliko bom še trpel radi nje.
—	Ali ves, o čem sem premišljevala ?
—	Ne.
—■ O nekem načrtu.
—	Kak je ta načrt T
—	Tega ti ne morem še povedati, toda kaj bi sledilo iz njega, ti lahko zaupam. Veš. v enem mesecu bi bila prosta, niti vinarja bi ne bila več dolžna, in potem bi šla midva čez poletje skupaj na deželo.
—	In mi ne moreš povedati, kako hočeš to izvršiti T
—	Ne. Treba je samo, da me ljubiš tako, kakor jaz tebe ljubim, in vse se mora iz teči po sreči.
—	In ti si izumila sama ta načrt t
—- Da.
—• In sama ga tudi izvršiš f
—	Da, jaz sama prevzamem gren-kosti, a sladkosti bova delila, je rekla z nasmehom, ki ga ne pozabim nikdar.
Nehote sem zardel pri tej besedi ''sladkosti"; spomnil sem se bil zopet romana "Manon Lescaut", v katerem sta zapravljala ona sama in njen Dcsgrieux denar grofa B....
Vstal sem in odgovoril nekoliko trdo:
—	Draga Margerita, upam, da mi oprostiš, ako ne bom delil s teboj drugih sladkosti, kakor one, o kterih bom vedel, od kje so in ki pojdejo na moj račun.
—	Kaj naj to pomeni f
—	To pomeni, da te imam jako na sumu, da ima pri tem načrtu glavno
ulogo gospod grof G____ in da ne
maram ne grenko^ti ne sladkosti takega načrta.
—	Ti si še pravi otrok ! Mislila sem, da me ljubiš, zdaj vidim, da sem se zmotila. Tudi prav!
Tn vstala 'e ter sedla h klavirju, kjer je zaigrala " Vabilo na ples" in igrala do onega preklicanega prehoda v d-dur, kjer se je vedno ustavila.
Ali je igrala baš to iz navade ali da bi me spomnila dneva, ko sva se prvič videla T In res so me zgrabili spomini z vso silo, in hitel sem k njej ter vzel njeno glavo med svoje roke in jo poljubil.
—	Ali mi odpustiš? sem šepnil.
—	Saj vidiš sam! je odgovorila-Toda na eno bi te opozorila, dragi moj, da je danes šele drugi dan, in že imam kaj odpustiti. Ali misliš tako držati svoje obljube glede pokorščine? —
—	Ah, Margerita, kaj hočeš! Preveč te ljubim in ljubosumen sem na vsako tvojo misel, ki ni moja. To, kar si mi ravnokar naslikala, bi me spravilo ob pamet same -sreče, a kar je
I prej, to mi tišči na srcu.
—	Ali počasi, počasi! Pomeniva se najprej! je rekla ter vzela obe moje
. roki v svoje in se ozrla v me z nasme-I hom, ki se mu je bilo nemogoče ustav-I ljati. Ti *ne ljubiš, kaj ne, in bi rad ' preživel z menoj, tri. štiri mesece na i deželi, samo z menoj ! In jaz tuji, jaz . bi bila tako srečna, a tudi treba mi je i tega radi mojega zdravja. Toda, predno morem za toliko časa iz Pari-I za, moram prej urediti moje zadeve, in ti veš, da so zadeve take ženske vedno zelo zamotane. Vidiš, 111 našla . sem sredstva, kako jih razinotati in spraviti v sklad, nje in mojo ljubezen do tebe. Da, ljubezen, ker brez šale: I neumna sem res dovolj, da te ljubim, j Tn zdaj se mož postavi v veliko pozo I in ti:i govori velike besede! Otrok, tri-j krat otrok! Naj ti bo vendar že do-• volj. da te ljubim. 5n ne vznemirjaj se j več. Da ?
[ — Kakor in kar hočeš! Saj veš sama, da storiš z menoj, kar hočeš.
—	Torej, predno preide en mesec, bova, zunaj v kaki vasi in sprehajala se bova ob kaki reki in pila sveže mleko; kaj ne, da se ti zdi čudno, da sem prišla na tako misel jaz, jaz Margerita Gautier? To prihaja od tod, prijatelj, ker me to pariško življenje. ki me dela navidezno tako srečno, ne greje, aropafc dolgočasi. In l>orem me zgrabi včasih tudi naenkrat hrepenenje ix> mirnejšem življenju. ki bi me spominjalo mojega de-•instva. Ah, človek je imel pač vedno svoja otroška leta. naj je postal pozneje celo to, kar seim postala jaz. . . . O. ne boj se. ne bom ti pripovedovala, da sein hči vpokojenega polkovnika in da sem bila vzgojena v Sai.it-De-nisu. Ubogo kmečko dekle sem in še pred desetimi leti nisem znala zapihati svojega imena. To ti je dovolj, kaj ne? In zakaj si ti prvi, s kterim hočem uživati slasti te želje, ki se je rodila v meni? Zato, ker sem spoznala, da m« ljubiš ti ra«di mene in ne radi sebe, zakaj vsi drugi so me vedno ljubili ie radi sebe.
Seveda sem živela ie večkrat na deželi, a še nikdar ne tako, kakor bi si bila želela. Do tebe se obračam za to sladko srečo: ne bodi torej hudoben in ne odreci mi je. Samo to m reci : revica ne bo več dolgo, in nekega dne bi si bridko ožita!, te nisem storil zanjo onega, česar me je prvfi t
Hude bolečine v prsih".
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPaisExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. ^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iz-našel, ko t na i bo J5e sredstvo v vseh slufiajib, v katerih je treba po-m očka. zlasti pa za influenco, n- e-hlajenje itd.

Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 In 60 centov.
P. Ad. R16HTBR <3fe Co. SIS Pearl St., New York.
življenju prosila in kar bi ji bil tako lahko storil.
4 Dalje prih.)
VažAo za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe. severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V	HAVRE
4 (francoska proga):
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
- LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KRQNPRINZ WILHELM odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj. KHONPRINZESIN CBCILIE (novi)
odpluje 20 avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KRONiPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRONPRINZKSIN CECILIE ( novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM II.
odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
ICRONPRINZ WILHELM od/pluje 8. septembra ob 3. uri popol.
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V EAHBUBG <Hamburg-ameriska proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND
odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj, j
Za vse pobliiae ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK BAKftBE OO., 109 Greenwich Sfc, New York,, kteri na bods točno odgovoril in vas podoSil o
Dalja ao ie krasni pofttni pazniki na razpolago, kteri odplojejo kakor sledi:
▼ AJflWUtPEN:
mDEBLAM) odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
KROONLAiND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZE ELAND odpluje 17. avgust« ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 2L septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 38. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje. 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra, ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V	BREMEN:
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgtwsta ob 10. uri . dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
BARBAR OSS A odpluje 15. avgusta ob 10. uri. dopol.
GROSSER KUR FUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST pdpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	HAMBURG:
PRESIDENT LINCOLN odlpluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj.
SILVIA
odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BLUECHER odpluje 12. septembra ob S. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA
odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. tiri popoL
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. ari zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. uri popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odplnje 31 oktobra ob 12. uri opoL V SOUTHAMPTON:
(ameriška proga)
ST. PAUL odpluje dne 3. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dine 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. aivgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK _ odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje d.ne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra.
ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odpluje dne 2. novembra.
Ako kedo želi pojasnila ie o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, In postrešen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor nasnani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike . prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, H. Y.
Za vsebino in Saratov nI no uredništvo niti upravnižtvo. Um aijiMtvo "Glaaa Naroda"
Rojaki, naročajte sa na "Glas Ma-coda**. največji tn nsJcsnsjU dnevnik.
Spominjajte se ob rasnih prilikah oaže prekoristn« dražba sv. Obli In Metoda v Ljubljani I Mal poloti dar lomu na oltar 1	(v d)
KATER B SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom S" ovenčam in braton Hrvatom v Kansas City, Mo., nans njamo, da je sa tamoftnji okraj in oko lico na* zastopnik
Mz. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9ta St., Kansas City, Mo Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser.Co.

Velika zaloga vina in žganja
iVVatlja Gnili*
Prodaja helo vin« po 7''V g;.- l->.i „ rmo	iur
Drožnik 4 jr-«ll<»u« za...... l.tiO
e«-. 12 .siekk-tr*? vi «12.00 ali 4. gall. (s<m!V-< k) za.......-fUO <k<»
ONI
kteri ftsHJo iki, t j . se služijo
stro-aaj ss po-
oblino naroČilo «m> priporoči 1
Matija Grillv I
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O. J.
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega .mportirarreg- (cikt^a ho	I zdi te^-a
naj nikdo ne zamud j poskusiti ga v svojo lastno korist, kak*>r t Ali v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljiih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travafcaa-fa 6IS2 Si. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
MOI/rVENlKJL
Bogu. kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, pol nanje, 75c, šagria rud. obreza 40c.
Qnftna paaa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča*obresa, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonoko&t $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, Šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno bOc.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, floo vezano $2.00, šagrin ve-zava $1.20.
3 zvezki^
V -v. .. .-iiLiar.L.
' ■ ; >.
5	■i:';,
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeševalka, 20c.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Bttrska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOn.
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Boro graj ska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici. 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c.
Evstahija, 15e.	—
Evangelij, vez&n 50c. General Landon. 25e
George Stephenson, oče železnic 40? Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e-Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angleški razgovori, veza m 1 SOe.
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20«. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkbv, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna o sveta, 15c. Kako postanemo stari, 40e. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaoaki. 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poVkova, 20c. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Z&a, 30c. Mirko Poštenjakov!*, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vsesnalec, 20c. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Na preriji, 20«.
Narodne pripovedke, 3 svoaki, vsaki
20«.
Nsseljenci, 20«.
Naaelnikova Mi, 20e.
Nai dom. Zbirka povesti. Vsak SOe.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20e.
Nezgoda na Palavann, 20«. Nikolaj Zrinjski, 20«. Narodne pesmi. Žirovnik. vezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spisovaaje rasnih plsev
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hoče/o naseliti v Ameriki, 30e.
Pregovori, priliko, reki, 30c. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Ev gen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem drogi, 20«. Prst božji,
Prva nemška vadniea, 35e.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev. 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneskih. 3 zveofci $2J50. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bartel, vezan $3»00.
Ročni slovensko-nemaki slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30e. Sanje v podobah (male) 15e. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25 c. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec. 20c.
Stric Tomova koča, 40e.
Sv. Genovefa, 20«.
Sveta noč, 15«.
Sv. Notburga, 20c.
60 malih povesti j, 20«.
Slovenska kubarica, Bl^iweis. »le*ra,at-
no vezana ^l.MO. Slovenski šaljivec. 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica. biN>5irovano Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja. 4(>p. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, rsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena. 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e
V	delu je rešitev, 20«. Venček pripovesti. 20«.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi. 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimira povest;
12 centov.
Sbirka Ijibavnih in »nribPrfh piaeso, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c.
Zgodb« sv. pisma za aižje racredf
ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost. 20«. Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25r., mali lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjed in j enih držav 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, ■ cvetlicami in humoristične po 3«^ ducat 30c. Rasne sveta podobe,	6«.
Ave Marija. 10«.
Album mesta New York s krasnimi ■siHVaroi meet a, 30«.
OPOMBA. NaroČilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, pe5fn! nakaznici ali pofttnlb nank ah. Poštnina js pri vseli tek
ie


V