3
Narodske starice.
Pervi list.
Ljubi moj Jože! Lepo Te zahvalim, da si mi iz Ljubljane do zdaj vselej proti  svoje „Noviee" pošiljal,  kakor  si jih sam
prebral. Prosim Te za to ljubav tudi zanaprej. Vidiš, kako si me že spreobernil. Perva dva tečaja 53NovicK si mi bil posilil; zdaj Te pa sam za nje prosim, in še lepo prosim, ker od dolziga časa po njih, ne ve'm kaj hi počel, če jih proti ne dobivam. Kako se Ti hočem jez revež hvaležnima skazati ? Rad bi ti iz naših hribov kako novico za to pisal; pa tu se nič važni-ga ne zgodi.Ce tu kak nov sneg pade, ga iz Ljubljane sam vidiš. Ce per nas drevje s cvetjem spomlad ozna-nuje, jo je okoli Ljubljane zdavnaj oznanilo. To je zdaj od tod najvažniši novica, da so mi vse ovce poginile; met ulj a ve so bile; tudi drngim sosedam malo-ktera ostane.
Da se ti bom pa vsaj nekoliko hvaležniga za „No-viee" skazal, sim iz starih latinskih pisateljev nekoliko narodskih star i c nabral, da Ti jih bom za Tvoje 3jNovfce" pošiljal. Ti že ves, kaj se pravi narodnost, naroden ali narodski, vender pa, preden Ti kaj več od narodskih staric pišem, naj Ti povem, kako siru sosedam besedo narodnost in narodski ali narodni razlagal. Bral sim jim nekaj iz eniga lista „No-vic", kjer je s pohvalo slovenska narodnost v misel vzeta. Vsi se začnejo smejati in pravijo: No, tako je to hvale vredno, če smo Slovenci štorklasti in nerodni! Tudi mene je smeh posilil. Marsikdo je še kako smešno od nerodnosti perstavil, kakor si lahko sam misliš. Na to sim jim ob kratkim rekel: Kaj je nerodnost in neroden, to že veste; narodnost in naroden ali narodski je pa vse kaj druziga. Narodnost ali narodovnost je zapopadek ali obsežek vsih posebnost in lastnost, šeg in navad, ktere se per kakim narodu sploh najdejo in ga od druzih narodov večidel ločijo. Tako ima slovenski narod, tako ima nemški narod, tako ima francoski narod svoje posebne šege, navade, lastnosti ali z eno besedo svojo narodnost, ktera ga od druzih narodov razločniga dela. Kaj sim sosedami vse od narodnosti po domače pravil, Ti bom še v nekterih listih pisal, preden začnem od narodskih staric govoriti.
Letaš, da Ti nekoliko druziga pišem, smo slabo potico imeli, namest z orehi je bila z maka m potresena; pa tega nismo vajeni; orehi so bili pozebli, sterdi pa še čbelarji za čbele preživiti ne bodo imeli. Slaba bo tudi za kolač. Da bi se bila letina v vsim čisto tako slabo obnesla,   kakor letaš,   tega ne vemo kmalo.
Bog Te obvaruj in spomni se
svojiga stariga prijatla Benkoviga Toneta.
—   8   -
Narodske starice
Drugi list.
Ljubi moj Jože ! Kako sim svojim sosedam narodnost razlagal, Ti danes dalje pišem. Posebne lastnosti ali svojstva ali narodnost, kteriga naroda si koli bodi, se dajo v dvoje razdeliti: 1") v prirojene lastnosti ali kakši-nosti, 2) in v prostovoljno sprejete šege in navade. Naj torej najpred od prirode ali prirojenih značajev ali znaminj narodov nekoliko govorim. Res, da smo po začetku vsi ljudje od enih starišev — od Adama in Eve; pa po kraji, kjer kak narod prebiva, se na telesu nekoliko posebnih značajev pokaže, zlasti na obrazu. Tu moram pa tudi opomniti, da vsak človek eniga naroda nima ravno vsi h narodskih značajev; to velja le od večiga dela ljudi, ali od naroda sploh. Pred nekterimi leti pridem v družbo ljudi, kteri so vam ljubi sosedje! večidel znani, meni pa so bili tačas večidel neznani. Kakih dvajset ljudi je bilo vkupej. Vsi so se mi več ali manj domačiga obraza zdeli, le eni-mu sim se začudil in rekel. ?,Tega bi jez nikoli ne bil verjel, da bom tukaj med Slovenci francosko obličje zagledal; ne zamerite mi, Vi imate čisto francosk obraz." Na to mi on sam z drugimi vred perpoveduje , in po-polnama sim se prepričal, da so njegovi stariši resnično Francozi bili. —Tone spada v moj namen, da bi popisoval, kakošne značaje ima kak narod v obrazu,
_   9   -
torej H sploh rečem, da po očeh, po pogledu, po čertah obraza, po barvi, po laseh se, splošno reči, narod od naroda loči. Tega se lahko sami prepričate, čes Slovenci primerite Lahe, ktere sem ter tje zagledate.    Narodnost se kaže že v obrazu.
Vsak narod ima tudi svoje posebne nagnjenja, svojo lastno vižo misliti, reči presojevati in pre-tehtovati. Nekteri je nagnjen k maše vanj i, nekteri k zvijačam in h potuhnjenosti, nekteri k gospo-dovanji, nekteri k delavnosti, d obrovoljnosti, usmiljenji i. t. d. Iz tega se vidi, da so ravno tako lepe čednosti 9 kakor napčnosti sem ter tje narodne. Zato je s. Jeronim, kadar se je kaj v nagli jezi spozabil, Bogu rekel: ;?Zanesi mi o Gospod! D a 1 m a t i n sim." Ako Angleži kam pridejo, je njih perva skerb , kupčij s ko hišo napraviti; per Francozih je pervo kavarna, per Spanj o lih cerkev, per Nemcih kerčma, kaj bi bilo Slovencam pervo, bote vi bolj vediii, kot jez.
Za danes naj bo od tega, kar sim od narodnosti sosedam pravil, dovelj; jez moram iz ;,Noviccc, ki si mi jih poslal, tudi za se in za svoje sosede kaj noviga brati; bom že prihodnjič spet kaj od staric in narodnosti dalje povedal.   Z Bogam
Tvoj stari prijatel Benkov Tone. (Dalje sledi.)
—   12   -
Narodske starice.
Tretji list. (Dalje.)
Ljubi moj Jože!
Vsak narod ima 8voje posebne navade in šege; te se ve mu niso perrojene, li prostovoljno jih je sprejel. Jože! Ti se boš se od doma spomnil, kakošne navade in šege imamo Slovenci, od kterih tisti, ki so zmiraj v Ljubljani, malo vedo. O božiči je bobljanje, pa-metovanje; o pusti pust žgemo, na pepetnico ene ploh vlačijo; sredpostno sredo spravimo otroke gledat kako babo žagajo, da mi, kar nas je večih, sami kak bolj zabeljen žganec pojemo, in se otrokam potlej smejamo, de niso na pravim kraji babjiga žaganja gledali; o veliki noči je turčanje; o kresi kres kurimo, — obljubim, da še tačas v naše hribe iz Ljubljane pogledaš, in se spomniš kako se okoli germade obnašamo. Posebne šege so per mlačvi, per žetvi i. t. d. Posebne narodske navade morajo vediti gospodarji, gospodinje, ženini, neveste, svatje, stare matere, še celo pastirji. Pastirji, postavim, morajo vediti, do klej gre zvečer z biči pokati, da kdor na smanje jutro pervi žene, leso podere, kdor je drugi, ima krap biti, in kdor je zadnji, da pomije polokota. Posebne šege so tudi skoz celo leto ob praznicih. Vse take šege in navade našiga naroda se imenujejo slovenske narodske šege in gredo tudi h slovenskej narodnosti.
Slovenski narod ima tudi svojo posebno domačo muzi ko; brunde postranske pisali, gosli, bas, cimbal ali terklje (Hackbrett), še celo hruševo pero so orodja narodske muzike. Poseben je tudi slovenski ples (kolo naših južnih bratov); posebne so slovenske igre, take so: svinka, škriba, posestra, golobec i. t. d. Narodske so še celo nektere jedi, tako so žganci, potica, ričet, burkaša , mesta , poštengana kaša , pertene tropine , mlinci. Tudi per pijači so narodske šege; napije se: „Bog ti pomozi," in odgovorj se: „Bog ti žegnaj." Per pijači je še tudi več šeg, ktere morajo Slovenci eden do dru-ziga spolnjevati, da se med sabo ne razžalijo. Se celo veselje se v slovenskim drugači glasi; tu se sliši u k a n j e.
Tudi obleke so nektere našimu narodu posebno lastne in so torej narodske imenovati. Tu sem spadajo z lesičino ali kunino opramane kape, kučme, rudeči s zelenim ali plavim trakam obšiti podlekeljci, beli ali plavi suknjiči (pruštofi), padvanske suknje; per žen-stvu rudeče golenke, parte, portiki, šapii, zavijače in več druziga, kar se zdaj opusa. Preklane suknje, fraki (škrici), svitice, ki okoli nog mahajo niso narodske obleke; te so začeli Slovenci od ptujcov posnemati; pravima Slovencu se pa namest narodne li nerodne zde, da se jim posmehuje.
Jože! Kaj boš pa Ti h temu rekel, kar zdaj li Tebi povem? Meni se tista straža, ki ji pravijo narodna straža, zavolj obleke nič kaj narodna ne zdi. Kadar jo vgledam, mislim, da Napolitance ali pa Francoze vidim.    Res je, da mora vojaška   obleka  nekako  dru-
-   13   -
gači perpravna in vojaštvu permerjena biti, od te, ki jo drugi ljudje nosijo; pa zraven tudi menim, da bi se narodna slovenska obleka kako po vojaško perkrojiti dala. Nemci in za njimi Slovenci radi Francoze posnemajo, zato ko so Francozi moški in gizdavi, pa ne vem, zakaj bi tudi Slovenci ne bili moški, da bi kaj do sebe in do svoje narodnosti deržali. Francozi imajo marsikaj lepiga, kar se pa li njim poda, drugim pa ne. Če dva eno reč storita, se večkrat obema enako ne poda. Naj Ti to v priliki povem: ako se kužik po gospodarju spenja, ga gospodar boža; če bi se pa konj, akoravno je zal, aH pa osel, po njem spel, bi ga s palico namahal. To so moje misli v tej reči. Ti mi boš pa že pisal, kaj se Tebi zdi. Jez se moram spet h pogovoru od slovenske narodnosti verniti, in Ti dalje pisati, kar sim svojim sosedam govoril.
Rekel sim jim namreč dalje: Slovenci imamo tudi narodske pesme, to so take pesme, ki so prav iz slovenskiga duha in serca vzete, in so stare, perle-gajo se posebno; zato so tudi več ali manj povsod znane. Od narodnih pesem ne bom dalje govoril, saj so ^Novice" lani marsikaj od njih povedale.
Naroden je per nas tudi naš lepi slovenski jezik. Pa tudi od tega ne bom dalje govoril; saj ste že velikokrat slišali in brali, de je vsaciga naroda perva lastnina , in da je tudi vsakiga Slovenca sveta dolžnost, za ohranjenje in zmirej veči omiko materniga jezika skerbeti. Naš jezik je, kakor vsak drug jezik na svetu, častitljiv jezik, in — kakor veste — so ga cesar po dani vstavi rešili tiste sužnosti, v kteri je toliko in toliko let zdihoval. Vzemi narodu njegov jezik, in narod si zaterl; daj mu pa svobodnost jezika in pripomočke, ga omikati, si omikal tudi narod, da zamore v vsih vednostih se podučiti in, kakor drugi narodi, napredovati.
To sim svojim sosedam od narodnosti pravil, in jim ob perložnoati še zmiraj pravim. Pa še nekej — tode od tega Ti bom pervič pisal.  Za danes z Bogam!
Tvoj stari prijatel B enkov Tone. (Konec sledi.)
—   16   -
Narodske starice.
v
Ceterti list.
Ljubi moj Jože !
Zadnjič sim Ti od slovenske narodnosti še nekaj obljubil pisati, kar sicer sosedam tudi povem; v pismu do Tebe bom pa od te reči še lože govoril, ker Ti že marsikaj več od tega veš. — Slovenci imamo tudi narodne molitve. Ko babica ali mati ali veči sestra otroka zjutraj na kviško spravi, ali ko ga zvečer spat deva, ga lepo prekriža in ž njim moli ;,oče naš", „česena si marija", vero in še druge molitvice. Potlej ga še zlasti zvečer lepo po domače Bogu, usmilje-nimu Jezusu, Devici Marii, svetimu Jožefu, zvestima Angeljčiku Varhu in svetimu patronu perporoči, in uči, kako naj se tudi sam perporoča. Kaj ne Jože, kako so nama stariši Boga v vsih rečeh kazali ? Ce sva kaj napak rekla ali storila, je bilo koj: „Kaj bo Bogek rekel, ki te ima tako rad? Poglej! kruhek je on dal; rožice, ki jih nabiraš, je on vstvaril; solnček on viža, da nam sveti. In tako dalje, da bi cele bukve lahko od tega popisal, da se tudi v pobožnosti slovenska narodnost kaže. Pa zadosti je od tega. Ob kratkim hočem le še povzeti, kaj se pod narodnostjo ume.
Narodnost kaciga naroda obseže telesne posebnosti in tudi posebne dušne nagnjenja, dalje vse njegove posebne šege in navade, in še celo obleke, pesme, pri-povesti, jezik in   posebnosti v svetih   občutlejih.    Vse,
—    17   —
kar se večidel per celim narodu najde,  in ga   od družili narodov loči, se   imenuje  narodnost.    Tako najdemo slovansko, nemško, francosko, italijansko, angleško, španjolsko narodnost in se  druzih  več.    Mi   Slovenci imenujemo slovenske narodne reči, da so po naše ali po domače,  ali per nas   v šegi   in navadi.    Ko bi pa hotli še drugači  reči,   bi   rekli:   To  spada   v našo narodnost.    Pisatelji včasi kake reči narodne ali narod-ske imenujejo, ki so per takim narodu sploh najti, če se tudi po njih ne loči od druzih narodov,   kot, postavim , narodna vera   Slovencov je   katoljško  keršanstvo, desi je ravno več druzih narodov, kteri imajo  ravno to sv. ve'ro. Prav za prav se take reči, ktere so več naro-dam, ali še celo vsim  ljudem  lastne, ali pa tudi take, ki se li v kakim   kraji  ali   okolici  najdejo,   ne  morejo narodne ali narodske reči ali  narodnost  imenovati.    Da so narodne, se morajo per ve čim delu eniga naroda najti.    Beseda narod, toje, ljudstvo eniga rodu, se zna v širjim ali ožjim pomenu vzeti.    V si rji m pomenu   smo   Slovenci,   Horvati,    Slavonci,   Dalmatinci, Cehi, Poljaki, Rusini in Rusi  vsi   en slovanski   narod. V ožjim pomenu smo pa Slovenci, južni Slovani, Čehi, Poljaki, Rusi vsak za se posebej en narod.    Ravno tako se zna beseda narodnost  in   narodno v širjim ali ožjim pomenu vzeti. — Kar sim od slovenskih  šeg, navad, oblek, in od pobožnosti govoril, velja li od slovenske narodnosti, ki je narodnost   v ožjim pomenu. Kar sim sicer sploh   rekel, velja   tudi  od  narodnosti v širjim pomenu. — Menim,  da sim za  prosto ljudstvo dosti razložil, kaj imate  v sebi  besedi   narodnost in narodno.    Per pervi   perložnosti Ti bom   pa   še   pisal kakšino vrednost ima narodnost,   da  boš   vedil,   kaj jez o tem od narodnosti mislim, od ktere je dandanašnji sem ter tje govorjenje.    Vem,   da bi rad od narod-skih staric že kaj slišal,   pa   beseda   besedo   prinese in vest mi ne perpusti, da bi ti še  pred  od tega  ne govoril 5 kako je narodnost obrajtati.    Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   26   -
Narodske starice.
Peti list.
Ljubi moj Jože!
Kar sim zadnjic obljubil, danas spolnem, ko Ti pišem, kako je slovensko narodnost obrajtati. Svojo narodnost mora vsak pošten človek čislati in obrajtati. Vse šege in navade, naj bodo slovenske ali kakošne druge narodnosti, pa niso hvalevredne; nektere so napačne, ali še celo pregrešne; kakor sim že rekel, so tudi nektere narodne pregrehe. Najdejo se, postavim, narodne šege, vraže i. t. d., ktere mora narod popušati, če hoče v omiki napredovati. Kaj je pa per narodnosti pre-gresniga, to nam keršanstvo in pamet poveste. Ko bi pa kdo nam Slovencam vso narodnost, torej tudi slovenski jezik ojstro prepovedal, bi se nam v domači deželi tako ptuje in dolgočasno zdelo, kakor bi bili med Hotentoti v drugim delu sveta; in še bolj bi nam bilo dolg čas. Med kakimi afrikanskimi divjaki bi nam ven-der še ta tolažba ostala, da se zamoremo spet v svoj kraj verniti, kjer bo vse po domače; per zaterti narodnosti bi pa še tega upa ne bilo. Brez narodnosti bi bili, tako reči, mertvi, in kakor vkleti. Slovenski svet bi nam ne bil za drugo , kot za žalosten spominj, kako je nekdaj tod vse domače bilo. Brez narodnosti bi nam druziga ne kazalo kot zdihovati in po zgubljeni domovini jokati.
Jože! Ti se z marsikterim snideš , ki misli kako elužbo nastopiti, kjer bo s zgol Slovenci opraviti imel. Poduči ga kaj, kako je po narodnosti s Slovenci ravnati, da bodo Slovenci njega veseli, in on Slovencov. Naše narodnosti naj se uče, če hočejo per nas kaj opraviti. Kdor nas hoče kaj pregovoriti, naj se z nami po domače, ali v narodnim duhu pomeni, in večidel bo svoj namen dosegel.    Ce nam iz kacih pisem ali bukev
kaj le napol umevno razlaga, se nas nič kaj ne prime. To je med drugim tudi vzrok, zakaj ljudje sem ter tje za-peljivcam več verjamejo, kot pa takim, ki jim resnico pravijo. Zapeljivci znajo prav po domače govoriti, zraven vedo vse nagnjenja in slabosti ljudstva. Kak pisar, zdravnik ali kak drug tak jim resnico ob kratkim pove, pa ne zna po domače na serce govoriti, zraven tega je neznan z nagnjenji ljudstva, tudi ne ve njih predsodkov in vraž, on zato ne ve svariti ali zavračati; ravno tako ne ve navad ljudi, de bi se zamogel tudi tistih v prid poslužiti. Po tem takim Slovenec včasi take gospode vse ptuje ali po gosposko mehkužne najde, to-raj jim nič ne zaupa, in nazadnje pravi: „Kaj tak gospod ve, kako se per nas godi, in kako nam gre!"—-Kako debelo bo nepoptujčen Slovenec gledal, ako mu pri jedi „dober a peti t" vošiš, namest „Bog žeg-naj", —če ga srečaš, mu namest „H valj en bodi Jezus Kristus" rečeš „Košamadinar", — če kihne, mu „h zdravju" odgovoriš, namest ;,Bog pomagaj" i. t. d.
Ljubi moj Jože! od narodnosti kake take nauke, kot jih jez tu spominjam, dajaj gospodičičam, ko se sem ter tje ž njimi sostaneš. S tem jim boš ključ do slovenskih sere v roke dal, da bodo h svoji in h naroda zadovoljnosti službe med Slovenci opravljali. Na narodnosti je veliko, in veliko več ležeče, kakor si pa marsikter misli. Ljudi sploh poznati, je važen predmet, kteriga se jih veliko do časa nauči; ljudi po slovenski narodnosti posebej poznati, se pa marsikdo še le potlej uči, ko je že prepozno. Danas naj bo zadosti. Prihodnjič bom, kako je slovensko narodnost obrajtati, dalje govoril. Pogovarjam se s Tabo kot pri-jatel s prijatlam; zato rni nič za zlo ne vzemi. Bog te obvari!
Tvoj stari prijatel B enkov Tone.
-   32   —
Narodske starice.
v
Beti list.
Ljubi moj Joie l
Ti porečeš pri prejetji tega lista: „vem, da mi pa Tone spet o narodnosti piše. Kaj mi že neki tako dolgo od nje pisari; naj bi mi ob kratkim to svoje povedal." — Poterpi; vem, da si za blagor domovine vnet, da želiš srečo vsim, kteri bodo s Slovenci kaj opraviti imeli, in da pervošiš Slovencam, da bi bili ž njimi zadovoljni. Moje pisanja Te bodo morebiti česa opomnile, kar zamoreš drugim povedati.
Jez že od nekdaj ve'm za nektere, ki so bili sami na sebi pošteni in dobri gospodje, pisarji, pravičarji, kantonski poglavarji, zdravniki in Bog ve kaj vse, pa se jim pri nas ni nič kaj vedlo. Mi smo jih po strani gledali, oni pa nas; nič se nam niso priljubili, zato ker niso nič naše narodovnosti poznali. Ko bi bili oni to poznali, in pri tej strani začeli nas bezati in šegatati, bi bili z nami storili, karkoli bi bili oni sami hotli. /Saj se boš še spomnil tistiga šetinastiga pisarja; nihče ga ni obrajtal in nič ni mogel z nami opraviti, mi smo še celo menili, da ni kristjan, pa saj Bog ve, tam de-Iječ nek je bil doma, še slovenskiga ni znal, tako čudno je govoril, da gani bilo umeti. Kako radi so pa ljudje tistiga gospoda imeli, ki je bil, ravno ko sva bila mi dva na šolskih praznicih, v naše hribe prišel, neko dražbo Oicitiringo) voditi! Ko mu je bil nazadnje sosedov Jurče nekaj vina in beliga kruha prinesel, je Jur-četu rekel: ?,Kje bote pa botrinjo imeli? jez poznam, da je ta kruh pogača, vino si pa že tudi pri kaki mladi materi dobil." Za tistim gospodam, če bi bil li spomnil, bi bili vsi ljudje radi opolnoči na verh Grin-tovca lezli. Kar si je zmislil, mu ni mogel nihče odreči. Ljudi je poznal, vse šege in navade je vedil, nar raji se je po domače pogovarjal; vsakimu je li dobro privošel, z eno besedo — mož je bil, da mu ga je malo para. Nazadnje je umeri kot poglavar Lju-bljanskiga mesta, od vsih ljudi ljubljen in spoštovan.    Bog mu daj dobro!
Narodnost je tista žila, ki ljudem globoko v serca
-   33   -
derži. Kdor za njo prime, stori ž njimi kar hoče. Na-rodski duh je tisti hlapdn, ki je v stana, ljudi najna-gleji po poti omike vleči, če ga kdo prav vpreči in vižati zna, da gre po pravi poti, ali da se ne prenagli. Kdor se pri nas kot ptujec derži in se za našo narodnost ne peča, pa vender hoče z nami kaj opraviti, je podoben koklji, ktera okoli luže skače in koka, ko ji mlade račice va-njo veselo berbat uidejo.
S tem pismam sklenem govorjenje od narodnosti. Od začetka sim Ti obljubil narodske starice pisati, ker zdaj veš, kaj beseda narodno ali narodsko pomeni, tudi lahko uganeš kakošne starice so te, ktere narodske imenujem.    Z Bogam ostani!
Tvoj stari prijatel B en ko v Tone.
-   36   -
Narodske starice.
v
Seti list.
Ljubi moj Jože !
Preden Ti kake starice od našiga naroda in od slovenskih dežela začnem razlagati, naj Ti pred ob kratkim zemljopis nekdanjih slovenskih ali vindskih dežela razložim.
Dan današnji so slovenske dežele kakor je znano: Primorje z Istro in Goriškim, Krajnsko, en kos Stajarskiga in Koroškiga* Te dežele so se nekdaj, to je, ob Kristusovih časih in še pred, delile v Istro, Krajno, Japodio ali Japvdio, po naše blizo   Zapudje  imenovano,   v   Nori k  in   Panonio.
V  teh deželah je stanoval Vindski ali Vendski rod, od kar imate Sava in Drava svoji imeni, perva od 5?sutia druga od ,7dreti" ali silno naprej teči. Ker sim ti dve reki v misel vzel, naj Ti povem od nju narodsko povest, Pričkale ste se, ktera med njima skoz Krajnsko poteče? Ker se niste mogle vmiriti, ste pogodbo napravile, da tista poteče skoz Krajnsko, ktera se bo drugi dan pred zbudila. Sava tisto noč ni nič zaspala, Drava je bila pa terdo zaspala. Ko Sava čuti, da Drava spi, je tiho vstala, in se po namenjeni poti naglo skoz Krajnsko vlila. Drava se zbudi — in vidi Savo skoz Krajnsko teči; grozna jeza jo prime, ker si je bila zaspala, in zato jo ser-dita skoz Koroško vdere. In tako še dan današnji Sava skoz Krajnsko tiho spe, Drava pa jezno svojo pot skoz Koroško dere. —
Da so v naših deželah grozno   zdavnej Vindi  ali
V en d i stanovali, Ti bom drugikrat govoril. Zdaj govorim le od nekdajniga razdeljenja naših slovenskih dežel. Krajna ali Karnia so Rimljani imenovali Goriško, Furlansko in gore nad Venedkami. Tu-kajšni rojenjaki so pa blizo tudi to Krajna imenovali, kar še zdaj Krajnsko imenujemo. Japvdia ali Za-pudje je bilo en kos Krajne, to je Teržaško primorje, notranje Krajnsko, C ič arij a in en kos Horvaškiga, ki od Lukoviga Dola ob cesti proti Senjski Reki leži. Nori k je obsegel Krajnsko deželo, kar je je od Savcin Šmarne Gore na gornji kraj, dalje Koroško, Stajarsko, in še dalje ne-ktere dežele, od kteiih govoriti ne spada semkaj. Kar je Kraj ns k i ga od Save na spodnji kraj ? to je Dolensko, je po Rimski rajtingi h Panonii spadalo. Te druge dežele so bile cele štete vsaka k enimu posebnimu svojimu kraju; li Krajnsko je bilo na vse kraje razkosano.
Kar nektere hribe zadene, so jih Rimljani tako imenovali, kakor so po svoje od Vendov culi,   ali pa
so jim tudi nove latinske imena dajali. Pod kraju so rekli Ocra, Juljovci Alpes Juliae, ker je kakor pravijo Juli Cesar z vojsko čez nje hodil. Car-vancas (morebiti od Kriva ne k) so imenovali Kokro, Albi Montes, to je po naše Bele Gore, so bile Snežnik, in kar jih je blizo njega od Loža dalje. K ter o ljudstvo je pa v tistih starih časih na Slovenskim stanovalo? Jez pravim, da so bili Vindi, Vendi ali Veneti, slovanski rod. Tebi se bo to čudno, in morebiti neverjetno zdelo, pa le poterpežljivo prebiraj, kar Ti bom zanaprej v nekterih listih pisal. Ko boš vse to prebral potlej sodi: ali imam prav ali ne? Pri tem Ti bom mogel zgodovino Vindov ali Vendov ob kratkim popisati. Za danes naj bo dosti. Bog Te ob vari!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   42   -
Narodske slarice.
Osmi list. Ljubi moj Jože!
Danes Ti moram začeti od Vindov ali Vendov govoriti, kakor sim Ti zadnjič obljubil. Vindi, Vendi, Venedi, Veneti, je vse eno ime'; li ker je silno staro, je v ustih različnih narodov tudi različno zgo-varjano bilo. Leto" ime' je vzeto od imena Indi, Hindi ali Hindu, in kaže na pervi dom Vindov, to je, na deželo Indijo, (ktera ima svoje ime od reke Ind), In-dii seje reklo tudi nekdaj Hindostan. Da so Vindi ali Vendi nekdaj od Indije prišli, spričuje tudi vind-ski ali slovenski jezik, kteri je indijanskimu Sanskri-tu močno podoben.
Da ptujci glasnici i in e, kakor tudi soglasniei d t na križem spreminjajo, je znano. Grekam je bilo tudi v imenu Indi ali Indoi, Intoi preterdo nd ali nt vkupaj izrekovati, zato se jim je bil e, tako reči, sam vmes posilil. Tako je postala beseda Ene to i iz Hindoi. Iz greškiga Ene t oi bo bili Latini napravili Heneti in pozneje Veneti.
Kakor se je Latinam per imenu Eneti ali Heneti godilo, da so ga Veneti zgovarjali, tako tudi Slovenci in druge ljudstva neradi od začetka besed glasnice čisto zgovarjajo. Namest Indija, ozek i. t. d. pravimo Vindija, vozek; in tudi druge ljudstva so rekle Vindi a namest Indija, kar se iz tega vidi, ko so Ind is k e gore, ktere dandanašnji zemljo-pisci imenujejo Vindhva že per Ptolemeju imenovane Vindius Mons. Tudi Indijani se imenujejo Hinda namest Indi.
Slovenci sami so se imenovali kakor kaže Vendu Ime Venedke hoče kazati, da so se Venedi imenovali, pa v Venedke je drugi € blizo samo zato pristavljen, ker bi sicer Vendke bilo teško izreči, in e zavolj ložjiga zgovarjenja notri sili; — ali pa je ime Venedke iz latinskiga Veneti napravljeno?
Silno staro ime Enetoi ali Heneti pomeni razpol tistih Slovanov, ki so nekdaj v Plemenii in tudi drugod po maloazij atskih deželah stanovali. Po Trojanski vojski so se bili z Anteno ram k Jadranskim morju na današnje Veneško preselili, kar je bilo takole prišlo: An te nor, plemenit Trojan, je bil Mane lava v gostje sprejel. An te nor je bil namreč s svojimi Prijamu aliPodaržiču sovražen, in je Trojanam svetoval, da naj se z Grajci poprijaznijo, ter Heleno nazaj dajo, v kar Prijam ni hotel dovoliti. Ko je bila Troja premagana, je kakor Sofokles pravi, Anten o r imel pardovo kožo (_Panlherfell) pri hišnih vratih za znaminje, da Grajci pri njem niso nič ža-liga storili. Potlej je šel v družbi Henetov in s svojimi otroci v Tracijo, in od tod na današnje Veneško, ki je ob Jadranskim morji,
Da so Venedi, Veneti ali Venečani Plemen-skiga rodu,  spričuje Plini*) rekoč:   ;,Na  uni   strani
*) V svoji   Historia  naturalis  Lib. 6. c. 1. kjer   pravi:   Ultra uem (flumen Bilaeum) gens Paphlagonia, quam Pylaemeni-
-   43   -
reke Bele je Paflagonsko ljudstvo, ktero nekteri Plemensko imenujejo, in ktero ima za sabo mejo Galacijo. Tu je mesto Mastya (to je, naravnost Mesto imenovano) Milečanov, potlej Ker m na. V ta kraj Nepos Korneli še dostavi H ene te in verovanje terja, da so od teh zaroda na Italijanskim Veneti, kteri imajo ž njimi vred eno ime."
Tisti Heneti ali Plemeni, ki po razdjanji Troje niso z Antenoram na Heneško ali Veneško zraven Jadranskima morja šli, so se v Kapatočje ali Belo Soro h svojimu zarodu podali. Tudi Heneti so bili Leukosvri, to je, Bolosorci ali Beli Sorci imenovani. Spredniki Henetov ali Venetov, Vin-dov so v Kapatočji stanovali preden so se v Plemeni j o preselili; imenovali so se pa Sori, Beli Sori, Heneti, Veneti; Vindi alilndi, Hindi. Sauro-matae, to je, S or orna d i so bili njih sorodniki, ker so se bili Madi posorili, kakor so tudi Heneti iz Sorski ga zaroda bili.
Ljubi moj prijatel! kar sim Ti danas pisal, sam še nekoliko premisli, in eno z drugim permerjaj. Prihodnjič Ti bom od Vin do v ali Henetov dalje pisal. Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   66   -
Narodske starice.
Deveti list.
Ljubi moj Jože!
Danes Ti od nekdanijh Venetov aliVendov dalje pišem. Oni so bili silno mogočni. Ce se gre od Oteče (Etsch) proti Terstu, so imeli tod 50 mest, Appian v svojim „Mithridatu pripoveduje, da se je Su-la z Veneti ali Venečani zato vojskoval, ker so pogosto Macedonijo napadali. Oni so bili torej Makedonski mejačL Veneti ali V en d i so bili vsi ljudstva izhodnje strani Jadranskima morja, ali z druzimi besedami reči, vsa Ilirija z mogočnimi ljudstvi. Po Herodotovi „Terpsichori" so bili mejači s Si-gynii, tode ti Sigvnii niso bili Azijatski, od kterih Strabon govori. Sigvnii Veneški mejači so stanovali v Evropi unkraj, to je, na levim kraji Donave, in od njih tudi Herodot to pripoveduje, kar Strabon od Azijatskih. Veneti so imeli vse dežele od Jadran-skiga morja do Donave. In ravno to so tudi meje, ktere Strabon I lir i i daje; namreč od Pada do Am-bračkiga nedra, ali po današnje reči, do Greški-ga, in proti severji do Donave. Appian pravi, da so bili Panoni, kteri so na današnjim Ogerskim stanovali, k II i Hi šteti. Ilirci so bili po Macedonii med Greki in Macedonci, v Epiru, kjer so domači med sabo ilirsko govorili, in kjer je bilo greško dvorni jezik, kteriga so bili Aeakidae ali Jačiči vpeljali. Še celo v Te salii so bili Veneti ali Ilirci. Da od druzih nič ne rečem, li opomnim, da Appiam Perhaebe naravnost Ilirce imenuje. Skylax dela Ilirce in Venete mejače Keltov, in tudi reko Erydan v njih dežele stavi. Reka Erydan je bila z jantaram (Bern-stein^) bogata. Ptolemej pa pravi, da Vene dski zaliv tu leži, kjer Rhudon, to je, Erydan teče. Iz tega se kaže, da so bili Venedi per Blatiku, od koder se je jantar po Evropi zanesel, s temi Venedi, ki so ob Jadranskim morji stanovali, en narod. Ery-dan ali Rhudon je bila mende Rodavna, potok, ki se per Gdanskim v Vislo steka. Ob Visli in Roda vni se je jantar najdoval. Reko Pad so zato, ko je bila blizo Venetov, tudi Erydan imenovali. Roda na LRhone ca Francoskim} je bila tudi per Vin dih ali Venetih, in nje ime ravno tako na imeni Rodavna in Erydan cika; naj bo že ime Ervdan od „ruda" ali „rod" vzeto, ali si pa v rodi z imenama Radovna in Radomlja, kakor dva krajoska potoka (od „rad") imenujemo.
Dalje za ^Slovensko Bčelo" rečem, da so bili Anti Veneti, kteri so se bili od Jadranskiga morja dalje čez Donavo po Ki merski m polotoku, na severnim obalu Cerniga morja do Tatranskih gor in do Blatika po severnej Evropi razkropili, kakor Pro-kop spomni rekoč: „Kar je dalje proti severji, imajo ljudstva Antov, kterih ni konca ne kraja." Ime A nt ni druziga kot nekoliko spremenjeno ime Enet, kakor še vedno nekteri Nemci Anten namest En te ?,raco" imenujejo. Anti so se ponemčili; Slovenci, kterim Nemci pravijo ??Vendi" ali ;?Windischea smo še slovenski. Dosti izmed nas se jih je ponemčilo, nekteri so se pa potalijančili. Nemci nas po pravici od nekdaj Vinde ali \Vindische imenujejo. Škoda bi bilo za to ime, ko bi se zgubilo. Za danes naj bo dosti od „staric", moram pogledati kaj kej ;?Novicea pravijo.   Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   76   -
Narodske starice.
Deseti list.
Ljubi moj Jože !
Ko eim Ti od Venetov ali Ven d o v govoril, me vprašaš: ali so bili Veneti Slovani; ali ni morebiti kak neslovansk narod tega imena imel? Da so bili Veneti slovanski, se vidi iz njih zemljopisnih imen. Kakor nam zgodovina Henete v misel vzame, nam tudi koj od začetka notri do današnjih časov od slovanskih imefn per njih govori.
Zgodovina nam pokaže Henete najpred v Kapa-točji, ktero ima ime od reke Kapatoka. Staroslo-vensko „kapa pomeni studenc, tok je pa še zdaj v navadi, in iz teh dveh besed je sostavljeno ime Ka-patok. Kapatoške mesta so bile: Maroga, Nora, Siala (to je, Sela), Kostabala, Maza (Mazaka), Kad v na (Kadunja), Nyssa ali Niž (od nizek} Močiš su s (to je: Močiš), Kam man ena (to je: Kam-nena, tod je bilo obilno kamnja kakor pisatelji pričajo); Vadata (to je, Vodata), Odoga, Kritala (od kriti), Kokalia. Gore Kapatočja ste: Taurus (to je: Ta-ber) in Skordisk (to je: Skradišek od skrad ali zadnji). Izmed več okrajn imenujem li Baga-danio in Kam ne no, ki posebno slovanske imena ka-žete. Kakor Eustathius pravi, se je Kapatočju reklo tudi Leukosvris, to je, Bela Sura, ali tudi samo Syria, to je, S ura ali prav po naše reci Sora. ITe-neti so se imenovali tudi Bele Sorce ali samo Sorce. Maeander pravi, da je vse Kapatočje ob reki Halys za Plemenijo dvoji jezik govorilo; greškiga in plemenskiga.
Dalje nam zgodovina pokaže Henete v deželi imenovani Pvlemenia, to je, Plemenija, po greško Pa-phlagonia; njih vojvodi so bili Pvlemenii Plemeni — od tod je beseda plemenit, kar hoče reči žlahniga rodii. Njih mesta s slovanskimi imeni so bile: Mastva, to je, Mesto, Kytorus, to je, Kotor, Krom na, to je, Kermna, Zalichus, to je, Zalik, Karusa aliKarissa, Dadj^bra, to je, Dobra, Zagora, Sora. Njih vode so bile: Bilaeus kakor Plini pravi, Konstantin Porphvrogenita jo Bele a imenuje, to je, Bela, Zalichus, Zalika od „zaliti" kakor je Lika od „liti," in Kalys, to je, Kal. Posebni plemenski okolici ste bile: Kobial in Timonitis, to je, Ti menica od staroslovenskiga ,,timena ali ;,timenje" kar blato pomeni. Plemenske besede so dalje postavim Bag, to je, Bog, Bias, to je, Bes, Ratot, to je, Radot ali Radoh, Zar, 01gasys, to je, Olhas.
Te imena in besede, kakor še več družin tacih so pa že stare čez svojih tri tisuč let.   Ob Kristusovih časih ni  bilo ne v Kapatoeji ne v Plemenii več sledu od Plemenskiga  jezika   ali   od  Henetov.    Ljubi   moj Jože! veliko in veliko slovanskih imen od mest, okrajn itd. bi Ti  še  lahko  spisal,   pa Te  nočem  s predolgim pismam  nadleževati,   saj   boš   iz  tega maliga spoznal, da je bil Plemenski  jezik, kteriga so Heneti v Azii govorili, slovanski.   Res, da so nektere tu napeljane besede   drugači  zavite,  kot  jih   zdaj  zgovarjamo;  pa spomni si, da so silno stare; sčasama se marskaj spremeni,   zraven so nam jih pa p tujci   zapisali in ohranili,  ki niso   slovanskiga  ali  plemenskiga  umeli,   zato so jih morda tudi nekoliko drugači zavili, kot pa so jih Heneti zgovarjali.   Bog Te obvaruj.   Ostanem
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   94   -
Narodske starice.
Enajsti list.
Ljubi moj Jože! Vem, da v mestu veliko novic zveš; Bog daj, da bi vse vesele bile! Poslušaj torej tudi svojiga hribov-skiga staričarja. Zadnjič sim Ti od tega pisal, da so Heneti v Azii slavjansko govorili, da so torej Slavjani bili. Danes Ti bom odkazoval, da so tudi v Evropi na Veneškim ob Jadranskim morji slavjansko govorili. Tudi v Venečii in koder so koli bili, najdemo pri njih slav-janske zemljopisne imena. V Venečii so bile njih mesta: Padova, Mantova, (na ova in ovo se konča veliko lastnih imen tudi pri dandanašnjih Slavjanih), Vero na (namest Verna ali Verovna), Kremo na, kakor je bila v Piemenii Kromna, to je, Kermna, od kerma karpičo pomeni; Bergomum Bregoven; Bregovan-cam so Greki rekli Orobii, kar tudi take, ki na bregu žive, pomeni, Raven a, to je, Ravna i. t. d. Današnji Veneti ali Venečani so Rimljani in poitalijančeni Slovenci. Njih mesto V ene tke imajo li ime od nekdanjih Venetov, in so bile v 5. veku po Kristusovim rojstvu zidane. Reke, ki so od nekdanjih Venetov imena dobile, so: Medoacus, to je, Medjak, Ticinus, to je, Tečina, i. t. d. Po krajih, kodar so Veneti stanovali, 00 imeli razne imena, postavim Medjak i ali Medja-či od medja ali meja,—Zalazji od staroslovenske besede zale z, ki skriven kraj ali skrivališe pomeni,—
Lebeci, to je, Leve« po grcškoLai, ki so bili na levi strani Pada, — T a bris ki ali Tabrini, ki so po ta brin stanovali, i. t. d. Nekterim goram so rekli Planine, kar so ptujci zmenili v Apenninus in P en n in«; posebno pozneji Taliani radi Z za soglasnico opušajo; na-mest latinskiga „placet," „flos" pravijo „piace," „fiore.tf Veliciga števila slavjanskih imen po deželah starih Vin-dov ne bom dalje tukaj napeljeval, saj so že sicer več ali menj znane. Preden Ti pišem kaj se je kdaj pri Vindih godilo, Ti mislimv pred še od tukajšnih starih dežela nekoliko pisati. Ce se to Tebi morebiti dolgočasno branje zdi, daj liste, ki bodo od tega govorili komu drugimu, ki ga bodo bolj veselili, zvediti zgodovino naših prednikov.
Naj pred torej govorim cd Ilirije.
Ilirija je obsegla iztočno stran Jadranskiga morja. Appian pravi, da je imela ime po Iliri Polvphemi, ki je bil s svojo družino iz Sikilie Tali Sokolje) se sem preselil, da je bil poglavar ljudstev različnih narodov. Ilirijo so nekdajci jemali v trojnim pomenu; v ožjim, ˇ širjim in v najširjim. Ilirija v pervim ali ožjim pomenu se je imenovala dežela med Neretvo in Drino ali Drilam.
Danes naj bo od razdeljenja Ilirije zadosti; pervič Ti bom pisal od Ilirije v drugim in tretjim pomenu. Perporočim se Ti
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   98   -
Narodske starice.
Dvanajsti list.
Ljubi moj Jože! Zadnjič sim Ti pisal od  Ilirije  v pervim ali ožjim pomenu.   Danes Ti pa pišem od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu*   Ilirija v drugim  ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Iatro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo,   Krajnsko,   Stajarsko,   in   en   kos   Ogerskiga. Herodot je tudi Henete k Ilirii štel, ktere je pa v dvoje delil: eni so bili v zapadu od Jadranskima morja, drugi pa v severnim  iztoku,  in  zadnje je on k  Ilirii štel.    Dandanašnji se pervi Heneti imenujejo Veneča-nje  s svojo deželo;  drugi smo pa  Slovenci Vendi, po nemško Windische.   Ilirija v tem pomenu se je ste-gala v jugu do Tavlantiov, to je, Doljancov blizo Apol-lonie.   Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so bili Grekam tisti — kakor Appian pričuje — ki so nad Makedonijo in Tracijo od Chaonov inThespro-tov ob reki Istri  stanovali.    To je bila dolgost  te cele dežele;  nje širjava je bila pa od Makedonije do Traš-kih gor, do Panonije, do Jaciga morja,  in do Planin, kar znese pet dni hoda.    Dolgost je bila pa trikrat tolika, kakor Greki  pravijo.    Ko so   bili Rimljani to deželo   premerili,   so  jo   najdli   6000   ogradov   dolgo  in 1200   široko. — Ilirijo   v   širjim   pomenu   so delili   od Rase do Drine v divjaško; od Drine do Keravnskih gor v greško.    Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo  ali Za-pudje  ali   po današnje  reči Goriško, Teržaško, notraj-nje Krajnsko in tudi Istro,   dalje Liburnio  ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič   tudi Dalmacijo.    Greška Ilirija je  spadala k Ma-kedonii in se  zdaj  imenuje Arbanas.    Ta Ilirija je segala  od Dalmacije   do Keravnskih gor.    Jezero   Lych-nites jo je od Makedonije delilo.
Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov k Ilirii šteli, ampak tudi Panonce, ki so dalje stanovali, tudi Rečane (lletios), Noričane, evro-pejske Muze, in vse tiste, ki so na desni strani Istra stanovali. Dalje so še Appianove besede: ^Kakor Rimljani Helene od Grekov razločijo, tako tudi te vsake posebej drugači imenujejo, sploh pa vsim Ilirci pravijo. In kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak od izvira Istra do Cerniga morja (^Pontus Euxinus), kar Rimljanam harač plačuje, se imenuje, da je Ilirsko." Ljubi moj prijatel! Ko sim Ti sploh od Ilirije in od nje razdeljenja govoril, Ti mislim zanaprej pisati zlasti od zgornjiga dela Ilirije v drugim ali širjim pomenu vzete. Leta gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim dandanašnji ob kratkim Slovenija pravimo. Zgornja Ilirija ali Slovensko bo dom večiga dela mojih
narodskih staric.    Bog te obvaruj.
Tvoj stari prijatel Benkov Tone,
—   160   -
Narodske starice.
Trinajsti list.
Ljubi moj Jože !
Dolgo Ti že nisim pisal o narodskih starkah. Pre-tergano nit danes sopet povzamem.
Dozdaj sim Ti iz zemljopisnih imen pravil, da so bili Vindi slavjanski narod. Danes naj Ti pa govorim, kaj starodavni pisatelji o jeziku Vrendov ali Vin-dov govore. Menander pravi o Kapatočji in Plemenii, kjer so Vindi stanovali, ko so bili še v Asii, da vse Kapatočje ob reki Hahs za PJemenijo dvoji jezik govori; greškiga in plemeuskiga. Da so plemenskiga imena in besede slavjanske, smo že vidili. Ostane mi še opomniti, da Menander plemenski jezik naravnost loči od greškiga. Vendi torej niso gresko govorili. Strabon pri imenu mesta Skepsis, ki je na Trojanskim bilo, pravi: Ime S k ep s is je imelo to mesto zato, ker se je od tod jako delječ vidiio, in dalje pristaviopom-bo za celo malo Azijo veljavno, namreč: „Ce so divjaške imena takratnih časov iz greškiga razlagati.*4 V Malej Azii je bilo torej veliko imen divjaških, to je, negreških. Ko so bili Veneti v Evropi, pravi od njih Polvbi: wVeneti so imeli drugakšen jezik kot Gali." Ko bi bili Veneti dalje latinsko govorili, bi bil eden ali drugi pisateljev to na ravnost povedal; saj latinšina, od kar je na svetu, ni tako neznana, da bi je ne bili nad Venedi spoznali, ali da bi je ne bili vedili imenovati. Rimski pisatelji dalje nikoli ne govore' od Vene-dov, da bi bili Germani, in vender so nekteri rimski pisatelji toliko od germanskiga slišali, da so vedili Germane od druzih ločiti. Tacit je od Osov, ki so bili v današnej Silezii, vedil, da niso Germani, zato ker so panonski jezik govorili. Veliko lože bi bili Rimljane sosešnje Venete spoznali za Germane, če bi to bili. Da Venedi ali Vendi niso nemško govorili, se iz tega kaže, ker so jih Nemci od nekdaj od sebe ločili, in pod Venedi posebno ljudstvo razumeli. Nekdanji italianski Veneti so nemšino p tuj i jezik imenovali; od tod je italianska beseda tudesca, tudesco ali po današnje tedesca, tedesco („la lingua tedesca" ali po nekdanje „la lingua tudesca, to je, tudejski, tujski, tudi, tuji jezik.) Od Karlna Veliciga se bere, da je govoril „la lingua tudesca." Iz dozdaj re-čeniga se kaže, da Venedi niso govorili ne gresko, ne latinsko, negalsko, ne germansko, ne nemško. Kteri-ga   naroda so bili   nekdanji Venedi,  nam pokaže  naš
—   161    -
današnji Vendski rtfd, v kterim se sami prepričamo, da smo Slavjani.
Ponosen, da je nas rod tako z da v ne j v zgodbah poznan, končam ta list in Te Vend Venda ali Slovenec Slovenca pozdravim*    Ostani z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   183   -
Narodske starice.
Štirnajsti list. Ljubi moj Jože!    Danes  Ti bom od  imen Iliri a in Ilirec nekoliko govoril.    Iliri* je  bila  od  nekdaj obsežek mnogih dežel,  v kterih  so tudi eemtertje  raz-
lični narodi prebivali. Tu so bili greški, makedonski in pozneje rimski novaki, dalje Goli in Boji. Ce so Boji tudi slavjanski bili, so vender od vindskiga različno narečje govorili. Zraven je slediti tudi druge manji narode, kteri so se sčasama pozgubili. Poglavitni so bili Veneti, zlasti v gornji Ilirii, in drugi Slavjani, s svojim posebnim narečjem, kakor nam zgodovina kaže. Razkazovanje, da so pravi ilirski rojenjaki svoj slavjanski jezik govorili, opustim; to bi me v dolgo in obširno govorjenje pripeljalo. Ostanem torej pri go r n j i 11 i-rii in pri tem, da po zgodovini gre Jugoslavjanam zborno ime Ilirci. Kakor dandanašnji, tako so tudi nekdaj v »gornji Ilirii Vendi stanovali, in vendski ali slovenski deželi se je Ilir i a reklo. Po tej deželi se je Vin da m tudi Ilirci reklo. Ce resnico ljubimo, ne bomo skrivali, da smo zaroda tistih, ki so nekdaj v Ilirii stanovali, in bili po deželi Ilirci imenovani.
Pa boš mislil: „Ilirci se niso vselej tako moško obnašali, da bi nam bilo njih ime h časti; če od kteriga kaj vemo, je bil to kak klatovitez". Divjaki so bili, in kaj je od tacih posebniga pričakovati? Kteriga naroda spredniki so se vselej hvale vredno obnašali ? Ali ni bil visokohvaljen greški Odisej, če prav vzamemo, tudi klatovitez in pa še hudoben klatovitez. Argonauti kaj so bili druziga kot klatovitezi? Greška vojska pri Troji je med svojimi poglavarji veliko klatovitezov štela. Ravno tacih je bilo dosti Rimljanov, le nekoliko bolj omikani so bili, in zato tudi usmiljenši in pravičniši. Pri neslavjanskih narodih je bilo veliko tacih, ki s svojim popotvanjem niso iskali sveta osrečiti, ampak so le svoje samopridne namene imeli, pa njih poznejši rojaki atato niso svojiga naroda zaničevali. Nasproti je pa tudi to res, da so se Ilirci večkrat tudi hvale vredno in junaško obnašali. Samo za to pa mi tudi ne bomo iskali Ilirci biti. Nam se je zgodovine deržati; naj ta naše »prednike hvali ali graja. V zgodovini najdemo pod-pornje za svojo narodnost. Brez zgodovine bi ne ve-dili: kaj smo in kako smo semkaj prišli.
Cesar Napoleon je naše dežele Iliri a imenoval, ker jim je hotel s tem imenam zgodovinski pomen dati. Ko bi bil on vse pridobil, kar je bilo nekdaj ilirskiga v širjim pomenu , torej kar je tudi turške Uirie, bi bil onblezopo napeljevanji zgodovine vse Iliri a imenoval. Za danes naj bo to dovelj. — Ilirec Te Ilirca pozdravim.    Ostani z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-   187    -
Narodske starice.
Petnajsti list.
Ljubi moj Jože! Do zdaj sim Ti pisal, da so bili Vendi ob jadranskim morji že nekdaj, in da ime Vendi Slovence pomeni. Tudi sim Ti razlagal imena njih dežel. Danes Ti mislim razložiti posebne imena, ki so jih Vindi ali Slovenci po krajih svoj i ga stanovanja imeli; tu so:
/_) Kami, Krajni ali Krajnci; tako so bili od nekdaj imenovani, ker so v Krajni ali na Kraj n-skim stanovali. H Krajncam so spadali: 1. Japvdes Zapudi, ki so v tistim kraji Krajnskiga prebivali, kte-rimu se je Japvdia ali Zapudje reklo. 2. Subo-krini, to je Podokrajni, Podkrajni, Podkra-jani, ki so pod Okro ali pod Krajem stanovali.
2) Norisci, Noriški, to je, bivavci Norka, kamor je tudi gorenska stran Krajnskiga spadala. K Noriškim so spadali tudi Silani, to je, Ziljavci, ki so bili v Ziljski dolini ali ob Zilji na Koroškim.
39 Panonci, to so bili tisti Krajnci in Vindi, ki eo v Pano ni i stanovali.
4) Tabriški ali Tabrišci so bili. ki so po tabrih ali hribih stanovali, bodi si že na Krajn-skim ali na V en eš ki m, ali v današnjim Z a vodji ali tudi v dolni Ilirii.    Krajnski Tabriški so bili, ki
*#                                                                                        v
so nad Ipavo po Verhniskih, Iderških,Zerov-skih, Poljanskih, Ločanskih in To minskih hribih in okoli Juljovce stanovali. Ti so se z Reškimi in Vindoliškimi (ali po današnje reči z Švaj-carskimi in Tir olj s ki m i) Tabriški, kteri so bili Bre-ganti imenovani, kratili Rimljanam davke plačevati. JVjih svet je bil zlasti po verhihpust, zraven ga pa niso znali prav obdelovati, zato so na marsičem pomanjkanja terpeli in se po tolovajsko okoli klatili. Zlasti so Ita-liane in bližnje Gole (na Francoskim) nadieževalL Od tod še zdaj Italiani kaciga nepokojneža „un brigante" imenujejo, in Francozam beseda 5?brigand" tolovaja pomeni. Bližnjim in sorodnim poljancam eo Tabriški in Breganti prizanašali, zato da so od njih zamogli dobiti živeža in česar so sicer potrebovali; sami tacih reči niso dovelj imeli. Kar so od sosešnih poljancov in do-lincov dobili, to so plačevali s smolo, s kadilam z leseno svečavo, to je z borovimi treskami, z oskam, s sterdjo , s sirarn, kar so vsiga obilno imeli. Tolovajstvo teh ljudi sta bila eno poletje odpravila Tiberi in njegov brat Drus. Tiberi je bil tisti, ki je bil cesar ob času Kristusoviga terpljenja. Pokroteni Fabriški so zanaprej mirno živeli in radi davke odrajtovali.
53 Istrani od osterv, prav za prav O sterv-jani ali Osterjani, to je, prebiva vci od os ter v i, to je , otoka ali polotoka imenovani. Ti so bili tu, kjer še zdaj Istrane najdemo.
Zraven do zdaj po kraji njihoviga prebivanja imenovanih so bili še: Genauni in Breuni, oboji hribovci nad Venečijo v Tirolih. Nad Venečijo so bili tudi Kenomani, morde Konjomeni? kakor je bilo tudi v Goli i zraven Venetov K en o mane najti. Med slovenske Tabriške so bili nekteri Boji prišli, ki so bili iz Italie pregnani, pa ti niso bili Vindskiga zaroda, če so tudi svoje posebno slovansko narečje govorili. Ti so se bili kmalo s svojimi čedami na ravnine okoli Siska preselili, kjer so se tako dolgo z Daki pulit hodili, da so bili sami vsi zaterti.
Semtertje  je   bilo  na   Slovenskim  še   več  imen
ljudstev najti, od kterih imen se pa ne more prav ve-diti, od kod so vzete, pa saj so li kako manje ljudstvo pomenile, kot postavim Katili, Menokalini, Kallipidi, Secusses ali kakor nekteri bero Fecusses itd. Greškiin rimski novaki so bili povsod natreseni; tako si je tudi na Slovenskim od njih misliti. Tako sim Ti ljubi Jože imena nekdajnih Slovencov ali tukajšnih VindovprešteL Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
-    192   -
Narodske starice.
Šestnajsti list.
Ljubi moj Jože! V narodskih etaricah pridem danes do nekdajnih slovenskih mest;   torej   začnem  tukaj z   Oglejam   po   latinsko  Aquilea   imenovanim.    To mesto so bili Rimljani   pozidali za bran proti divjaškim ljudstvam.    Se   ve,   da  je  tii   med Vindi   posebno veliko Rimljanov   stanovalo.    Istrani   in   drugi Ilirci so hodili semkaj po vino, kjer so ga v sodih na voze nakladali.    Tu so   kupovali  tudi   olje  in drugo blago,   ki je po morji prišlo.    Za vse to  so dajali   sužne,  živino in kože.    Tu so   tudi   zlato spirali,   in zraven 60 imeli tudi   bogate   železne   rudnike.    Dandanašnji se nektere italianske besede per tistih, ki železo obdelujejo, spri-čajo , da je to obdelovanje od italianske strani na Krajn-sko prišlo.    V Železnikih je najpervo postavljena   hiša, še zdaj P al m a da imenovana, kakor pravijo za to, ko so   bili   pervi   ljudje   iz  Palme  semkaj   prišli   stanovat. Pred dvajsetemi leti  se  je   kamen  z   letnicami   pri  tej prenarejeni hiši na tleh valjal ?   ali   bi ga bilo še najti, ne vem.    Da spet od Ogleja govorim, imenoval seje tudi drugi Rim in najpoglavitniši   terdnjava   rimskiga cesarstva je bil.    Ob   začetku keršanstva je bil  tu sedež očaka ,   kteri je  delječ okoli imel največi   duhovno oblast.    V  tem   mestu je veliko mučenikov  krono  mu-čenstva doseglo.    V  letu  452  po   Krist. rojstvu ga je bil Atila, hunski vojvod,   razdjal. Daljej   so bile nek-dajne   slovenske   mesta  Timavus Tamov,  zdaj  Št.-Ivan, kjer je bil Diomedov tempelj.    Po   eniga  be-liga konja so Diomedu darovali.    Da je Diomed ob tem morji gospodoval,   spričuje to ,   ker   so   se   nekteri tu-kajšni otoci Diomed o vi imenovali.    V tem mestu  sta bila dva gaja;   eden Argivske  Jovine,   drugi Etol-ske Divjane.
Ljubi moj prijatel,   danes   naj bo dosti   od staric, da boš še za novice kaj časa imel.    Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone,
-   232   -
Narodske starice.
Sedemnajsti list.
Ljubi moj Jože! Danes in še zanaprej v enem listu Ti bom od Metulj govoril, ktere so Rimljani „Me-tulum" imenovali. Metulum Metulje, za Oglejem (Aquilea) po velikosti nekdaj pervo mesto, je stalo v današnjej O bloški fari, tu kjer je zdaj vas Metulje ali Metlje, to je, od podfarne vasi eno uro delječ proti Ložu. Da so nekdanje Metlje tukaj bile, ne pa kjer je Metlika, ti bom lahko dokazal:
1. Metulje so bile, kakorzgodopisnikStrabonz več druzimi terdi, vZapodji, in ravno v nekdanjem Zapodji še dandanašnji vas Metlje stoji, okoli ktere rimske denarje in druge take spominke najdujejo. Metlika stoji pa v nekdanji Panonii.
2.  Metlje pravi Appian je poglavitno mesto Za-podov in leži verh ene obrašene  gore   na  dveh  gričih
(tumulis), ktere posrednja dolina enega od druzega loči. Ravno na gorskej ravnini okoli Oblok so sem-tertje griči najpripravniši za tako streljanje in bojevanje, kakoršno je nekdaj bilo. Metlje so bile na dveh gričih, na nižjem je stal var ali zbornica ali hiša sta-rašinstva. Dandanašnji se temu griču Tlači ca pravi; veči grič, ki zraven stoji, sepaTIaka imenuje. Daje Tlačica zapušeno seliše, se še zdaj po tem pozna, ker je okoli in okoli pri verhu lepo vglajeua, po verhi pa lepo zravnana, kar, kakor sije misliti, ni po natori tako lepo narejeno. Na tej ravnoti je lahko stalo veliko poslopje. Od Metlike se ne more reči, da verh ene gore leži, na kteri so griči.
3. Pri Me ti j ah so bile globoke vode. Flor pravi, da si je vojak v strahu zavolj voda in sovražnikov pomišljeval, in da mu je Cesar škit iz roke zgrabil, ter pervi pred četo šel. — Ljudje po slišanju pripovedujejo, da je bilo na Resji in dalje proti Me 11 jam jezero, ktero se je ob svojim času dalje preselilo in pri Ložu nastopilo. L ozko jezero je imelo tako preseljevanje do svojega velicega prostora, ki je od nekdaj blizo današnje Cerknice. Da je okoli Metuljskega vara jezero stalo, kažejo suhi lijaki , ki so po dolini okoli Tlačice, in ki so nekdaj vodo točili iz tal kviško. Na enej strani je sedlo, ktero je utegnilo li včasih ob povodnjah pod vodo skrito biti, in ktero je vezalo var-sko gradiše z drugim suhim svetam. Cez to sedlo je menda bil most, po kterim so Rimljani turne do var-skega ozidja porivali. Nad tem sedlam si je vojak, strašen od voda in sovražnikov, pomišljeval. Res je, da so tudi pri Metliki vode; pa Kolpa, Kropa in La-hinja bi sovražnikov ne zaderževale posebno, zlasti ker se tudi po suhem lahko v Metliko pride. Toliko za danes.
Troj stari prijatel Benkov  Tone.
—   265   —
Narodske starice.
Osemnajsti list.
Ljubi moj Jože! Ko sim zadnjikrat govoril o tem, kje bo bile Metulje, naj Ti danes povem še od Me-tuljskega razdjanja.
Okoli 3000 oboroženih in serčnih Zapudskih mla-denčev je odganjalo cesarja z njegovimi četami odMe-tuljskega ozidja, kterega je oblegal. Ko so Rimljani zasip napravljali, so jim Metuljani noč in dan sem-tertje tekaje nagajali, in iz zidov s svojimi vojsknimi orodji, ktere so bili iz Mutine dobili, jih silili od de-Iječ ostajati. Vojskino orodje so bili pa Metljani dobili v tistej vojski, ki jo je Brut zoper Antona in cesarja pri Mu t in i ali Mod eni na Italianskem imel. Menda   bi   bilo   bolje   zadeto,   ko   bi   rekli,   da   so bili
i
vojskino orodje od Monecanov (lat. Monetienses ali Monetiani namest Mutinen9es, Mutiniani) dobili. M o neti um je bilo ilirsko mesto, Mutina je pa delječ od Metulj.
Ko so Rimljani Metuljsko ozidje razsipali, so Ilirci od znotraj druge ozidja (propugnacula) delali, in terpljenja trudni so za te poskakali. Sovražnik je zapušene ozidja vzel, in kar je bilo požgati mogoče, je požgal. Sicer je pa dvojin zasip okoli naredil, od kteriga je potlej štiri mosti do ozidja napravil. Ko je bilo vse v redu, je cesar ukazal nekterim na drugo plat mesta iti, da je v tem obležence narazen spravil. Druge izmed svojih pa opominja po mosten do ozidja hiteti. Med tem je iz verh enega turna, iz kterega je bil most na ozidje spušen,   zvesto  gledal   kaj   se godi.
Zapudi priteko nasproti tistim, ki se na ozidje spravljajo, drugi pa zadaj nastave napravljajo. Ko Metljani dolge mosti s sulicami odrivajo, začnejo veselja čedalje bolj vrisati. Pervi in drugi most na kup telebi, ko se tretji podere, so se začeli Rimljani jako bati; nihče si ne upa na četerti most iti. Cesar jih začne z turna ostro zmerjati, in ko jih tudi s tem ni mogel na vojsko spodbosti, vzame škit in po mosti naprej teče. Za njim pritečejo vojvodi Agrippa, Hieron, Luči in životar Jolas. Samo ti štirje in nekteri škito-nosi so na mostu. Ko je sam cesar po mosti čez prišel , je vojake sramota obšla, in v trumi se za njim vderd. Od tega je bil most preveč obtežan in se je poderl, in večidel mož je na tla padlo. Nekteri so v tem poginili, drugi so se močno pohrunili* Cesar je bil na desno golen in na obe roki ranjen, vender je šel spet v turn in za njim nekteri konsulari. S tem je hotel spričati, da je še ohranjen; bal se je, da bi med tem od njegove smerti kak hrup ne vstal, ali da bi si sovražniki ne mislili: pobegnil je. On da nov most spet z turna vun narediti, kar je Metuljane posebno prestrašilo. Vidili so , da imajo vojsko s človekam nepremagljive serčnosti. Drugi dan so poslance k njemu odpravili, in mu, kakor je terjal, pet sto porotnikov dali; tudi so sprejeli posadko, in ji višji grič izročili; sami so pa vsi šli na nižji grič. Ko posadka k njim pride, terja, da naj orožje odlože. Na to so z nepokojnem sercam svoje žene in otroke v hišo starašinstva zaperli, posadko sprejeli, zraven pa Rimljanam zaterdili, da, ako si leti upajo kaj posebnega ž njimi ravnati, bodo ta kraj zažgali in Rimljane kot brezupni napadli. Po tem naznanilu so prišli iz nižjega grriča vkupaj na višji. Posadka je pa na to koj hišo starašinstva ali var na nižjem griču zažgala. Skorej vsa Metuljska mladost je z orožjem v boji popadala. Ki niso bili za nobeno rabo, so veči del zgoreli, in tudi mesto je do čistega ogenj pokončal, tako da ni od tega mesta nič sledu ostalo, da si je bilo ravno veliko. Ko so bili Zapudi v Metuljah premagani, so se, kar jih je bilo še drugod ostalo, sami cesarju podali. Tako so Zapudi, ki so čez planine stanovali, tačas pervikratrimski jarm nosili. *+*                     Vedno tvoj stari prijatel Tone.