Volk
(S podobo.)
Volk (Canis lupus) je podoben psu a vecji od njega, dasitudi se dobodo psi, kateri so malo ne toliki ter tako močni, da bi človek mislil, volkdvi so.
Volk je navadno dolg nekaj nad 1 meter, rumenkasto-siv in černo-lisast. Iz očfj mu gleda lokavost (zvijačnost) in poniglavost. Neizrečeno je samogolten, vedno bi žerl; a vse nič ne pomaga, zmirom je lačen ter suh, kakor terlica. Poleg vsega tega je vendar krepak in močan, da-si je videti ves terhel in medel.
f
— 131 —
Nego ob vsej svojej mčči je poniglav in bojazljiv; poštenega boja se ogiblje, ter zato po navadi ne gre na človeka. Mej poletjem se klatijo volkovi največ po samem preko gozdov ter iščd zajcev, ptic, podgan in domače živine, ako jo mog6 kje dobiti. A po zimi, kedar pritisne hud mraz in jim živeža v gozdu nedostaje, zber<5 se na večje čete, lacni se potepajo s hriba na hrib ter po noči strašno zavijajo, da je človeka groza. Lakota je goni na polje, ob cestah se potičejo, pritep<5 se v vas, pograbijo psa izpred hiže, živino iz hleva, konja izpred voza. Volk, da-si je videti boječ, napade, ako je zel6 lačen, tudi človeka; in kedar uže okusi človeško meso, potem silno derzen kdlje ljudi, osobito otroke. Videli so ga, da je merfcveee vlačil iz grobov in žerl.
Na paši se prikrade po visokej travi ter potlej preži na žrebe, telico, svinje ali koze, ki se mirno pas<5. Najrajši grabi neumne ovce, bodi si na paši, ako ovoha, da nij psa blizu, bodi si po noči v staji. Tedaj kolje neusmiljeno, ter mnogo več podavi, nego mu je potrebno. Z ovco preskoči plot; nesoc jo deržf toliko od tal, da se mu ne vlece po zemlji.
Od ubitega volka človek baš nema velike koristi. Njegovomeso niti druge živali nebtč jesti, menda zato, ker zoperno diši. Sam njegov kožuh je nekaj vreden; največjo ceno irnajo ruski in švedski volkovi, katerim se kože cenč po 8 do po 12 goljdinarjev.
To kvarljivo zver zatirajo in pobijajo povsod in vedno. Poprej so jim na-stavljali zanke, kopali jim jame, a zdaj je streljajo, ali more se strupoai. Pod-metajo jim rnesa, otrovanega s strašnim jadorn strihninom. Zver jedva požre meso, in uže je mertva.
Volčica konci aprila meseca v kakej skrivnej jami skoti po petero do po devetero vdlčet, ki so po 12 do po 14 dnij slepi ter dve ali tri leta verba do-rastajo. Kakor splob. vsi živalji mladiči, tako so tudi volčeta zale živalce v sivkasto-rumenih kožuškili. — Mladi yolk se hitro sprijazni s clovekom, privadi se pasjega živeža ter sprijatelji se časi tudi s psom.
Največ volkov se potika po notranjem Kranjskem, kainor prehajajo iz Hervatskega; a še mnogo več nego pri nas jih je po Hervatskem, Ogerskem, Erdeljskem in Gališkem, največ na Ruskem, kjer so tako navadna zver, da v žimi nihče ne sme po noči iz Mže iti brez orožja.