ODSLEJ NOV SODOBEN PRODAJNI SALON ZA VOZILA FIAT IN LANCIA V NOVEM MESTU NA NOVEM TRG MOVOTEHNA [Mišjem DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul |MaNi OC DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Okradli slovenske državljane? [ Teden cvička v ICnSTANIFVIfA MA KR- Fredsednik SLS Marjan Podobnik v Trebnjem hudo obtožil Drnovškovo vlado -1,8 milijarde mark za sanacijo bank in okrog 270 milijonov mark za Elanove račune v Avstriji TREBNJE - “Dosedanja vladna politika do kmetijstva je bila problematična, če že ne negativna. S pozitivnimi sklepi nam skušajo zapreti usta, češ saj smo sprejeli to in ono. Nezaupanje glede na sedanje izkušnje pa se veča, saj je bilo doslej sprejetih že veliko dobrih sklepov, ki so ostali, žal, le mrtva črka na papirju,” je dejal prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik na nedeljskem občnem zboru podružnice SLS v Trebnjem. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST GOSTINCI NA SREČANJU KRŠKO - Območni odbor sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu Posavja je bil letos organizator sicer vsakoletnega srečanja članov iz Podravja, Zasavja in Posavja. Srečanje sc je začelo v torek dopoldne v krškem betelu Sremič, od koder jč okrog 100 udeležencev odšlo na ogled brežiškega muzeja, čateških Term in nato še na pokušnjo posavskih vin v leskovško klet. 6iscotfka kostni ljram| domjr Uftjpoljr petek, 28. maja POP DESIGN Podobnik je poudaril, da je razčiščevanje afer, primerljivih s tistimi v Italiji, pri nas nujno, saj je to po • Ker so kmetje na občnem zboru SLS v Trebnjem zahtevali od svojega strankarskega prvaka, da jim pove še kaj več, češ da imajo občutek, da jim je še marsikaj zamolčal, je na to odvrnil, da je za dva odvetnika povedal že preveč. Omenil je, kako so sprejemali letošnji proračun, da je po njegovem vlada z enim amandmajem na nezakonit in protiustaven način odpravila kar 7 njihovih amandmajev, zaradi česar so že sprožili ustavni spor. Po Podobnikovih besedah bo šlo za sanacijo bank 1,8 milijarde mark, za kar naj bi plačevali JO let po 10 milijard tolarjev letno. “Izračunal sem, da bi več kot milijon delavcev lahko dobilo po 1000 mark.” Samo za črne fonde oz. račune Elana v Avstriji pa naj bi po Podobnikovih besedah šlo več kot 270 milijonov tolarjev. “Vlada ve tudi, kdo je to delal! Slovenske državljane se je zdaj okradlo! Prej so res leta kradli, toda ta vlada prevzema odgovornost, da bo Slovence bolj okradla kot vse partijske vlade doslej. Zato javno obtožujem dr. Drnovška in vse vladne stranke, ker nočejo, ne morejo ali si ne upajo tega povedati. njegovem eden temeljnih problemov, če bi sploh imelo smisel, da bi v takih razmerah SLS kdaj prišla na oblast pz. v vlado. Podobnik j£ opo- I /////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Opozorilni protest na 4. strani: • Še enkrat izigrana na 7. strani: • Vsi samo čakajo, čigavo na 9. strani: • Pištolo v žep, puško v hlačnico na 11. strani: • Zasebni angeli varuhi na 12. strani: • Kamnita priča belokranjske na 15. in. 16. strani: • Pisma bralcev ''////////////////////////^^^ zoril, da sc po enem mesecu dela preiskovalne komisije slovenski parlament vse bolj očitno deli na dva dela, v tistem drugem delu so ljudje, ki brez sramu ščitijo moralno hudo vprašljiva, če že ne kar krimininalna dejanja. Cc je predsednik državnega zbora Herman Rigelnik res izjavil, da je delala preiskovalna komisija sramoto državnemu zboru (medtem je bila ta vest javno že demantirana, op. ur.), bo zahteval, da se opraviči, je rekel Podobnik. Dokumente o aferi HIT-VIS bi po njegovem morali dobiti v roke tudi Janez Drnovšek, Ivan Kristan, Peter Jambrek in Milan Kučan, da sc ne bi kdaj sprenevedali, da česa niso vedeli. O odnosih s sosedi, predvsem Hrvaško, je Marjan Podobnik dejal, da je nerodno, ker Samo Jelinčič vsako tako stvar izrabi za napad na Lojzeta Peterleta, čeprav je po njegovem res, da zunanje ministrstvo slabo dela. “Na sekanje naših gozdov in podobno se ne reagira le z diplomatsko noto, ampak je treba meje zaščititi,” je pribil Podobnik. Glede prihodnjih lokalnih volitev je rekel, da ga ne skrbijo priprave, če bi vsi delali kot Trebanjci. Imeli pa naj bi odprte roke za povezovanje s tistimi, če sc na lokalni ravni distancirajo od politike sedanje vlade. Za LDS je predsednik SLS Podobnik rekel, da je to stranka, ki vodi najbolj nasprotno politiko slovenstvu oz. narodnim interesom. “Mnogo ljudi ne razume, da ni dovolj le osamosvojitev, če ne bo prišla neka drugačna politika. Upam, da bodo ljudje bolj pozorni, kaj stranka Janeza Drnovška dela in ne, kaj govori.” P. PERC MEI) KOPANJEM SE JE UTOPIL VUKOVO - 23. maja »koli 15. ure se je med kopanjem v reki Kulpi pri naselju Vukuvci utopil hrvaški rašai\j še veliko in da je bil ta izgovor šele začetek daljšega pogo->ra obeli strani. in jc bilo zdaj sklenjeno, da bo VOC organiziral “odprt dan Gotenice” za naše krajane. Veliko je bilo govora tudi o prenosu gospodarske dejavnosti VOC na podjetja izven Gotenice. Gre za govedorejo, perutninarstvo, ovčjerejo itd. VOC vztraja, naj bi prevzeli njihovo živino in ljudi brez objektov, medtem ko niso navedli nobenega razloga, da ne bi prenesli tudi objektov. Vendar mi tega ne moremo prevzeti, saj nimamo niti objektov niti kmetijskih provršin za te dejavnosti. Tudi predsednik kočevskega občinskega izvršnega sveta Alojz Petek sc jc strinjal z našim mnenjem in jc dejal, da občinski organi ne bodo dovolili spremembe namebnosti hlevov in drugih gospodarskih objektovb VOC. JOŽE PRIMC TUDI LETOS SLOVESNOST OB LIPI SPRAVE LJUBLJANA - Skupina slovenskih veteranov: partizanov, domobrancev, čctnikov-plavogardis-tov in prisilnih vojakov pod zastavami sil osi, kulturnikov in drugih, se bo tudi letos 15. junija na ljubljanskih Žalah spomnila naj-večje narodove nesreče, na poboj lO.O(K) slovenskih domobrancev in njihovih svojcev v junijskih dneh leta 1945, da bi sc zlo ne ponovilo nikdar in da bi človek ohranil človečnost. Slovesnost bo ob Lipi sprave in Odrešenikovcm znamenju. Tudi tokrat bo sveto mašo daroval metropolit slovenske katoliške cerkve in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. jo vrednost 30.000 mark, od tega so organizatorji za bogat in pester kulturni prograni odšteli okoli 13.000 mark, seveda v tolarjih. A kljub temu bo Vinska vigred tudi s finančnega stališča ne samo “pokrita”, ampak bo prinesla celo nekaj dobička, računajo na kakih 5.000 mark. Kaj bodo s tem denarjem, bo odločil odbor, nedvomno ga bodo porabili koristno in za Vinsko vigred, sc pravi za vseh 10.000 in več ljudi, kolikor jih bo prihodnje leto tam okoli 20. maja prišlo na 12. Vinsko vigred v Beli krajini. Kakor vsako leto doslej bo tam tudi Jože iz Dragomlje vasi, ki na Vigredi praznuje svoj rojstni dan, čeprav se jc v resnici rodil jeseni. Ampak ker jc Vigred zanj najlepši dogodek leta, si jc vigredsko soboto izbral za svoj rojstni dan. Vse najboljše! A. B. Svetovni dan nekajenja 31. maja na Golovcu v Celju zastonj vstop CELJE - Slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč bo v ponedeljek, 31. maja, ob 11. uri otvo-ril v Celju v dvorani D ŠRC Golovec • V Evropi bo letos umrlo za posledicami kajenja 1,3 milijona ljudi in tudi v Sloveniji jc za polovico smrti kriv nikotin. Korist, kiju ima država od pobranih davkov od tobačnih izdelkov, je mnogo manjša kot pa stroški zdravljenja vseh posledic te razvade in zasvojenosti. osrednjo slovensko javno prireditev ob svetovnem dnevu nekajenja. Na petih prizoriščih se bodo ves dan vrstile razne kulturne, športne in družabne prireditve, brez cigarete in alkohola. Na športni okrogli mizi naj bi sodelovali tudi nekdanji odlični slovenski športniki, med njimi Mateja Svet in Bojan Križaj. Obiskovalci bodo lahko zastonj igrali tenis, imeli dostop v savno in na bazen. Dr. Dražigost Pokorn bo govoril o zdravi prehrani, na voljo bo tudi degustacija take hrane. Organizatorja prireditve, Zavod za zdravstveno varstvo Celje in celjski župan sta povabila v goste vse slovenske župane. Zveza društev nekadilcev bo poskrbela, da sc bo kot rdeča nit skozi vse prireditve prepletalo - nckaje-njc. Društvo nekadilcev Sevnica organizira brezplačen ogled prireditve za šolsko mladino in njene mentorje z avtobusom. Vstop jc prost, vstopnica je - nckajcnje. P. P. 9. SREČANjfe KOMUNALCEV SLOVENIJE TREBNJE, GROSUPLJE - Delavci komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije bodo v petek, 28. maja, v Trebnjem pričeli dvodnevno že 9. srečanje. Po ogledu Galerije likovnih samorastnikov in predstavitvi občine Trebnje v kulturnem domu bo dr. Gorazd Trpin z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predaval o zakonih o lokalni samoupravi, o varstvu okolja in o gospodarskih javnih službah. Popoldne ob 15. uri bodo v Šolskem centru v Ivančni Gorici odprli razstavo komunalne opreme. Tam bo naslednji dan, v soboto, 29. maja, ob 8. uri tudi delovno-športno srečanje. Odprl ga bo minister za okolje Miha Jazbinšek. Organizatorji prireditve so trebanjski in grosupeljski komunalci. BORCI NA OBISKU KOČEVJE -150 lx>rccv Kokrškcga, Koroškega, Gorenjskega in Zapad-nodolenjskcga odreda ter 9. partizanske brigadc-Kočcvskc jc 18. maja obiskalo Kočevsko. Najprej so sc v kočevskem Parku herojev poklonili padlim borcem in herojem, nato so si ogledali Corpus Christi in Šeškov dom, na kosilu so bili v Kočevski Reki, kjer so si ogledali njene zanimivosti, nato pa so sc prek Gotenice vrnili v domače kraje. PREDSAVITEV CLIA KOČEVJE - V Avtocentru Rufac v Kočevju jc bila minuli teden promocija vozil Renault Clio 1,2 in 1,4 po ceni od prek 1,2 do prek 1,4 milijona tolarjev. Interesenti za nakup so si podrobno ogledali vozila in jih preizkusili, nekateri pa so vozila tudi kupili in odpeljali domov. • Ljudje, ki hlepijo po veličini, so ponavadi zli ljudje. (Nietzsche) Gozd kot skupna skrb Ob pomanjkanju ustrezne zaščitne zakonodaje jc postal gozd v veliko primerili lahek plen dobičkarjev. Lastniki lahko brez večjih posledic sekajo les. Razprave o odkazilu minevajo brez zavezujočih sklepov; trinogi trdijo, da ni potrebno, češ da lastnik zna pametno gospodariti z gozdom. Vendar jc vprašanje, za kako umno gospodarjenje z lesom gre v resnici. Krajino so skazili mnogi goloseki. O brezbrižnosti do gozdov med drugim govori tudi dejstvo, da pri nas lahko plenijo les celo tujci, ki pa jim slovenska “zelena pljuča” niso dosti mar. Najbrž jc nedopustno, da lastniki gozdov in še pogosteje prekupčevalci z lesom puščajo v naše gozdove tuje gozdarje ali lesne trgovec, ki sekajo najboljše drevje. Toda to se dogaja, ker vsakdo lahko dela z gozdom po svoje; to dokazuje, da v gozdovih vlada precej močan zasebni interes. Prav jc, da ima tudi gozd znanega lastnika. Vendar zaradi funkcij, ki jih ima gozd v naravnem okolju, odnos do gozdnega sestava ne more biti odvisen samo od interesov lastnika. Lastnik mora sicer biti znan in ne sme biti prizadet pri izkoriščanju lesa, vendar mora bili raba gozda povsem v okviru skupnega interesa, sc pravi, da mora potekati na način, ki ga določi stroka. TONE BEZENŠEK, učitelj na metliški osnovni šoli: “Prvi in nad vsem je pri gozdu splošen interes. To ne pomeni, da bi moral biti lastnik gozda prizadet pri izkoriščanju lesa, vendar mora biti to strogo v okvirih družbenega interesa, ki ga postavi stroka. Oba interesa v zvezi z gozdom, družbeni in lastnikov, naj bi bila čim bolj v ravnovesju. Pri gozdu bi moralo obveljati: lastnina da, ampak s potrebnimi omejitvami, zlasti kar se tiče izkoriščanja.” JOŽE VIDERVOL, vodja enote gozdarske službe Črnomelj: “Ker so druge funkcije gozda pomembnejše kot pridobivanje lesa, bi sc moralo lastništvo podrediti potrebam splošne koristi gozda. V preteklosti je imela lesna funkcija gozda prvi pomen, sedaj je v razvitem svetu vse bolj v ozadju. Država bi morala regulirati izkoriščanje gozdov v prvi vrsti z vidika velikega splošnega pomena gozdov in njegovih naravovarstvenih funkcij.” ANICA MEŠIČEK, ravnateljica osnovne šole na Blanci: “Gozd mi daje vso moč in energijo za delo. Gozd je zame najlepša sprostitev, zato hodim pogosto na 2- do 3-urnc sprehode v gozdove. Z veseljem opazujem predele, kjer smo pogozdovali, ko sem bila še razredničarka. Žal pa gozdove vse bolj ropajo, pustošijo. Posestniki ne skrbijo za red, sekajo samo najboljša drevesa, zato bi država morala imeti kaj besede pri izkoriščanju.” BETKA MARIN, maturantka srednje PTT šole v Ljubljani, doma z Gomile pri Mirni: “Zadnji čas jc, da so vsaj deloma popravili krivice posestnikom, ki so jim odvzeli gozdove, da so jim vrnili lastnino. Po moje bi morali ljudem dovoliti, da gospodarijo po svojih sposobnostih in željah, če pa bi to početje že ogrožalo red in naravno ravnovesje.” FRANC ČEŠNOVAR, dipl. inž. z Vrha pri Raki: “Zavzemam sc za to, da bi v gozdovih prevladal zasebni interes, ki pa bi moral vključevati tudi splošnega. V pivi vrsti jc treba prisluhniti zasebnemu interesu, da bo lastnik zares upravljal z gozdom. Da bi zagotovili tudi uresničevanje splošnega interesa, bi morala delovati neka javna služba, precej bolj skrčena od današnje, da bi sc lastnik lahko z njo posvetoval.” TEODOR ORŠANIČ, dipl. inž. gozdarstva iz Brežic: “Če govorimo o gospodarjenju z gozdovi in o strokovnem delu v njih (vlaganje, negovanje). Sem za to, da sc vsi gozdovi obravnavajo enakopravno. V ospredje namreč vse bolj prihajajo druge funkcije gozdov, ki so za širšo skupnost velikega pomena. Drugače pa jc pri razpolaganju z lastnino, sc pravi pri izkoriščanju gozdov -to mora biti povsem v rokah lastnika," MARIJA IVIČ, uslužbenka občinske skupščine Kočevje: “Prednost naj ima javni interes, saj je gozd za nas vse pomemben kot celota in ne kot posamezna gozdna parcela. V svojem gozdu ne sme vsakdo početi, kar sc mu zahoče, saj je gozd pomemben za zrak, vodo in še kaj. Nekateri posekajo na čisto. To naj bi bilo možno samo v primeru bolezni drevja, sicer ne. Več poudarka bi morali dati gojenju in obnavljanju gozdov.” KATJA KOGOJ, uslužbenka iz Dolenje vasi: “Sedanjo anarhijo in pravni nered izkoriščajo tako kmetje kot gozdarji, ki so posegli že v zlato rezervo gozdov. Javni interes naj bi imel prednost pred zasebnim. Koristi od gozda imamo vsi, in ne le njegovi lastniki, posledice pretirane sečnje bomo čutili vsi, in ne ic lastniki gozdov, zato smo tako rekoč vsi lastniki gozda in se moramo zato tudi vsi odgovorno obnašati.” BOŠTJAN MOLAN z Dolenjih Kamene pri Novem mestu: “Zaplenjeni gozdovi naj sc vrnejo prvotnim lastnikom. Če so ti zijali gospodariti z gozdom pred zaplembo, bodo znali tudi sedaj. Državni gozdovi naj ostanejo državi, kmetje bomo od svojih gozdov dali državi, kar jc potrebno. Nujno bi bilo ustanovili gozdne straže, ki bi prijavile vsakogar, ki z gozdom ne bi dobro gospodaril. Gozdovi so zelena pljuča.” Opozorilni protest kmetovalcev Protestni akciji slovenskih kmetov so se pridružili tudi ribniški RIBNICA - Opozorilni akciji slovenskih kmetov, ki so jo minulo sredo dopoldan pripravile zadruge in podružnice Slovenske kmečke zveze širom po Sloveniji, so se pridružili tudi ribniški kmetje. S traktorji in opremljeni s transparenti so se zbrali pred stavbo občinske skupščine, vendar zaradi tega niso povzročili zastojev v prometu. Najvišje predstavnike ribniške občine so seznanili s težavnostjo svojega položaja in jim pojasnili vzroke svojega nezadovoljstva z vladno kmetijsko politiko. V razgovoru s predsednikoma rib- zom Henigmanom, je direktor Mer-niške občinske skupščine in izvršnega catorja-Kmctijsko-gozdarskc zadru-sveta, Francem Miheličem in Janc- ge Ribnica, Mirko Pirc, poudaril težave, s katerimi se srečuje ribniška ZATIRANJE LUBADARJA ČRNOMELJ - Kot najtoplcjša slovenska pokrajina se Bela krajina že vseskozi bolj otepa z lubadarjem kot ostali predeli v naši domovini. Zato so zatiranju tega gozdnega ško-dljivga posvečali več pozornosti in med drugim bolj kot drugje skrbeli za gozdni red. Strokovnjaki pravijo, da opažajo večjo nevarnost za izbruh lubadarja povsod, še posebej pa v nižinskih predelih Bele krajine, a stanje še ni kritično. VABILO VINOGRADNIKOM STRAŽA - Namesto v sredo, 26. maja, kot je bilo sprva predvideno, bo inž. Jože Maljevič iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, enota Novo mesto, na kraju samem svetoval o vinogradniških ukrepih jutri, 26. maja, in to po naslednjem razporedu: ob 11.15 na Starem Ljubnu v vinogradu Franca Mervarja, ob 12.30 v Straški gori v vinogradu Nika Prišla ter ob 14.15 na Riglju v vinogradu Antona Finka. Vabljeni! Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Kmetje iz Brd so tudi na novomeško tržnico pripeljali prve košare češenj hrustavk. Ponujajo jih po 200 do 260 tolarjev. Precej dražje so jagode - po 400 do 500 tolarjev. Jajca so 15, slivovka 450, fižol 250, skuta 300, domači sir 600, orehi 800 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane 88, pomaranče 73, paradižnik 334, limone 99, zelje 139, jabolka 59 in solata 186 tolarjev. Dcladini ima še cenejše banane. Kupiti jih je mogoče že za 80 tolarjev kilogram, češnje so 250, breskve 400, marelice 420, lubenice 220, paradižnik 300, kumare 130, fižol tctovac 160, ananas 220, čebula 150, stari krompir 140, jagode 490, hruške 125, mladi krompir 150, solata 120 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci |H)iiu-jali 256 do tri mesece starih in 44 starejših prašičev. Prvih so prodali 135 po 280 do 300 tolarjev, drugih pa 20 po 170 do 180 tolarjev kilogram žive teže. • Ribniški kmetje pričakujejo takojšnjo analizo učinkov sprejete prclev-manske zaščite in takojšnji popravek višine prelevmanske zaščite pri uvozu govedi (z upoštevanjem domače cene 177 tolarjev za kilogram žive teže) in prašičev (domača cena 168 tolarjev za kilogram). V svojih zahtevah, ki jih bodo posredovali tudi republiški vladi in ministrstvu za kmetijstvo, so navedli, da pričakujejo, da se bo odkupna cena mleka prilagodila stroškom prireje v treh mesecih, tako da bi bila junija 30 tolarjev za liter, od julija naprej pa naj bi se mesečno prilagajala stroškom prireje. Zahtevali so tudi, da se takoj opredelijo pogoji za odkup pšenice, oljnic in sladkorne pese letine 1993, določi višina izvoznih stimulacij in zagotovijo spodbude za razvoj slovenskega zadružništva po programu Zadružne zveze Slovenjje. mm * *• "*c*.r ENI KOSILI, DRUGI ŠTRAJKALI - Skoraj sto traktorjev iz vse novomeške občine sc je po počasni vožnji skozi mestno središče zbralo na Grabnu, kjer so predstavili svoje zahteve in poslali peticijo slovenski vladi. V njej so zapisali, da jih takšna politika vodi v opustošeno Slovenijo s kmetom na beraški palici. “Če bo kmetijstvo propadlo, bo država prisiljena negovati krajino. Kdor bi to rad videl, naj si ogleda kočevsko območje, ” so menili. Od slovenske vlade zahtevajo takojšen sprejem ukrepov za zaščito kmetijske pridelave. Zahtevajo tudi vzpostavitev ustreznega razmerja med pridelovalno in maloprodajno ceno ter dokument o dolgoročni kmetijski politiki, ki bo zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje. (Foto: J. Pavlin) Kmetijski nasveti Koruza spet okopavina: Še nedolgo tega so poljedelci verjeli, da bodo koruzo lahko ■ >!gc o , , . pridelovali brez motike in znoja. Nekaj let je res šlo odlično samo s herbicidi, zdaj pa ta enostranskost vse bolj kaže zobe. Koruza spet dokazuje, da spada med okopavinc in da bo okopavanje še potrebno, saj ni mogoče z drugimi ukrepi nadomestiti njegovega blagodejnega učinka na vodno-zračni režim v tleh. Rahljanje or-nico zrači, preprečuje izhlapevanje vode, zemljo segreje in, kar je prav tako pomembno, zavira rast konkurenčnih plevelnih rastlin, ki so koruzi, ki sprva zelo počasi raste, še posebej nevarne. Dolgoletna uporaba istih herbicidov se grdo maščuje. Nekateri pleveli so postali odporni in koruzne njive so nenadoma pravo gojišče metlike, ščira, lobode ali sirka. Niti večji odmerki herbicidov jim niso mogli več priti do živega, za nameček pa so sc v tleh, na katerih so uporabljali veliko herbicidov, začeli pojavljati ostanki atrazina n alaklora, ki lahko ogrozijo tudi pitno vodo v tleh. Vendar niti motika niti herbicid vsak zase nista dovolj uspešna in primerna, zato zdaj stroka priporoča kombinirano uporabo: okopavanje med vrstami, ki ga je mogoče opraviti s strojem, in uporabo herbicida v vrstah, kjer bi stroj poškodoval mlado rast in korenine. Za okopavanje koruze priporoča medvrstno frezo (po možnosti opremljeno z deponatorjem za dušik) ali grebalnik, ki naj ima srednje rezilo trikotno, bočni rezili pa kotni, tako da ne moreta porezati korenin. Pri prvem okopavanju, ki je priporočeno v času, ko ima koruzna rastlina do 4 liste, naj bo okopavanje globoko 8 do 10 cm, okopalni pas pa širok 50 cm; pri drugem okopavanju, ko imajo rastline do 8 listov, pa globoko 6 do 7 cm, široko pa 40 cm. Sodobna tehnika omogoča, da oba agrotehnična ukrepa, okopavanje in škropljenje s herbicidi, združimo (agregatiramo) v enega. Zelo učinkovite tovrstne rešitve ponujajo tehniki iz podjetja KEP. Njihove naprave omogočajo več del hkrati, zaradi škropljenja le v vrstah v širini 25 cm pa se poraba herbicida zmanjša do 70 odst. Inž. M. L. zadruga. Na povsem konkretne težave so opozorili tudi kmetje. Menili so, da je nedopustno, da so cene pridelkov že leto in pol skoraj nespremenjene, medtem ko stroški nenehno naraščajo. §Jcdnjc so ocenili kot glavni razlog, da predvsem veliki kmetje trenutno propadajo. Poudarili so, da bi bilo potrebno doseči plačilni red. Spraševali so se, kje sc zadržuje denar, da mlekarne ne plačajo zadrugam mleka, saj kupec v trgovini mleko plača takoj. Kmetje so opozorili tudi na večjo centralizacijo, katere posledica je tudi sedanja organizacija davčne službe. Občinski možje so poudarili, da na davkarijo nimajo nobenega vpliva, da pa ta na občino meče slabo luč. Kot upravičene so potrdili vse zahteve kmetov pa tudi nekatere njihove pripombe na račun dela republiških in občinskih upravnih organov ter nezadovoljstvo kmetov zaradi neustreznega sistema štipendiranja. Strinjali so sc z njihovo oceno, da bi se dalo marsikaj rešiti tudi na ravni občine in jim obljubili, da se bodo zavzeli za odpravo zakonske Ledeno vino in jagodni izbor na 2. mestu V krškem Agrokombinatu zadovoljni z ocenami vin KRŠKO - Kar 32 slovenskih enologov je ocenjevalo 138 vzorcev najboljših vin lanskega letnika iz podravskega in posavskega vinorodnega rajona. Krški Agrokombinat je v ocenjevanje poslal dve tradicionalni vini - cviček in modro frankinjo ter tri vina posebnih kakovosti. Obe rdeči vini sta dosegli srednje ocene med kakovostnimi vini te kategorije: cviček je dobil 16,4, modra frankinja pa 17,32 točke. Agrokombinat je letos prvič pridelal jagodni izbor sovinjona m zanj v Mariboru dobil oceno 19,29 točke. Mnogo bolje so jo v kategoriji jagodnih izborov odnesli z laškim rizlingom, ki je bil z 19,46 točke drugi najbolje ocenjeni jagodni izbor teh dveh rajonov. Prizadevanja strokovnjakov krške vinske kleti po pridelavi in šolanju predikatnih vin so bila letos prvič okronana z ledenim vinom sorte laški rizling. Na ocenjevanju je bilo to vino ocenjeno z 19,57 točke in je takt) po kakovsti med sedmimi ocenjevanimi ledenimi vini le za malenkost zaostajalo za najboljšim ledenim vinom, ki je prišlo iz metliške vinske kleti. Krčani so zadovoljni z rezultati ocenjevanja, še posebej pa z ocenama za ledeno vino in jagodni izbor laškega rizlinga, ki ponovno dokazujeta, da na tem področju ne manjka primernih leg, ugodnih klimatskih razmer ter tudi ne znanja in tehničnih možnosti za pripravo najboljših predikatnih vin. V krški kleti ravno ta teden polnijo steklenice z ledenim vinom. Tako kot večino ostalih predikatnih vin ga bodo poskušali čimbolj izkoristiti v reklamne namene. B. D.-G. omejitve prodaje kmetijskih proizvodov, saj so kmetje poudarili, da • 200 TRAKTORJEV NA PROTESTNI AKCIJI - “Drnovšek, kje se uresničujejo predvolilne obljube?”, “Polje, kdo bo tebe ljubil ? -Kmet!”, “Drnovšek, bil si naš up, zdaj si delavčev in kmetov obup” so le nekatere pande, ki sojih trebanjski kmetje napisali na transparente, predno sojih v dolgi koloni med 9. in II. uro med cestno bazo v Trebnjem in Pristavico na dan slovenskega protesta kmetov zaradi za kmete pogubne politike sedanje vlade, popeljali na protestni shod v gibanju. Organizatorji so povedali, daje bilo . traktorjev prek 200, zato je bil promet ti dve uri zelo otežkočen. V bližini občine je prišlo celo do manjše prometne nezgode, ko je voznica juga hotela prehitevati kolono in trčila v hrošča, ki ga je traktorist spustil predse s ceste pri železniški postaji. želijo delati in prodajati pošteno, in ne na črno. M. LESKOVŠEK-SVETE NA ZAHOD LE OZNAČENE ŽIVALI Kot smo že napovedali, bo z junijem tudi pri nas uveden strožji nadzor nad izvoženo živino, kar zahtevajo države Evropske skupnosti po grenki izkušnji z izbruhom slinavke in parkljevke. Zaradi nezadostne evidence namreč ni bilo mogoče ugotoviti, od krni je bila ta nevarna kužna bolezen prinesena, zato bosta po novem vpeljana karantena in oštevilčenje živali. Veterinarska stroka priporoča, da bi uvedli plastične ušesne številke, možno pa je uporabiti še nekatere načine označevanja, ki so jih s pridom uporabljali v velikih družbenih farmah, zlasti pri reji prašičev. Tam sc je dobro obneslo tetoviranje. Z oznakami bo treba pohiteti, saj po L juniju ne bo smela čez mejo proti zahodu nobena nco-štcvilčcna žival. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Prve pege so znak za začetek škropljenja Priporočil« stroke Ni mogoče natanko napovedati, kdaj je pričakovati napad pero-nosporc, kajti to je odvisno od vremena, lahko pa rečemo, da za zdaj ni primernih razmer za razvoj peronospore, zalo je kakršnakoli uporaba pripravkov proti tej bolezni ekološko škodljiva. Vinogradnik, ki sedaj uporablja sistemične pripravke proti oi-diju (plesni), naj zaradi tega pričakuje v bližnji prihodnosti neučinkovitost teh pripravkov. Zato je smotrno, da v trenutnih razmerah, ko so ugodne razmere za razvoj oidija in ga je potrebno zatirati (zlasti če niste letos proti njemu še nič ukrepali), uporabljamo žveplene pripravke. Njihova prednost je v tem, da zatirajo tudi pršico. Predvsem to velja za žveplo v prahu. Pri uporabi žvepla je potrebno da je enakomerno zaprašena celotna površina vinograda, torej trsi in tla. Ker ne sme biti grudic, je priporočljivo žveplo pred uporabo presejati na najbolj fino sito. Žveplo dobro deluje v toplem vremenu, ni pa bojazni, da bo povzročilo ožige, tudi če bi bile temperature nekaj nad 30° C. Tudi karatan dobro zatira oidij, vendar ga smemo uporabljati samo v količini od 7 do največ 10 dag na 1001 vode, sicer povzroča ožig. Na osnovi ulova metuljev grozdnih sukačev lahko sklepamo, da jih ne bo potrebno zatirati v času cvetenja trte. Pasastcga je zelo malo, zaradi daljšega obdobja naleta metuljev križastega sukača pa samo eno škropljenje ne bi zadostovalo in glede na nastavek in možno pričakovano škodo zatiranje ni upravičeno. Tudi v primeru ploh praviloma ne more priti do okužbe s pero-nosporo, zato priporočam, da redno opazujete kritična mesta v vašem vinogradu. Šele po pojavu prvih oljnih peg in belih prevlek na spodnji strani lista je potrebno v roku petih dni po pojavu prve pege temeljito poškropiti zlasti spodnjo stran listov z ditha-nom ali antracolom. Ko bodo nastopili ugodni pogoji za razvoj peronospore, bomo na to opozorili in šele potem bo potrebno redno škropljenje. Ker pregosti poganjki zadržujejo vlago, ta pa omogoča nagel razvoj oidija, opozarjam tudi na čimprejšnje in zadostno redčenje poganjkov. Zaradi suše je potrebno košnjo oz. v manj bujnih vinogradih mulčenje opraviti čimprej, da preprečimo nepotrebno izgubo vode iz tal. Če sc bo suša nadaljevala, bodo nedostopna po tleli dodana gnojila, zato moramo biti pripravljeni, da v primeru pomanjkanja dušika Ic-tega dodajamo s škropljenjem po listju. V ta namen je primerna I-odsl. razstopina urcjc, še bolj pa je koristno, če škropimo z listnimi (foliarnimi) gnojili, ki vsebujejo mikroelemente. Inž. JOŽE MALJEVIČ Hujša od suše, kuge, parkljevke “Drnovškova vlada je kmetijstvu naredila več škode od vseh teh naravnih katastrof,” pravijo v Posavju - Namesto zapore cest tiskovna konferenca o težavah KRŠKO - Posavski kmetije podpirajo zahteve, ki sta jih Slovenska kmečka zveza in Zadružna zveza Slovenije II). maja naslovili na slovensko vlado, vendar sc za protestne blokade cest niso odločili. Na svoje težave so raje opozorili s tiskovno konferenco, ki so jo pripravile podružnice Slovenske kmečke zveze ter zadruge z območja Brežic, Krškega in Sevnice. “Taka oblika stavke je zdaj, ko vsakega kmeta boli, da mora sedeti v kleti, medtem ko ga zunaj čaka delo, brez pomena. Če bomo že protestirali, moramo biti učinkoviti - gremo zasipat vlado z vsemi neprodanimi pridelki!” je bil oster predstavnik sadjarjev Darko Jclčič iz Arnovega sela. Po njegovih izračunih je Slovenija letos uvozila kar 26 kg jabolk na prebivalca in ob tem ni storila čisto nič, da bi zaščitila domače proizvajalec. Po besedah Branka Vodopivca čebelarji niso proti uvozu medu, zahtevajo pa, da je na takem izdelku jasno napisano, od kod prihaja in kakšne kakovosti je, ne pa da se prodaja kot pristen slovenski med. Vinogradniki so v težavah predvsem zaradi neplačanega oddanega grozdja. Doslej so dobili plačano le desetino pridelka. Podobne težave imajo mlekarji, saj so v istem času, ko so odkupne cene mleka porastle za 18 odst., dajatve poskočile kar za 70 odst. Kmetje ne zahtevajo povišanja cen v trgovini, ampak samo prerazporeditev dobička od prodaje. Zase zahtevajo vsaj toliko, da bodo pokrili proizvodne stroške. Močno so jih prizadela cenovna nesorazmerja v kmetijstvu, zaradi katerih za 100 litrov mleka dobijo čedalje manj koruze ali umetnih gnojil. KMEČKI PRAZNIK V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Domače govedorejsko društvo bo v nedeljo, 30. maja, s pričetkom ob 13. uri na igrišču osnovne šole v Mirni Peči priredilo kmečki praznik z zanimivimi kmečkimi igrami. Sodelovale bodo ekipe kmečke mladine iz Škocjana, Šentjerneja, Novega mesta, Straže, Žužemberka, Kmetijske šole Grm, Mimc Peči in turističnega društva iz Straže. Igral bo ansambel Slavček. Vabljeni! “Resje uvoženo mleko cenejše, toda ko bodo tujci videli, da je domače mlekarstvo propadlo, nam ne bodo več prodajali mleka pori ceno,” je menil Ivan Curhalck iz Mosteca. • V posavskih zadrugah opažajo, da je mnogo kmetov zaradi suše ves izkupiček od mleka porabilo za krmne dodatke. Prenehali so vlagati v razvoj kmetij in v gradnjo objektov. Pojenjalo je tudi zanimanje za kredite iz sredstev za demografsko ogrožene, saj kmetije ne prenesejo niti tako ugodnih kreditov. Martin Gramc je novinarje in javnost opozoril na pitanje govedi, ki ne krije niti stroškov za krmo, kaj šele druge stroške in vloženo delo. “Včasih je bila zaradi regresa cena traktorskega goriva enaka ceni kurilnega olja, medtem ko je danes dvakrat večja,” je dejal. B. DUŠIČ-GORN1K ZANIMANJE NOVINARJEV ZA TEDEN CVIČKA - "Naj se o cvičku čimveč piše," menijo dolenjski vinogradniki, ki so minuli četrtek v Žol-nirjevi zidanici v Zavodah nad Kostanjevico sklicali tiskovno konferenco o 21. tednu cvička, ki se začne jutri. Za mizo se je usedlo kar 20 novinarjev Dolenjske in Posavja in prisluhnilo načrtu, kako cviček spraviti v Slovenijo in svet. Ob pokušanju kralja cvička so si bili edini da se iz tega vina ne gre norčevati. (Foto: J. Pavlin) HELENA MR/UKAR gospodinjski kotiček Sadje v zdravi prehrani Sadje je pomemben sestavni del polnovredne prehrane. Poleg vode, kislin, pektinov, sladkorjev in balastnih snovi vsebuje tudi nujno potrebne snovi, kot so vitamini in minerali. Ker sadje zori le v določenih mesecih v letu, je potrebno znanje o sodobnih načinih ohranjanja. Sadje naj bi bilo v vseh letnih časih vključeno v našo vsakdanjo prehrano, in to v dveh dnevnih obrokih. Seveda uživanje sadja ne sme obremenjevati našega telesa, saj je kar precej obolenj, pri katerih predpisana dieta izključuje sveže sadje. Pomen uživanja sadja je v našem dobrem počutju, odpornosti, pomaga pa tudi pri ohranjanju vitkosti. Nekatere vrste sadja imajo zaradi večje vsebnosti sladkorjev tudi večjo energetsko vrednost. Primorje lahko sladko grozdje, ki pripomore k zvišanju telesne teže. Vsaka vrsta sadja pa ima tudi specifične aromatične snovi in sadna barvila, ki dajo sadežu posebno mikavnost in ga, kot rečemo, uživamo z očmi. Vse osnovne lastnosti sadežev so odvisne od podnebnih razmer, stopnje zrelosti, načina vzgoje in pod. V večini sadja prevladuje jabolčna kislina, ki doseže v peč-katem in koščičastem sadju tudi do 90 odst. V agrumih in jagodičju prevladuje predvsem citronska kislina, grozdni sok pa vsebuje vinsko kislino. Najboljše razmerje kisline in sladkorja je v jabolčnem soku. Tam, kjer naravne kisline primanjkuje, pa moramo zaradi okusa dodati limonin sok, citronsko kislino ali sadje z veliko kisline, kot so rdeči in črni ribez, brusnice, maline, višnje itd. V sadju sc sladkor nahaja v obliki glukoze - grozdnega sladkorja in fruktoze - sadnega sladkorja. V številnih sadežih pa sc nahaja saharoza, zanjo sc za industrijsko pridelavo uporabljata sladkorna pesa in sladkorni trs. Količina celuloze in pektina, čemur rečemo balastne snovi, pa ima velik pomen v sodobni prehrani. Balastne snovi nimajo energetske vrednosti, imajo pa visoko nasitno .vrednost in pomagajo pri uravnavanju črevesne peristaltike ter preprečujejo bolezni sodobnega sveta. DOLENJSKI UST 1 IZ NKŠIH OBČIN iLLilil IZ NKŠIH OBČIN lii Partnerski mesti sodelujeta Novomeška delegacija, ki jo je vodil Franci Koncilija, obiskala Langenhagen NOVO MESTO - Franci Koncilija, novomeški župan, in Boris Dular, član novomeškega predsedstva in predstavnik Tovarne zdravil Krka Novo mesto, sta pred dnevi obiskala Langenhagen, s katerim je Novo mesto pred leti navezalo partnerske stike. Waltraud Kriickcbcrg, županja, in dr. Klaus Roscnztvcig, direktor I jngenhagna, sta ga v pogovorih seznanila novomeško delegacijo s parlamentarnim življenjem in gospodarskim dogajanjem v Langcnhag-nu. Pri tem so sogovorniki namenili pozornost tudi možnostim sodelovanja partnerskih mest. Pogovori so pokazali, da načeloma obstajajo možnosti tudi za gospodarsko sodelovanje. Možnosti se kažejo predvsem v turizmu, pri čemer ima tudi po mnenju gostiteljev Novo mesto obiskovalcem kaj ponuditi. Bolj kot gospodarstveniki iz obeh mest sodelujejo športniki in kulturniki. V zvezi z omenjenima področjema so sc pogovarjali o letošnjih aktivnostih. Jeseni bo prišla v novo mesto večja skupina zdomcev iz Langcn-hagna in tedaj bo tudi srečanje oktetov obeli mest. Marca 1994 bo velika proslava v Langcnhagnu. Novomeška delegacija, ki jo jc vodil Franci Koncilija, sc je sestala tudi s predstavniki zdomskega društva Krka I lannover, katerega pokrovitelj jc Tovarna zdravil Krka Novo mesto. V organizaciji tega srečanja je odločilno sodeloval Rafko Klančar. Zdomci so sc zanimali za možnosti vlaganja kapitala v Sloveniji. Pričakujejo, da bo slovenska vlada naredila več zal boljše informiranje o možnostih investiranja. Na državnih predstavništvih v Nemčiji sicer dela prijazno osebje, vendar svoje naredi zmeda na področju nedorečenih predpisov. PROTEST ZARADI ODPUŠČANJA Z DELA NOVO MESTO - Novomeški območni odbor Slovenske nacionalne stranke odločno protestira zoper odločitev Slovenskih železnic, da izroči delovne knjižice svojim 12 delavcem, po narodnosti Slovencem. Odbor meni, da jc v Sloveniji na železnici zaposlenih okrog 700 Neslovencev, ki imajo samo začasne delovne vizume, in da je ob tem nedopustno, da so ostali brez dela omenjeni Slovenci. Odbor tudi navaja, da so sc bili odpuščeni železničarji pripravljeni prekvalificirati. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dolenjka, Market, Ragovska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Prodajalna Vrelec •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KzKrka, Samopostrežba Market V nedeljo, 30, maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, marke! v Šenlpetru Nova cesta in zastarane želje V Koroški vasi prerezali trak na novi cesti - Telefon in vodovod KOROŠKA VAS - V soboto so predali namenu asfaltirano cesto v Koroški vasi, in sicer gre za dobrih 700 metrov dolg odsek od glavne ceste do Nove gore nekako do spomenika Majde šile. Kot jc ob otvoritvi povedal Jože Gazvoda, predsednik sveta krajevne skupnosti Podgrad, je bil asfalt več kot potreben, saj je na strmi cesti doslej voda odnašala material in s tem nalagala delo in težave domačinom. V tem delu Koroške vasi, do koder vodi omenjena cesta, jc malo stalnih prebivalcev, saj sta tu samo dve gospodinjstvi. Zaradi tega jc največ denarja za cesto dala matična KS Podgrad. Ker so cesto uredili, bodo v podgrajski krajevni skupnosti imeli nekaj več časa za drugo delo. Radi bi čimprej uredili obzidje na pokopališču v Cerovcu, za tem bo prišlo na vrsto urejanje igrišča pri šoli v Podgradu. V krajevni skupnosti nestrpno čakajo, da bodo dobili zdavnaj obljubljene dodatne telefonske številke, za katere so že pred leti zgradili krajevno omrežje. Kot jc še rekel predsednik Jože Gazvoda, imajo za zdaj žal samo v dolgoročnem planu napeljavo vodovoda v krajevno skupnost. Uršna sela imajo sedaj vodovod Namenu predali še zadnji objekt, 200-kubični vodohrani - Dovolj vode za Laze in zgornji del Uršnih sel - Domačini so se zahvalili vsem, ki so pomagali pri gradnji URŠNA SELA - Vodovod jc velik projekt, ki je naš kraj uvrstil med srednje razvite in je naš družbeni standard praktično dvignil na raven normalnih bivalnih okolij. Tako je v petek popoldne dejal Matija Zamida, eden od govornikov ob slavnostni otvoritvi novega vodohrama na Uršnih selih. Vodovod, katerega pomen je pou- jc tu nastajal daljše obdobje. Zanj daril predsednik sveta KS Uršna sela, so leta 1979 domačini s pomočjo POKLON VOD/ - Z otvoritvijo vodohrama na Uršnih selih so obeležili 90-letnico novomeškega vodovoda in praznik KS Uršna sela. Dogodku so prisostvovali poleg Adolfa Zupana, direktorja Komunale, tudi nekateri drugi predstavniki tega podjetja, delegacija občinskega izvršnega sveta, številni domačini in drugi. Vodohram je simbolično predal namenu Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega izvršnega sveta. Na slovesnosti v petek so mladi domačini pod vodstvom Klementine Fon in Alenke Novak ter pevci z Ruperčvrha pripravili kulturni program. (Foto: M. Luzar) SODELOVANJE ŠOL NOVO MESTO - Delavci tukajšnje osnovne šole Bršljin so bili nedavno na ekskurziji pri Slovencih v Porabju. V Zgornjem Seniku so si ogledali osnovno šolo in sc seznanili z vzgojo in izobraževanjem na Madžarskem, predvsem v Porabju. Delavci bršljinskc šole bodo 11. junija sami gostitelji. Obiskali jih bodo učitelji dvojezične šole iz Celovca. Prisostvovali bodo pouku in se seznanili z vzgojno-izobražcvalnim procesom v Sloveniji. CESTA V KOROŠKI VASI - Na novi cesti v Koroški vasi se je oh sobotni otvoritvi zbralo kar nekaj domačinov. Skupaj z gosti, med katerimi je bil predstavnik novomeške vlade Jože Derganc, so se zapletli v prijeten pomenek ob bogato obloženi mizi. Predtem so prerezan trak na novi cesti, in sicer so to opravilo zaupali Andreji in Mateji Turk, mladima domačinkama. (Foto: L. M.) PROTI KAJENJU NOVO MESTO - Tovarna zdravil Krka Novo mesto bo mogoče dopolnila proizvodni program s pripomočki za odvajanje kajenja, na primer s posebnimi žvečilnimi gumiji ipd. V zvezi s tem so med delavci Krke izvedli anketo in trenutno statistično obdelujejo tako zbrana mnenja. občine in Novograda, takratnega upravljalen javnega vodovoda, začeli pripravljati projekte. Ker tukajšnje območje nima primernih izvirov, so Uršna sela priključili na vodovodni sistem Dolenjske Toplice. Tako so v letih 1980 do 1992 zgradili razvejen sistem, ki obsega več kot 5 km primarnega in prek 4 km sekundarnega vodovodnega omrežja, več kot 200 vodovodnih priključkov v skupni dolžini 3,7 km ter tri vodo-hramc. Leta 1992 jc Komunala začela graditi še zadnjega od načrtovanih vodovodnih objektov, tj. vodohram, ki so ga simbolično predali namenu v petek. Ta 200-kubični vodohram, ki ga je zgradil črnomaljski Begrad,. bo zagotovil dovolj vode za Laze in ž^ornji del Uršnih sel. Z omenjenim rezervoarjem na Uršnih selili so dokončali vodovodni sistem, ki jc vreden 146 milijonov tolarjev in ki so ga skupaj plačali republika, novomeška občina, Komunala Novo mesto, krajevna skupnost Uršna sela in domačini; slednji so izkopali jarke za cevovod. Petkovo slovesnost na Uršnih selih je vodstvo krajevne skupnosti izkoristilo kot priložnost za zahvalo vsem, ki so prispevali k napredku tega območja in tako pripomogli do vodovoda. Matija Zamida, predsednik sveta, jc pri tem posebej poudaril veliko vlogo Komunale Novo mesto ter prispevek predsednika novomeškega izvršnega sveta Boštjana Kovačiča in Jožeta Derganca. Po zahvalnih nagovorih in ogledu vodohrama so za vse udeležence slovesnosti pripravili v gasilskem domu priložnostno pogostitev, kjer so za vzdušje poskrbeli tudi pevci in harmonikar. L. M. Osnovnošolci raziskujejo naravo Voda in vreme Še enkrat izigrana Dolenjska? Varstveno delovni center niy bi odprli oktobra, vendar ob pičlih proračunskih sredstvih o tem roku ne upajo več govoriti - Mladostniki po domovih po Sloveniji NOVO MESTO - Varstveno-dclovni center, ki ga gradijo blizu Doma starejših Novo mesto, bo najbrž sprejel varovance pozneje, kot so načrtovali. Če bo na voljo dovolj sredstev, zamude ne bo, vendar z denarjem kaže slabo. V Domu starejših Novo mesto, v okviru katerega bo posloval omenjeni center in ki so mu zaupali vodenje investicije, so opazili, da jc ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nenadoma pripravljeno nakazati za gradnjo novomeškega Varstveno delovnega centra manj denarja, kot je obljubljalo sprva. Lojzka Potrč, direktorica Doma starejših Novo mesto, pravi o tem naslednje: “V Novem mestu smo po težkih mukah le začeli graditi tako zelo potrebni objekt, kot je Varstveno-dclovni center za prizadete mladostnike. Tak center smo zelo pogrešali, vendar smo sc Dolenjci vedno morali podrediti in dati prednost drugim v Sloveniji. Leta 1991 smo uspeli v občini zbrati toliko sredstev,,da smo center lahko pričeli graditi. Naš program jc podprlo tudi takratno ministrstvo. Lani smo dobili iz proračuna 11,7 milijona tolarjev in hkrati so nam zagotovili, da bomo preostali denar za naložbo dobili v letu 1993. Tako smo načrtovali odprtje doma letos v oktobru. Toda ob predlogu proračuna smo ugotovili, da so nam namenili le del sredstev. Po prizadevanjih poslanke Čadoničeve so nam obljubili, da bomo dobili sredstva za dokončanje del do četrte faze. Nekako smo se sprijaznili s tem, da bomo preostali del pokrili s kreditom izvajalca. Toda po vsem tem smo ugotovili, da jc v t.i. socialne naložbe v Sloveniji vključena še ena novogradnja v Hrastniku in da tej proračun namenja dvakrat več kot naši gradnji, ki že poteka.” S temi prijKimbami jc dom starejših seznanil tudi ministrico Jožico Puhar in jo je tudi zaprosil, naj proračun najprej zagotovi denar za začete gradnje. Dopis ministrici se zdi več kot upravičen ob navedbah Potrčeve. Slednja pojasnjuje, da so v Sloveniji ves čas načrtovali gradnje v Lendavi, na Ptuju in v Novem mestu. Letos je prišlo na dan, da sta mi in starši prizadetih mladostnikov. Starši težko čakajo, posebno tisti, ki imajo otroke v domovih po Sloveniji in imajo zaradi oddaljenosti manj stikov,” navaja Potrčeva. Za omenjeni center, ki bo stal 2,8 milijona mark, bo občina zagotovila 12 odstotkov denarja, preostalo bodo plačali s sredstvi republiškega proračuna. V centru bo 72 ležišč in 50 mest v delavnicah. Z infrastrukturo in upravno bo center povezan z domom starejših. M. LUZAR NOVO MESTO - V osnovni šoli Bršljin so 2. in 4. razredi, kar jc skupno 8 oddelkov, pred nedavnim opravili raziskovalno nalogo v okviru ekološke naloge. Učenci so v okviru naloge jemali vzorce vode Bršljinskcga potoka in jih analizirali ter zbrali še nekaj podatkov na terenu. Da bi temeljiteje obdelali temo o ekologiji, so sodelovali z ribiči in novomeškim Zavodom za socialno medicino in higieno. Različne jrodatke so zbirali in obdelovali približno mesec dni, potem so izdali še brošuro o ekologiji. Na bršljinski šoli kot marsikje drugje namenjajo projektnemu delu učencev precej pozornosti. Tako so se pred časom lotili tudi obsežnega področja vrcmcnoslovja. Učenci so opravili več opazovanj in meritev, pri čemer jim je posebej prizadevno pomagal Milan Obradinovič iz novomeške meteorološke postaje. Lojzka Potrč republiška vlada in parlament podprla gradnje v Lendavi, na Ptuju in v Hrastniku, kar samo potrjuje navedene besede direktorice Potrčeve o dolenjski podrejenosti. Upravičena pa jc tudi gradnja omenjenega centra v Novem mestu, če sodimo po besedah Potrčeve. “V občini je problematika prizadetih mladostnikov izredno velika. Naš dom, ki lahko sprejme 263 stanovalcev, je že vsa leta zaseden 118-odstotno, kar pomeni najvišjo zasedenost v Sloveniji. V domu imamo že 11 let tudi delavnice pod posebnimi pogoji in tako je poskrbljeno tudi za 25 mladostnikov, duševno in telesno prizadetih. Zato hitimo z gradnjo, da bomo razbremenili dom starejših. Če še ne bo vseljiv, bomo razočarani Složno do domske kapelice Zbiralna akcija za gradnjo Sakralnega objekta v Domu starejših Novo mesto NOVO MESTO - Na dvoriš! doma starejših v Novem mestu bodo zgradili kap«iico in trcuut-* no poteka akcija, v kateri naj bi zbrali denar, ki ga bi moralo biti po predračunu 180.000 mark. V akcijo želijo vključiti čimveč ustanov in posameznikov, saj jc od vsega začetka jasno, da dom sam ne bo mogel zbrati tolikšne vsote. Dom starejših Novo mesto organizira zbiralno akcijo skupaj s šmi-hclskim župniščem in za denarno pomoč so organizatorji zaprosili novomeške krajevne skupnosti, Krško in Trebnje ter dekanije Novo mesto, Trebnje in Leskovec. Na tihem upajo tudi na prostovoljne prispevke posameznikov in društev. Akcija je naletela na ugoden odziv. Denar po svojih močeh prispevajo stanovalci Doma starejših Novo mesto ter različne novomeške ustanove in posamezniki. Denar za omenjeni sakralni objekt je prispel celo iz sloven- skega izseljenskega društva iz Toronta, ki ga vodi gospa Seljakova, rojakinja iz Šmihela pri Novem mestu, prinesli so ga tudi iz prijateljskega nemškega mesta Lan-genhagna. S postavitvijo kapelice bodo zelo ustregli vsaj 90 odstotkom stanovalcev Doma starejših občanov Novo mesto; v domu trenutno biva 316 oskrbovancev. Več kot polovica od teh jih zaradi oslabelosti ali bolezni ne more obiskovati maše v cerkvi v Šmihelu. _________________________L. M. • Kapelico bi radi začeli graditi letos. Kot rečeno, poteka v zvezi z gradnjo akcija zbi-ranja sredstev. Tisti, ki bi želeli darovati za gradi\jo kapelice v Domu starejših Novo mesto, lahko nakažejo denarna žiro račun Doma starejših Novo mesto št. 52100-603-30736 “za gradnjo kapelice”. novomeška kronika] POSLANCI - V Novem mestu so odprli poslansko pisarno. Ob tem so sc sporekli poslanci in politiki novomeškega območja in iz Posavja. Posavci, med njimi predvsem Marjan Kurnik in Ciril Kolcšnik, so očitali Novomc-ščanom, da hočejo biti glavni v nekakšni bodoči dolenjski regiji. Novomeščani so jih tolažili, pri čemer so jim prijazno zatrjevali, da jim ni nikoli prišlo na kraj ameti, da bi si podredili Posavje. To je bil Matjan Kurnik že močno jezen in ko so si jeli dopovedo- vati, kaj jc kdo v resnici mislil, ko je kaj rekel, je učinkovito nastopil Boštjan Kovačič, novomeški izvršnik. Vse navzoče je povabil - kam drugam? - pit. PROTEST - Tudi na novomeških ulicah so kmetje v motorizirani traktorski koloni protestirali zoper sedanjo vladno politiko. Na protestno vožnjo po mestu sc je nekaterim kmetom očitno zelo mudilo, saj niso imeli niti toliko časa, da bi jJali na traktor registrske tablice. Če jih seveda imajo. RAZUMEVANJE - Poslanec ali poslanka je, lahko kot pravcata zakladnica dobre volje in kot žuboreči neusahljivi potoček ^esed. To dokazuje Vida Čadonič-Spelič, ki jc ob nedavni otvoritvi poslanske pisarne izrazila precejšnje vo-sclje do lastne izgovorjene besede. Kot voditeljica otvoritvene slovesnosti je poteptala samozavest celo samemu novomeškemu županu, ki je naravnost priznal, da bo govoril manj kot poslanka Čadonič-Špcličeva. Slednja je sicer ob otvoritvi ob koncu poudarila, da so poslanci med seboj pravi prijatelji. K temu bi lahko pristavili, da se voli.lccm, katerih strankarski politiki sc tako dobro razumejo med seboj, ne piše nič dobrega. ZAPRTO - Ko so v soboto gledališčniki spet pripravljali “Pri-glasjc”, so zaprli cesto pri pošti. Varnostniki niso mimo zapore pustili niti sprehajalcev, ker so sc zbali, da jc sprehod samo izgovor, da bi obiskovalci brezplačno prišli v gledališče. Sprehajalci si niso upali niti vprašati, zakaj jc cesta tako “nepredušno” zaprta že ob pol sedmih zvečer, ko pa je bila predstava napovedana šele za okrog osme ure zvečer. Lahko bi jim kdo očital, da sc ne razumejo na umetnost. Ena gospa je rekla, da imajo novomeški pešci zelo dober spomin. Še zdaj točno vedo, kje so na cestah zanje prehodi, čeprav so “zebre” že zdavnaj popolnoma zbledele, novih črt pa ni, ker uboga občina cestarjem ne da denarja za barvo. Z namakanjem tudi do petih košenj Ponudba Tabakuma NOVO MESTO - Lani jc huda poletna suša pri travinju pobrala tudi do 40 odst. pridelka. Kot kaže sedaj, sc lahko taka suša ponovi tudi letos. V novomeški firmi Tabakum, ki sc jc specializirala za prodajo kmetijske mehanizacije od kosilnic do traktorjev, so sc povezali s proizvajalci sistemov za namakanje kmetijskih površin, in to tako domačih kot tujih, zlasti izraelskih, ki imgjo na tem področju največ izkušenj in uspehov. Tako jc moč naročiti namakalne sisteme za travinjc, poljščine, vrtnarstvo in sadjarstvo. Pred naročilom si po načrtu ali na kraju samem ogledajo parcelo, ki jo namerava lastnik namakati, njeno lego in oddaljenost od vode, da se potem odločijo za najbolj primeren sistem. Izkušnje v sosednji Avstriji kažejo, da so v lanski suši na parcelah, ki so jih namakali, imeli po štiri košnje, na intenzivnih kmetijah pa celo pet. Ker gre za večje investicije, so poskrbeli za kreditiranje prek Ljubljanske banke in tudi SKB, skušajo pa doseči, da bi tudi na občinskih ravneh pri nabavi namakalnih sistemov pomagali s kakšnimi ugodnostmi. Za nakup namakalnih sistemov se zlasti zanimajo napredni kmetje iz ravninskega obkolpskega dela Bele krajine. A. B. (Črnomaljski drobir) VOLITVE - Volitve so resna stvar. V Semiču pa še posebej. Tam namreč na oglasni deski v veži stavbe, v kateri ima prostore semiška krajevna skupnost, še sedaj visijo izidi volitev za predsednika in člane sveta krajevne skupnosti, ki so bile decembra lani. Da sc ne pozabi. Naj se ve, koga ljudstvo ljubi! OBČINA - Kaj lahko se zgodi, da bodo v Semiču kmalu še ene volitve. Semičani namreč hočejo imeti svojo občino in treba bo izvoliti semiški parlament, župana in druge velmože. Sc danes ni pozabljeno, kako so jim občino pred desetletji zapravili in jo priključili črnomaljski. Čeprav je bilo zadnje glasovanje o tem tajno, še danes dobro vejo, kdo je bil Judež. Da_ sc ne bi še kdaj ponovilo! ŽUPANA - Prejšnji teden sta se v Adlcšičih “srečala” dva ljubljanska župana. Sedanji, Jože Strgar, po rodu iz krške občine, je obiska! grob nekdanjega ljubljanskega župana dr. Jurc Adlcšiča v Adlcšičih. Strgar sc je prišel poklonit spominu velikega Belokranjca, ki je veliko naredil za Ljubljano. Škoda, da dr. Adlešič Strgarju ne more izdati recepta, kako sc je lahko tako dolgo obdržal kot ljubljanski župan in bil pri tem še priljubljen. Časi se spreminjajo in župani z njimi. (Sprehod po Metliki) KAŽE, DA IMAJO METLIČANI zelo radi rožice, predvsem tuje. Na to kaže dejstvo, da je veliko cvetic po javnih gredah in parkih enostavno ukradenih. Kdo počenja lumparije, bo težko ugotoviti. METLIKA POSTAJA VELEMESTO, na kar kažejo nekateri napisi, ki sc pojavljajo na pročeljih stavb in drugod. Srečko Kočevar, lastnik disko kluba Ghcto, si je privoščil napis Discotcgva. Pa ne samo to. Na teniškem igrišču blizu Beti visi njegov transparent, na katerem piše: Kotschcwar. Res bi bili radi Evropa, toda zato ni treba pačiti svojih priimkov in imen. ZLOBNEŽ JE PREDLAGAL, naj bi kemijska stranišča na Vinski vigredi odprl sam gospod župan. Lc-ta sc je izvil s predlogom, naj stranišče prvi uporabi predsednik Društva belokranjskih vinogradnikov. Predlog ni bil sprejet, kajti obstajal je sum, da bi bila v tem primeru stranišča onesnažena - odzunaj. METLIŠKA VINSKA KLET se je izkazala s krajo avtorske pravice. Na plakate in transparente je dala napisati geslo Metliška črnina kraljica je vina. Vsi vedo, da gre za verz znane Hcnčkovc pesmi. V metliški Vinski kleti sc jim ni zdelo potrebno vprašati avtorja besedila, če lahko besede uporabijo v svoje namene. Trebanjske iveri ) VOLITVE - Na nedeljskem občnem zboru trebanjske podružnice S US so nekoliko po domače opravili volitve predsednika podružnice Slovenske kmečke zveze. Kandidat Božo Kravcar je sam skromno predlagal, da bi bilo bolj demokratično, če bi kandidirala vsaj dva kandidata, in mebnil, da bi bil to kar predsedujoči zbora Marjan Jcvnikar, mlad in napreden kmet iz Dola. Čeprav s tem Kravcar ni odstopil od svoje kandidature, pokazal dobršno mero posluha za demokratično vsebino volitev. A o njegovem predlogu spoli niso razpravljali in so ga prepričali, da je to pač funkcija za začasno obdobje, morebiti enega leta, in bo že nekako potrpel. Soglasno, z dvigom rok, so Kravcatja izvolili za predsednika SKZ, čeprav bi vsaj pred volitvami moral priti do besede član verifikacijske komisije Alfonz Jaki. Za razpravo si jo je vzel, ne pa tudi za poročilo o (nc)sklcpčnosti zbora. Po zboru je Jaki sicer povedal, da so bili sklepčni in da v prihodnje raje ne bo bral kratice SLS, saj so vsi slišali, da sc mu je zareklo in je govoril kot član nadzornega odbora o SDS, to pa je čisto druga stranka. CESTA - Janez Livk s Homa nad Šentrupertom je bil presenečen, ko je zvedel, da je postal predsednik gradbenega odbora za cesto Kamnje - Ukcnbcrg, saj ga nihče o tem ni nič vprašal. Sc bolj neprijetno ga je presedlo, ko je ugotovil, da so mu to funkcijo žpripopali’ tisti, ki so bili najbolj zainteresirani, da bi mu zaprli usta. Ko ga je namreč 14. maja poklicala bolehna 63-letna sestra Marija, da nek strojnik s kombinirko koplje brez vsakršnega dovoljenja v njenem opuščenem vinogradu. Strojnik ni hotel poslušati ne sestre niti Janeza in nastala je velika rana na zemlji in v srcih. • Pravite, da je umreti težko. Rad verjamem. Toda nazaduje se to kljub temu vsakomur posreči. (DArgcn-son) •Zakonski stan je procesija, na čelu katere je vedno križ. (Avstrijski pregovor) IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN BELOKRANJSKI ZBORI NA REVIJI ČRNOMELJ - V soboto, 29. maja, sc bosta revije pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Grosupljem udeležila moški pevski zbor župnije Črnomelj in dekliški pevski zbor Ivan Navratil iz Metlike. Na reviji otroških pevskih zborov L junija v Šentvidu pri Stični pabodo nastopili: otroška zbora iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca in metliške osnovne šole ter mladinski pevski zbor OŠ Vinica. ASFALT 01) SODEVCEV DO RADENCEV RADENCI - Že dalj časa si v črnomaljski občini prizadevajo za posodobitev cestnega odseka od Sodevccv do Radencev in vse kaže, da bo ta cesta ob Kolpi v kratkem asfaltirana; taka vsaj so zagotovila pristojnih republiških organov Gre za nekaj manj kot 4 km ceste. Črnomaljska občina sc je obvezala, da bo iz občinskega proračuna zagotovila 7 milijonov tolarjev za asfaltiranje 1.340 m, in to svojo obvezo že izvršila: asfalt skozi vasi je že položen. Ostalo pa bo šlo iz republiškega proračuna za ceste ob zeleni meji; dela bodo veljala okoli 14 milijonov tolarjev. BIZNIS JE BIZNIS METLIKA - Ljubitelji steljnikov opažajo, da je v zadnjih letih vse več posekanih brez, in to okoli meter od tal. Lastnika steljnika je to tako razburilo, da je postavil zasedo in pri nečednem delu ujel naseljenca iz Borilte pri Rosabucah. Na dan je prišla zgodba o odkupu brezovega listja, s katerim si prepotrebne denarce služijo temnopolti in črnogledi prebivalci občine. Seveda je najlažje ubogo brezo posekati in ji listje osmukati s tal. Pri odkupu te pa tako in tako nihče ne vpraša, kje in kako si dobil listje breze, cvetje lipe ali kakšno dnrgo zdravibio zelišče. Biznis je biznis, steljnikov pa, če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več. ZASLUŽNI METLIKA - Mftliška občina stoji in pade z Beti. In Beti gre kar dobro. Vprašanje je, kdo ima za to največ zaslug. Včasih, ko je bil na oblasti delavski razred, se je vedelo - Partija kot njegova avantgarda in potem po vrsti navzdol vse družbenopolitične organizacije, od SZDL do mladine in sindikata, in posamezniki, od župana, izvršnika do sekretarjev in številnih aktivistov, ki so vsi "ustvarjali ustrezne pogoje in vlagali napore". Sedanji predsednik metliškega izvršnega sveta Jože Matekovič, ki se zna pošaliti tudi na svoj mčun, pravi, da gre za to, da Beti dobro stoji zasluga tudi vodstvu metliške občine. On in župan Branko Matkovič sta bila namreč svoj čas v službi v Beti in sta - pravočasno odšla na občino. JOŽE STRGAR NA GROBU DR. JURE ADLEŠIČA ADLEŠIČI - V četrtek, 20. maja, sta sc ljubljanski župan Jože Strgar in predsednik izvršnega sveta Marjan Vidmar na grobu dr. Jurc Adlcšiča v Adlcšičih poklonila spominu tega ljubljanskega župana v letih 1935 - 1942. Na kratki spominski slovesnosti ob grobu, ki jo je opravil adlešički župnik, sta bila tudi črnomaljski župan Martin Janžekovič in predsednik izvršnega sveta Tone Horvat. Dr. Jura Adlešič sc je rodil 1884 in bil po končanih študijah na Dunaju odvetnik v Ljubljani, politično pa sc je udejstvoval v Slovenski ljudski stranki. 1935 je postal ljubljanski župan, leta 1942 pa je tudi zaradi groženj s smrtjo odstopil in odšel v Ameriko, kjer se je preživljal kot delavce na kmetiji svojega sorodnika. Sredi šestdesetih let se je vrnil domov in do smrti leta 1968 pozabljen živel pri nečaku v Adlcšičih. iiiiii.il j1 [ 12 milijonov za boljše zdravje Črnomaljski zdravstveni dom dobil tri sodobne medicinske aparate - Računalniška mreža - Tudi po telefonu bo zdravnika lažje dobiti - Z novimi UKV postajami ČRNOMELJ - S 85 zaposlenimi, od katerih je 12 zdravnikov in 7 zobozdravnikov, črnomaljski zdravstveni dom s kadrovskega stališča ustrezno opravlja svojo dejavnost v tej belokranjski občini. Kar 7 zdravnikov je specialistov, eden pa bo specializacijo končal letos. Še najbolj “na tankem” so pri zobozdravstveni službi, knjti en zobozdravnik se je odločil za privatno prakso in sedaj ne vedo, če jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje odobril zaposliti novega. Vsekakor pa imajo tri medicinske sestre premalo. Dolga leta so v Črnomlju čutili pomanjkanje sodobne medicinske opreme, za nabavo katere prej nikoli ni bilo denarja. “Oprema, kolikor smo je imeli, je bila iztrošena, denarja pa ni bilo ne za njeno obnovo ne za nabavo nove, sodobnejše,” pravi dolgoletni direktor črnomaljskega zdravstvenega doma Tone Marentič. Z ustanovitvijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa so sc stvari izboljšale. Lani so tako lahko kupili sodoben aparat za sterilizacijo v vrednosti 34.000 mark. Te dni pričakujejo naročeni ultrazvočni aparat za ginekološki dispanzer, ki ga Sredstva za demografsko ogrožena območja Vloge do 10. junija ČRNOMELJ - V Uradnem listu je bil objavljen natečaj za doselitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji za letošnje leto. Rok za vložitev zahtevkov je 13. junij, popolne vloge pa je treba oddati pri upravnem organu za gospodarstvo črnomaljske občine do 10. junija. Občinski upravni organ mora namreč pripraviti predlog izbora in za gospodarsko infrastrukturo določiti tudi prioritete. Zahtevke lahko vložijo: občina za gospodarsko infrastrukturo, sc pravi ceste, vodovode itd. občinskega pomena; kmetje, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost; občani, ki bi radi razvijali dopolnilno dejavnost; investitorji na področju malega gospodarstva, kot so obrtniki in podjetniki. Sredstva je moč dobiti za razvoj proizvodnje m storitev v gospodarstvu ne glede na sektor lastništva. Za gospodarsko infrastrukturo je moč dobiti nepovratna sredstva, za ostalo pa kredite do višini polovice predračunske vsote. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na občinskem oddelku za družbeni razvoj, za področje kmetijstva pa tudi pri kmetijski svetovalni službi. • Volitve so zločin, ki vodi v vojno. (Sampan) • Bojim se slovenizacije Slovenije. (Petan) PROGRAM 30. JURJEVANJA ČRNOMELJ - Prireditve v okviru jubilejnega, 30. jurjevanja sc bodo začele v sredo, 9. junija, ob jx>l osmih zvečer s promenadnim koncertom črnomaljske godbe na pihala pred kulturnim domom, pol ure zatem pa bodo v domu odprli razstavo “Krajinski park Lahinja”. V četrtek, 10. junija, ob 8. uri zvečer bo dr. Marija Makarovič v Špcličevi hiši govorila o belokranjskih narodnih nošah, v petek zvečer bo v galeriji Miniart otvoritev belokranjskega lik- ovnega bienala. V soboto, 12. junija, bo dopoldne kolesarska dirka po črnomaljskih ulicah, zvečer pa bo v jurjevanjski dragi kresovanje z belokranjskimi folklornimi skupinami, kresnicami in kresniki. V nedeljo, 13. junija, bo ob 10. uri na trgu v Črnomlju obred zelenega Jurija, opoldne bodo otroške folklorne skupine v jurjevanjski dragi prikazale pastirske igre, ob enih pojroldnc bo semiška folklorna skupina izvajala Belokranjsko ohcct, popoldne pa bodo v okviru prazničnih dni slovenske folklore v jurjevanjski dragi nastopile izbrane slovenske folklorne skupine. bodo lahko uporabljali tudi pri delu v splošnih ambulantah. Pred kratkim so dobili aparat za določanje in analizo krvne slike, dispanzer za medicino dela pa je dobil crgomc-ter; gre za več aparatov, ki jih potrebujejo v tem dispanzerju za ugotavljanje sjKrsobnosti za opravljanje dela. Ti letošnji trije aparati so stali 12 milijonov tolaijev; del dcnaija so imeli sami, del pa so si ga sposodili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ga bodo vrnili do konca leta. “Za naš zdravstveni dom je nabava teh aparatov velika in pomembna stvar,” pravi Marentič. “Seveda so ti aparati v največjo korist pacientov, pregledi so sedaj hitrejši in bolj natančni in ljudem ne bo treba več tako pogosto na preglede v večje kraje.” Poleg tega so za reševalna vozila nabavili nove UKV postaje, zdravstveni dom pa je v okviru kompenzacijskega posla s selniško Iskro dobil tudi prepotrebno novo telefonsko centralo, ki je vredna kakih 7(X).(XX) tolarjev. Sedaj uvajajo računalniško mrežo, za kar so od Zavoda dobili 1,8 milijona tolarjev, kar pa je le tretjina potrebnega denarja za nabavo opreme, instalacijo programov in usposobitev ljudi za delo, ostalo so morali zagotoviti sami. A. B. Beti skoraj pol proda na tuje Za letos v največji metliški firmi načrtujejo rast proizvodnje in dobiček - Izvoz bodo še povečali, izvažajo pa vsi programi - Nekotroliran uvoz tekstila METLIKA - Največja firma v metliški občini, Beti, d;\je danes kruh 1.630 ljudem. Razen v Metliki ima obrate, nekdanje tozde, še v Črnomlju, Mirni Peči, Dobovi in v Žakanju v sosednji Hrvaški. Seveda je gospodarsko stanje v metliški občini v veliki meri odvisno prav od uspešnosti poslovanja Beti. Lansko leto je Beti kljub težavam zaključila pozitivno. Po besedah direktorja Miroslava Štimca so glavni cilji Beti za letos: povečati proizvodnjo za 1,5 do 2 odst., ustvariti 2- do 3-odst. realen dobiček ter še naprej izpolnjevati podjetniško kolektivno pogodbo. Ti, tako na kratko prikazani cilji bodo od vodstva Beti zahtevali ne samo velike napore, znanje in delavnost, ampak tudi polet in pogum. Še leta 1990 je Beti na jugoslovanskem trgu zunaj Slovenije prodala le za malo manj kot polovico celotne vrednosti svoje proizvodnje. V prvih štirih mesecih tega leta od skupne prodaje odpade na Hrvaško 3 odst., v ostale dele nekdanje Jugoslavije pa niso prodali nič. V Sloveniji so v tem času prodali 53 odst. vsega bla- ga in izdelkov, ki so jih proizvedli, 44 odst. so izvozili na tuje trge, 3 odst. pa, kot rečeno, so prodali na Hrvaškem. “To razmerje bomo verjetno do konca leta še popravili v korist izvoza,” pravi Štimac. Izvaža pa Beti, razen tistih 3 odst. na Hrvaško, zgolj na zahodnoevropske trge, pa naj gre za izvoz storitev, včasih tako zasramovani “črnski lohn posel”, ali za izvoz izdelkov. Bctina proizvodnja teče v štirih programih: preja, trikotažne tkanine, kofialkc in perilo ter oblačila. Izvažajo vsi programi. Od celotne proizvodnje (vrednostno) je program preja v prvih štirih mesecih tega leta izvozil 66 odst., 29 odst. so prodali v Sloveniji, ostalo na Hrvaškem; program tkanine: 7 odst. izvoza, 87 Slovenija, ostalo Hrvaška; kopalke in perilo: 65 odst. izvoza, v Sloveniji so prodali 34 odst., 1 odstotek na Hrvaškem; • Beti kot ena večjih in pomembnejših tekstilnih in konfekcijskih firm v Sloveniji na lastni koži občuti nekontroliran uvoz tekstila. Temu sc seveda čudijo, saj sc naša država obnaša tako, kot da je v Sloveniji 100-odstotna zaposlenost in da je tekstilna panoga privilegirana. Kljub vsemu v Beti izpolnjujejo plan prodaje. Pri zmanjševanju števila zaposlenih pa računajo le na naravno fluktuacjjo. oblačila: tretjino štirimesečne proizvodnje so izvozili, dve tretjini pa prodali doma. A. B. S kmetstvom že ne bodo pometali Odločni toni na nedeljskem občnem zboru podružnice SLS v Trebnjem TREBNJE - Podružnica Slovenske ljudske stranke v Trebnjem spada med najbolj množične in uspešne v Sloveniji. To so pokazale tudi zadnje volitve, ko je navkljub predvolilni aktivnosti in propagandi krščanskih demokratov za svojega kandidata Lojzeta Peterleta, le-ta dobil v isti volilni enoti le nekaj deset več glasov kot kandidat SLS inž. Alojz Metelko, oba pa sta bila neposredno izvoljena kot poslanca v državni zbor, kar je nedvomno lep uspeh. To sc je zdelo pomembno poudariti predsedniku podružnice SLS Tonetu Strahu na nedeljskem občnem zboru stranke v Trebnjem. Povečanje števila članstva ostaja še naprej med najpomembnješimi nalogami, to pa naj bi dosegli z novimi oblikami organiziranja. Umi so ustanovili žensko zvezo, ki jo vodi Marjeta Uhan, letos pa naj bi ustanovili še gospodarsko zvezo in zvezo za podeželsko mladino. Ali bo to Trcbanjccm uspelo morda že do 5. tabora SLS, ki so jim ga zaupali v vodstvu stranke v Ljubljani in bo 15. avgusta, na veliko mašo? Vsekakor ciljajo v SLS s temi organizacijskimi prijemi že na prihodnje lokalne volitve in za državni zbor, na kar je navzoče odkrito opomnil tudi njihov strankarski prvak Marjan Podobnik. Podobno kot Strah je tudi Podobnik čestital za dober volilni rezultat in za zadnjo uspešno akcijo Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije. Poslanec Alojz Metelko je povedal, kakšna stališča je zavzemal v parlamentu v korist kmetijstva, kjer pa je bilo, resnici na ljubo jx>vedano, ob sedanji vladni koaliciji, opoziciji zelo težko prodreti v državnem zboru. Po Metelkovih besedah je zakon o gozdovih slab in tako dragega zakona, predvsem za kmetov žep, nima nobena druga država. Za novo javno gozdarsko službo naj bi plačevali okrog 900 strokovnjakov, iz republiškega proračuna pa je izpadlo regresiranje pogonskih goriv. Zakon o zdravstvenem varstvu živali je že dolgo v pripravi, a sploh ne pride na dnevni red. V pripravi je tudi nov zakon o lovstvu. Na Solnograškem so po- Božo Kravcar doben zakon sprejemali dve leti, kot so zvedeli v stikih s kolegi iz Salzburga, pri nas pa gre, ko sc to zazdi vladajoči koalciji, vse kot po tekočem traku. Nenaklonjenost LDS do kmetijstva je po Metelkovih besedah nek njen jx>slancc pokazal, ko je izjavil, • Na nedeljskem oličnem zboru podružnice Sli? v Trebnjem so za predsednika podružnice SKZ izvolili kmeta Boža Kravcarja iz Praproč. Sklenili so, da podpro izgradnjo doma starejših občanov v Trebnjem. Poslanec Alojz Metelko je povedal , da bo njegova poslanska pisarna v Trebnjem v L nadstropju občine morda nared že 1. junija. Povedal je, daje kot poslanec zahteval, mg pustijo pri miru Dulčevo ekipo v Tomu, ki hi ga radi nekateri okradli in odpeljali v Novo mesto. Za obnovo kapelice Petra Pavla Glavarja v Lanšprežu je Metelku uspelo izvrtati 2 milijona tolarjev. da bi naj katastrski dohodek povečali kar za sedemkrat. Kmet Janez Majde z Luže je povzdignil glas, ko je dejal, da bodo kmetje vsak čas propadli, če se bo nadaljevala taka politika, zato je doživel podporo, ko je izrazil pripravljenost za še bolj odločne akcije. Franci Pust s Hudej je bil tudi oster, ko je dejal, da predvsem v vrhovih kradejo. P. PERC Odvzeli najboljšo zemljo Severjevi iz Velikega Gabra skušajo dobiti vsaj nadomestilo za odvzetih 7 ha zemlje po vojni VELIKI GABER - “Kmetovanje me veseli, da pa bi delal samo za stroške, nak! V kratkem bom kupil dve ali tri teleta, saj sc bolj splača dati mleko teletom kot pa mlekarnam,” nejevoljno spregovori o zdajšnjem položaju slovenskega kmeta 26-letni Jože Sever iz Velikega Gabra 49. Do aprila lani je še vozil kombi v Kemiji - Impex v velikem Gabru, ko pa je šla tovarna v stečaj, sc je znašel na borzi dela. Jožetov mlajši brat, 21 -letni Alojz, je v Kamniku, v Centru za usposabljanje invalidne mladine, tako da je Jože na kmetiji Jerajevih, kot se jim po domače reče, edina opora in zanesljiva pomoč mami Mari. Ta je postala vdova pred 12 leti, možje umrl zaradi slinavke. “Zdaj imamo še okrog 12 ha zemlje. V hlevu je bilo že 14 glav živine, zdaj jih je še osmero. Preurejeni hlev je narejen za 10 pitancev in 5 telet. Pitanje v kooperaciji se ne splača. Še najbolje sc izide račun, če živinče doma zakolješ in prodaš, zato bo črnih zakolov še več. Sorodnik iz Radohove vasi, ki ima 25 glav živine, razmišlja podobno. Ne vem, kako plačuje to meso trebanjska zadruga, saj je taisti lani decembra dobil plačano meso po 148 tolarjev, mi, ki smo oddali pitanca teden kasneje, pa le še po 136 tolarjev za kilogram žive teže, čeprav je šlo živinče istemu kupcu,” se čudi in jezi Jože. Pravi, da ni imel Jože Sever Mara Sever časa, da bi se pridružil protestnemu shodu trebanjskih kmetov, ker je moral ravno obračati seno, da pa v celoti podpira zahteve, da bi kmet dobil za svoje delo in pridelke ustrezno plačilo. Mama Mara pa sc huduje, ker so jim po vojni vzeli 7 ha najboljše zemlje, in ne vidi prave možnosti, da bi ji ob zapletenem postopku denacionalizacije zemljo tudi vrnili. “Najboljša zemlja v vasi je bila to, zdaj pa je na njej poslopje zadruge, zasebna trgovina, blok, lovska koča in 9 hiš. Najraje bi bila za zamenjavo zemlje, a kolikor vem, je ni v bližini vasi. Upam, da bodo za kmeta napočili boljši časi, in če bi tedaj želeli rediti več glav živine, to ne bo mogoče brez zemlje. Nam sc je zgodila krivica, saj so nam vzeli zemljo zato, da bi jo dali drugim,” pravi Mara Sever. Severjevi so zdaj poiskali pomoč odvetnika v Ljubljani, da bi spet prišli do svojega premoženja, P. P. m IZ NKŠIH OBČIN r$m IZ NKŠIH OBČIN Ji CERATA, RATA? KOČEVJE - Kočevska Komunala je te dni razposlala račune (obračun komunalnih storitev za maj 1993) uporabnikom njenih storitev. Zanimivo pa je, da so račune - položnice prejeli tudi tisti, ki plačujejo te storitve s trajnikom (po banki). Tako bi se lahko zgodilo, da bi kdo plačal isto storitev dvakrat: po banki in še po prejeti položnici. Nekateri občani so zahtevali pojasnilo pri Komunah in zvedeli, da je prišlo do “računalniške pomole ” in da so račune - položnice prejeli pač vsi porabniki storitev Komunale. Občani lahko pojasnilu Komunale verjamejo ali pa ne, če sumijo, da morda tudi kočevska Komunala posluje po načelu “Če rala, rala" (če bo uspelo, bo uspelo) občane dvakrat oguliti... TRŽNICA - STRANIŠČE KOČEVJE - Kočevsko tržnico neznani ponočnjaki uspešno spreminjajo v stranišče. Za uriniranje uporabljajo ne le veliki vodovodni lijak, ki naj bi ga sicer prodajalci in kupci uporabljali za pranje sadja in zelenjave, ampak tudi samo tržnico, predvsem pred prodajalno “Neža ”. Doslej se še nihče ni oglasil, da je prav on odgovoren za preprečitev takih dejanj. Sicer pa lak nered in pravna nejasnost ni značilna le za kočevsko tržnico oz. krajevno skupnost Kočevje, ampak za vso našo mlado državo. ŠOLSKE POTREBŠČINE NA OBROKE SEVNICA - V papirnici Gostinskega podjetja Sevnica bodo do 10. junija sprejemali naročila za Šolske knjige in potrebščine. Plačilo je možno na 3 obroke, brezobrestno, zadnji obrok pa zapade v plačilo 30. septembra. Med kupci, ki bodo zapravili v papirnici vsaj 5.000 tolarjev, kar ob cenah učbenikov ni posebna umetnost, bodo izž.rebali tri nagrajence, in sicer znaša prva nagrada 10.000, druga 8.000 in tretja 5.000 tolarjev. Podelili pa bodo še več manjših nagrad po 1.000 tolarjev. Delavcem TSS ukinili malico Dolg za malico že 1 milijon SIT - V.d. direktorja Senica SEVNICA - Kot nam je povedal predsednik sindikata v Tehnoloških sistemih Sevnica, Franc Jošt, so 60 delavcem TSS ukinili malico. Jošt je dejal, da bodo s tem seznanili tudi odgovorne na občini. V.d. direktorja TSS Milan Senica, ki pravi, da že 3 tedne ni bil v TSS, ker se ne počuti osebno varnega, že po malem dviguje roke proč od TSS, glede nakupa TSS pa poudarja, da se ne bo pogajal z delavci, ampak z republiškim Skladom za razvoj, ki je lastnik podjetja. Senica pravi glede malice, da je tudi on ne bi več dajal, če mu ne bi plačali 3 mesece. Direktor Gostinskega podjetja Sevnica Kristijan Janc pa nam je povedal, da TSS ni plačal računov za malico že od začetka leta. Dolga se je nabralo že za okrog 1 milijon tolarjev, kar je za 80-članski kolektiv GPS spoštljiv znesek. Od srede aprila je bil Janc na zvezi s Senico ter Jasno Bačac in Eldo Šircelj iz Kor-žetovega sklada, da bi našli rešitev, a so ti dajali zelo meglene odgovore. Janc pravi, da mu je hudo za delavce TSS, ki jih je pisno seznanil z razlogi za ukinitev malice, in po njegovem so pojasnilo sprejeli z razumevanjem. V GPS sc bojijo, da sc bodo za ta denar oz. terjatev obrisali pod nosom. P. P. Prav lahko vas “zašijejo” za 1.000 tolarjev Zahtevajte račun! KOČEVJE - V Kočevju so pred kratkim inšpektorji izvedli tako imenovano “kontrolo gotovinskega prometa prek registrskih blagajn”. Po domače povedano pa je šlo za kontrolo, če imajo občani, ki prihajajo iz trgovin, gostišč ali od obrtnikov, račune za kupljeno blago oz. plačane storitve. Tokrat ni šlo za preglede inšpektorjev inšpekcijskih služb, ampak za preglede inšpektoijcv Republiške uprave za javne prihodke. Darinko Novak, vodjo kočevske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, smo vprašali, kaj so inšpektorji med pregledi ugotovili in kako naj sc obnašajo občani ob nakupih ali ob plačilu storitev. Povedala je, da teh pregledov ne izvaja občinska služba, ampak republiška, in ji zato vsi podatki še niso znani. Gre pa za to, da so po veljavnem zakonu o prometnem davku dolžni vsi obrtniki, trgovci in gostinci za svoje storitve ali prodani proizvod izstaviti račun, ki ga mora občan hranili tudi še, ko že gre iz lokala, v katerem je plačal. Kdor pri odhodu iz lokala ni imel računa, so ga inšpektorji takoj kaznovali s 1.000 tolarji (mandatne) kazni; trgovca, gostinca ali obrtnika, ki ni izdal računa, pa so predali v postopek sodniku za prekrške. Občan je kaznovan kot soodgovoren kupec, ki mora imeti račun. J. P. Vse rahlejše vezi z južnimi trgi Kočevska in ribniška podjetja vedno manj poslujejo z republikami nekdanje Jugoslavije - Preusmeritev na domači trg - Največ trgovine s Hrvaško KOČEVJE, RIBNICA - Po monetarni osamosvojitvi Slovenije v oktobru 1991 so se poslovne vezi slovenskih podjetij z drugimi republikami močno razrahljale, zato so si morala podjetja poiskati pove poslovne partnerje. Po podatkih kočevske podružnice SDK so si jih kočevska in ribniška podjetja našla predvsem v Sloveniji, medtem ko je delež prave tujine nihal. • Vsak človek velja na tem svetu samo toliko, kolikor se sam uveljavi. (Knigge) • Tudi najlepši nekrolog ni nikomur podaljšal življenja. (Eorhath) • Če si mrtev, ti je prekleto vseeno, kdo dobi vojno. (Heller) • Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto. (Shakespeare) V letu 1992 so kočevska podjetja prodala več kot 70 odst. celotne proizvodnje v Sloveniji, 25 odst. v tujino in manj kot 5 odst. na trgih nekdanje Jugoslavije. Prodaja v republike nekdanje Jugoslavije sc je v primerjavi z letom 1991 zmanjšala za 10 odst., nakupi pa so padli od 12 na • O vse rahlejših vezeh kočevskih in ribniških podjetji z republikami nekdai\je Jugoslavije govori podatek, da se povečuje število tistih podjetij, ki bodisi da več ne nabavljajo materiala ali ne prodajajo svojih izdelkov na te trge. Med kočevskimi podjetji jih je bilo v preteklem letu 6, ki niso nabavjjala, in 8, ki niso prodajala v republike nekdanje Jugoslavije, med ribniškimi pa 3, ki niso prodajala, in 4, ki niso kupovala. Dodatno govori o vse rahlejših vezeh z južnimi trgi tudi podatek, da je vseh 21 srednjih in velikih kočevskih podjetjj v preteklem letu na teh trgih realiziralo manj kot 20 odst. svoje proizvodnje, med ribniškimi pa je bilo od skupno 13 takšnih podjetjj devet. 4 odst. Tudi ribniška jrodjetja so v preteklem letu v primerjavi z letom poprej zmanjšala prodajo v republike nekdanje Jugoslavije na slabih 7 odst., povečala pa prodajo na do- “KORAJZA VELJA” V KRMELJU KRMELJ - V telovadnici krmcljskc osnovne šole so v ponedeljek na medšolski prireditvi “Korajža velja” nastopili mladi nadarjeni pevci osnovnih šol Blanca, Šentjanž, Tržišče in Krmelj. V okviru slovenskega osnovnošolskega festivala pod istim delovnim naslovom sta izbor talentov in tekmovanje potekala pod vodstvom Studia M iz Trbovlje. Čebele so marljiv varuh narave Na Blanci tekmovali mladi posavski čebelaiji - Sola dober gostitelj, CD Sevnica pa organizator - Sadjarji naj bodo pazljivi pri škropljenju BLANCA - Da smo Slovenci narod čebelarjev, ne dokazujeta le znamenita čebelarska strokovnjaka, kot sta bila Anton Janša in Peter Pavel Glavar, temveč še bolj množičnost in čebelarski podmladek, kakršnega je bilo preteklo soboto z veseljem opazovati tudi na tekmovanju mladih posavskih čebelarjev na Blanci. Mladi čebelarji dobro vedo, da so čebele neprimerno bolj pomembne zaradi opraševanja žužkocvetnih rastlin kot pa zaradi čebeljih pridelkov. Nepoučeni pa mislijo, da je največja korist čebele ravno zaradi njenih pridelkov: medu, cvetnega praha, voska, propolisa, matičnega mlečka in čebeljega strupa. Te resnice vcepljajo mladim čebelarjem prizadevni mentorji čebelarskih krožkov na osnovnih šolah. Naj omenimo le upo- kojeno učiteljico Minko Zupančič, ki je ne poznajo le na krški in lesko-vški šoli, ter Francija Marolta, ki je pripeljal na tekmovanje kar tri ekipe, tudi iz sosednje laške občine. V imenu Zveze čebelarskih družin Slovenije se je Branko Vodopivc zahvalil mentorjem za njihovo družbeno koristno delo pri vzgoji mladih rodov. Scvniški čebelar Franci Marolt je pripravil za udeležence in goste tek- movanja več zanimivih informacij o čebelarstvu, povzetek iz Tehnoloških listov Kmetijskega inštituta Slovenije o vlogi čebel pri opraševanju sadnega drevja, pri čemer je zlasti opozoril, naj bodo sadjarji pazljivi, ko škropijo sadno drevje, da ne bi prišlo do zastrupitve čebel. Strokovnjaki trdijo, da je vrednost čebele kot opra-ševalke neprimerno večja, kot je vrednost pridelave medu. Zato naj bi sadjarji uporabljali čebelam neškodljiva škropiva, zlasti v času cvetenja, pred škropljenjem naj bi vedno pokosili cvetočo podrast, škropili pa naj bi zvečer ali ponoči. P. P. mačem trgu za več kot polovico. Tako kot kočevska so tudi ribniška podjetja v preteklem letu zmanjšala nakupe v republikah nekdanje Jugoslavije na 4 odst. (od 17 odst.), ven- NAGRADI V STARO CERKEV IN RIBNICO KOČEVJE - Tudi letos je podjetje za avtobusni promet Intcgral-Stojna, d.o.o., Kočevje razpisalo za učence osnovnih šol v občinah Kočevje in Ribnica nagrade za spise na temo “Varno in prijetno potovanje z avtobusom”. Nagradi so si zaslužili učenci osnovnih šol Ribnica in Stara Cerkev (v občini Kočevje). Obe nagradi sta enakovredni, in sicer enodnevni izlet z (enim) avtobusom do 250 km daleč. dar ne le na račun povečanja nakupov doma, ampak tudi v tujini (od 8 na 13 odst.). Vrednost prodaje je v preteklem letu kot tudi že v letu 1991 v obeh občinah presegla vrednost nakupov, z manjšimi nihanji pa se kaže težnja po izenačevanju terjatev in obveznosti. Konec leta 1992 je bila stopnja vnovčevanja tcijatcv večja od stopnje poravnavanja obveznosti, obe pa presegata mejo 80 odst. V razmerju do slovenskih podjetij sta se obe stopnji gibali dokaj usklajeno, v tujini so podjetja bolje vnovčevala terjatve, kot poravnavala obveznosti, v republikah nekdanje Jugoslavije pa je bilo stanje ravno obratno. Kočevska podjetja so v preteklem letu odpisala 227 milijonov tolarjev terjatev (sedem desetin iz poslovanja v Sloveniji), ribniška pa 333 milijonov (41 odst. v Sloveniji, 45 odst. v tujini in 14 odst. v republikah nekdanje Jugoslavije). M. LESKOVŠEK-SVETE • v Kabelska TV vedno bliže Podpisujejo pogodbe - Pošta podražila za 100 odst. -Rok izgradnje za vse mesto je 4 mesece KOČEVJE - Predstavnika zasebnega podjetja Visagc Kočevje, Alojza Starca, smo zaprosili za nekatere odgovore, ki jih žele interesentje za kabelsko televizijo. Alojz Starc je na naša vprašanja odgovoril tako: Te dni naši predstavniki že sklepajo pogodbe z občani o naročnini priključka na kabelsko TV. Okvirno bodo cene priključka take, kot je bilo rečeno v prvotni ponudbi. Res pa je, da PTT zahteva za napeljavo TV vodov po njihovih podzemnih vodih zdaj že 12 DEM za dolžinski meter, prvotno pa je bila pripravljena te vode odstopiti za 6 DEM, kar pomeni, da znaša podražitev pri pošti kar 100 odst. Do nekaterih območij mesta bo potrebno potegniti kar kilometer dolge vode. Pogodbe sklepamo tako, da bi naročniki plačali priključitev v štirih obrokih. Dogovorjeni rok izgradnje sistema za vse mesto je 4 mesece, nekatera območja mesta pa bodo dobila kabelsko TV že prej. Predvsem velja to za Kidričevo ulico, kjer bo predvidoma tudi glavna postaja tega sis- tema, vendar je potrebno opraviti še meritve, kje bo sprejem najboljši. Seveda je treba glavno postajo tudi še kupiti, kar bo veljalo okoli 35.000 DEM. Na vsake tri stanovanjske bloke bo jKitrcbcn še po en linijski ojačevalec. Prav pa bi bilo, da bi o vsem tem rekli svoje tudi inšpekcijski organi, in ne le strokovnjaki. Dosedanje obnašanje nekaterih namreč vzbuja pomisleke, da želijo pri tem pristaviti svoj lonček, da bi čimveč zaslužili. To ne leti le na pošto, ki je prvotno sporočeno ceno za svoje podzemne vode podvojila, ampak tudi na druge, ki izražajo bojazen, da ne bo vse dovolj strokovno izpeljano, kar vzbuja sum, da žele bolj ali manj zasoljeno prodati svoje strokovne ali morda “strokovne” usluge. Prav zato in za varstvo potrošnikov naj bi odgovorne služile le nekaj naredile. Tako naj bi preverile, če občani niso v tej ali oni obliki že plačali podzemnih vodov PTT in naj bi jih zdaj še enkrat, itd. J. PRIMC GOSTOLJUBJE - V prostorih blanškc osnovne šole, ki je tokrat gostila mlade posavske čebelarje iz domače šole, iz Boštanja, Koprivnice, Krškega, Leskovca, Rake in Sevnice ter iz Radeč, so tekmovalci najprej opravili pisni del, zatem pa so pred šolo v lepem, sončnem vremenu sodelovali še na kvizu. Pri nižji skupini so bili Krčani (na posnetku podpredsednik CD Sevnica Janez Levstik in tajnik Viktor Kladnik izročata praktično nagrado Mateji Šoba in Primožu Starcu) za 2 točki srečnejši od Boštanjčanov, Sevničani pa so zbrali 59 točk in za Boštanjčani zaostali za 3 točke. V srednji skupini sta zasluženo zmagala Leskovčana Peter Molan in Marjan Pacek, pred Radečani in Boštanjčani. Organizator prireditve na Blanci, ČD Sevnica je izkoristil to priložnost, da je izročil marljivemu Viktorju Kladniku visoko čebelarsko priznanje, odlikovanje Antona Janše 2. stopnje. (Foto: P. Perc) Kovač Pavle gre do najbolj oddaljenih Pomembno obrezovanje kopit in parkljev ZABUKOVJE - “Z obrezovanjem kopit konj in parkljev govedi je več dela kot s podko-vanjem konj. Obrezovanje je pomembno za boljšo higieno, preprečuje razne bolezni, tudi parkljevko, vpliva pa celo na boljšo mlečnost krav. Zato so mi na sevniški občini obljubili, da mi bodo pokrili del stroškov,” je povedal 45-lctni kovač Pavle Zupevc iz Zabukovja 17 nad Sevnico. Za obrezovanje parkljev in kopit bi po Župcvccvih besedah morali lastniki govedi in konj poskrbeti vsaj dvakrat na leto. Doslej je to delala veterinarska služba, njega pa je za to delo predlagalo sevniško konjerejsko društvo oz. njegov zagnani predsednik Janez Nunčič, ker blizu ni izučenega kovača. “Pri konjih je pomembno, da so vsake 3 do 4 mesece kopita očiščena. Zvečine so danes konji bosi, ker jih zelo malo uporabljajo za vožnje. Obrezovanje konjskih kopit in govejih parkljev bo terensko. Danes pač skoraj ni hiše, kamor ne bi mogel z avtom in prikolico, na kateri delam. Kmetje, tudi iz najbolj oddaljenih krajev v šentjanških hribih, lahko javijo svoje potrebe na sevniško kmetijsko svetovalno službo ali na moj domači telefon 88-214, da bi bilo to delo čim bolj smotrno,” pravi Župcvc. Obrt ima prijavljeno od 1. aprila letos, sicer pa ima kovačijo že od učne dobe sem. Popravlja kmetijsko orodje, zna pa iti tudi različne navadne razno narediti vozove ali gumi. Izučil sc je leta 1964 pri kovaču Jožetu Staro-veškem v Sevnici. Pavle sc spominja, da je bil to dober mojster, da pa tedaj niso poznali malice in rednega delovnega časa. Pol leta po učni dobi je še delal pri Starovcškcm, potem je oblekel vojaško suknjo. 13 let je bil zaposlen v nekdanjem Kovinskem podjetju v Sevnici, predhodnici današnjih Tchnološkoih sistemov Sevnica. Na scvniški žagi je bil 7 let vzdrževalec, delal pa je tudi na odkupu lesa. Pavletova dva brata sta že umrla, z ženo pa sta ponosna na svoja dva fanta, ker sta pridna za delo. Janko je šele v 6. razredu, starejši Peter pa bo v kratkem izučen za mizarja, a že zna narediti cel voz iz lesa. Kovinske, kovaške dele primakne Pavle in skoroda ni boljših “kooperantov.” V prostem času zvečer rad vzame v roke Dolenjski list, kjer najprej prebere Šcvniškc paberke, potem anketo in nato še zadnjo stran. Na “Dolenjca” so pri hiši naročeni že vsaj 30 let, odtis-tihmal, ko ga je pač naročil Pavletov tast, mu je ostal zvest tudi Pavle Župcvc. P. P. Pavle Župevc [Drobne iz Kočevja OB NEDEIJAH NI POTREBEN POST - Občanu je zbolela žena, in to prav v nedeljo. Zaradi slabega kuharskega znanja je menil, da bo najbolje in najpreprosteje speči piščanca s krompirjem. Obredel je vse kočevske mesnice, a vse so ob nedeljah zaprte in bi torej kristjani morali prestaviti post s petka na nedeljo. Pa le ni čisto tako: piščanca je dobil v trgovini Briški, lahko pa bi ga tudi v ob nedeljah dopoldne odprti mesnici Mesarstva Movrin na Trgu Zbora odposlancev, kar pa je zvedel prepozno. “BIRMANI” JANJČEK - Pred kratkim je bila v Kočevju birma ali morda obhajilo. Srečni oče je za to priložnost kupil janjčka in ga dal speči v novi pekariji na Rudiiiku, da bi tako primerno počastil zakrament, ki ga je prejela hči. Ob dogovorjeni uri je prišel po janjčka, žal prepozno: pet minut prej je prišel v njegovem imenu po pečenega janjčka “neznani storilec” in še danes sc ne ve, kdo se je z “birmanskim” janjčkom gostil. INŠPEKTORJI PRESENEČAJO - Gostinci in trgovci so menili, da popoldne in zvečer lahko poslujejo po svoje, saj takrat ni več delovni čas inšpektorjev. Vendar ni več tako, tržni inšpektorji poslej, predvsem pa pred turistično sezono, obiskujejo gostince in trgovec vsaj enkrat na teden tudi popoldne ali zvečer, lahko pa še ob dela prostih dnevih. EKOLOŠKI MARATON NA KOLPI BO V SOBOTO FARA, OSILNICA - Ekološki maraton “Kolpa 93” priredi v soboto, 5. junija, Turistično-šport-no društvo Kostel, Vas. Zbirališče udeležencev bo v vasi Vas pri trgovini Ofak, kjer sc bodo ob 10. uri zbrali kajakaši, kanuisti, veslači v gumijastih čolnih in sc potem razdelili na skupine, ki bodo na posameznih odsekih Kolpe od Osilnice do Bilpc čistile Kolpo in njeno obrežje raznih odpadkov. Vabljeni so udeleženci iz vse Slovenije. Podrobna pojasnila dobite na telefonih (061) 801-564, 802-105 in 802-175. NOVA KOPALNA SEZONA SE ZAČNE V SOBOTO SEVNICA - Navkljub pomanjkanju vode v sevniškem vodovodu odgovorni za delo sevniškega kopališča zagotavljajo, da se bo letošnja kopalna sezona pričela že to soboto, 29. maja. Vodo bodo po potrebi spet pripeljali iz Mlinščice. Naprodaj so sezonske karte, za odrasle po 2.700 in za otroke do 15. leta po 1.800 tolarjev, in sicer na 3 obroke, v papirnici GPS in v Packi. [ Sevniški paberki) ŠKROPIJENJE - Stanovalci v dolini Drožanjskcga potoka so sc zadnjič čudili in jezili, zakaj neki so v sadovnjakih Merkatorja na bregovih potoka zadnjič škropili v treh dneh kar dvakrat, kljub temu, da ni bilo vmes dežja. Direktorica Mercatorjeve profitne enote Proizvodnja inž. Martina Koritnik, je povedala, da to škropljenje okolju ni bilo neprijazno, potrebno pa je bilo, ker so bile čebelice iz Frančkovih panjev celo preveč pridne pri opraševanju sadovnjaka, in so s škropljenjem preprečili preobilno rodnost oz. obremenjenost jablan in hrušk. KRČ - Samo Valant (s sovoznikom Venetom) sc je med Sevničani, ki dirkajo za ljubljansko Wcst Olimpijo, najbolj izkazal na 16. rallyju Saturnus. Z nissanom sumtyjcm je za evropsko prvenstvo osvojil 15. mesto. Čeprav sc nekaterim ljubljanskim srajcam ne zdi to kdove kako spoštljiv dosežek in pri tem pozabljajo, da so za njim ostali številni tekmovalci z boljšimi oz. močnejšimi stroji. Tistemu, ki ne verjame v Va-lantovo drznost in dirkaške sposobnosti, kolegica z radia, ki sc je zadnjič po svoji volji in odločitvi popeljala z njim po cesti od Impoljcc do Studenca, kjer bo letos julija že mednarodna gorska hitrostna dirka, privošči to doživetje. Spoštovano kolegico je namreč še lep čas po 3-minutni dirki držal krč v želodcu. Samo je komentiral, da je to verjetno zato, ker gume dirkalnika še niso bile dovolj ogrete. MANEKENKE - Tri brhke mladenke iz Ljubljane so kot manekenke profesionalno predstavile precejšen del proizvodnega programa sevniške Lisce, namenjenega ženam konzularnega zbora. Ni pa znano, ali je to nov poslovni običaj, da ljubljanske frajlc, ko sodelujejo s podjetji na podeželju, zahtevajo honorar že vnaprej, kot da gre za najstarejšo obrt. Krške novice ) VEČINA - Tudi slovenski Romi bi radi pobrali svoj delež v novopečeni demokraciji. Na srečanju v Krškem so sklenili, da se morajo politično organizirati, doseči, da bodo priznani kot narodnost in dobiti svoje mesto v parlamentu. Ne tako kot Madžari in Italijani, kajti ti živijo na enem koncu države, Romi pa imajo smolo, da so razseljeni. Tako razmišljajo, da bi zahtevali več poslancev: enega za belokranjske, enega za dolenjske in po enega še za posavske in prekmurske Rome. Vsem, ki ste ob tej ideji skočili pokonci, priporočamo, da se umirite. Povsem odveč je strah, da bi Cigani dobili večino v parlamentu. Tam prevladujejo tisti z malo začetnico. KMEČKI SRD - Kmetje odkritosrčno priznajo, da sc politike Drnovškove vlade bojijo bolj kot vseh naravnih ujm in bolezni. Ta vlada jim ne pusti pošteno protestirati niti ne normalno živeti. Kot ugotavljajo nekateri, sc bodo morali odločiti, ali bodo kmetovanje obesili na klin in nato še sebe s prijavo na Zavodu za zaposlovanje državi za vrat, ali pa sc bodo šli protestiranja po francosko. Tu so mislili na zažiganje uvožene hrane in podobne reči. Ob tem so poudarili, da v enem le ne bodo posnemali svojih kolegov v tujini. Gnojnice ne bodo vozili v Ljubljano, saj od tam čisto dovolj smrdi. VETERINA - Posavske čebelarje jezi, da kljub 300-lctni tradiciji te dejavnosti v Sloveniji nimamo niti ene šole, ki bi mladim dajala znanje o čebelarjenju. Čebelarji bi nujno potrebovali veterinarja, ki bi poznal čebele in delo z njimi ter bi jim lahko svetoval, kot ugotavljajo na terenu, sedanje šole dajo veterinarjem le toliko znanja, da so pošteno preplašeni, ko pridejo do čebelnjaka. (Novo v Brežicah PRORAČUN NA POIJU -Bolezen nesklepčnosti sc je razširila tudi v brežiško skupščino. Nekaj poslancev ne prihaja na sejo, ker na ta način protestirajo. Kdove proti čemu, saj tega ne povedo, ker jih enostavno ni. Morda za razloge vedo tisti, ki sodijo v samo sredino političnega dogajanja v občini. Drugo sorto bojkotirajočih poslancev je mnogo lažje razumeti. Tem sc zdi neumno mlatiti prazno slamo, medtem ko jih doma čakajo ncpoškropljeni vinogradi, nepo-kosena trava in neposajcna njiva. Ob zadnji nesklepčnosti je vodstvo skupščine poskušalo nekaj takih poslancev poklicati po telefonu. Ni mu uspelo. Eden si je pravkar oprtal škropilnico, drugi je obračal krmo in za tretjega sc sploh ni vedelo, na kateri njivi je. Glede na to, da skupščina deluje v kmečkem okolju, vreme pa sc ne da za daljši čas napovedati, lahko pri&ikujemo naslednje vabilo za sc|o, ki bo ob prvem dežju. DENAR V REPUBLIKI -Medtem ko poslanci kmetujejo, občina ostaja brez sprejetega proračuna in nekateri sc bojijo, da bo ostala tudi brez republiških sredstev, pri katerih sc marsikdaj zahteva večji ali manjši delež iz občinskega proračuna. POSTA - Zdaj se nič več ne čudimo, kako to, da Brcžičani s svojimi pismi vladi in ministrstvom ne dosežejo veliko. Ravno tako je mnogo bolj jasno, zakaj republiški ljudje ne prihajajo ravno pogosto v Brežice. Vsega je kriva pošta. To smo ugotovili nedavno, ko je priporočeno pismo iz Brežic romalo do naslovnika v Novem mestu natanko 5 dni. Če računamo, da je do Ljubljane najmanj še enkrat tolikšna razdalja, 'Otem pisma do tja potrebujejo 0 dni. ?! • Svet enako ne vodi v pekelv kot samostan ne vodi v raj. (Češki pregovor) • Le kdor je veliko sam, se nauči dobro misliti. (Bonselsj • Pii nas nastaja vtis. da kulture razen tistih, ki jo ustvarjajo, ne potrebuje (skoraj) nihče več. (C. Zlobec) • Resničnost je dolžnost, vljudnost ne. (Levstik) • Komunizmu ni uspelo narediti ljudi čisto po svoji meri, uspelo pa mu je, da niso ljudje narejeni po nobeni meri. (Stres) i3 IZ NKŠIH OBČIN P™ IZ NKŠIH OBČIN Ik Vsi samo čakajo, čigavo bo kaj Posavje zaostaja: osiromašena podjetja, nesolventnost, izgube, brezposelnost - Nujna boljša pobvezava gospodarstva v regiji - Pripravljajo analizo stanja POSAVJE - Čeprav si v Posavju prizadevajo ohraniti svojo regijo, jim bo brez močnega gospodarstva pomenila bore malo. Ta regija pozitivnih gospodarskih kazalcev skorajda nima več, zato pa ima izredno neugodne kazalce akumulacije, amortizacije in bruto dobička. Lani so poleg izgube iz preteklih let pridelali še 5,5 milijarde tolarjev nove. Hkrati z izgubami nezadržno raste tudi brezposelnost. Posavski delež v slovenskem izvozu je padel in tako lanskoletni rezultati res ne obetajo nič dobrega. V maju so podjetja izkazala še večjo nesolventnost kot prej. Posebej težko bo, če sc bodo nadaljevale težave v kmetijstvu, ki bodo slej ko prej prizadele tudi predelovalno industrijo (Vino, Agraria, Agrokombinat). Slabo sc piše tudi sedmim posavskim podjetjem, DO PARKIRNINE PO KAKŠNI DRUGI POTI BREŽICE - Podjetje Stik, ki je pobiralo parkirnino v Brežicah, je zašlo v težave. Ker sc je izkazalo, da parkirna mesta niti približno niso tako zasedena, ko je izglodalo, ni zaslužilo predvidenega denarja. Po uvedbi parkirnin st) namreč delavci bližnjih lokalov in poslovnih prostorov svoja vozila puščali izven uradnih parkirišč in mesto sc je izpraznilo. Brcžičani izvajalcu niso dovolili, da bi odstopil od pogodbe pred iztekom poskusne dobe, hkrati pa so sklenili, da je potrebno najti kakšne boljše rešitve, ki bodo imele enak učinek. Ena prvih nalog Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja naj bi tudi bila, da poišče ustrezne lokacije za nove parkirne prostore. DOGRADITI BO TREBA OŠ VELIKA DOLINA VELIKA DOLINA - Da bi lahko tukajšnja osnovna šola normalno delovala, bi morali dograditi telovadnico, kuhinjo z jedilnico in spremljajoče prostore. V letošnjem letu bi radi uredili vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko v prihodnjem kandidirali za republiška sredstva za demografsko ogrožena območja. Poleg teh sredstev računajo še na pomoč iz občinskega proračuna, na sofinanciranje KS Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem ter na samoprispevke krajanov in domačij. Občina je podprla pobudo sveta šole in v ta namen predlagala imenovanje gradbenega odbora. Načrtov dovolj, republiškega denaija pa malo Koliko priteče nazaj? ki so prenesla lastnino na Sklad za razvoj, saj se le malokateremu obeta kaj več kot razpis za prodajo. Posavci nted osnovne vzroke za tako stanje štejejo finančno zakonodajo, zahtevnost zahodnih tržišč ter usmerjenost na italijansko in švedsko tržišče, ki sta doživeli padce valute. Poleg tega priznavajo, da ima njihovo gospodarstvo slabo kadrovsko strukturo, primanjkuje mu ljudi, ki dobro poznajo trženje, premalo je znanja, za povrh pa je gospodarstvo v regiji preslabo povezano med sabo. “Sposobnejši menedžerji so odprli svoja podjetja, tako da marsikje ni nikogar, ki bi bil sposoben rešiti podjetje. Vsi samo čakajo, kaj bo, čigavo bo, s kom bodo,” opisuje sedanje stanje predstavnik sindikata Ladislav Rožič. Mnenju, da so v boju za lastnino mnogi pozabili na trg in na to, da jim brez njega lastnina ne bo pomenila prav veliko, se pridružuje tudi direktor Posavske banke Dejan Avsec. Ta je -na nedavni seji sveta posavskih občin tudi predlagal, naj • V Posavju še vedno ni povsem jasno, kdo bi analizo moral narediti, toda če ImkIo še dolgo odlašali, ne bodo imeli več kaj analizirati. Ker gospodarska zbornica v se-danji organiziranosti ni sposobna izdelati takega dokumenta, so k delu pristopili vsi trjje predsedniki izvršnih svetov ter predstavniki SDK, banke, gospodarske zbornice in enote za zaposlovanje. Posavsko gospodarstvo naj bi tokrat res dobilo dokument, na katerega bi se sklicevalo in ki, enkrat za spremembo, ne bi obležal v predalu. Posavje čimprej dobi temeljito analizo gospodarstva z napovedjo bodočih gibanj in s programom razvoja najpomembnejših dejavnosti. B. DUŠIČ-GORNIK Posavje išče stike s poslanci V akcijo je treba že ob nastajanju dokumentov BREŽICE - V Brežicah že vedo, zakaj se bojijo centralizacije oblasti in denarja. Republika bo letos za vse regionalne ceste v Sloveniji namenila 15 milijard tolarjev, vendar bodo take ceste v brežiški občini deležne strmo 18 tisočink te vsote ali, povedano v tolarjih, 2,6 milijona. V letu 1991 so za republiška sredstva kandidirali s programi na področju vodooskrlrc, odvajanje odpadnih voda, izgradnje lokalnih cest ter PTT in clcktro omrežja. Za vložene projekte bi |x>trebovali 180 milijonov tolarjev republiškega denarja. Vse, kar so dobili, je bilo pičlih 10 milijonov za vodovod na Sromljah in lokalno cesto Župclcvcc-Dramlja-Vitna vas. Lani so program razvoja infrastrukture na demografsko ogroženih območjih dopolnili še z gradnjo vodovodnih omrežij Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina. Republiški proračun.je za infrastrukturo na teh območjih namenil le okrog 30 milijonov tolarjev, od tega dobrih 23 za vodovod na Bizeljskem ter v Jesenicah na Dolenjskem in Veliki Dolini. 7,6 milijona tolarjev so iz tega naslova dobili še za cesto Rimski izvir-Kamcnce. Poleg “demografskih” sredstev je občina prejela še 2,9 mio tolarjev za raziskavam študije pitne vode ter za sanacijo centralnega vodovodnega omrežja in 14,5 mio za odpravo škode zaradi poplav. B. D.-G. ČATEŽ OB SAVI - Predstavniki treh posavskih občin so se nedavno sestali s svojimi poslanci in se začeli dogovarjati o oblikah sodelovanja in prenašanja poslanskih pobud. Vsi štirje poslanci so se vabilu odzvali: Branko Janc (LDS), Franc Černelič (SKS), Maijan Šetinc (LDS) in svetnik Franc Glinšek (SLS). Krški izvršni svet je že uredil poslansko pisarno s tajnico, saj so kar trije posavski poslanci ravno iz te občine. Krčani so ponudili tudi poslancu Marjanu Šetincu, ki je kandidiral v Brežicah, da uporablja njihovo pisarno, ravno tako pa so pozvali občane sosednjih občin, da lahko poiščejo svoje poslance pri njih. Predsednik IS Brežice Ciril Kolešnik je zagotovil, da bodo tudi tam zagotovili prostor, kjer bo njihov poslance ob določenem času na razpolago volilcem. Poslanci so predstavnikom posavskih občin povedali, v katerih odborih in komisijah delujejo ter ocenili, da sc da ravno tam še v času nastajanja dokumentov vnesti veliko idej, pobud in predlogov. Dobra šola za to, kako v bodoče ne bi smeli ravnati, jim je letošnji proračun, kjer so zamudili najbolj ugoden čas. KOREJA SE VEDNO NI OD NIKOGAR JESENICE NA DOLENJSKEM - Občinska prijavno-odjavtta služba sc srečuje z oteženim delom zatadi spornega lastništva stanovanj na Obrežju 9, v tako imenovani Koreji. Zaradi tega je zadnji čas, da občinski sekretariat za notranje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo ugotovi, kdo je lastnik tega naselja. Poslanec Marjan Šetinc je predlagal, da bi občinske službe predloge že pripravile v primerni obliki, da ne bi bili poslanci odvisni od počasnih državnih služb. Posebej so opozorili še na nevarnost ob novi ureditvi lokalne samouprave, saj so zelo močni pritiski za uvedbo zgodovinskih pokrajin, kot so Štajerska, Gorenjska, Dolenjska itd. Posavje bo moralo pri tem zelo glasno nastopiti v medijih in z organizacijo razprav na to temo, sicer ga bodo razbili na majhne enote in povsem onemogočili. B. D.-G. ZAPELI SO OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI CERKLJE OB KRKI - V petek popoldne so v osnovni šoli Cerklje ob Krki na letošnji reviji zapeli otroški in mladinski pevski zbori iz občine Brežice. Organizatorja te vsakoletne prireditve sta bila cerkljanska šola in ZKO Brežice. P Milan Baličič Od testa k rožam Vrtnar na pokopališču SENOVO - Tista breza, ki raste na senovškem pokopališču prav blizu nastajajoče vežice in kapelice, je najprej pognala korenine kot samoraslo drevo pri Milanu Bah-čiču doma v cvetličnem lončku. Na pokopališče jo je možakar odnesel zato, ker se je tam posušilo neko drevo in je ostalo prazno mesto, ker pač vsako izginulo drevo pusti za seboj praznino. Lmi bi sc breza skoraj posušila in jo je komaj rešil tako, da jo je vsak dan zalival. Selitev in vztrajna rast breze bržčas govorita o pridnem in pozornem vrtnarju. Vrtnar, ki skrbi za brezo, za živo mejo, za travo in za podobne zadeve na senovškem pokopališču v Dovškem, je Bahčič postal iz peka. Zdaj sc je že zelo navadil na novo delo, a tudi v Začetku ni bilo težko. “Po poklicu sem pek. Ampak zmeraj sem imel opravka z zemljo. Delo tu na pokopališču mi je hobi,” pojasnjuje Bahčič svoj premik od testa k rožam. Pokopališče z brezo, živimi mejami in Bahčičcm v teh dneh dobiva docela novo podobo, in to ne zaradi bratečega zelenja, ampak zaradi zgradbe, ki nastaja pri vhodu. “Je lepa, ne?” sc zasmeje Bahčič. “Te stavbe je manjkalo. Zdaj je tako, da je pogreb, po pogrebu pa je maša v cerkvi, ampak cerkev je precej stran. Potem bo lahko vse tukaj na enem mestu.” L. M. Celuloza je postala Vitacel Za tri leta jo je najel VI)I -Kmalu proizvodnja? KRŠKO - Z začetkom meseca maja je podjetje Videm d’Arcy International (VDI) vzelo v najem za dobo treh let ‘bivši obrat krške Celuloze in vso pripadajočo infrastrukturo. Skupščina tega podjetja je sprejela tudi novo ime obrata. Odločila sc je za Vitacel, ime, ki sicer spominja na proizvodnjo celuloze, hkrati pa sc je otreslo negativnega predznaka, ki ga nosi s sabo ime Videm. Direktor Vitaccla je direktor VDI Jože Klemenčič. S proizvodnjo celuloze naj bi začeli še v tem mesecu, vendar je natančen datum odvisen od prispetja uvoženih surovin in še posebno od tega, kdaj in kako jim bo uspelo urediti razmerja v zvezi s starim Vidmom. Gre seveda v prvi vrati za vprašanje razdelitve lastnine. Vitacel ima trenutno že sklenjene pogodbe in naročila za okrog 60 odst. proizvodnje, medtem ko bodo za prodajo ostalega dela proizvodnje lahko poskrbeli šele potem, ko bodo zahtevnim kupcem lahko pokazali prve vzorce svoje proizvodnje. Vodstvo podjetja predvideva, da bodo v začetku uporabljali le novejšo linijo za proizvodnjo celuloze, pozneje pa bodo tržne razmere narekovale, kakšna bo usoda starejše linije. Delavec bo podjetje zaradi negotovosti za zdaj zaposlovalo le za določen čas, pravijo, da za dobo dveh mesecev. Tako bodo nekateri spet dobili delo, a ne ve sc, za kako dolgo. B. D.-G. DANES SKUPŠČINI V BREŽICAH IN KRŠKEM BREŽICE, KRŠKO - Za danes popoldne sta sklicani skupščini brežiške in krške občine. Obe sla bili ob zadnjem sklicu nesklepčni, danes pa sc to ne bi smelo ponoviti, saj bi morali skupščini nekatere sklepe sprejeti še pred I. junijem, če se hočeta izogniti hujšim težavam. Poslanci obeli skupščin bodo tokrat namreč obravnavali predloga proračunov svojih občin. V Ktškcm txxIo še predtem poslušali poročilo o izvajanju programa nalog Sklada stavbnih zemljišč za lansko leto, sprejemali tak program za letos in sprejemali še program del javnega scktoija. DANES IN JUTRI KRVODAJALSKA AKCIJA V BREŽICAH BREŽICE - Danes od 8. do 15. ure in jutri, v petek, od 7. do 13. ure bo v prostorih brežiškega dijaškega doma krvodajalska akcija. Poleg rednih krvodajalcev te občine sc bo tokrat akciji odzvalo tudi čez 150 vojakov Učnega centra Cckljc ob Krki. Brežiški odlx>r Rdečega križa pripravlja za jutri ob 15. uri tudi srečanje krvodajalcev v Blagovnici Brežice. Zaradi stiske s prostorom so bili prisiljeni povabiti samo 172 krvodajalcev, ki so kri darovali že več kot desetkrat. Tem bodo na srečanju m KDO IN KAKO PIŠE - Na območnem srečanju v Krškem so sc v soboto dopoldne sestali mladi literati. Srečanje sta pod pokroviteljstvom podelili priznanja, medtem ko bodo skupščine občine priredila ZKO Krško in Literarni klub Beno Z.upančič. za podelitev priznanj za petkratno Mladi, ki so poslali svoje prispevke na razpis, so v prostorih Valvasorjev- —'-'-m->-: 1 • knjižnice prisluhnili kritičnim ocenam strokovne komisije, ki naj bi ji bile hkrati tudi napotek za bodoče pisanje. (Foto: B. D.-G.) udeležbo na krvodajalski akciji morali poskrbeti ob kaki drugi priložnosti, za kar sc krvodajalcem opravičujejo. BINKOSTOVANJE NA KOZJANSKEM PILŠTANJ PRI LESIČNEM - Krajani Pilštanja na Kozjanskem letos že drugič zapored pripravljajo predstavitev pastirskega običaja binkoštovanjc, ki ima več kot stoletno tradicijo. Binkoštovanjc sc bo začelo to nedeljo, 30. maja, ob 4. uri zjutraj na Pilštanju, ko se bodo zbirali pastirji, ki bodo sprejemali prineseno hrano in pijačo ter pogostili pastirje z drnuljevim čajem. Pozneje bodo pekli cvrke na več načinov, venčali pastirje, razglasili kenika in binkoštno luknjico, trijančili s cerkvenimi zvonovi in zapeli jutrnico. Na prireditvi bodo tudi izbirali najiepše okrašeno kravo, molzli krave in postregli s surovim mlekom, zaigrali pastirski hokej na travi (kečkenje) in zarajali. Ob tej priložnosti bodo nastopili vaški pevci, folklora in harmonikarji, poleg tega pa bo prireditev popestril še nočni binkoštni tek pastirjev iz Celja in možnbst ogleda trških znamenitosti, kakršne so cerkev sv. Heme, sramotilni kamen, ajdova žena in ostanki gradov. Program SA-VAL za ljudi ob meji Novi komercialni radijski program mora še dobiti frekvenco - Turistične, prometne in poslovne informacije - Sodelovanje s Studiom Brežice? BREŽICE - V Brežicah so sc ta mesec odločali, ali bodo dali soglasje za oddajanje komercialnega radijskega programa SA-VAL, ki ga mešano podjetje BLOVV UP, d.o.o., iz Ljubljane, katerega direktor in lastnik je Brcžičan Stane Malčič, potrebuje zn pridobitev radijske frekvence. Ob tem je izvršni svet še sklenil, da mora pred pridobitvijo dokončnega soglasja za projekt SA-VAL lastnik podjetja predložiti dokaz, da je sedež dejavnosti v Brežicah. SA-VAL naj bi bil radijski servisni program, ki sc bo ukvarjal s poslovnimi, prometnimi, turističnimi in drugimi tokovi ob meji s Hrvaško. Prav poseben poudarek naj bi dajal prometnim in turističnim informacijam, vendar ne bo manjkalo niti poslovnih in servisnih ter informacij o slovensko-hrvaških odnosih. Program bo namenjen prebivalcem Bele krajine, Posavja in Dolenjske ter vsem, ki potujejo skozi te kraje. Oddajali naj bi v slovenskem jeziku, za tuje turiste in potnike pa naj bi uporabljali tudi angleščino, nemščino, italijanščino in hrvaščino. Kot trdijo načrtovalci vsebinske zasnove, bodo za novo postajo značilni kratki in učinkoviti govorni prispev- ki, neposredna javljanja s kraja dogajanja, primerjanje različnih informacij, raziskovalni novinarski prispevki, zabavno sproščen pristop voditeljev, kontakt s poslušalci ter raznovrstna glasba s poudarkom na ustvarjalnosti področij, kijih bo radio s svojim signalom pokrival. B. DUŠIČ-GORNIK • Medtem ko so Brežičani odprli vrata novi radijski posluji, pa njihova “stara” še vedno nima urejenega statusa. Radio Posavje, Studio Brežice se na preobrazbo pripravlja že dobri dve leti in šele pred kratkim mu je uspelo pridobiti podobno soglasje izvršnega sveta za pridobitev nove frekvence na Grmadi nad Krškim, ki mu bo povečala slišnost. Direktor te postaje Srečko Zore nam je tudi povedal, da se z novo radijsko postajo dogovarjajo o sodelovanju. Krška občina, ki je, kakor tudi brežiška, soustanoviteljica brežiškega radia, ne kaže nobenega interesa po sodelovanju pri preobrazbi. Zato v Brežicah razmiš(jigo, da bi po hitrem postopku sami ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo. Na ta način bi končno omogočili radiu, da gre v lasttiinjenje zaradi pridobitve svežega kapitala. V fazi dokapitalizacije bi se vključila tudi občina, ki bi vložila v družbo prostore prosvetnega doma. kultura in izobra- ževanje Car in lepota plesnega giba Na plesnem popoldnevu v Novem mestu so se predstavile plesne skupine iz dolenjske in posavske regije • Gojijo predvsem show in sodobni izrazni ples NOVO MESTO - Ples je nedvomno lista dejavnost, ki vse bolj privlači mlade. Na območju širše Dolenjske deluje več ljubiteljskih plesnih skupin, ki so v svoje vrste pritegnile kar lepo število ljubiteljev kultiviranega plesnega giba. Kaj znajo, so pokazali na plesnem popoldnevu, območnem srečanju plesnih skupin iz dolenjske in posavske regije, ki ga je v četrtek, 20. m^ja, v Kulturnem domu pripravila ZKO Novo mesto. 11. TOPLISKI KNJIŽNI SEJEM DOLENJSKE TOPLICE -Knjigarna Mladinska knjiga iz Novega v sodelovanju z Zdraviliščem in topliško osnovno šolo prireja že 11. topliški knjižni sejem. Sejem je namenjem vsem ljubiteljem knjige, domačinom in gostom, predvsem pa učencem tukajšnje osnovne šole, ki bodo ob tej priložnosti prejeli priznanja za zvestobo knjigi. Gostja sejma bo pisateljica Berta Golob iz Kranja. V četrtek, 27. maja, se bo dopoldan v Viteški dvorani Zdravilišča pogovarjala s šolarji in podelila priznanja. V petek, 28. maja, pa bo ob 20. uri literarni večer, na katerem bodo nastopili: Miro Gutman, Janko Orač, Marjanca Kočevar ter skupina najbolj obetavnih mladih literatov, dobitnikov osmih zaporednih bralnih značk. Predstavile so sc mlajše in mladinske plesne skupine iz Krškega, Brestanice, Kostanjevice in Novega mesta, ki so prikazale vso pestro paleto plesnih zvrsti, ki jih zdaj mladi gojijo, od lahkotnejšega show plesa, ki ima osnovni namen predvsem zabavati občinstvo, do modernega in sodobnega izraznega plesa, kateremu se posvečajo tisti, ki želijo s svojim telesom v plesnem gibu jiovcdati še kaj več. V prvem delu programa so sc predstavili mlajši plesni nadobudneži, v drugem pa mladinci. Najštevilnejše je bilo zastopstvo novomeškega plesnega društva ierp-sihora in krške Divi’s Formation, ki imata več plesnih skupin, poleg njih pa so sc predstavili še: Roza Pirueta in Gral iz Novega mesta, Odiseja, PREGLEDNA RAZSTAVA BREŽICE - V galerijskih prostorih Posavskega muzeja bodo danes, 27. maja, ob 19. uri odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja Darka Slavca. Na otvoritvi bosta nastopila violinist Tomaž Lorene in kitarist Jerko Novak. VRHUNSKO OBLIKOVANJE - Razstava Slovensko steklo Oskarja Kogoja (na sliki v sredi) v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu je že na otvoritev privabila številne obiskovalce, v času Vinske vigredi pa si jo je ogledalo več tisoč ljudi. (Foto: A. B.) Kogojevo slovensko steklo Na razstavi Slovensko steklo v Metliki prvič v Sloveniji na ogled vse Kogojevo kolekcije - Veliko zanimanje METLIKA - V soboto dopoldne, na dan, ko so v ugledni galeriji v Londonu zapirali razstavo znanega slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja, so v okviru Vinske vigredi v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprli njegovo razstavo Slovensko steklo. Kogojeve izdelke iz stekla - pretežno gre za steklenice in kozarce, ki so jih izdelali izvrstni mojstri v slovenskih steklarnah v Hrastniku, Hrpeljah in Rogaški Slatini - so si doslej ogledali že na večih razstavah v tujini, metliška pa je prva v Sloveniji v takem obsegu. O avtorju in njegovem delu sta spregovorila kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancclj in etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Razstava v Metliki je privabila številne obiskovalce, v prisotnosti Oskarja Kogoja in ministrice Jožice Puharjeve jo je odprl dr. Dašan Plut. Brancljeva je Kogoja predstavila kot pravega prijatelja Bele krajine. “Oskar Kogoj, ki ustvarja iz bogate slovenske steklarske dediščine, je s temi svojimi izdelki pokazal, da še ni bila izrečena zadnja beseda pri kreaciji kozarcev in steklenic,” je med drugim dejal dr. Bogataj. “Od leta 1988, ko je nastala njegova slovenska steklenica, je ustvaril še celo paleto steklenic, ki so vrhunski dosežek slovenskega oblikovanja v steklu.” Na metliški razstavi je bila tudi serija steklenic in kozarcev, ki jih je Kogoj ustvaril v sodelovanju oziroma za družino Filak s Talčjcga vrha. Bela krajina v svetu že postaja znana po tej vrhunski kolekciji. “V Kogojevem ustvarjanju sta razvidni tako oblika, kot vsebina,” je v otvoritve- 70 LET ZBORA GRAFIKA LJUBLJANA - Na jubilejnem koncertu, ki je bil v petek, 21. maja, v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v počastitev visokega jubileja, 70, obletnice ustanovitve pevskega zbora Grafika, sta sc poleg jubilanta predstavila tudi z njim pobratena moška pevska zbora Dušan Jereb iz Novega mesta in Talum iz Kidričevega. nem nagovoru dejal dr. Dušan Plut, “njegovo ustvarjanje zajema posebnosti in duha vseh slovenskih pokrajin, od Krasa do Bele krajine.” A. BARTEU OKTET LESNA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V petek, 28. maja, ob 18. uri bo v salonu pohištva Krajnc na Rcgrških košenicah koncert okteta Lesna iz Slovenj Gradca. Člani okteta, ki že 17 let žanjejo pevske uspehe doma in v tujini, so še posebej ponosni, da so kot prvi zapeli Zdravljico pod slovensko zastavo pri palači OZN v Ncw Yorku. Ljubitelji lepega petja - vabljeni! KONCERT TROBENTAČEV TREBNJE - V torek, 25 maja, je bil v prostorih stare osnovne šole koncert, na katerem sta sc predstavila trobentača Srednje glasbene šole iz Ljubljane Jernej Krme in Primož Izižar iz razreda prof. Francija Žuglja. Na klavirju ju je spremljala prof. Lidija Malahotky-Haas. KONCERT DOBOVŠKEGA ZBORA V ZAGREBU ZAGREB - Mešani pevski zbor Franc Bogovič iz Dobove je v četrtek, 20. maja, gostoval v Slomškovem prosvetnem društvu Slovenski dom v Zagrebu, kjer se je predstavil s celovečernim koncertom. Pod vodstvom dirigenta prof. Juriče Grakaliča je zbor zapel slovenske in hrvaške narodne in umetne jresmi, pesmi tujih narodov ter črnske duhovne pesmi. Pevci so poželi navdušeno ploskanje in so morali zapeti še nekaj dodatnih pesmi. Koncerta sta sc udeležila tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Matija Malešič in predsednik Društva hrvaško-slovcnskega prijateljstva prof. Mladen Hanzlovsky. Malešič je v nagovoru poudaril pomen takšnih stikov z matično domovino za Slovence na Hrvaškem. J.G. Vugago in Aleja iz Brestanice, plesni skupini Josipa Fink in Vesna Vučajntk iz Krškega ter Harlekin iz Kostanjevice. Solistični nastop je imela Marta Štembergar iz Novega mesta, ki je odplesala sodobni izrazni ples Bolečina v lastni koreografiji in zanj požela največ navdušenega ploskanja sicer ne prav številnega občinstva. Območno srečanje sta spremljali strokovna sodelavka za ples Neja Kos in selektorica Sonja Ožbolt iz ZKO Slovenije. Prva sc je po končani prireditvi pogovorila z vodji plesnih skupin ter jim svetovala, kaj naj v svojem delu izboljšajo ter kako naprej, druga pa je predvsem beležila vtise, ki jih bo čez čas ovrednotila, ter izbrala tiste skupine, ki sc bodo udeležile državnega plesnega srečanja prihodnji mesec v Ljubljani. “Kar smo danes videli, lahko označim kot napredek,” je novomeško Plesno popoldne komentirala Neja Kos. “V tehniki in koreografiji se pri nekaterih plesnih skupinah poz-ha, da resno in stalno delajo, brez tega pač ni uspeha pri plesu, dobro Jubilejni Bienale 20. Mednarodni grafični bienale v Ljubljani - Svetovna grafična ustvaijalnost LJUBLJANA - Leta 1955 je Ljubljana prvič odprla vrata grafični umetnosti z vseh koncev sveta, ko so odprli 1. mednarodno grafično razstavo, ki je kmalu postala v svetu poznana kot ljubljanski Mednarodni grafični bienale. Letos ta prireditev praznuje lep jubilej, že dvajsetič bodo v glavnem slovenskem mestu razstavili grafične umetnine iz vsega sveta. 20. bienale bodo odprli 25. junija na treh lokacijah: v Moderni galeriji, Cankarjevem domu in Galeriji Tivoli, poleg tega bodo odprli tudi retrospektivne razstave 19 prejemnikov Velike nagrade bienala in ret-rospektivno razstavo nagrajencev preteklega bienala. Tako bodo vse razstave jubilejnega bienala zanimiv obračun s preteklostjo in bodo zaokrožile prikaz gibanja v svetovni grafični ustvarjalnosti zadnjih 40 let. Ljubljanski Mednarodni grafični bienale se je v štirih desetletjih svojega delovanja uveljavil v svetu kot prireditev, ki omogoča enakopravno udeležbo umetnikov vseh likovnih pogledov in smeri in vseh grafičnih tehnik. Pomemben ni bil le za slovensko grafično umetnost, ki je tudi po njegovi zaslugi doživela neverjetno hiter in pomemben razvoj ter sc kot t.i. ljubljanska grafična šola uveljavila v umetniških središčih vseli petih celin sveta, bienale je pomagal pri prodoru v svetovni vrh tudi tujim ustvarjalcem, ki so danes pojem kot nosilci najzanimivejših sodobnih smeri na grafičnem področju. Ljubljanski grafični bienale sc je postavil ob bok slovitim prireditvam, kot so Beneški bienale, bienale v Sao Paulu in Tokiu. pa je učinkovala tudi pomoč mentorjev ter strokovnjakov iz Ljubljane. Zadnja točka Dance blues, ki so jo odplesali plesalci Terpsihorc, je res na nivoju. Tehnično je izredno napredovala Marta Štembergar, ki je zanimiva tudi kot koreografinja. V shovv plesu pa opažam močan vpliv sloga Broadwaya iz 40-ih in 50-ih let, ki so ga pri nas vpeljale profesionalne plesne skupine Urška in Kazino, ljubiteljske skupine pa jih vsebinsko in oblikovno posnemajo. V tej plesni zvrsti pogrešam ustvarjalnost in izvirne ideje.” M. MARKELJ VPLIV AMERIŠKEGA SHOWA - Pri show plesu je čutiti vpliv Broadwaya iz petdesetih in šestdesetih let, ki je sicer pri občinstvu priljubljen, strokovnjakom pa ni preveč povšeči, kadar se ga lotevajo ljubiteljski plesalci (Foto: MiM) Pokazali so, kaj vse znajo Revija folklornih skupin vsako leto malo boljša PIŠECE - Letošnjo revijo folklornih skupin Posavja, Dolenjske in po novem tudi Zasavja so s pomočjo območnega združenja pripravil Pišc-čani. Poskrbeli so za dobro prireditev, čeprav na improviziranem odru, in povsem napolnili domačo dvorano. Revijo, na kateri se je predstavilo 7 skupin, sta spremljali tudi Meta Benčin, strokovna svetovalka pri Združenju folklornih skupin Slovenije, in Branka Moškon, selektor za nastop skupin na črnomaljskem jurjevanju. Folklorna skupina “Javorje” iz Šmartna pri Litiji, ki jo vodi Ida Dolšek, je predstavila prekmurske plese. Folkloristi iz Račne pri Grosupljem (vodi jih Olga Gruden) so nastopili v dveh skupinah: mlajša je predstavila plese iz Bele krajine, starejša pa plese iz Račne in okolice, s katerimi bo nastopila tudi na letošnjem jurjevanju v Črnomlju. Scnovški folkloristi so pod strokovnim vodstvom Toneta Petroviča pokazali, kako se je včasih pelo, plesalo in zabavalo na Kozjanskem, PREMIERA SOFOKLOVE ANTIGONE NOVO MESTO - Učitelji in učenci OŠ Grm so pripravili uprizoritev Antigone starogrškega trageda So-fokla. Premierno predstavo bodo izvedli danes, 27. maja, ob 20. uri v avli OŠ Grm. Režiserka je Katja Bricelj, Antigono bo igrala Marija Pcnca, Kreona Janko Rodič, Izmeno Jasmina Malctič in Haimona Adnan Bešo. CIKEL KULTURNO-UMETNIŠKIH PRIREDITEV MOKRICE - Na gradu Mokrice sc bo v soboto, 29. maja, z razstavo grafik študentov 4.letnika Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in gledališkim spektaklom gledališča Ane Monro iz Ljubljane začel cikel prireditev jrod geslom Kultura - umetnost - izobraževanje. Prireditve, ki jih organizira Center za permanentno izobraževanje Cene Štupar iz Ljubljane, bodo potekale v tedenskih oziroma dvotedenskih razmikih celo poletje. novomeški krcsovci, ki jih vodi Branka Moškon, pa so se predstavili z dolenjskim spletom “Metev prosa”. Gorenjske plese sta letos predstavili kar dve skupini, in sicer artiška, ki jo vodita zakonca Dušič, ter domača skupina “Duplo” z vodjo Urošem Bračunom. V pogovoru po opravljenih nastopih na reviji so strokovni poznavalci ugotovili, da sc močno pozna strokovno delo mentorjev. Programi skupin so višje kakovosti, bolj pestra je glasbena spremljava in tudi noše so bolj natančno dodelane. B. DUŠIČ-GORNIK POLETNA PLESNA ŠOLA LJUBLJANA - ZKO Slovenije tudi letos pripravlja poletno plesno šolo, ki bo potekala v Ljubljani od 22. junija do 2. julija v prostorih Fakultete za šport. Šola je namenjena plesalcem, članom plesnih skupin, mentorjem, plesnim pedagogom, koreografom in vsem ostalim, ki se ukvarjajo s plesom in gibom ter imajo solidno plesno predznanje. Prijave in vplačila šolnine sprejemajo do 11. junija. Informacije na tel. 061-217-860, int. 37. Gosta: Šeligo in Babičeva Razstava grafik in predavanje o slovensko-hrvaških kulturnih stikih NOVO MESTO - V sredo, 2. junija, bo v Modri dvorani hotela Metropol 7. tradicionalna tribuna Hrvaškega kulturnega doma “Sreda ob 18.”, s katero bodo zaključili uspešno sezono predstavljanja slovenskih in hrvaških ustvarjalcev in umetnikov. To sredo se bosta ob 18. uri predstavila slikarka in prorektorica zagrebške Akademije likovnih umetnosti Dubravka Babič ter pisatelj, dramatik in publicist Rudi Šeligo, ki bo predaval o slovcn-sko-nrvaških kulturnih stikih jxr osamosvojitvi obeh držav. Gosta bo predstavil Emil Lučcv. Še pred predavanjem bodo ob 17. uri v prostorih Dolenjskega muzeja odprli razstavo grafik gostje iz Zagreba, ki je za svoja dela prejela številne domače in tuje nagrade, nazadnje najvišjo nagrado letošnje 17. mednarodne zagrebške razstave grafike. Naslednji ciklus predstavitev sc bo začel septembra, ko bodo v “Sredo ob 18.” vključili tudi predavatelje iz tujine. POČASTILI 150. OBLETNICO - S koncertom v novomeški frančiškanski cerkvi je mešani pevski zbor iz Srednje vasi pri Kamniku počastil ISO. obletnico rojstva cerkvenega glasbenika p. Angelika Hribarja. Zbor je ob spremljavi organistke Marije Holcar zapel izbor pesmi iz bogate Hribarjeve glasbene zapuščine in se žal maloštevilnemu občinstvu predstavil v dobri luči (Foto: N. Stubler) Pesem ohranja zvestobo slovenstvu Združeni moški pevski zbor Simon Jenko-Miško Kranjec, v katerem pojo rojaki iz Niim-berga in Erlangena, s koncertom obeležil 10-letnico -Čestitke iz Krškega stikov z društvi, v katerih sc srečujejo naši rojaki in budijo slovensko narod- ERIANGEN - Zgodovina slovenskemu narodu in njegovim samoohranitvenim težnjam ni bila nikdar naklonjena. Ko je bilo Slovencem najtežje, so ravno s pomočjo slovenske besede in pesmi ohranjali odločenost, da bodo na svoji zemlji sami gospodar. Lepa slovenska pesem na tujem zveni drugače kot doma, pevcem in njihovemu slovenskemu občinstvu pa je zmeraj spodbuda, da sc počutijo še bolj Slovence in da jim je na tujem lažje. Take vtise prinašamo s koncerta v Erlangcnu, Kjer je imel koncert ob svoji 10-lctnici Združeni moški pevski zbor Simon Jenko-Miško Kranjec, v katerem pojo pevci iz slovenskih društev v Niirnbergu in Erlangenu. Tudi zato bo krška občina, ki je pokroviteljica Slovenskega športnega in kulturnega društva (SŠKD) Simon Jenko v Niirnbergu (mimogrede: to, eno izmed najprizadevnejših društev z okrog 120 člani na severnem Bavarskem bo prihodnje leto obeležilo 15-lctnico) tudi v prihodnje pomagala rojakom na tujem po svojili močeh. Kot je povedal sredi maja na slavnostnem koncertu jubilanta v Erlangcnu župan krške občine Danilo Sitcr, so ne glede na spremembe družbenega sistema v Sloveniji rade volje prenesli patronat nad ŠKŠD Simon Jenko s takratne OK SZDL na občinsko skupščino. To je utemeljil s tem, da krška občina zdomstvo pač dobro pozna, saj je na delu v tujini še okrog 1500 rojakov. Predsednik Siter je jrovcdal, da mu je tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj dejal, da je takšog poteza Krčanov modra, kajti iz Ljubljane pač ne morejo v tolikšni meri ohranjati živih PRIZNANJE - Pevovodjo zdtuže-nega zbora, Alojza Tementa (na posnetku z očali), so njegovi pevci na jubilejnem koncertu v Erlangenu prijetno presenetili z umetniško sliko. (Foto: P. Perc) no zavest; tesne vezi lažje ustvarijo občine. Za jubilejni koncert je pevovodja združenega zbora Alojz Tcmcnt prepustil taktirko Brcstaničanu Janku Avsenaku, ki je že tretjič prišel pomagat pevcem pred pomembnejšim koncertom. Poslušalci so bili z nastopom zbora Simon Jenko-Miško Kranjec zelo zadovoljni. Toplo so pozdravili tudi gostujočo vokalno skupino Harmonic iz Bucchcnbacha pod vodstvom Hansa Sh!eycrja, ki seje predstavila s frankovskimi ljudskimi pesmimi, in mešani zbor Kos-bachcr Stadlsacngcr iz Erlangena jxk1 vodstvom gospoda Gradcrta. Navdušenega sprejema pa je bil deležen oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice (bivši oktet Boštanjski fantje) pod umetniškim vodstvom Emila Lenarčiča, in sicer za vsako izmed šestih slovenskih pesmi, zlasti pa je slovensko-nemško občinstvo viharno zaploskalo po v nemščini zapeti Goethejevi Hcidcrocslcin ob koncu samostojnega nastopa sevniškega okteta. Slavnostni koncert sta oktet in jubilant sklenila skupno s pesmijo Augusta Disselhoffa Nun^adc, du mcin licb Hcimatland. P. PERC Prvič zapeli Grabaijeva Drevesa Z občinske pevske revije v Sevnici - Nova skladba SEVNICA - Na sobotni občinski pevski reviji v kulturni dvorani GD Sevnica je za prijetno presenečenje poskrbel mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu pod vodstvom Tatjane Balog, ki je poleg ostalih pesmi prvič v javnosti zapel pesem Drevesa radeškega glasbenika in pisca Andreja Grabarja. Avtorju so se ob tej krstni izvedbi njegove skladbe zahvalili s šopkom cvetja. Kot gostje na reviji s šestimi skladbami sodeloval mešani pevski zbor (McPZ) Strojnska reka z Raven na Koroškem, ki deluje že 5 let pod vodstvom zborovodje Marjana Gerdeja, od domačih pa so nastopili: MePZ Lisca pod vodstvom Staneta Pečka, MePZ Jutranjke z zborovodjem Cirilom Udovčent in sevniški oktet Jurij Dalmatin, ki ga vodi Emil Lenarčič. Oktet bo jeseni nastopil na posavski reviji oktetov v Brestanici. Poleg loškega zbora bosta na posavski pevski reviji, ki bo v petek, 28. maja, ob 20. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu, iz sevniške občine nastopila še mešana pevska zbora Lisce in Jutranjke, pridružilo pa se jim bo še pet zborov iz brežiške in dva iz krške občine. p p 8 DOLENJSKI UST St. 21 (2284) 27. maja 1993 Stokrat krajša pot čez mejo Razumevanje obmejne policije lajša življenje - Ni zapletov - Pomoč v mednarodnem letu turizma KOČEVJE - V Zgornji Kolpski dolini jc prihajalo do zapletov pri prehajanju preko državne meje tam, kjer ni uradnih mednarodnih prehodov, na primer iz Zamosta (Hrvaška) v Osilnico (Slovenija). Kraja nista oddaljena niti 500 ni, in če bi popotnik ali turist strogo spoštoval napotke policistov, ki so jih dajali še pred kratkim, hi moral za to kratko pot opraviti kar okoli 100 km (preko mednarodnega mejnega prehoda Čabar-Podplanina na Kočevje in preko Pctrmc-Broda na Kolpi do Osilnice). Smo v letu turizma, taki ukrepi pa ovirajo turizem. Zato smo o tem povprašali Mirka Ješclnika komandirja policijske postaje v Kočevju, ki nam jc odgovoril tako: Območje Osilnice je po naših napotilih dostopno vsem, tudi turistom, le prihod večje skupine domačih ali tujih turistov jc potrebno prej prijaviti, a še to predvsem zato, da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov. Tudi hrvaška stran prihoda turistov ne zapleta, čeprav ni podpisan noben meddržavni sporazum o tem, so pa gotovo tudi oni zainteresirani za turizem in prihoda turistov ne bodo ovirali. Dogovorili pa smo sc že, da se tudi policisti vključujemo v leto turizma tako, da bomo med drugim celo svetovali turistom, kje so razne zanimivosti, ki naj bi si jih ogledali. Za območje Kuželja pa je prehod preko meje dovoljen le do-macinom m njihovim sorodnikom. Seveda velja podobno še za razne nujne in službene zadeve, kot zdravnike, veterinarje, uradne osebe in tudi za novinarje. Doslej tudi tu ni prihajalo do posebnih zapletov ne z naše in ne s hrvaške strani. Tudi pri ribolovu, čolnarjenju in plavanju ne bo posebnih zapletov. Upoštevati je treba le, da mora vsak priti iz Kolpe na tistem bregu, • Za pojasnilo o urejenih kampih ob Kolpi smo zaprosili pri pristojnih na občinski skupščini v Kočevju. Zvedeli smo, da iina dovoljenje odseka za urbanizem in urejanje prostora le kamp gostišča Samsa na Žagi, nekateri drugi pa kampe še urejajo. kjer je vanjo šel, sc pravi, če je vstopil v vodo na slovenski strani, mora tudi na slovenski ven. Bomo pa letos strogo preganjali črno kampiranje, sc pravi vsako taborjenje izven urejenih prostorov. Ni pa še znano, koliko urejenih kampov v občini sploh jc. J. PRIMC Pištolo v žep, puško v hlačnico Ibrahim Pačarizi s Kosova je marca vlomil v stanovanje častnika teritorialne obrambe Ernesta Breznikarja v Dovškem - Orožje je nameraval odnesti na Kosovo istim železom, s katerim si je pomagal pri vhodnih vratih terase, na silo odprl omaro in vzel več kosov orožja, avtomatsko puško z dvema polnima okvirjema nabojev in malokalibrsko pištolo. Okvirje in naboje ter pištolo je spravil v žep, puško pa jc skril v NOVO MESTO - Novomeško temel jno sodišče je pre jšn ji teden v kazenski zadevi zoper obtoženega 25-letnega Ibrahima 1’ačarizija, po rodu Albanca s Kosova, zaradi kaznivega dejanja velike tatvine razsodilo, da je kriv, ker je 30. marca letos vlomil v stanovanjsko hišo častnika teritorialne obrambe RS Ernesta Breznikarja v Dovškem in odnesel s sabo več orožja in nabojev. Ibrahim Pačarizi je v Sloveniji tujce in jc opravljal priložnostna zidarska dela, očitno pa jc stremel tudi za tem, da si nabavi na nepošten način orožje in strelivo zanj ter ga odnese domov na Kosovo. Obtoženec je povedal, da jc na Senovem opazil oškodovanca Ernesta Breznikarja in ugotovil, da je vojaška oseba, in poizvedel, kje stanuje. Vedel je, da vojaške osebnosti običajno hranijo orožje tudi doma, zato sc jc odločil, da bo v oškodovančevo hišo vlomil. S seboj jc vzel železno palico, dolgo 57 cm, debelo 1,3 cm, ki jc bila na enem koncu sploščena. Potem pa se jc ob 6. uri zjutraj skril v bližini oškodovančeve hiše in počakal, da so stanovalci odšli od doma. Da bi sc prepričal, če je hiša prazna, je pozvonil. Odprla mu je Brcznikarjc-va hči. Vprašal jo je, če pozna neko osebo, ki si jo jc izmislil, potem pa sc je poslovil in počakal, da je odšla v šolo. V hišo je vstopil skozi vrata terase, s palico odprl vrata in pri tem poškodoval ključavnico. Najprej je odšel v kopalnico, iz nje v kabinet pa v dnevno sobo. V kabinetu jc z POVZROČITELJ NESREČE ODPELJAL V NEZNANO KOČEVSKE POLJANE - 19. maja "h 19.10 jc neznan voznik osebnega avta znamke Jugo, rumene barve, vozil od Podturna proti Črmošnjicam. V naselju Kočevske poljane jc v desnem nepreglednem ovinku prehiteval neznanega voznika osebnega avta Z 101 i lahkim priklopnikom. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z golfom 19-lctni Roman Kuzma z Bclčjega Vrha, ki je hotel nezgodo preprečiti. Naglo je zavil desno na bankino, nekaj časa drsel, nato pa se je prevrnil. Voznik ni bil poškodovan, medtem ko seje sopotnik, kije padel iz vozila, huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Povzročitelj nesreče je odpeljal po nezgodi naprej in ga policisti še iščejo. Na vozilu je za okrog 100.000 tolarjev škode. POGINILE KOKOŠI KOČEVJE - Minuli četrtek jc na farmi na Mlaki pri Kočevju poginilo 1-500 piščancev. Delavce, ki jc nekaj popravljal v hlevu, jc izklopil ventilatorje. Po končanem popravilu pa jih je pozabil ponovno vklopiti. Zaradi previsoke temperature jc piščancem zmanjkalo kisika in so sc zadušili. Poginila jc približno tretjina piščancev, ki so v tem hlevu. TAT V ČRNOMALJSKEM KOVINARJU ČRNOMELJ - V času od marca do 17. maja je neznan storilec v v podjetju Kovinar v Črnomlju ukradel kotno brusilko, koničaste klešče ter kladivo. Podjetje je s tem oškodoval za 210.000 tolarjev. Ilegalno čez državno mejo Prejšnji teden so krški policisti na posavskem delu meje zalotili pri ilegalnem prestopu 58 ljudi KRŠKO - Južna slovenska meja s Hrvaško postaja vse bolj živahna. Z namenom, da bi preverili, koliko jc ilegalnih prehodov čez mejo, so policisti krške UNZ 22. in 23. maja izvedli poostren nadzor nad zeleno državno mejo na njihovem koncu. Pri ilegalnem prehodu meje so zalotili 58 ljudi, od tega 31 državljanov BiH, 13 državljanov Hrvaške, 12 slovenskih državljanov in enega Poljaka ter enega Romuna. Vsi so bili zaradi ilegalnega prestopa meje prijavljeni sodnikom za prekrške. Trije hrvaški državljani in štirje državljani Slovenije so sc odločili za ilegalen prestop meje, ker so v vozilih prevažali ZARADI VOŽNJE PO LEVI V SMRT MEDVEDJEK - 18. maja ob 18.30 sc jc 34-lctni Franc Kocman iz Ponove vasi peljal z osebnim avtomobilom R 5 Cam-pus od Trebnjega proti Ljubljani. Na Medvedjeku je iz neznanega vzroka zapeljal na levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka s pol-priklopnikom - cisterno, 29-lctni Iztok Fišter iz Govejega Dola. Pri trčenju jc Kocmanov avto odbilo v desno v skalnati vsek, nato pa sc je prevrnil na bok in še nekaj metrov drsel. Zaradi hudih telesnih poškodb jc Kocman na kraju nezgode umrl. Na vozilih je za okrog 900.000 tolar jev škode. VOZIL PO LEVI STRANI CESTE ■ 17. maja ob 14.45 je 28-letni Alojz Mikolič z Velike Hubajnicc pri Studencu peljal z golfom iz smeri Soben-je vasi proti Dvofcam. V nepreglednem ovinku v naselju Čerina je zapeljal na levo stran v trenutku, ko mu jc iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 37-letni Mihael Dušic iz Pisec, voznik Intcgralovcga avtobusa iz Brežic. Voznik avtobusa jc opazil nasproti vozeče vozilo in ustavil ob desnem robu ceste, vendar jc Mikolič kljub temu s prednjim delom avtomobila trčil v avtobus. Mikolič sc jc pri trčenju huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Na avtobusu jc za okrog 20.(XX) tolarjev materialne škode, na golfu pa za okrog 180.000 tolarjev. S KOLESOM JE PADLA V POTOK - 20. maja ob 16.15 se jc 13-letna Marjanca Kušljan iz Šentjerneja peljala z ženskim gorskim kolesom iz hipodroma po lokalni cesti v smeri Šentjernej - Šmarje. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljala po klancu navzdol v desni ovinek, jc zaradi peska začela zavirati, pri tem pa jo jc zaneslo v ograjo in nato v potok Koliba. Hudo poškodovana sc zdravi v novomeški bolnišnici. Z AVTOMOBILOM ZADELA PEŠCA - 21. maja ob 20.36 jc 31- Ictna Zdenka Pavkovič iz Novega mesta vozila osebni avto znamke R-4 od Soteske proti Novcmu.mestu. Pri Irči vasi je pripeljala do zaznamovanega prehoda za pešce, v tem trenutku pa je prehod prečkal 61-Ietni Anton Hrovat iz Novega mesta. Voznica ga je s sprednjim levim delom vozila zadela in pešca jc vrglo na pokrov motorja, nato pa je padel na cesto, kjer jc obležal hudo poškodovan. Zdravi sc v novomeški bolnišnici. OTROK NENADOMA ZAPELJAL NA CESTO - 22. maja ob 10.50 sc je na lokalni cesti Drnovo - Gorica pripetila prometna nezgoda. Devetletni Š. R. iz Krškega sc jc najprej vozi! po travnati stezi v bližini lokalne ceste v Gorici in pri hišni številki 8 zapeljal na cesto. V tem trenutku je iz smeri Drnovcga pripeljal voznik osebnega avtomobila Zastava 101, 44-lctni Jože Pacek iz Jelše pri Krškem, ki jc poskušal trčenje preprečili z zaviranjem, vendar mu ni uspelo. S prednjim delom avtomobila jc zadel kolesarja tako, da ga je vrglo po cesti in se jc pri tem huje poškodoval. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer jc ostal na zdravljenju. Na kolesu je škode za okrog 3.000 tolarjev, na osebnem avtomobilu za 7.000 tolarjev. blago, v glavnem tekstil, in sc s tem skušali izmakniti carinskemu pregledu. Pri kontroli pa niso naleteli na orožje ali podobne predmete. Policisti so sc za akcijo odločili predvsem zaradi že predhodnih takšnih akcij, ki so pokazale, da jc ilegalnih prehodov čez mejo veliko. Tudi zadnja akcija je pokazala, da se število črnih prehodov čez mejo povečuje, zato bodo takšne kontrole še opravljali. J. D. POŽAR V KPD DOB DOB - 21. maja ob 1.30 jc prišlo do požara v industrijskem obratu Pohorje KPD Dob. Prišlo jc do dveh manjših eksplozij, nato pa do požara, ki je uničil električno instalacijo v komprc-sorski postaji. Ogenj se jc razširil še na skladišče, v katerem imajo delovne obleke in rezervne dele. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Novega mesta okoli 4. ure. Škode jc za okrog 1.5fXJ.(XX) tolarjev. Vzroki požara še raziskujejo. AVTO ŠOLE AMD NAJBOLJŠE SEVNICA - Tabela uspešnosti 12 avtošol v Posavju na vozniškem izpitu iz vožnje z obremenitvijo v letu 1992 pokaže zgolj nekaj suhoparnih številk. Tako, da jc največ, kar 527 kandidatov, opravljalo vozniški izpit v avtošoli AMD Brežice, uspešno končalo pa 64,3 odst., kar jc dovolj za 4. mesto na posavski lestvici. Le za 1,1 odst. jc boljša avtošola AMD Sevnica (imela je 361 kandidata). Posavski center za permanentno izobraževanje jc imel 159 kandidatov, izpit pa jih je naredilo 67 odst., medtem ko ima avtošola AMD Krško najboljši odstotek uspešnih (68,2) od 371 kandidatov. V Izpitnem centru Krško ugotavljajo, da v zadnjem času kandidati vse bolj pritiskajo na inštruktorje, zato jih ti pogosto predčasno pustijo k izpitu, kjer so dostikrat kandidati neuspešni. AVTOŠOLA HERBBY ZA VEČJO VARNOST MLADIH RIBNICA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije jc v letu 92 postal aktiven član mednarodne organizacije za preventivo v cestnem prometu. Letos jc skupaj s še dvajsetimi evropskimi državami vključuje v skupilo akcijo Mladi voznik, ker so mladi pogosti povzročitelji prometnih nezgod. Avto šola Hcrbby iz Ribnice se je odločila, da bo prva na širšem ribniško-kočevskem območju poskrbela za varnost voznikov koles z motorjem. V avto šoli so za vse zainteresirane učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol organizirali 20 urni tečaj cestnoprometnih predpisov ter brezplačno vožnjo na mopedih. V spremstvu avto šole Hcrbby so si ogledali nekaj najbolj nevarnih križišč v centru Ribnice in bližnji okolici. Besede v prazno New York ima 250.000 narkomanov, ki so na igli, odvisni od heroina. Številka je grozna. Pa pri nas? Ker enotne slovenske raziskave o zasvojenosti z drogami še nimamo, so tudi ocene o številu zasvojencev zelo različne. Sedaj, ko smo končno dobili odbor za iziujanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe drog pri Svetu za zdravje RS, čigar predsednik jc dr. Milan Krek, bomo lažje obvladovali narkomanijo. Vendar vsega odbor ne bo mogel storiti. Nekateri menijo, da je postalo govorjenje o narkomaniji modno, kajti po uradnih statističnih podatkih je zasvojencev s trdo drogo v Sloveniji malo, vendar nas takšna razmišljanja ne smejo uspavati. Preventiva je še vedno najboljša in najcenejša pot. V ta namen je bilo po Sloveniji organiziranih že veliko okroglih miz. Pred dobrim mesecem je bila takšna okrogla miza v Trebnjem, prejšnji leden pa tudi v Novem mestu na Srednji gostinski šoli. Na okroglo mizo so bili povabljeni dr. Milan Krek, dr. Tatjana Gazvoda, dr. Tone Starc, predstavnik novomeškega UNZ-ja in Centra za socialno delo ter ravnatelji srednjih in osnovnih šoL Mednje je prišel tudi novomeški župan Franci Koncilija. Mediji žal niso bili povabljeni in tudi sicer je na okroglo mizo prišlo malo ljudi. Verjetno jc za takšen obisk kriv organizator, ni pa edini krivec. Kar pogosto sc sliši mnenje, da na Dolenjskem problemov z narkomanijo nimamo in da so takšni pogovori ali odveč ali pa da celo pripomorejo k popularizaciji drog. Na žalost pa zasvojenost ne predstavlja le trda droga, po nekaterih podatkih jc prav za Dolenjsko značilno velika zasvojenost z alkoholom, ki sc začenja že pri otrocih. O tem, kako se lotiti boja proti alkoholizmu, jc menda na okrogli mizi prejšnji teden govoril dr. Krek. Vendar kaj, ko njegovih besed mnogi niso slišali' Tisti, ki so jim bile namenjene. J. DORNIŽ POLICAJI BREZ JAJC? KOČEVSKA REKA, GOTENICA - Vadbeno-oskrlmi center (VOC) Gotenica se kot oskrbnik ukvarja s kar široko gospodarsko dejavnostjo, saj imajo govedo, ovce, svinje itd. ter celo pemtninsko farmo. S svojimi kmetijskimi proizvodi oskrlmjejo tudi Kočevje, kjer so znana predvsem njihova konzumna jajca, dobre kakovosti VOC pa se v zadnjem obdobju prizadeva, da bi svojo kmetijsko dejavnost (živali in ljudi) - ne pa objekte - predal kakemu drugemu podjetju, skratka, da bi prenehal z gospodarjenjem, saj se res preveč ne spodobi, da se policisti ukvarjajo s kurami. Tako sc lahko zgodi, da bomo kmalu ostali brez policijskih jajc. P-c SI ISMENI PEŠCI - Naj večji m najlepši mestni trg na Kranjskem, novomeški Glavni trg, so zasedli avtomobili. Nekdaj znamenite novomeške promenade se z nostalgijo spominjajo le še stari Novomescam. Seda] za pešce skorajda ni več prostora niti na pločnikih saj se morajo celo tam prebijati med avtomobilsko pločevino. Bomo Bartolji UZlVa i sP°k°jn°st čarobnega novomeškega trga? (Foto: A. -b rm M STltb -T , hlačnico. Med potjo ga je pobral sonarodnjak Ismail Bleta, vendar dejanje ni ostalo dolgo skrito, kajti policisti so ravno takrat raziskovali rop, ki sc jc zgodil v neposredni bližini oškodovančeve hiše. Blokirali so širšo okolico in pred Scnovim odkrili Ismaila Bleta in obtoženega Pačarizija pri poskusu bega. Pri obtožencu so našli vse predmete, ki so izginili pri Ernestu Breznikarju. Na obravnavi pred dnevi je možakar opisano dejanje priznal, Senat ga jc obsodil na 10 mesecev zapora, izrekel pa mu je tudi ukrep izgona tujca iz države Slovenije za vselej. Sodba še ni pravnomočna. J. D. PO DOLENJSKI DEŽELI • Kokošja juha in zajčja pečenka sta slastni jedi za vsakega gurmana. Še boljši sta, če sta žival-ici domače reje. Zmikavt, ki je 17. maja ponoči vlomil v kokošnjak lastnika J. S iz Semiča, to dobro ve. Lastnika, ki ju je redil, pa je oškodovat za 1.000 tolarjev. • Tudi naslednje kokoši, ki jih je nepridiprav odnesel v temno noč, so izginile 17. maja v Reli krajini, točneje v Hrastu pri Vinici. Tat jc obiskal kokošnjak M. Š. in s sabo odnesel dva petelina in kokoš. Kaj ima rajši, juho ali pečeno kokoš, sc ne ve. Lastnico je oškodoval za več kot 1.500 tolarjev. • Vsi tatovi pa le niso enaki, nekateri mislijo tudi na delo. Tako npr. zmikavt, ki je ponoči 21. maja v Mihelji vasi iz kovinske škatle, ki jo je lastnik M. G. pustil na prostem, ukradel orodje znamke Unior, cevne klešče in ročno koso. Verjetno bo poslej imel naj-lepše pokošen vrt. Na slabšem jc seveda lastnik izginulega orožja. Tat ga jc čez noč oškodoval za 10.000 tolarjev. *T2» o. B dežurni poročajo UKRADEL MOŠKO ŠPORTNO KOLO - 17. maja popoldne jc neznan storilec izpred stavbe v bližini telovadnice v Metliki ukradel moško Sortno kolo ter s tem lastnika D. M. iz Metlike oškodoval za 15.(XK) tolarjev. ODNESEL KASETO S KLJUČI -V času od 18. do 19. maja jc neznan storilec v Križcvski vasi iz garaže ukradel kaseto z najrazličnejšimi ključi in A. L. oškodoval za okrog 50.000 tolarjev. ODŠEL S ČEKOVNO KAR PICO IN DOKUMENTI - 19. maja popoldne je neznan storilec v Vrhovčcvi ulici v Novem mestu vlomil v osebni avto ter ukradel moško usnjeno torbico, v kateri jc imel lastnik M. B. iz Novega mesta čeke s čekovno kartico in druge dokumente. Lastnika jc oškodoval za 10.000 tolarjev. IZ PREDALA IZGINIL DENAR - 23. maja jc neznan storilec izkoristil krajšo odsotnost lastnika A. S. in iz. okrepčevalnice v Rosalnicah iz predala delovnega pulta ukradel 8.000 tolarjev. Storilca še iščejo. ODPELJAL SE JE Z MOTORJEM - V času od 21. do 22. maja jc neznan storilec iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Metliki ukradel kolo z motorjem znamke Tomos APN 6 ter s tem lastnika 1. J. oškodoval za 36.000 tolarjev. OSTAL BREZ KASETOFONA IN NOŽEV - V času od 3. do 22. maja je neznan storilec na Primostku vlomil v vikend, last L. P. iz Ljubljane in ukradel radiokasetofon in 5 kuhinjskih nožev. Lastnico jc oškodoval za 10.000 tolarjev. NEKDO POSEKAL 99 DREVES BELA CERKEV - Februarja letos je neznan storilec na gozdni parceli KO Bela Cerkev posekal 99 dreves različnih vrst ter s tem oškodoval GG Novo mesto tozd Gozdarstvo Novo mesto za 284.226 tolarjev. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA STREHO SENOVO - Na regionalni cesti Senovo sc jc 21. maja zgodila prometna nezgoda zaradi ncprimcnc hitrosti voznice osebnega avtomobila Cimos AX, 20-letnc Metke Simonišck z Malega Kamna pri Krškem. Simoniškova sc jc peljala iz smeri Malega Kanina proti Brestanici. V neposredni bližini naselja Senovo jo jc zaradi neprimerne hitrosti v ostrem desnem ovinku zaneslo, tako da jc izgubila oblast nad vozilom in po okoli 35 metrih vožnje zapeljala na desno bankino. Po njej jc vozila 17 metrov in nato ponovno zapeljala na bankino, se po nasipu prevrnila in obstala na strehi avtomobila na njivi. Voznica St jc kljub uporabi varnostnega pasu huje poškodovala: dobila jc pretres možganov in poškodbe vratnih vretenc. Zdravi sc v brežiški bolnišnici. Na avtomobilu jc za okrog 4(X).000 tolarjev škode. Največ kršitev v lokalih in na cestah Storilci v skupinah KRŠKO - Iz analize statističnih podatkov o stanju javnega reda in mini na območju, ki ga pokriva krška UNZ, jc razvidno, da jc število kršitev zoper javni red im mir v prvih treh letošnjih mesecih porastlo. Več pa je bilo tudi ostalih kršitev, npr. zakona o tujcih, zakona o nadzoru državne meje, zakona o orožju. Največ kršitev so odkrili v brežiški občini - za 98 odst. več kot v enakem obdobju lani, v krški občini jc bilo takšnih kršitev več za 22 odst. in v sevniški za 14 odst., skupaj so zabeležili 44-odst. porast vseh kršitev. Na krški UNZ pravijo, da jc teh dejanj več tudi zaradi vzpostavitve državne meje. Ugotavljajo tudi, da so lani obravnavali več kršitev, ki so jih_ storili posamezniki, letos pa se veča delež kršitev, ki jih jc zagrešilo dvoje ali celo več oseb skupaj, posameznih kršitev pa je manj. Največ kršitev javnega reda in miru seje pripetilo v gostinskih lokalih in na cestah, manj pa na ostalih javnih mestih in zasebnih prostorih, zato bodo policisti ta mesta v prihodnje bolj nadzorovali. J. D. DOLENJSKI UST TRIATLONCI BODO NASTOPILI V ŽIREH NOVO MESTO - Mladi novomeški triatlonci, starejši pionirji in mladinci, katerim sc bodo pridružili še mlajši pionirji, bodo 6. junija nastopili na duatlonu v Žirch, teden kasneje pa še v Ljubljani na triatlonu. Pomembno tekmovanje imajo v triatlonu, in sicer v avstrijskem Gradcu 19. junija, najboljši pa bodo nastopili še na kvalifikacijah za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bodo v Španiji. A. Š. BREŽIČANKE DRUGE V ORIENTACIJSKEM TEKU KRANJ - V Udinem borštu pri Kranju je bilo v nedeljo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v orientacijskem teku, kjer so nastopili tudi tekmovalci iz Brežic. V dokaj zahtevni konkurenci - nastopilo je 57 tričlanskih ekip - so brežiški osnovnošolci osvojili tretje mesto, srednješolke pa so bile celo druge. Rezultati - osnovnošolci (5. in 6. razred); 1. Cerkno II, 3. Brežice, srednješolke: 1. Ravne, 2. Brežice itd. Skupna uvrstitev: 1. Ravne, 2. Jurij Vega - Idrija, 3. Brežice. NAGRADA KOBARIDA ZA BOŠTJANA MERVARJA KOBARID - Ni je sobote ali nedelje, da sc kolesarji KD Krka s tekmovanja ne bi vrnili s kakšno lovoriko. Tako je bilo tudi ob koncu prejšnjega tedna, ko so nastopili na kolesarskem tekmovanju “Nagrada Kobarida 93”. Na 102 kilometra dolgi progi je med člani tokrat slavil Boštjan Mervar, ravno tako mladi Vene, ki je zmagal pri dečkih kategoriije B. Rezultati - dečki , dečki B: 1.' Peternel preletel 70 km 1. slovensko državno prvenstvo v zmajarstvu Lisca 93 - Franc Peternel prvi državni prvak - Dosežki Kril iz Krškega SEVNICA - V nedeljo popoldne se je na Kompolju končalo 1. slovensko državno prvenstvo v prostem letenju z zmaji Lisca ’93. Po pričakovanjih je med 32 zmajarji iz 10 slovenskih klubov in iz Hrvaške (Hrvati so tekmovali izven konkurence) zmagal favorit Franc Peternel, član zmajarskega kluba Let iz Škofje Loke. Drugo mesto je presenetljivo osvojil mladi Marjan Ščuka (Kraški zmajarji), organizatotja - Krila Krško pa je razveselil njegov tekmovalec Franc Krkovič, ki si je priboril bronasto kolajno 35-lctni Franc Peternel ml. (to, da gre za mlajšega Peternela je posebej treba poudaijati ob poročilih s strelskih tekmovanj, kjer sta oče in sin Franc Peternel še v bivši Jugoslaviji bila zmeraj največja tekmeca v streljanju s pištolo) sc z. zma-jarstvom ukvarja od leta 1986. Za sabo ima vsaj 350 ur v zraku, samo letos pa že 45. “Vesel sem, ker so mi mladi tekmovalci za petami. Počutim se nekako že kot veteran med temi fanti. Z Lisce sem te dni letel prvič in moram priznati, da je tod čudovita pokrajina. Z balona bi bilo te številne hribčke s cerkvicami, gozdove in doline še lepše opazovati. Lani sem bil 2. na državnem prvenstvu v padalstvu, a moram priznati, da se padalstva bojim, da bi se mi zaprla kupola. Dilema, ali zmajarstvo ali padalstvo, je umetna, oboje je lep šport, ki teija kar precej drznosti in zbranosti,” pravi prvi slovenski državni prvak, po poklicu orodjar, doma iz Hrastja pri Kranju. “Relativno dobro vreme, dobri rezultati in kar kakovostno prvenstvo,” pa je telegrafska izjava predsednika organizacijskega odbora Borata Mlakarja. V 4 tekmovalnih dnevih se je Ete ODLIČEN STRELEC IN ZMAJAR - Franc Peternel ml. ima doma v svojih vitrinah že vse polno raznih pokalov in priznanj, predvsem s strelskih tekmovanj, saj je bil tudi evropski mladinski prvak v streljanju s pištolo, kakšnih 20-krat pa je bil s pištolo že YU-prvak. Vseeno je bil Franc tudi te lovorike kar vesel, čeprav tudi njemu ni uspel prelet I0()-kil-omelrskega trikotnika Lisca - Brežice - Straža - Lisca, Franc je od vseh prišel najdlje, to je 70 km, do Straže. (Foto: P. Perc) prvi dan izkazal Silvo Novšak z Loga pri Boštanju, ki tekmuje za Krila Krško. Novšak je celo prvi dan povedel, a je pozneje zaradi svoje napake zdrsnil po lestvici navzdol, a je še vedno pristal na zelo dobrem 4. mestu. Tudi ckpno je premočno zmagal Let Škofja Loka nad prvo in drugo ekipo krških Krila. P. P. Polovični uspeh naših nogometašev Studio D v nedeljo z 1:0 premagal ETI Elektroeleniente iz Zagorja - Avto Bum vse bolj oddaljen od drugega mesta, ki bi ga popeljalo v L državno ligo NOVO MESTO, KOČEVJE - Nogometaši novomeškega Studia L) so v nedeljo spet razveselili svoje navijače, ne toliko z dobro igro, kot pa z zmago (1:0), ki jih je zadržala v gornjem delu lestvice. V povprečni igri, kjer so gostje iz Zagorja imeli podrejeno vlogo, so zmagali, čeprav so se morali za dve točki krepko potruditi. V glavnem se je igra tja do sedemdesete minute odvijala na sredini igrišča. Občasni izleti pred vrata vratarja Paviča in Haceta pa so se končali že pred šestnajstmetrskim prostorom. Zadetek odločitve je padel v 71. spodrsljaj dovolili tudi Kočevci, ki so minuti, ko so gostitelji napadli z lev- samo remizirali z Loko Medvodami, ega krila. Bracovič je streljal na vrata Haceta, ki je nevarni strel odbil. Žoga sc je znašla pred iznajdljivim Marti-novičem, ki je z lepim volejem premagal sicer zelo zanesljivega Haceta. Po vodilnem zadetku so gostje prevzeli pobudo. Na Pavičeva vrata so se valili napad za napadom, vendar sc je vse razen dveh ostrih strelov končalo pri brezplodnem preigravanju. Nogometaši Avto Burna sc vedno bolj oddaljujejo od drugega mesta. Njihov veliki tekmec Istragas Jadran je na vročem terenu v Sežani iztržil samo točko, vendar so si podoben FARAON PRESKOČIL 1,83 M NOVA GORICA - Na konjeniškem turnirju v preskakovanju ovir je nastopilo trideset konjenikov iz osmih klubov. Nastopili so tudi tekmovalci KK Bajnof, kjer sc je posebno proslavil Zoltan Kiss, ki je s Faraonom preskočil kar 1,83 metra visoko zapreko, kar je doslej največ na Dolenjskem, takšen dosežek pa veliko pomeni tudi v slovenskem merilu. Kar 250 atletov na teku ob Krki Prizadevni športni delavci iz Kostanjevice so pripravili 9. tek ob Krki - Rekorden dosežek Matjaža Fabjana iz Dol. Toplic, kije zmagal v trimskem teku A: 3. Ribič, dečki B: 1. Vene, 2. Zrimšek, 3.1-ogar (vsi Krka), mladinci: 4. Čivovič, člani: 1. Mervar, 3. Fink, 5. Baloh (vsi KD Krka) itd. S. D. KOSTANJEVICA - Športno društvo Kostanjevica ob Krki je v okviru akcije TV Slovenija Brazde vzdržljivosti pripravilo 9. tek ob Krki, na katerem je nastopilo rekordno število tekmovalcev, in sicer v trimskem teku na 10 kin in malem maratonu (21 km). TREBANJSKE KEGLJAVKE SKLENILE POLSEZONO TREBNJE - Ženska kegljaška ekipa KK Mercator je z zadnjim treningom v Krškem sklenila prvi del uspešne tekmovalne sezone. Za nadaljevanje tekmovanja imajo nekoliko višje cilje, ki pa jih bodo lahko uresničile, če bodo okrepile svoje vrste. V imenu pokrovitelja Mercatorja seje kcgljavkam za uspehe zahvalil Franc Jevnikar, ki je posebej poudaril velik uspeh Milene Veber, v imenu ekipe, ki je imela veliko podporo pokrovitelja, pa kcgljavka Marija Zupančič. N. G. Številni gledalci so zlasti pozdravili novi rekord trimskega teka na 10 km, ki ga je postavil državni reprezentant Matjaž Fabjan iz. Dolenjskih Toplic. Velike pozornosti sta bila deležna tudi najstarejša tekmovalca, in sicer 70-letna Ljubljančanka Vidojka Kozak in njen pel let starejši klubski kolega Boris Mlinar. Za organizacijo tekmovanja, je treba pohvaliti prizadevne prireditelje. Rezultati - pionirji (10vkm): 1. Zrnec (Vrhnika) 40.04, 3. Štokar (Kostanjevica) 42.36, pionirke (10 km): 1. Iljaš (Brežice) 49.57,3. Bizjak (Boštanj) 52.23; mladinke (10 km); 1. Žibert (Vrhnika) 47.03; mladinci (10 km): 1. Grom (Vrhnika) 36.50, 2. Celič 37.06, 3. Švent 38.31 (oba Triatlon N.m.); ženske A (10 km): 1. Šmid (Kranj) TOMAŽ BRINC DOSEGEL VELIKO ZMAGO SLOVENSKA BISTRICA - Na državnem prvenstvu v boksu, ki je bilo ob koncu prejšnjega tedna, so nastopili tudi boksarji iz Novega mesta in dosegli nekaj lepih zmag. Posebej velja opozoriti na Tomaža Brinca, ki je premagal velikega favorita Celjana Pan-toviča, in na mladega Jurišiča, ki je zlahka opravil z Mariborčanom Plavcem. Zmagal je tudi Canič, ki je premagal Kranjčana Justina. ŠE ŠESTO TENIŠKO IGRIŠČE V PORTOVALDU NOVO MESTO - V teniškem parku v Portovaldu bodo te dni odprli še * šesto teniško igrišče, kar bo ljubiteljem % tenisa v Novem mestu omogočilo več ' igranja. DOVOLJ JE ENA ŽOGA V MREŽI - Nogometašem novomeškega Studia D je v nedeljo uspelo spraviti eno žogo v mrežo Zagorjanov, zato sta dve točki ostali doma, tako kot na sliki iz drugega srečanja med Studio D in celjskim Publikumom. (Foto: M. Gorenc) v Športne iz Kočevja in Ribnice • Potem ko sta odstopili vodiini športni delavki v ženskem odbojkarskem klubu LIK Tilia, Zlata Arko in Jožica Šerbec, delu v klubu nemoteno leče. Funkciji v klubu sc je “odpovedal” tudi trener mladinskih selekcij in pionirske reprezentance Slovenije prof. Tone Krkovič. • V rokometnem klubu KVM Ribnica v novi tekmovalni sezoni ne bo večjih sprememb, vse kaže, da bo ekipo še naprej treniral Janez Ilc. Iz kluba je odšel Elmir Kafriman, ki bo okrepil roški Zamet, verjetno pa bo za njim odšel tudi Milan Jurič. • Športniki iz Kočevja, 13 fantov in 7 deklet, sc bodo ob koncu tega tedna udeležili II. mednarodnih iger prijateljstva v Franciji. Poleg Kočevcev bodo nastopili še športniki Francije, Belgije in Nemčije. ' • V 4. kolu ribniške občinske lige v malem nogometu so igrali takole: skupina A: Dolenji Lazi - Grafit 4:2, Sodražica - Grčarice 4:1, Jurček -Trg VV 6:3. Vodi ekipa Sodražice s sedmimi točkami. V skupini B: Izlaki - MON 5:3, Oaza - Alf 2:0, Jezdeci - Trgovina Mateja 6:1. V vodstvu so Jezdeci s sedmimi točkami. M. GLAVONJIČ 46.11; ženske B: 1. Cesar (Velenje) 45.36, 2. Kastelic (N.m.) 46.57; moški A (1952 in starejši): L Matoh (Litija) 36.45; moški B (1953-1973): 1. Fabjan (N.m.) 30.51; mali maraton (21 km) - ženske A: 1. Malovih (Kranj) 1:39.59; ženske B: 1. Čumbrilovič (Kranj) 1:53.27; moški - A: 1. Kavčič • NASTOPILO DEVET MI-ADIH TRIATLONCEV - Na Kostanjc-viškem teku je v nedeljo nastopilo tudi devet mladih triatloncev iz Novega mesta, ki so bili zelo uspešni zlasti v mladinski konkurenci, kjer sta Dejan Celič in Jaka Švent bila na zmagovalnih stopničkah. V tej konkurcnci je bil Sajevec četrti, Pe-šič sedmi, Židanik deveti in starejši Delajkovič dvanajsti. Pri starejših pionirjih je bil mlajši Delajkovič peti, Jakša šesti in Horvat dvanajsti. A. Š. (Lj.) 1:41.27; moški B: Vencelj (Grosuplje) 1:17.15, 2. Aš (Dol. Topi.) 1:19.29; moški C: 1. Kirn (Hrastek) 1:24 " ' ' ..... ............" ntoš 37 itd. :24, 51, 3. Ivanetič (Metlika) 1:30.12; aoški E: 1. Vencelj (Grosuplje) 1:24. SLAVKO DOKL NOV FABJANOV REKORD - Nadarjeni atlet iz Dolenjskih Toplic je na 9. teku ob Krki postavil nov rekord na trimskem teku. Na sliki: Matjaž Fabjan (v sredini) je iz rok predsednika ŠD Kostanjevica, Poldeta Bučarja, prejel za rekord in dosežek še posebno priznanje prireditelja. (Foto: S. Dokl) Dva pokalna državna prvaka Finale državnega atletskega pokala je bil v Celju za Novomeščane zelo uspešen • Primc in Zupančič državna prvaka tinko sekunde izgubil tek z Ljubljančanom Novakom, rezultat pa je bil zaradi vetra, ki je tekmovalcem pihal v prsi s hitrostjo 4 m/s, precej slabši od njegovega dolenjskega rekorda izpred tedna dni (22,46, pred tednom dni v Avstriji 21,95). Prvi je zmago okusil Matjaž Zupančič v teku na 110 m z ovirami. V precej močnem nasprotnem vetru je v cilj pritekel v času 15,04 in drugouvrščenega Kopa iz ljubljanske IBL Olimpije prehitel za šest stotink sekunde. Tomaž Božič je v teku na KM) m s časom 11,18 osvojil tretje mesto. Naslednji dan je v teku na 200 m samo za sto- Nov veter v novomeški atletiki Osvojili 42 medalj na državnih prvenstvih - V državni reprezentanci so nastopili: Darja Tratar, Nataša Podkrižnik, Tomaž Božič in Gregor Rus - Odmevni nastopi Fabjana Na petkovem občnem zboru so novomeški atleti pregledali lansko sezono. Na državnih prvenstvih vseh kategorij so osvojili 42 medalj: 10 zlatih, 15 srebrnih in 17 bronastih. Člansko moštvo je bilo na državnem prvenstvu tretje. Darja Tratar, Tomaž Božič, Gregor Rus in Nataša Podkrižnik so nastopili v državni reprezentanci. Darja Tratar je dosegla dva državna rekorda za dekleta, prvega v teku na 80 m z ovirami in drugega v šesteroboju. Pravzaprav je neke vrste čudež, da je dolenjska atletika tako dobro preživela sila neprijetna obdobja prejšnjega desetletja. V začetku osemdesetih let je doživela vrhunec, ki je presenečal vse tekmece tedaj še veliko večje države, v kateri je bilo veliko težje osvajati naslove državnih prvakov ali nastopati v prvi zvezni ligi kot sedaj. Rasla je namreč v razmerah, v katerih bi morala praviloma propasti. Ker ni bilo tekmovalne steze, na kateri bi lahko prirejali tekmovanja, je bilo vedno manj zanimanja otrok in staršev za ta sicer prvi svetovni šport. Potem ko so atleti pred dvema letoma dobili stezo iz umetne snovi, so sc stvari začele obračati na boljše. Zadnji korak v novo življenje je atletika doživela prav na petkovem občnem zboru. Dobila je upravo, ki zagotavlja, da bo delala vsaj tako dobro kot delajo atleti, ki so z letošnjimi rezultati že dokazali, da bodo še veliko boljši, kot so bili lani. Že na zimskih državnih prvenstvih, kjer je veliko manj disciplin kot na poletnih, so v vseh kategorijah osvojili 23 medalj. Za razvoj kluba je pomembno, da sc bo kot doslej krepil z domačo, ne uvoženo krvjo, z atleti, ki rastejo na dolenjskih osnovnih in srednjih šolah. Novomeškim atletskim delavcem ni za to, da bi napolnili tribune, radi bi napolnili atletsko stezo in ostali središče dolenjske atletike. J. PENCA Drugi dan APS je Igor Primc, že dolga leta najboljši slovenski metalec diska, z, enim samim 52,70 m dolgim metom za 7 metrov premagal drugouvrščenega Mediča iz IBL Olimpije. Peto novomeško medaljo je z. dolenjskim rekordom 10:14,01 v teku na 3000 m osvojila Mateja Udovč. Bila je druga za zmagovalko Silvo Vivod iz mariborskega TAM-a. Naslednji atleti AK Novo mesto so osvojili četrta mesta: Robert Dragan v teku na 3000 m z zaprekami s časom 9:14,64, Rihard Resnik v skoku s palico s 440 cm in Gregor Rus v metu kladiva z rezultatom 47,76 m. Dragan je bil prvi dan v teku na 1500 m s časom 3:57,04 šesti. Peta mesta so osvojili Nataša Podkrižnik v skoku v daljino z rezultatom 574 cm, Aljoša Počič v teku na 10 km s časom 32:29,81 in moška štafeta 4x100 m s časom 43,99. V teku na 100 m z ovirami je bila Katka Jankovič s časom 15,97 sedma. Atleti AK Novo mesto so bili na koncu s 101 točko šesti, dekleta pa s 36 osma. J. P. , Po vodstvu gostov v prvem polčasu je vse kazalo, da bosta obe točki šli v Kočevje, vendar je potek srečanja povsem spremenila enajstmetrovka za gostitelja, ki so v 48. minuti izenačili. Kočevci so bili še enkrat v vodstvu, vendar so ga samo štiri minute pred koncem srečanja zapravili, ko so Medvodčani rešili točko. Tako so sanje nogometašev Avto Burna vedno manj uresničljive, kajti do konca prvenstva so vsega štiri kola in bo zelo težko nadoknaditi zamujeno. S. D. DVOJICA SPLICHAL -STOKANOVIČ DVAKRAT V POLNO NOVO MESTO - Ob koncu prejšnjega tedna sta bila v Novem mestu in v Lutrškem selu dva teniška turnirja dvojic, kjer sta prvi mesti osvojila Novomeščana Splichal - Stokanovič. Na turnirju v Novem mestu sta porazila dvojico Bregar - Medle z 2:1 (2:6, 6:2 in 7:6), v Lutrškem selu pa par A. Wachtcr - Peljhan z 2:0 (7:6, 6:1). KOLPA KBM ZMAGALA V DOLU PODZEMELJ - Nogometaši Kolpe KBM so v nedeljo popravili zadnji spodrsljaj doma, saj so z 2:1 v gosteh premagati Dob. Podzemcljčani so med tednom ugnali tudi drugoligaša Napredek, in sicer s 3:1. V nedeljo bo težko pričakovani derbi med KBM in Belo krajino iz Črnomlja. J. F. MERCATOR VABI NOVO MESTO - V petek, 28. maja, nted 14. in 17. uro Mercator pred potrošniškim centrom v Ločni organizira pokušnjo izdelkov Dolenjskih pekam, Presada iz Gabrovke, Vina Brežice in Bizeljsko, Union piva in Mercatorjevih mesnin. Zaigral bo duo Čar. VEČ KOT STO ČOLNARJEV NA KRKI ŽUŽEMBERK- Rekreacijski spust po reki Krki, ki so ga v soboto in nedeljo pripravili športni delavci iz Suhe krajine, je privabil na reko od Zagradca do Soteske več kot sto čolnarjev. V glavnem gre za druženje ljubiteljev narave in voda iz Slovenije in sosednjih dežel. O tem nam je povedal eden glavnih organizatorjev Emil Glavič tole: “Z udeležbo smo bili zelo zadovoljni. K nam sc vedno vračajo stari prijatelji, žal pa še ni čolnarjev iz Avstrije, Italije, Nemčije in Francije, ki so bili včasih naši stalni gostje. Nemirni Balkan še vedno moti naše prijatelje. Upamo, da bo drugo leto bolje.” S. D. USPEL TURNIR SLOVENSKIH VETERANOV ŠMARJEŠKE TOPLILCE - Ob koncu prejšnjega tedna so v zdravilišču Šmarješke Toplice pripravili 3. teniški turnir slovenskih veteranov in veterank, na katerem je nastopilo 35 igralcev. Rezultati - moški A (45 - 55 let): 1. Žitnik (Olim.) 5. J. Turk (N.m.), moški (55 - 60); 1. Muhič (Branik, Mb ), moški (60 - 70): 1. Kocjan (Olim.), 4. De Costa (Brcžj, moški od 70 let naprej: 1. Jagodič (Olim.). Ženske (od 40 let naprej): 1. Hojnik (Maribor), ženski pari: Švetlič - Filipan (Maribor) in moški: 1. Žitnik - Kocjan (Olimpija). J. TURK VABILO ZA LJUBITELJE TENISA NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto organizira začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj tenisa v teniškem parku v Portovaldu. Vse informacije dobite pri sekretarju kluba Marku Remsu, tel. 28-236 (doma) in 321-712 (v službi). VADITELJSKI TEČAJ ZA TENIS NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto organizira skupaj s Fakulteto za šport iz Ljubljane 50-urni vaditeljski tečaj tenisa, ki se prične 4. junija in bo trajal še 5., 6., 11., 12. in 13. junija. Prijave sprejema sekretar kluba Marko Rems. Gordana Djurič izpolnila normo DOLENJSKE TOPLICE - Letošnji atletski pokal Slovenije je bil za topi iške mladince eno najuspešnejših tekmovanj doslej. Že v kvalifikacijah je Boštjan Šimunič v troskoku dosegel rezultat 14,80. S tem rezultatom je dosegel ne samo najboljši mladinski rezultat, temveč je močno izboljšal svoj osebni rekord. Tudi v daljavo je skočil 6,75 m ter sc kot edini Dolenjec uvrstil v finale. Gordana Djurič sicer ni nastopila v kvalifikacijah, saj je kot najboljša mladinka v državi imela prost vstop. Kljub poškodbi in uspešni terapiji je Gordana nastopila v finalu APS in kot prva Slovenka izpolnila normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Španiji. Dosegla je namreč državni rekord in obenem normo 12,60 v troskoku. Tako ji ostane dovolj časa za temeljite priprave na evropsko prvenstvo ter morebitno uvrstitev v finale. Poudariti pa moramo, da je Gordana prva mladinka v zgodovini dolenjske atletike, ki bo nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu. Boštjan Šimunič ima sicer še dovolj časa (poldrugi mesec) za izpolnitev norme, je pa s finalnim nastopom in rezultatom 14,76 resno opozoril nase. Boštjan sc namreč močno bliža magični meji 15 metrov, ki vpiladinski kategoriji veliko pomeni tudi v Evropi. Bero topliških nastopov je dopolnila mladinka Andreja Blatnik, ki je v troskoku skočila 11,40 in osvojila 7. mesto. . MILAN ŠIMUNIČ JT 4 Ei l:- J,,.. ■O - v «i'k Se nedolgo lega smo zasebne detektive lahko videli samo v filmih, danes pa imamo nekaj zasebnih detektivskih firm že tudi v Sloveniji. Tudi naši detektivi iščejo ukradene avtomobile, ugrabljene otroke, preverjajo poslovno partnerstvo, torej varujejo tako ljudi kot tudi premoženje. Njihove akcije pa niso nič manj zahtevne od tistih, Id smo jih navajeni iz filmov. Skorajda ni področja, ki se zaradi velikih sprememb v družbi ne bi tudi samo spremenilo. Predvsem zaradi privatizacije družbenega premoženja se je pokazala potreba po zasebnem varovanju ljudi in premoženja kot dopolnitev državnemu varovanju. Prve zasebne firme za varovanje ljudi in premoženja so se pojavile pred tremi leti, danes pa jih je registriranih v Sloveniji že prek 150. Novomeški Protekt, d.o.o., je bil ob ustanovitvi tretja zasebna firma za varovanje premoženja v Sloveniji in prva za varovanje oseb. Vodita ga Jože Ribic in Boris Pavlin. Zaposlenih je osem delavcev, nekaj pa je honorarnih sodelavcev. Njuni delavci so vsi preverjeni in strokovno usposobljeni za to delo. Kot firma za varovanje premoženja in oseb sc več ukvarjajo s tehničnim varovanjem kot fizičnim, saj bi za fizično varovanje potrebovali veliko več delavcev. Poleg tega se v Protektu ukvarjajo z rcceptcrsko službo, intervencijo na objekte, ki jih varujejo, sprem- pozabljeni ljajo prevoze večje gotovine, pooblaščeni so za usposabljanje občanov, delavcev raznih ustanov za delo z orožjem. Njihovo delo se z delom policije ne križa, čeprav sc oboji ukvarjajo z istim področjem. Zasebne varovalne firme, kot je Protekt, se ukvarjajo s tistim, česar policisti ne delajo. So na razpolago občanom za varovanje njihovega premoženja, torej sc na nek način dopolnjujejo s policijo. Zakon o zasebnem varovanju, detektivski dejavnosti in o obveznem organiziranju službe varovanja še ni sprejet (trenutno so v razpravi predlogi zakona), zato sc zasebna podjetja, kot je Protekt, pri opravljanju dejavnosti srečujejo z vrsto protislovij. Ce se npr. oglasi alarmna naprava, morajo njihovi varnostniki čim hitrje priti do mesta, kjer se je sprožila, vendar pa se morajo po sedanji zakonodaji cestnih predpisov, se pravi, da ne spadajo v tisto kategorijo služb, ki zaradi svoje narave dela v takšnih primerih predpisov ne upoštevajo. Kazniva dejanja kot reklama Statistike kažejo porast kaznivih dejanj v Sloveniji, k temu so nedvomno prispevali spremenjeni lastniški odnosi kot tudi vse več brezposelnih. “Naša najboljša reklama so kazniva dejanja,” pravi Jože Ribič in dodaja, da pa so novomeški policisti zelo delavni in imajo zelo velik odstotek raziskanih primerov ter večino kaznivih dejanj že zelo kmalu odkrijejo, jih v kali zatrejo, kot bi rekli. Zaradi dobrega dela policistov, je pač manj dela zanje. Protekt se naslednji mesec seli tudi v Belo krajino, kjer bo odprl sodoben nadzorni center, od koder bodo varovali objekte skorajda po celi Beli krajini. Na tem območju takšne firme namreč še nimajo. Za zdaj na Dolenjskem ni tako veliko kriminalnih dejanj, pa vendar če prisluhnemo Murphyevemu zakonu, ki pravi: Če domnevate, da so štiri možnosti, da bi šlo kaj narobe, in se vsem štirim srečno izognete, se takoj pokaže peta možnost, povsem mirni in brezskrbni ne moremo biti. In prav zaradi možnosti, da bi šlo kaj narobe, ljudje iščejo zaščito zase in za svoje premoženje. Se vedno brez zakona Obseg dela zasebnih firm za varovanje premoženja in oseb se je lani v Sloveniji najmanj podvojil, čeprav ozko specializiranih firm, kot jih poznajo v tujini, še nimamo. Za ureditev dela zasebnih firm za varovanje je nujno potreben zakon, ki bo na tem področju naredil več reda. “Neurejeni zakonski normativi so preprečevali razvoj dejavnosti v 08 688 8® ®668i©fe8 maiMS “Naročam Vam, da se nemudoma podate na novo službeno mesto. Želim, da si tam pridobite ono priznanje, katero gre Vaši delavnosti in Vaši sposobnosti. ” Tako se je Aleksander Lukež leta 1921 z dekretom v roki pojavil v Brežicah. Tu je ostal vse do smrti, si ustvaril družino in z veliko delovno vnemo, tesno vpletenostjo v družbeno življenje, z darežljivostjo in s svojo šegavostjo res pridobil “ono priznanje”. Brežičani so po njem imenovali tudi ulico, a so se pred kratkim premislili. “Navadnega občinskega pisarja” kot so dejali, so zamenjali z bolj uglednim imenom. Lukež je bil ob prihodu v Brežice star okroglih 25 let. Takoj se je vživel v novo okolje in že takrat ni bil samo občinski uradnik. Kot se spominja njegova še živeča žena Cilka, je zelo rad igral v dramski skupini. Spoznala sta sc ravno zaradi igre. Aleksander je igral Pri sokolih, Cilka pa pri cerkvenem društvu. Sokoli so igrali Vdovo Rošlinko, ko jim je zbolela igralka. Aleksander je takoj obljubil, da bo “eno spuknil pri cerkvenih”. In res jo je. Tako je takrat še Držičeva Cilka iz Zakota začela igrati pri sokolih. Igre so se vrstile druga za drugo. Aleksander ni samo uspešno Aleksander Lukež igral, ampak tudi režiral. Ljudje pravijo, da so se zaceli smejati že, ko je samo stopil na oder. “Kolikokrat je kar pri naših doma v Zakotu pod drevjem napravil zasilni oder, zbobnal skupaj igralce in uprizoril kako igro. Marsikatero nedeljo popoldne so jih prihajale gledat množice Brežičanov,” se spominja zdaj 92-lctna Cilka. V letu 1924 sta stopila k poroki skozi špalir sokolov in članov Marijine družbe. Cilka je postala znana gostilničarka in še danes pri sejmišču stoji gostima z njenim imenom. Alckdander je Brežice zapustil samo med vojno. Že na njenem začetku v letu 1941 je moral zbežati čez Savo v Kostanjevico, saj so Nemci borce za koroško mejo med prvimi izseljevali v Dachau. Rešil je golo kožo, zato mu je hčerka Božena nosila hrano do Save, kjer je bila meja med Italijo in Nemčijo. Potem ko se Cilka ni hotela vpisati v nemško zvezo, je morala tudi sama spakirati najnujnejše v čoln in z otrokoma slediti možu. Ker so Nemci začeli prehajati mejo in pobirati ljudi tudi v Kostanjevici, je družina odpotovala v Ljubljano, od tam pa v Kočevje, kjer je bilo dovolj zemlje, da so si lahko pridelali najnujnejšo hrano. Na robu smrti Ko so v Kočevje prišli Nemci, so vsi Slovenci, med katerimi je bilo mnogo begun-. škili družin iz Brežic, zbežali v hosto. Lukež seje konec poletja 1943 pridružil partizanom in bil kmalu ujet. Zaprli so ga v kočevskem gradu. Ob partizanskem obleganju Kočevja se je mnogim zaprtim zdelo, da se jim bliža konec. Nemci so jih peljali na streljanje in junak naše zgodbe je imel srečo, da je stal ob koncu vrste. Izkoristil je priliko in skočil čez steno. Ta podvig je Lukcžu sicer rešil življenje, hkrati pa mu za vedno pustil spomin. S polomljenima nogama se je zavlekel v gozd, kjer so ga pobrali partizani. Zdravil sc je po partizanskih bolnišnicah, pozneje pa so ga Američani z letalom odpeljali v italijanski Bari. V treh mesecih, kolikor je bil v Bariju, si je nakopal pljučnico in v dnevih, ko mu je visoka temperatura načela možgane, odtaval iz bolnišnice. Obležal je v obcestnem jarku, ne da bi vedel sam zase, ko je mimo prišla Slavka Bavec, bolničarka iz Brežic. Prepoznala je someščana in mu rešila življenje. Takrat ji je obljubil, da ji bo v zahvalo za poročno pričo, in res je po vojni prišla izterjat dolg. Rad je pomagal Ko je poleti 1945 Aleksander Lukež prišel domov s polomljenima nogama in z berglo, se ga je sin Sandi oklenil, da so ga komaj odtrgali od očeta. Bal se je, da bo moral spet kam oditi. Pa ni. Ostal je v Brežicah, se zaposlil kot administrator pri Mestnem ljudskem odboru in pomagal, kjer se je pomagati dalo. Po vsem, kar nam je uspelo zvedeti o njem, bi lahko predvsem rekli, da je bil človeški. Ko so še stanovali na občini, mu ni bilo težko napisati papirje ali stehtati živino tudi ponoči, saj je vedel, da so kmetje doma zaposleni pozno v noč. Pisal je prošnje, pomagal je občinskim revežem z denarjem, skrbel za delitev obleke revežem in organiziral furmane, ki so iz Brestanice vozili premog za ostarele ljudi. Danes bi dejali, daje bil kar malo predober. “Vse bi dal, sc klavir v glasbeno šolo, da bi le lahko zaživela,” se spominja njegova žena, ki je morala marsikaj skriti, da ni vsega razdelil in da je ostalo še kaj doma. Bil je prvi predsednik podružnice Turističnega društva Slovenije v Brežicah, tajnik odbora Legije koroških borcev in še kaj. Ko je konec šestdesetih let umrl, na občinski stavbi niso obesili zastave. Menda zato ne, ker nikoli ni bil v partiji. Zato pa se je vrsta pogrebcev vila od doma pa vse do pokopališča. O vsakem človeku bi lahko napisali zgodbo. Zakaj smo se odločili povedati ravno to o življenju Aleksandra Lukcža? Zato, da bi pokazali, da niso vsi uradniki samo uradniki. Nekateri imajo lepo lastnost, da so predvsem človeški, Takih tudi danes močno primanjkuje. Aleksander Lukež ni veliko ime slovenske zgodovine, ampak samo njen sestavni delček. Le koga je tako zelo motilo njegovo ime na hišnih številkah, da so sc potrudili in ga odpihnili na smetišče brežiške preteklosti? BREDA DUŠIC-GORN1K željeni smeri. Že pred dobrima dvema letoma smo predlagali nekatere rešitve, skratka hoteli smo vplivati na zakon, ki se je začel pripravljati,” razlaga Ribič. Največ težav so imeli z obliko in barvo uniform, ki ni smela biti takšna, kot jo imajo policisti, potem z uporabo modrc luči, sirene, avtomatskega orožja, ki bi ga sedaj, ko varujejo objekte posebnega družbenega pomena, potrebovali. Nejasnosti so bile tudi v zvezi s pridobivanje osebnih podatkov, kar je predvsem pomembno za uspešno detektivsko dejavnost. Z zakonom o varovanju osebnih podatkov sc je ta dostop še poostril, zato se v Protektu z detektivstvom ne ukvarjajo veliko. Npr. lahko se odločijo, da bodo iskali pogrešano vozilo, vendar so policisti v primerjavi z njimi v prednosti, ker imajo podatke in tudi večjo ekipo. Do tovrstnih podatkov lahko pridejo tudi zasebne firme, vendar morajo zanje pismeno zaprositi Ministrstvo za notranje zadeve. Podatke v tem primeru sicer dobijo, vendar to traja najmanj en teden, kar pa je za uspešno iskanje, naj bo avtomobila ali česa drugega, prekasno, saj je pri tem delu hitrost odločilna. Zato takšne zadeve raje prepustijo policiji, kajti tudi stroški naročnika ne smejo biti previsoki. Zc v začetku, ko so se morali sami organizirati za izdelavo izkaznic, uniform in vsega, kar sodi zraven, so se zasebne firme \ Jože Ribič n za varovanje iz cele Slovenije poskušale organizirati v združenje, vendar takrat to ni zaživelo. Letos, sredi aprila, pa so sc zopet dobili in ustanovili skupščino zasebnih podjetij, ki bo vplivala na zakon oz. opozorila na probleme^ s katerimi se v praksi srečujejo. Gre za določena pooblastila, ki bi jih nujno potrebovali: pri tehničnem varovanju avtomatsko orožje, potem modro luč, zvočne signale, dovoljeno prekoračitev hitrosti. Njihovo delo namreč kontrolira Ministrstvo za notranje zadeve. Obstali bodo le najboljši Tako težko pričakovani zakon o varovanju bo jasno opredeljeval delo teh firm in naredil selekcijo, saj firme, ki sc poleg varovanja ukvarjajo še s trgovino, čiščenjem in kdo ve še s čim, ne morejo biti najbolj zanesljive “varuhinje”. V zahodnem svetu poznajo ozke specializacije, npr. varovanje trgovin ali samo detektivsko dejavnost in podobno^ Tak zakon bi zagotovil tudi bolj konkurenčno delo in večjo strokovnost. Osnutek zakona o zasebnem varovanju, detektivski dejavnosti in obveznem organiziranju službe varovanja pravi, naj bi opravljali izpit pred ministrstvom za notranje zadeve. S podatki iz evidenc naj bi bili zavezani ravnati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, kamor spada seveda tudi zavezanost k molčečnosti, detektive pa naj bi omejili z določilom, da ne smejo opravljati nalog, za katere so z zakoni pooblaščeni policijski in pravosodni organi. Več kot 150 podjetij je v Sloveniji registriranih za področje varovanja premoženja in ljudi. Vsa se ne ukvarjajo s tem področjem, med njimi pa so tudi taka, ki ta zakon komaj pričakujejo, da bodo svoje delo lahko še bolje opravljala. Ta zakon že težko pričakujejo tudi v novomeškem Protektu. Kljub zakonski neurejenosti pa v teh dveh letih niso mirovali, za sabo imajo že kar precej uspešnih akcij. “Neposrednega napada še nismo imeli, imeli pa smo že veliko intervencij, kjer sicer ni bilo potrebno uporabiti orožje, ampak je bilo dobro, da smo ga imeli pri sebi,” pravi Jože Ribič. JOŽICA DORNIŽ radioamaterji . . : • Radioamaterji so deležni medijske pozornosti ob raznih humanitarnih akcijah, ko ti vrli fantje (zvečine se poznajo le preko radijskih zvez ali pa še to ne) pomagajo pridobiti kakšno redko zdravilo za bolnika, vendar je v radioamaterizmu zanimivega tudi kaj drugega. 34-lctni Anton Kranjc, sicer gradbeni tehnik in vodja komunalne dejavnosti pri sevniški krajevni skupnosti, bi lahko povedal marsikaj o svojih in o dosežkih kolegov iz sevniškega radioamaterskega kluba S 59 Dl IP, a je Tone, kot ga kličejo prijatelji, bolj redkobeseden, sploh se pa ne hvali rad, čeprav bi bilo za klub in zanj koristno, če bi se zvedelo, kaj vse jim je že uspelo. Tone ima svojo postajo že od leta 1978. Ko je še delal v sevniskem astronavtično raketnem klubu Vega, je spoznal osnove astronomije, kar mu je zdaj prišlo še kako prav, vzpostavil je namreč kot drugi slovenski radioamater radijsko zvezo s kolegom iz druge države prek oziroma z odbojem od Lune na frekvenci 1296 mcgahcrcev. Dan poprej je to uspelo njegovemu prijatelju Robertu Vilharju, magistru, ki dela na ljubljanski elektrotehniški fakulteti. “Z Robijem že dlje sodelujem, kot pravimo temu, žštrikamo’ skupaj. Pomagal mi je z instrumenti, jaz pa s kakšno svojo ročno spretnostjo,” pove Tone. Vzpostavljanje radijskih zvez prek Lune ni preprosta stvar, zlasti ne za naše radio-amaterje, ki niso tako bogati kot njihovi kolegi z Zahoda. Za opremo morajo naši fantje seči globoko v žep in črtvovati lep del svojih prihrankov. Potrebno je na primer cel kup relejev, vsak pa stane okrog 200 mark. Nekateri dGajo releje kar sami, vendar ne morejo biti cenejši kot japonski, meni Kranjc. Si je pa sam naredil ojačevalnik. Za bazno UKV postajo je Tone odštel okrog 2500 mark, za trans-verter 1400 mark, za kabel in antene pa še dodatnih 2000 mark. Veliko je sam varil, tudi zato, daje na videz neokretna Elradova antena z 2,40 metra veliko parabolo oz. krožnikom postala ubogljivo prilagodljiva in jo lahko poljubno obrača proti Luni. Pri anteni je zamenjal žarilni element. “Malo žšpcnglerja’ : moraš tudi biti,” skromno doda Tone. Ali vse to delo in sorazmerno veliki stroški odtehtajo tiste minute, ko s tako oddaljenim posrednikom, kot je Luna, vzpostavi stik z i drugim radioamaterjem? Za Toneta in še za kakih 6 drugih Slovencev, ki imajo postaje, da se lahko preizkušajo na podobnih zahtevnih frekvencah, to sploh ni vprašanje, saj gre za izziv, ki se mu enostavno ni moč upreti. Kranjcu je v posebno zadoščenje in zadovoljstvo, aa mu je Avstrijec Hannes, s katerim je vzpostavil zvezo prek Lune, povedal, da še ni delal s kolegom, ki bi imel tako slabo tehniko oziroma tako šibek oddajnik. Kranjčev premore namreč komaj 60 vatov, Avstrijčcv pa kar desetkrat več. Radioamaterjem je v dokajšnjo pomoč računalniški program nekega Avstralca, ki izračuna vse elemente za vzpostavljanje takih zvez, od časa do višine Lune v določene obdobju. Tone Kranjc največkrat dela ponoči. Tedaj si mora pomagati tudi z izvijačem, da anteno natanko usmeri proti Luni. Televizije ne gleda, razen če hoče zaspati, se pošali. Upa, tla mu bo uspelo narediti zvezo na 2400 mcgahcrcev, kar doslej še ni uspelo nikomur v Sloveniji, a to je odvisno od tega, koliko svojih prihrankov in prostega časa bo voljan žrtvovati za tega nenavadnega in ne ravno poceni konjička. Tone pravi, da p svetu delajo nekateri že celo na frekvenci 10 gigaherccv, to pa je kar 10.000 megahercev. PAVEL PERC O H “O 3 PO 7GM C, priloga dolenjskega lista 1 1 an kulturna dediščina Belo krajino radi imenujemo s poetičnimi nazivi, kot deželica belih brez, dežela na sončni strani Gorjancev, dežela prijaznih ljudi, toda prav tako bi jo lahko imenovali tudi dežela nekdanje hude revščine ali dežela izseljencev. Na to opozarjajo le redki materialni ostanki preteklosti, večji pa sploh samo eden. S skope belokranjske zemlje so stoletje dolgo njeni ljudje romali s trebuhom za kruhom po belem svetu, mnogi so se vračali strtega zdravja, redki polni denarja, prenekateri so ostali za vedno na tujem z bolečino domotožja v srcu, nekaterim pa sc jc v tujini odprl le rerani grob. 0 tej žalostni podobi Bele rajine tiho pričajo že redke zapuščene, razpadajoče stare kmetije, spokojna belokranjska polja in vinogradi pa orumenele fotografije v družinskih albumih, kjer jih pač imajo, ter tu in tam na podstrešjih še kak star lesen kovček ali “trunk”, kot so mu v jeziku novega sveta rekli tisti, ki so s tem amerikanskim kovčkom pripotovali čez veliko lužo nazaj v domači kraj. Vse to so priče, ki so pretihe in preveč skrite, da bi opozarjale na skrito belokranjsko rano - izseljenstvo, ki mu je Bela krajina bila in mu je na nek način še vedno zapisana. Obleke iz Amerike so ponosili in odvrgli, trunke razsekali in skurili, drobne predmete pogubili ali kam založili. Drugih večjih materialnih ostankov izseljenstva pa ni bilo. Pravzaprav jc, in sicer eden sam -to je kapelica sv. Družine v Ziljah. Danes je kapelica v kaj žalostnem stanju. Potrebna je sanacije razpokanih zidov, zamenjave dotrajanih krilnih okvirjev oken in vrat, obnove fasade in notranjščine ter ureditve okolice, zlasti talnih nivojev. Kot spomenik izseljenstvu obnovo nedvomno zasluži. A znano je, kako se pri nas večkrat lotevamo obnove manjših in malo znanih spomenikov. Obno-vitelji se ne ozirajo na zahteve, ki jih določa stroka, prepuščajo se lastnemu navdihu in kar najcenejšemu popravilu ter tako sicer dober namen lahko rodi včasih tudi nepopravljivo škodo. Da bi preprečili samovoljno obnav- ljanje ali celo porušenje kapele sv. Družine, je pred kratkim na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta Oddelek za družbeni razvoj Skupščine občine Črnomelj z odločbo razglasil kapelo za kulturni spomenik za dobo enega leta. V tem času naj bi predvsem rešili zapleteno vprašanje lastništva (lastnik zemljišča je drug kot lastnik kapelice) in seveda očuvali kapelo pred nestrokovnimi posegi in rušenjem, dokler ne bo trajno proglašena za kulturni spomenik. V spomin na sina, umrlega v Ameriki Kapelo sv. Družine so postavili Balkovčevi iz Zilj v začetku tega stoletja v spomin na sina Jožefa, ki je leta 1905 kot mlad izseljenec umrl v Ameriki, o čemer priča kamnita spominska plošča, vzidana nad pročeljem. “Ta plošča jc dragocen materialni ostanek belokranjskega izseljenstva. Vendar kapela ni spomenik samo zaradi plošče, zanimiva in pomembna je tudi zaradi arhitekturnih značilnosti. Ima bogato členjeno arhitekturo z neogotskimi slogovnimi prvinami, značilnimi za čas njene zidave, razčlenjeno glavno in obe stranski fasadi z obrobami okrog oken in vrat, notranjost je poslikana z dekorativno ornamentiko, okna so z barvastimi stekli. Kapela ima torej likovne in gradbene kvalitete, ki presegajo druge belokranjske kapelice, ki so v tem pogledu precej bolj skromne,” pravi umetnostna zgodovinarka in etnologinja Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki dobro pozna belokranjsko izseljenstvo, saj se je z njim tudi študijsko ukvarjala, zato poudarja, da gre za spomenik, ki res zasluži varovanje. Izseljevanje se je v Beli krajini začelo z zadnji četrtini prejšnjega stoletja po trtni uši, ki je opustošila belokranjske vinograde in belokranjskim kmetom vzela dohodek od prodaje vina, s katerim so lahko plačali davke in odplačevali dolgove. Ker drugega dohodka ob skopi zemlji in siceršnji revščini praktično ni bilo, so začeli iskati zaslužek drugje - v Ameriki. Tam se je takrat končala državljanska vojna in v ZDA se je začel razcvet industrije, zato so potrebovali veliko poceni delovne sile za delo v rudnikih, železarnah in topilnicah. Belokranjci so za to zvedeli in v delu onkraj Atlantika zavohali reden vir dohodka za plačilo davkov in dolgov. Ko so se začeli izseljevati, ni nihče računal, da se bo za trajno izselil. Kmečki gospodarji so odhajali na delo v Kapela sv. Družine v Ziljah je že dobila novo pločevinasto streho, s katero je zaustavljeno nadaljnje propadanje stavbi, knialu pa se bodo vaščani pod strokovnim nadzorom lotili tudi obnove vrat, oken in sten. Nekaj denarja za obnovo bodo dobili od črnomaljske občine. dolenjsko šolstvo v starih kronikah Mirno življenje šentjemejske fare so 1. junija 1894 pretresle Dolenjske novice v rubriki “Piše sc nam”. Nepodpisani “dopisovatelj” (moral je biti iz šolskih krogov, saj v začetku pisma kara učence, zakaj niso nosili vseh nabranih majskih kebrov samo v šolo, ker so jih oddajali tudi gospodu županu, ki jim je plačeval za liter hroščev po 3 krajcarje) je Novicarn sporočil naslednje: “... In tako se naš lepi Šent-Jernej lika in lepša, posebno pa, ako bo dobil toliko krasnih novih šolskih poslopij kakor nam jih je zdaj višja gosposka zavkazala sezidati, in sicer: dvorazrcdnico v Orehovici pod glavarstvo Novo Mesto, fare šent-jernejske; dvorazrcdnico v Gor. Vrhpolji; dvorazrednico med Grobljami in Ostrogom; jednorazrednico v Gor. Gradišči in v Sent Jerneju bi ostala šc ta šola. Vidite, to ni kar si bodi. Pa mi smo včasih tudi rogomentni in nezadovoljni. Ako naš ojstri nadučitelj po postavi želi in zahteva, da naj otroci redno šolo obiskujejo, se tudi izgovarjamo, da imajo otroci čez uro hoda v šolo, in torej jih ne moremo in nočemo pošiljati. Sedaj pa, ko so nam zaukazali šole zidati, da bi lahko hodili otroci v šolo, smo se pa na Dunaj pritožili do vis.c.kr. mini-sterstva zavuk in bogočastje ter prosili, da se naj le v Šent Jerneju zida tako velika šola, da bo osem gospodov učiteljev, in sedajjja ne bo predaleč hoditi otokom vv šolo, kajti vasi se bodg gotovo približale Šcnt-Jerncju. - Kaj nismo kunštni?! Radovedno pričakujemo rešitve. Bog daj, da bi bilo rešeno tako, kakor je najbolj pametno. - Če nas silijo otroke v Sent.Jernej v šolo pošiljati, pravimo, da je predaleč; če pa ukažejo, da naj šole zidamo zunaj, pa silimo, da naj bo le velika šola v Sent-Jerneju. Vedno se znamo braniti!” “Lačen želodček se ne bode učil” Uredništvo Dolenjskih Novic jc pismu dodalo svojo opombo: “Mi in z nami menda večina onih, ki imajo s šolo kaj opraviti, smo prepričani, da so mnogo boljše manjrazredne šole po vaseh, kakor pa večrazredne šole po veličin krajih. V oddaljeno šolo otroci res ne morejo - zlasti ne ob slabem vremenu, v bližno bi prišli. Tako trpi le poduk. Dalje imajo štirirazrednicc ccldncvni poduk - dopoldne in popoldne. Oče mora tako otroka pogrešati celi dan, ko ga vendar doma potrebuje pri delu; vsi vemovkako pomanjkuje delavcev. Ravno taka je v Sent-Jerneju. Kolikokrat so vže nam tožili ljudje, da je grozno, ker otrok celi dan ni doma! In možje imajo prav. Kar je za gospodo, ni vselej za kmeta. Pa še nekaj. Kje naj dobi oddaljeni otrok opoludne hrano. Lačen želodček pa se ne bode učil. Pa res kaže skušinja, da se otroci s celodnevnim podukom ne nauče toliko več, kakor take šole stanejo več denarja in truda. Zato svetujemo kot prijatelji našega ljudstva: ne zahtevajte štirirazrcdnic, ampak tirjajte eno ali dvorazrcdnice po manjših krajih in veliko bolj bole skrbeli za splošni poduk pa tudi za svoje kmetije, svoje žepe!” “Dopis ima le namen begati ljudstvo ter smešiti občino pred svetom” “Dopisovatelja iz Šentjerneja” je že 15. junija 1894 z ostrim odgovorom nabodel prav tako neznani pisec “xy”. Očita mu slabe in zaničevalne namene z objavljenim pismom, hkrati pa pove, da je šentjernejska občina res “napravila rekurs zoper ukaz vis.c.kr.dež.šol. sveta in navedla napake”, ki da so se zgodile pri razdelitvi vasi, iz katerih bi otroci obiskovali nove šole. Obrnila se je tudi na Dunaj s prošnjo, da naj ministrstvo dovoli v ŠtJerneju sezidati zadostno šolsko poslopje za šolarje iz vasi, ki spadajo pod krško glavarstvo, in v Orehovici za otroke “naše fare, ki spadajo pod glavarstvo novomeško”. V šentjernejski šoli naj bi po mnenju dopisnika “xy” napravili dve prostorni sobi: eno za dečke in drugo za deklice iz oddaljenih vasi. Ti otroci bi obiskovali šolo le dvakrat v tednu, bližnji pa naj bi hodili k poldnevnemu pouku vsak dan. “Breme, katero bi prevzeli občini šentjernejska in brusniška, bi bilo manjše. Zakaj ložje je sezidati in vzdrževati dve šolski poslopji kakor pet. To pamet pove. Na papirju se lahko zidajo šole; to nič ne stane. Ko bi hotela občina zaukazane šole sezidati, potrebdvala bi veliko denarja. In kje vzeti v sedanjih slabih časih 70.000 gld. in morebiti še več? Pridni dolenjski kmetovalec pridela komaj toliko, da davke plačuje in svoji družini preskrbi najpotrebnejše reči. Zdaj pa sezidaj pet šolskih palač v daljavi 1 1/2 ure. Pametna in opravičena je torej pritožba in prošnja naše občine...” nadaljuje “xy” svoje pismo in za konec doda: “Smešno je, da je v Vrhpolje všolana vas Javorovica, iz katere v imenovano vas še nobenega pota ni. Ako bomo uslišani, bo zopet mir v naši fari, in zadovoljnost se bo vrnila med ljudstvo. Gospod dopisatelj mora biti pravičen, pove naj vselej vse - ne pa posamezne besede in ostre opazke.” Osamljeni temelji za novo šolo v Gor. Vrhpolju... Leta so tekla. Vrstili so se novi “občinski zastopi” in novi šolski odbori. Prepirov in ugibanj o dveh ali petih novih šolan v tem koncu Podgorja ni zmanjkalo dolgo vrsto let. Namesto “petih šolskih palač v območju poldruge ure hoda” sta zrasli novi šolski poslopji v Šentjerneju in Orehovici. Sreča je mežikala še Gor. Vrhpolju, kjer so malo pred drugo svetovno vojno zgradili temelje za novo šolo, a je pri tem tudi ostalo. Podatki, da imamo zdaj v novomeški občini v 15 osnovnih in 8 podružničnih šolah, v 5 srednjih ter v 2 posebnih šolah prostora za 12.000 otrok, prepričljivo govore o velikem povojnem napredku. Ko bo zgrajena še nova osnovna šola v Mrzli dolini v Novem mestu, rav gotovo ne bo več dvomov in skrbi, akršne so pred sto leti pestile naše prednike pod Gorjanci. TONE GOŠNIK Ameriko za nekaj let, zaslužili nekaj denarja in se vrnili domov, obnovili grund, plačali dolgove, davke, a ker je denarja hitro zmanjkalo, so se ponovno odpravili v Ameriko. Tudi potem, ko so obnovili vinograde in^so spet nekaj služili s prodajo vina, so mnogi redno hodili za nekaj let na delo onkraj Atlantika, še več pa je bilo takih, predvsem mladih fantov, ki so odšli, za seboj potegnili dekleta in si ustvarili dom v novi domovini. Belokranjci so v Ameriki sprejemali dobro plačana, a težka in umazana dela v rudnikih m livarnah, delali tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih, samo da bi kar najhitreje zaslužili, iše Marinka Dražumerič v svojem Prispevku poznavanju izseljevanja iz Bele Krajine (Dolenjski zbornik 1985). Težko in nevarno delo in pa dejstvo, da kot kmetje Belokranjci niso bili vajeni industrijskega dela, je bil vzrok, da so bili pogosto žrtve nesreč. Očitno se jc nekaj takega primerilo tudi mlademu Jožefu Balkovcu, ki sta mu oče in mati postavila kapelo v Ziljah. Denar so pri hiši imeli, najbrž iz Amerike, ker bi sicer ne mogli ostaviti tako bogate kapele. Tisti čas so bile apele v Beli krajini redke in sc že zaradi tega po priporočilu spomeniške službe Slovenije razglasijo za kulturne spomenike. Kapela sv. Družine v Ziljah ima torej več kot dovolj kvalitet za spomenik, ki je zaradi njene povezave z izseljenstvom edinstven v Beli krajini in kot tak vreden pazljivega in skrbnega ravnanja. MILAN MARKELJ naše korenine Bistra Radešca teče po dolini mimo Starih Žag. Veliko voda je že preteklo tukaj, mirnih in spokojnih, kot je Radešca v teh svetlih majskih dneh, pa tudi bučnih in divjih, razdiralnih. Taki kot voda so bili tudi časi, ki so šli skozi to dolino. Bili so mirni in prijetni prebivalcem v njej, pa tudi taki, ki so jim pokazali zobe in pometali z njimi kot z nemočnimi lutkicami v viharju življenja. A naj bo bes vode ali časa še tako razdiralen, ko se vse skupaj umiri, se življenje prične znova. Tak življenjski vihar je za prebivalec te doline, v veliki večini Kočevarje, pomenila druga svetovna vojna. Zapodil se je mednje in pometel z njimi. Ko je bilo neurje mimo, so ostali na svojih bivališčih le redki. Eden od teh jc bil Johan Kapš, trden možakar, rojen leta 1861 v Ponikvah v občini Planina. Bil jc Kočevar po rodu. Avstrijskemu cesarju je služil v 17. regimentu, pri “kranjskih Janezih”. Njegov sin Rudolf Kapš, ki danes živi v Starih Žagah, se še sedaj spominja, kaj mu je oče povedal o tistem času, zlasti zgodbe o tem, kako so vojake poklicali na Dunaj, da so med razburjenimi množicami delali red, ko je pogorel slavni dunajski Ringteater. Stavba je bila nabito polna, ko je zaradi napake na plinski napeljavi zagorela in v paniki, ki je nastala, ter v plamenih je umrlo veliko ljudi. Pokopali so jih v skupno grobnico, “Janezi” pa so držali špalir okoli nje, da množice žalujočih svojcev m radovednežev niso vsega preplavile. Kmalu po odsluženju vojske je Johan odšel čez “veliko lužo” v Ameriko. V državi Ohio ie bil tesar. Ko je nekaj zaslužil, se je vrnil domov in kupil posestvo v Starih Žagah. Še dvakrat je potoval čez in vsakič se je njegovo posestvo malo povečalo. Ko je ovdovel, sc je poročil z Rauhovo Ivanko iz Dobindola, tudi napol Kočevarko. To je bila Rudolfova mama. Rudolf se še spominja časov, ko je odraščal v tej dolini. Saj, izobilja ni bilo, a gospodarstvo je cvetelo in vsak košček zemlje je bil skrbno obdelan. Govorilo pa se je v dolini v glavnem kočevarsko. Slovensko so znali le moški, ko so šli po svetu zaradi poslov, ženske, ki so bile v glavnem doma, na zemlji in v kuhinji, pa slovenskega jezika niso potrebovale in ga zato niso znale. Oče Johan je bil, ko se je pričela vojna, že pri osemdesetih. Veliko sveta je videl in veliko izkusil, zato se ni dal zapeljati, ko so ga vabili, najprej zlepa, nato bolj grobo, naj se izseli. “Živ ne grem s svoje zemlje. Ž lastnimi rokami sem jo pridobil in tukaj hočem umreti,” je bil odločen. Ostal je v dolini in zmagal. “Ni bilo lahko,” se spominja Rudolf. “Vsak jc vlekel na svojo stran. Vsi so sumničili. Za ene smo bili komunisti, ker se nismo selili, za druge pa hitlerjanci, ker smo bili Kočevarji. Res ni bilo lepo. Nekaj časa sem bil v partizanih, premišljal sem o tem in se zarotil, da puške ne bom več nosil. Ta posel ni bil zame. V dolini pa kar tako ni bilo moč živeti. Ko sc je ponudila priložnost, sem se umaknil v Ljubljano in tam dočakal konec vojne. Tudi pozneje, ko sem bil na vojaških vajah, puške nisem več nosil.” Rudolf ima rad gozd, a njegova ljubezen do gozda je dvojna: dajal mu je kruh in mir. Po vojni jc delal nekaj časa pri Gozdni. Brusil je žage m drugo orodje, potem pa tesaril. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa. Bil je v ekipi, ki je na kostanjeviškem gradu in cerkvi pa na gradu Otočec m drugje napravila prvo zaščitno kritino in jih zavarovala, da zidovi niso propadali naprej. Potem je dobil v gozdu delo, ki ga je opravljal celih štirideset let, z obnovo in vzdrževanjem Baze 20. Dela je bilo dovolj. Zdaj je bilo treba zamenjati to, zdaj ono, še največkrat pa je bilo treba poskrbeti za kritino. Rudolf je postal mojster za izdelovanje skodel. Te nekdaj bolj razširjene veščine se je naučil od Becelcta iz Petelinjka in postajal vse bolj spreten. Danes ga ni daleč naokoli mojstra, ki bi mu bil kos. Poleg dela jc dajal gozd Rudolfu še druge užitke. Rad je prespal na Bazi 20, na svežem zraku in v tišini, ki jo je kdaj pa kdaj zmotilo le oglašanje živali. Te glasove iz noči je Rudolf dobro poznal. Slišal je jelene, srnjake, medvede, rise. Celo volkove je slišal zavijati, a videl jih ni nikoli. Zato pa so bila srečanja z medvedom kar pogosta. Ponavadi so se končala tako, da sta jo ucvrla oba, medved in Rudolf, vsak v svojo stran. A so bile tudi druge kombinacije. Na primer take, da se ga je medved nekaj časa od daleč radovedno ogledoval pa mirno odhlačal, pa tudi take, da je Rudolf naletel na ljubka igrajoča se medvedka, ki bi ju človek rad opazoval pri igri, a se je raje previdno umaknil, da bi ne naletel na medvedko, ki gledalcev ni preveč ljubila. Zgodilo pa se je tudi, da sta z medvedom zdirjala v isto smer. v Rudolf seveda spredaj, medved pa ga njim. “Živali ne smeš presenetiti, pa sc bo umaknila”, pravi Rudolf. Tako je Rudolfu v Starih Žagah teklo življenje Je eden redkih Kočevarjev, ki še žive tukaj. Njegova žena je s šentjemejskega konca in ne govori kočevarsko, niti njuni otroci ne. Le včasih se pri hiši ustavi kak avto s tujo registracijo in iz njega stopi kdo, ki se je prišel naužit zraka svoje mladosti. Takrat Rudolf spet spregovori po svoje. A so tudi med tistimi, ki prihajajo na obiske, vse bolj redko taki, ki jim gre ta govorica še gladko iz ust. Tako je pač. Radešca in čas pa mirno tečeta dalje. Upajmo, da so najhujše ujme že mimo. TONE JAKŠE 1 2 priloga dolenjskega lista I: T. JAKŠE NAGRADA V KLOŠTER IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral ANTONA KLEPCA iz Kloštra pri Gradcu in DAVIDA ZUPANČIČA iz Novega mesta. Klepcu je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EM.ŠO), Zupančič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencejna čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 7. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 21. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 19. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 19. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PRILASTEK, ROMANTIKA, ANESTETIK, UK, KUPA, MESTO, LAO, LIMFA, NATALIE, SB, WALES, KRMAR, USORA, TERMITI, ILO-VIK, SAORES, ADANA, ANTON. prgišče misli Vsak človek nosi v sebi kužno kal samo- mora' ŽELJKO KOZINC V življenju kakor v umetnosti ni ničesar vrednejšega od človeške dobrote, ki je obenem lepota življenja. CVETKO ZAGORSKI Po svoje je ameriška televizija nova oblika imperializma. NEIL POSTMAN Kako strašna je moč “velikih idej" in “vrednot”, da zmore napraviti iz sicer poštenih in dobrih ljudi agense nečloveškega nasilja in da, najbolj bistre, hrabre in v nekem času idealne mlade ljudi, borce za pravico in resnico, pa deformirati v pokorne sluge laži in krivice. LJUBO BAVCON NAGRADNA KRIŽANKA 21 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PESNIK GRADNIK STIK DVEH PLOSKEV BRAT (DALJŠA OBLIKA IMENA) PRIMOR-, SKA ČRNINA INDONEZ. POROČE- VALSKA AGENCIJA PRUETEN VONJ RONALD (KRAJŠE) IT. IGRALKA SOFHIA MARKO, BOKALIČ REVNA KMETUA SLOV. IGRALEC MARKO SPREMEMBA OBLIKE SKUPINA ŽUŽELK EGIP. DRŽAV tVNI BOG POŽELE- NJE NAPRAVA, ODSTRANI NEŽELEN UČINEK SOZVOČJE V GLASBI SALOMO NOV VANDRO- VEC ZDRAVILNA RASTLINA OSTREGA VONJA STAR AVSTRIJSKI CESAR LITERAT MIKELN SREDIŠČE VRTENJA TRDA KAMNINA OTO PESTNER ŽIRO RAČUN ZNAMKA TISKALNI- KOV SL PESNIK LOVRO SREDO ZEMSKA RASTLINA MISELNA IGRA VITAMIN BI CEVKE S KRVJO NEMŠKI KIPAR HANS SALOMONOV UGANKAR KOVINSKI ELEMENT ZA PODLOGO SKANDI- NAVSKO MOŠKO IME ELDA VILER NOVINAR- KA FALLACI PRIPRAVA obeIanje DUŠA UMRLEGA SLOV. PESNIK DRAGOTIN zanimivosti iz sveta Ste @® maglfjal? V svetu je vse več nasilja. Ne zgolj tistega, ki se dogaja med vojno, žal tudi v naši bližini, marveč nasilja v vsakdanjem življenju, nasilja, ki se dogaja na ulicah, na javnih prostorih, v lokalih, na domovih, v ustanovah in dmgje. Zgroženi nad dejanji, o katerih beremo in slišimo vsak dan, se sprašujemo, kaj žene ljudi v nasilnlska dejanja. Je nasilništvo prirojeno? Vabljivo je iskati vzroke in posredno opravičilo za nasilje. Nasilnež prihaja iz uničene družine in se z nasilnimi dejanji v resnici le želi izvleči iz vsakodnevne mizerije. Pretepač je tak, ker je bil kot otrok spolno izrabljen. Najstniški morilec, ki hladnokrvno ubije vrstnika, to dela zato, ker je gledal preveč nasilja v filmih in na televiziji. Toda ali zagovorniki nasilnežev pomislijo, kako opravičiti šestletno dete, ki z naslado muči mačko ali žabo? Ali kako zagovarjati učenca, ki se z nožem loti učitelja zaradi slabe ocene, in kako opravičiti delavca, ki svojemu tovarišu zaradi malenkostnega razloga zdrobi glavo? So družbene razmere res krive za vse to nasilje, ki preplavlja svet? Ali bomo morali priznati, da 'majo prav tisti, ki trdijo, da je nasilje nekaterim v krvi, da ljudje pač nismo enaki v svojih socialnih nagibih? Doslej raziskovalci niso poznali pravega načina, kako bi raziskovali takšna vprašanja, povrhu tega pa so bile raziskave te vrste podvržene političnim pogledom in pritiskom. Napredek v genetiki in biokemiji pa je pripeljal tako daleč, da raziskovalci že odkrito iščejo biološke ključe kriminalitete. Četudi je do končnega odgovora še daleč, prevladuje prepričanje, da znanost že lahko osvetli, kje so korenine nasilja, in ponudi poti za reševanje tega težkega družbenega vprašanja. Raziskovalci povezav med biologijo in kriminalom so se znašli v hudem nasprotju. Hkrati ko sc izkazuje potreba in želja po takšnih raziskavah, so razmere v družbi takšne, da se jih že vnaprej obsoja. Humanistični sjfokovnjaki obsojajo biologe jn genetike, da so njihove raziskave nehumane m politično motivirane. V ZDA sc denimo govori, da so takšne raziskave naperjene proti črncem, v zahodni Evropi proti priseljencem, pri nas pa sc je problem pred leti nakazoval kot tipičen za priseljence iz drugih jugoslovanskih republik. Statiske namreč kažejo, da je v teh skupinah prebivalstva razmeroma več kriminalnih dejanj. Politično je seveda zelo kočljivo obsoditi kar »cele skupine ljudi kot leglo kriminala, kot programirane za nasilje, na kar biološke raziskave, površno gledano, res namigujejo. V svetu so raziskovalci poskušali opraviti nekaj obsežnejših študij te vrste, vendar niso dobili podpore. V ZDA so tako denimo zatrli pobudo o skupni raziskavi genetikov in kriminologov, odpovedali pa so tudi znanstveno konferenco o genetiki in kriminalu. Tudi nedavna konferenca o dednosti in nasilju, ki ga je pripravilo Ameriško združenje za napredek znanosti, sc je sprevrglo v politično obsodbo znanstvenih raziskav. Odpori so razumljivi. Zgodovina je polna primerov, ko so povezave med zločinom in biologijo zlorabili v politične in druge namene. Pred stoletjem je italijanski znanstvenik Cesare Lombroso zatrjeval, da merjenje telesnih okončin in lobanje lahko pokaže, kateri posameznik je po rojstvu nagnjen h kriminalnim dejanjem. V zasnovi gre za enko trditev, kot jo dandanes zagovarjajo nekateri genetiki, ki so ugotovili, da so ljudje, ki imajo v svojih celicah kromosomski vzorec XYY, bolj nagnjeni k temu, da postanejo nasilni zločinci, kot ljudje s kromosomskim vzorcem XY. V ZDA, kjer se s problemom nasilja še posebej trdo srečujejo, saj je Amerika ta čas dežela z največ nasilja in kriminala v razvitem svetu. Umor je takoj za poškodbami drugi najpogostejši vzrok smrti med Američani, starimi od 15 do 24 let, med temnopoltim prebivalstvom pa je celo na prvem mestu. Več kot 2 milijona ljudi letno je v ZDA hudo pretepenih, ranjenih z nožem ali strelnim orožjem, 25 tisoč jih nasilju podleže. Škotska, ki je na tej žalostni svetovni lestvici druga za ZDA, ima samo za četrtino tolikšen količnik umorov. To nakazuje, da so v določenih družbah stvari, ki pospešujejo nasilje. Strokovnjaki ugotavljajo, da v ZDA nasilje pospešujejo dostopnost strelnega orožja, z nasiljem prepojena kultura in družbena nepravičnost. V okviru takih razmer genetske okvare, kot sta shizofrenija in manična depresija, pridejo lažje do nasilnega izraza. “V vsakem obnašanju imajo geni določeno vlogo,” ugotavlja univerzitetni profesor Gre-gory Carey. Meni, da geni lahko prispevajo tudi k nasilniškmeu obnašanju. _ Raziskave posvojencev so pokazale, da otroci, ki imajo za starše ljudi s kriminalno preteklostjo, prej zaidejo v kriminal kot otroci, katerih starši niso stopili na stranpota, in to ne glede na to, da so eni in drugi vzgojeni v okolju, nenaklonjenemu kriminalnim dejanjem. Noben od strokovnjakov sicer ne verjame v “kriminalni” gen, ki bi naredil iz človeka morilca, vendar pa vse kaže, da so nekateri ljudje genetsko bolj nagnjeni k temu, da se odzivajo z nasiljem. MiM zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda In še leže. Z zvito brisačo si podložite levo ramo, levo roko pa iztegnite nad glavo. S konci iztegnjenih prstov desne roke si postopoma pretipajte zgornji notranji del leve dojke od prsnice proti bradavici. Nato pa še okolico bradavice same. Nadaljujte s tipanjem spodnjega notranjega dela leve dojke od prsnice proti bradavici. Nato položite levo roko ob bok in pretipajte zgornji zunanji del leve dojke od pazduhe proti bradavici. In enako še spodnji zunanji del leve dojke. Ob koncu odmaknite roko toliko, da zlahka sežete z desnico v levo pazduho in pretipajte še pazdušno votlino. Prav tako pretipajte tudi desno dojko! In ne pozabite: dojki je treba pregledati vsak mesec praviloma 10. dan menstruacijskega ciklusa! Če nimate več perila, ju preglejte vsak mesec istega dne, na primer takrat, ko dobite plačo ali pokojnino! Rezultati študij o vrednosti samoprciskave so spodbudni. Med bolnicami, ki so opravljale samopreglcd dojk, je večji odstotek začetnega stadija bolezni in manjši odstotek razšiijenosti tumorja. Prav tako je večji odstotek štiriletnega preživetja. Kdaj in kako opravi pregled dojk zdravnik? Dojki je najbolj primerno pregledovati 10. do 14. dan po pričetku menstruacije, ko mlečna žleza najbolj miruje. Benigne (nenevarne) spremembe so takrat najmanj izrazite. Pred pregledom zdravnik vzame podatke o času prvega perila, prvega poroda, o morebitnem raku v družini, o zdravljenju s hormonskimi sredstvi, številu rojenih otrok, o mesečnih perilih. Zanima ga, ali I I.ti_i_t.r'________i:.:_____i_____4___!!_ .1: _ • ves morebitne bolečine pojavljajo pred menstruacijo ali pa so prisotne i čas ciklusa ali se morda pojavlja izcedek iz prsnih bradavic, in čas, kdaj so se te težave pojavile. Zdravnik dojki ogleda, ko sta roki sproščeni ob telesu, ko sta roki visoko dvignjeni in ko so prsne mišice napete, Posebno pozornost je potrebno posvetiti spremembam v koži, kot so uvlečenje, izbočenje, vnetne spremembe ali razjede. Zdravnik otipa dojki najprej v sedečem položaju, nato pa še v ležečem. S plosko roko sistematično otipa celotno področje dojke. Nato pa še s prsti oziroma z obema rokama otipa strukture znotraj dojke. Spremembe, ki so pri tipanju izrazite, zahtevajo dodatno obdelavo. Posebno sumljive so tiste, ki prehajajo v okolico brez izražene meje. Pri pregledu je potrebno pozorno pregledati bradavici in ugotoviti morebitni izcedek ter ga dati pregledati na maligne celice. Po izkušnjah je krvavkast izcedek bolj serozen (čist) pa manj nevaren. Preostane še pregled lokalnih bezgavk, v pazduhi in nad ključnico, obojestransko. Trde bezgavke, včasih zlepljene v pakete in pritrjene na okolico, zahtevajo histološko obdelavo na prever-janje malignosti. Če so spremembe, ki jih opazi zdravnik sumljive, naredi še dodatne preiskave. Mamografija, to je rentgensko slikanje dojk, je uspešna pri približno 85 % primerov. Predvsem je pomembna pri začetnem raku dojke. Mamografija je danes edina diagnostična metoda zgodnjega odkrivanja raka dojke. Sodobni aparati in visoko občutljivi filmi omogočajo kvalitetne mamograme pri drastično znižani obremenitvi dojke z rentgenskimi žarki. Zato je tudi nevarnost povzročitve raka dojke z rentgenskim slikanjem izjemno majhna. S sodobnimi rentgenskimi aparaturami in filmi je zato vsekakor opravičljivo, da vsaka ženska po 35. letu starosti opravi prvo rentgensko slikanje dojk. Ta tako imenovani osnovni mamogram je izhodišče za vse kasnejše tovrstne preiskave, kajti tudi najmanjšo spremembo v dojki lahko odkrijemo na kasnejših mamogramih ob primerjavi z osnovnim. (Se nadaljuje) praktični križ A sa _____________Z_ Cokle Tisti, ki se boste na pragu poletja odločili za nakup cokel, v poletni vročini gotovo ne boste imeli težav s hojo. Toliko manj, ec so cokle izdelane iz naravnih materialov, lesa in usnja ter z anatomsko oblikovanim ležiščem za stopalo. Že nekaj časa je moč dobiti na našem tržišču cokle s pregibnim ležiščem za stopalo. Tako je dotik noge s podplatom še bolj naraven, nič več niso obuvala tako toga kot nekdaj, hoja pa s tem postane veliko bolj lahkotna in udobna. Prav tako so zelo priporočljive cokle z vložkom za masažo nog. Vložek s čepi iz tcrmoplastičncga materiala na lahkem lesenem podplatu ugodno vpliva na živčni sistem in dobro počutje celega organizma. dPH Mlečni madeži Madeže od mleka lahko odstranite tako, da z mešanico etra in alkohola raztopite maščobo. Kazein odstranite z razredčenim amoniakom, mlečni sladkor pa izperete z mlačno čisto vodo. Lahko pa zmešate tudi jedilno žlico soli, štiri jedilne žlice amoniaka in štiri jedilne žlice čistega alkohola in s to mešanico očistite madeže. Cc so madeži še sveži, jih namočite v mrzli vodi in izperite z milnico. Bodite pa previdni, ko se želite znebiti mlečnih madežev z usnja. Nikar jih ne čistite s kemičnimi sredstvi, ker bi lahko poškodovali barvo. Raje jih večkrat zdrgnite s čisto toplo vodo, nato pa usnje posušite, namažite s kremo in zgladite. S svile pa madeže od mleka očistite z bencinom ali z mešanico enega dela vode, enega dela glicerina in kančka amoniaka. Rezanci s šampinjoni Za 4 osebe potrebujemo: 500 g šampinjonov, 4 čebule, 4 žlice olja, 1/4 1 mesne juhe iz kocke, 250 g kisle smetane, 3 žlice limoninega soka, sol, poper, ščepec sladkorja, 2 žlici svetlega’ prežganja, 300 g vloženih paradižnikov, 500 g širokih jajčnih rezancev, baziliko. Šampinjone očistimo in listasto narežemo, olupimo čebulo in jo drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in pražimo čebulo in šampinjone toliko časa, da povre vsa tekočina, ki jo izpustijo gobe.’ Dodamo smetano, juho, limonin sok, premešamo in kuhamo na majhnem plamenu, da omaka nekoliko [xivrc. Solimo in popopramo, zaokrožimo okus s ščepcem sladkorja in dodamo svetlo prežganje, s katerim zgostimo omako. Potem naj omaka še enkrat prevre. Paradižnike odcedimo in grobo narežemo. Sesekljamo lističe bazilike. V osoljenem kropu skuhamo rezance in jih odcedimo. Damo jih v skledo. K šampinjonom primešamo paradižnike in baziliko. Prelijemo čez testenine. Okrasimo z lističi bazilike in potresemo s parmezanom. Lasten zbiralnik m vodni priloga dolenjskega lista 1 3 Občasni poletni suši, ki pesti vrtove in seveda tudi druge kmetijske površine, sc lahko izognemo z uporabo rezervne vode, nakopičene v vodnih zbiralnikih, Lc-ti so izhod zlasti v primerih, ko ni blizu vodovodne napeljave ali pa je prav tako prizadeta zaradi suše. V takih primerih bi še kako prav prišli vodni zbiralniki, ki jih ponuja Oprema iz Kočevja. Izbirajo različna po izvedbi in zmogljivosti. Za vrtičkarje ponuja tovarna zbiralnike z nekaj sto kubičnimi metri prostornine, za katere ni potrebno imeti ne lokacijske dokumentacije ne gradbenega dovoljenja. Večino zemeljskih del lahko opravi lastnik sam, le potrebno nepropustno plastično oblogo kupi v tovarni. Da bo vodni zbiralnik kar najbolj koristen in uporaben, je odločilnega pomena njegova lega v vrtu ali sadovnjaku, vse drugo so tehnične podrobnosti, ki jih ob nakupu potrebne plastične obloge prodajalci radi svetujejo. Pred potovanjem v tujino Poletje je pred vrati in marsikateri avromo-bilist ali motorist bo odšel na dopust preko naših meja. Takim pred potovanjem v tujino AMZS v sodelovanju z evropskimi avtomobilskimi in touring klubi nudi knjižico Mednarodna touring pomoč, ki članom nudi pomoč v tujini v primeru nesreče ali okvare vozila, bolezni ali napredvideni hotelski namestitvi, pravno pomoč, pomoč pri vrnitvi vozila in potnikov v domovino in kreditno pismo za 1000 švicarskih frankov za plačilo nepredvidenih izdatkov. Knjižico lahko za 2.830 tolarjev kupijo vsi člani, s tem da predložijo kupon in podpišejo pogodbo o njeni uporabi. Knjižica velja od dneva izdaje do izteka veljavnosti članstva v AMZS. 4M IZUMRLA OBRT - Iac tarska obri je bila izrazito mestna obrt Plemiški grbi in noša kot motiva najastarejših modelov iz lecta pričajo, da so bili izdelki sprva namenjeni plemiškim naročnikom. V 19. stol. so izdelovali različne figuralne in druge vrste piškotov v obliki src, konjičkov, petelinčkov, rib, jelenov, dojenčkov, zvezdic, konjenikov, sabelj in drugega. Modeli so bili delo poklicnih ali samouških razbarjev, ki so se navadno podpisali na rob modelov. Medeno testo so lectarji vtiskovali v izrezljane lesene modele, ga vzeli iz modelov in spekli. Prodajali so jih na sejmih in žegnanjih. Po 2. svetovni vojni je ta dejavnost zamrla. Pečene glinene odlitke iz starih modelov nudi kot spominke Posavski muzej Brežice. (Pripravila: etnologinja Ivana Poč kar) Infamna sebičnost naših ljudi vidi se naj bolj kedar kdo umerje ali še umira. Zlatita ga okradejo, kolikor morejo, predno je še mrzel. Pcrvake (to je bogatine ali poglavarje v službi) Dolenec obožava kot rob, ali jim čnc kazati Jigo, če vidi, da so hudobni, da poštene može preganjajo. Pogovor - Naš cesar je revež in kako ne, ker požro gospoda vse, kar pridela kmet, najmanjši peomtar ima 800, še šribarji 500...Zdaj se godi tatovom dobro, kako lepo jih v ječi pasejo in jim strežejo. Bog daj da bi prišel onegavit kak drug kan - slabeje ne bi moglo biti ko je zaaj. Če kdo koga razžali ali pika ustmeno ali pismeno se v N. mestu veseli vse - tudi dobri znanci in prijatelji. Beli Kranjci sleparji - Možkim ni verjeti nič, naj manj pa Poljakom, strašno se bahajo, kako je njih zemlja bogata, pa si vendar mnogi iščejo sreče po svetu. Tako tudi Beli Kranjci - oboji so sleparji. Mehki Dolenec rad odpušča. Z veliko nevoljo in grozo prijx>vedujejo ljudje o nekem kmečkem možu, ki že 6 let ne govori s sovražnikom in ni hotel piti ponujane mu od njega čaše, ko ga je prosil ob enem pred Vel. nočjo za odpuščanje. 3QQ2>&A M.Grivec: C3B©©hjq Ugibamo, kdo bo šel na čakanje, koliko bo tehnoloških presežkov, kaj se dogaja na sestankih vodilnih? Vrstijo se predčasne upokojitve, dokupi let. Odhajajo boljši in najboljši, slabši in naslabši delavci. Za nekatere komaj čakamo, da. jih ne vidimo nikoli več. Med temi izbranci je tudi Kata. Do polne delovne dobe ji manjka le nekaj let. Dolga leta je bila šefinja, in to kakšna. Hudobna in nesramna ženska, svoje podrejene je spravljala ob živce. Le nekaj je imela dobrega: delo v svojem oddelku je predstavljala kot najzahtevnejše in svojim delavcem je uredila visoke plače. Skratka, poskrbela je za materialno plut, sicer pa jih je psihično skoraj uničila. Na njihovih obrazih je bilo pogosto videti nerazpoloženje in potrtost, goltali so tablete za živce, proti glavobolu. Mora res človek toliko pretrpeti za malo debelejšo denarnico? Nihče se ni upal nič zinili, ona je pač bila tata-mata v podjetju. Na prigovarjanje se je upokojila. Oašla je brezv poslovilnega, ta skopulja. Juhu! Sele sedaj so se njeni podrejeni pokazali v pravi luči - zabavni, nasmejani. Iz ostalih oddelkov smo jih šele zdaj po dolgih letih spoznali. Toda Kata si je nad ljudmi izbojevala magično moč, da se njeni podrejeni niso upali na dan z besedo tudi potem, ko je odšla. Razumljivo, vsak se je bal, da bo moral zaradi neprevidnih besed na čakanje ali kaj podobnega, kajti Kata je občasno še hodila nazaj “špilat šefa". Manja: To je trajalo nekaj mesecev. Na vrsto za upokojitev je prišla njena podrejena delavka Marija oziroma Mici, kot smo ji rekli. Pripravila je “poslovilnega” kot ohcet. Direktor je imel govor, nadaljeval je pomočnik, izročili smo ji darila. Govor sem pripravila tudi jaz, pa ne uradnega. Podtaknila sem ga tajnici, češ naj ga prebere potem, ko bomo že nazdravili. In zgodilo se je tako. V govoni je bila tudi pesem, v kateri so bili verzi o tem, kako se je Mici spremenila na boljše, ko je šefinja odšla, refren pa se je glasil:^ “Štcfa, daj mi aspirin, dmgače bom hin! Mici, o pardon, imam samo plivadon!” Vodilni so si zapomnili teh nekaj vrstic. Direktor, poleg katerega je sedela Mici prvič v času dolgoletnega službovanja, je pripomnil: “Je bilo res tako, Marija? Se je to res dogajalo vsa leta Katinega šefov- Sedim malo stran in napeto prisluškujem. Če Mica zanika, kar je napisano, je po meni, si mislim. Mici pa je sproščeno kot še nikoli odgovorila: “Res je, vse je res! Plača ni odtehtala pritiskov na nas. Še premalo je povedano, dosti premalo. Iz predalov smo pometali vse tablete, ki smo jih prej kar naprej zobali. ” Oddahnila sem se. Od Mici nisem pričakovala toliko poguma. Nekdo iz dnižbe je zavpil: “Mici, še enkrat na zdravje!" Direktor pa je le zavzdihnil: “Nisem vedet" in nazdravil. [^©0P®^©lj onečejajo lokate, hiše in njihovo bližnjo okolico. Trdijo, da je v Kočevju preveč golobov. Z golobi je v Kočevju križ že nekaj desetletij, saj je že davno nckiio na partijskem sestanku ostro pokritiziral, "da bodo ti golobi zast ali vse Kočevje. ” Prisotni so se tedaj začeli muzati, saj sta bila v tistem obdobju v Kočevju glavna partijski sekretar, ki se je pisal Golob, in župnik, ki je bil tudi Golob. Danes obeh Golobov ni več na teh odgovornih mestih, so pa golobi, ki onečejajo mesto in vzbujajo negodovanje pri vernikih in nevernikih. P-c Želimo bralcem Dolenjskega lista podati nekaj neomenjenih dejstev v dveh člankih novinarja Andreja Bar-tlja, ki sta posledično povezana. Gre za članka “Končno na vrsti razdrapana cesta Vinica-Stari trg” in “Nasmeh”, ki je opremljen s sliko v Črnomaljskem drobirju. V zvezi s sliko že “izmučenega” plakata, s katerim slovenski krščanski demokrati Sloveniji obljubljamo vrnitev srca, duše in nasmeha, želimo pojasniti, da smo sc žc pred časom z novomeško agencijo Nova (na njihovo željo) dogovorili za začasen najem panoja, izdelanega z lastnim delom in časom. Agencija Nova nam je zagotovila, da bo v razmeroma kratkem času pano prelepila z novim plakatom, sicer bi bil pano v celoti žc precej časa od nas pospravljen. Omenjeni agenciji pa zaradi lastnih težav ni uspelo nalepiti nov plakat pred petkom, 14. maja. Kljub temu da je bil novi plakat navedenega dne nalepljen in s tern prelepljen prejšnji, je članek in slika v Dolenjskem listu izšla 20. maja. Sedaj pa k drugemu članku. Ker novinar v Črnomaljskem drobirju govori o velikodušnih predvolilnih obljubah, od katerih je ostalo bore malo, bi bilo v članku “Končno na vrsti razdrapana cesta Vinica-Stari trg” zaradi volilccv korektno navesti inte poslanske skupine, ki je amandma predlagala vladi v sprejem. Navedeni amandma je bil predlagan Ministrstvu za promet in zveze in “akceptiran” ter na koncu izglasovan v Državnem zboru. Amandma pomeni le 500.000 DEM (kar je za gradnjo ceste malo), a vendar tudi letošnji začetek gradnje tega prepotrebnega odseka za preživetje lam živečih ljudi. V OO SKD Črnomelj smo aktivno spremljali sprejemanje letošnjega državnega proračuna, saj smo nemudoma reagirali pri poslanski skupini SKD, ko v predlogu proračuna, objavljenega v Poročevalcu Državnega zlx>ra Republike Slovenije v postavkah Ministrstva za promet in zveze ni bilo finančne postavke za odsek Vinica-Stari trg. Zato je navedena postavka prišla v proračun v zadnjem trenutku prek amandmaja vlade, ki ji ga je predlagala poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Zato nas nekoliko čudi novinarjeva pozabljivost v navedenem članku, saj sva sc o tej cesti tudi osebno pogovarjala. Krajev, skozi katere [tolcka navedena cesta, ni pozabil Bog, ampak bivši komunistični režim, ki jim ni dal ničesar razen nepopravljive škode in nekaj penzij, za katere sc ljudje še vedno bojijo, da bi jih ob nekakšni “čudni” situaciji izgubili. Ko omenjamo nepopravljivo škodo, je potrebno dodati, da se je iz teh krajev v minulih tridesetih letih izselilo skoraj 40% vsega prebivalstva. Ob prizadevanjih za pričetek gradnje ceste Vinica-Stari trg bi bilo nepošteno ne omeniti zaslug večletnega angažmaja pristojnih občinskih mož, saj so do letos uspeli za 10 kilometrov te trase pripraviti vso potrebno dokumentacijo. S tem da smo Črnomaljski krščanski demokrati dosegli letošnji začetek gradnje te obmejne ceste, smo ustvarili povod, da v bodočnosti nasmeh nekaj sto ljudi z navedenih območij le ne bo tako kisel, kot je bil doslej. Ni naš namen hvaliti sc z nečim na vsa usta niti ne odpirati polemiko, prav pa je, da ljudje to vedo. S takimi dejanji želimo dokazovati, da je kljub skoraj nenehnim javnim blatenjem demokracije (vzdihovanju po propadlem komunizmu) in izenačevanju vseh javnih osebnosti z lopovi politika dejansko služenje ljudem. Upamo, da tudi novinar Andrej Bartclj tega pisanja ne bo imel za zlonamerno. VLADO STAREŠINIČ za občinski odbor SKD Črnomelj TURIZEM BREZ GOSTIŠČ KOSTELSKO - Turistično-šport-no-društvo Kostel sc po svojih močeh trudi za razvoj turizma na svojem območju. Žal pa je po začetnem zagonu začel turizem na tem območju pešali. Tako je gostilna Papež v Vasi zaprta, prav tako gostišče Pri Šuštarju v Fari in tudi bife Luka v Novih selih sc letos še ni prebudil. Turistična koča v Kostelu je spet - kot že ne-kolikokrat prej - zaprla vrata. Tako sta odprta le okrepčevalnica Samsa na Žagi in bife Golik v Petrini. Slednji je v 50-mctrskcm obmejnem pasu. Spet: Otrok ni mogoče prevarati! Stanka Preskar odgovarja na polemiko o Pilovem žuru ’93 urednici Pila V. Durjavi in Silvestru Lopatiču iz Boršta (Dolenjski list, 20. maja) Naj v uvodu povem le to, da je bilo moje pismo časopisu napisano zaradi otrok, ki so po končanem žuru, na poti domov in še drugi dan v šoli imeli neprestano na ustih besede, ki sem jih takrat zapisala. Ker moji občutki niso bili drugačni, sem jim morala pokazati, da imajo prav. Res nisem bila poklicana kot strokovni ocenjevalec, ker je to nalogo imela komisija, nihče pa ni prepovedal, da bi si gledalci smeli ustvariti svoje mnenje. Pri tem naj dodani, g. Lopatič, da so tudi meni prostori glasbene šole dobro znani, saj sem v njih preživela kar nekaj uspešnih let, pa ne samo z eno pctico. Ne boni rekla, da nekateri ansambli ne sodijo na ta žur, trdim pa, tla so jim drugi ansambli nekonkurenčni. Pravico do nastopa pa ima vsak, ki Zapor za 86 let staro mamo Se en primer, da birokracija ne pozna meja Pišem v imenu svoje stare mame Terezije Koncilja iz Preske 9 pri Dobrniču, ki je pri svojih 86 letih dobila nalog za zaporno kazen 2 dni. V Zaporih Novo mesto se mora javiti 21.5.1993. Zgodba je sledeča. V začetku lanskega leta je nekdo brez njene vednosti na njeni parceli v gozdu sekal drva, zaradi česar jo je gozdar prijavil sodniku za prekiške v Trebnjem (sodnica Stanka Hribar-Žu-žek). Žoper sodbo (kazen je bila 5.000 SIT) sc je pritožila, nakar je dobila poziv, naj sc javi na občini Trebnje, na odseku za družbene prihodke. Ker je stara mama srčni bolnik in astmatik in težko hodi, sem moral sredi tedna iz Ljubljane ponjo in jo odpeljati na občino Trebnje. Po pogovoru pri njih sojo napotili na Gozdno gospodarstvo, kjer so ji povedali, da s stvarjo nimajo nič več, da pa bi morala, ko je opazila, da je v gozdu posekan les (za kar je zvedela šele iz poziva občine), prijaviti policiji (gozdar je bil odsoten, tako da pogovor z njim ni bil možen). Res je, da red mora biti, vendar bi kdo vseeno lahko ugotovil, da jc stara 86 let in tudi ne najboljšega zdravja in da zaradi tega ne sodi v zapor. Naj povem, da kljub lastništvu prek 10 ha gozdov mama zaradi visoke starosti in zdravja žc več let ni bila v gozdu, da živi sama in da si jc ravno zaradi vsega tega lansko leto kupila drva, za kar obstajajo priče. Kdor koli jc sekal njen gozd - prvi jc to opazil gozdar. Mislim, da bi ta, predno je dal prijavo, moral lastnico na to opozoriti in jo podučili o nadaljnjih korakih, še posebno zato, ker lastnico dobro pozna. Za lastnico: JOŽE MIHIČ Balinarska pot 11 Ljubljana Polje jc v mejah starosti in ima določeno znanje. Zato v pismu nisem uporabljala nobenih imen in razvrščala otrok po svoji oceni, ker sem bila prepričana, da so nekateri vedeli (g. Lopatič), da so izven konkurence že pred nastopom in da o njihovi zmagi nihče ne dvomi. Če pa sC ob delitvi prvega mesta niste zamislili, šeni zelo razočarana nad vami. Enako so razmišljali tudi moji učenci pa tudi drugi. Še enkrat poudarjam, da jc bil prvi ansambel izločen zaradi ozvočenja, in ne bolezni pevke. Mi, gledalci, petja v celem nastopu prvega ansambla nismo slišali. Ali ste ga morda vi? Tudi našemu ansamblu v prvih taktih ni delal mikrofon, dokler si ga iznajdljiva pevka ni zamenjala. Otroci ocene generalke niso vzeli resno, ker jc zanje veljala le ocena komisije, saj šteje (bi moral) le nastop v uradnem delu. Strinjam sc z oceno ge. Durjavc, da jc najpomembnejše, da se imajo otroci možnost predstaviti, vendar jih potem ne pahnimo v vrtinec ocenjevanja, ker so pri ocenah zelo kritični. Vsako tekmovanje, g. Lopatič, mora imeti svoja merila. Veljati morajo za vse, vsi morajo dobiti enake možnosti in ne sme biti primesi subjektivnega mišljenja. Pilov žur ni tekmovanje mentorjev, jc pa potrjevanje njihovega entuziazma, zato imajo pravico izreči tudi kakšno kritiko. Mislim, da je najboljša vzgoja popravljanje napak in dopuščanje demokratičnega mišljenja, kar pa ne more biti zavajanje javnosti, g. Lopatič. Otroci in jaz smo tako čutili in teh občutkov nam nihče ne more vzeti. Predlagam, da jc s tem te polemike konec. Ponovno poudarjam, da me k pisanju niso vzpodbudile nagrade, ker tisti, ki so jih dobili, niso krivi za napake onih, ki so stali v ozadju. Naš ansambel jc in bo še naprej nastopal na raznih prireditvah, tudi na Pilovem žuru, saj imamo dovolj volje do dela. STANKA PRESKAR, Globoko KAMERA ODKRIVA - Prejšnji teden smo odkrili, kako je nekdo pri mostu v Dolenjem Boštanju prekrstiI na kažipotu krajevno ime Boštanj v - osebno Boštjan. Tako se pogosto motijo zlasti Ljubljančani, predvsem tisti, ki delajo na na RTV. Medtem jc kažipot neznanec spet spremenil v prvotno, pravilno obliko. Zato pa smo naleteli pred boštanjskimi železniškimi zapornicami na tale nenavaden "okrasek", napisan v nemščini na prikolici tovornjaka krškega Transporta: "Tukaj deta 350 konjev in en osel" in poleg še pripis "Dume, pozor, moj je dolg 18 metrov!" (Foto: P. Perc) Pomagajmo Mitji! Smo skupnost mladih prijateljev, ki verjamemo v dostojanstvo in smisel človeške osebnosti. Zato smo sc odločili pomagati 3-letnemu Mitji Kočevarju iz Radeč pri /^klanem Mostu do otroštva, kakršnega imajo njegovi vrstniki. Mitja sc mimoidočemu človeku zdi čisto zdrav, normalen otrok. Vendar sc za zunanjim videzom skriva lastnost, ki ga spremlja od rojstva in ga ločuje od sovrstnikov. Ima namreč prirojeno srčno napako, ki mu ne dopušča nikakršnega hujšega telesnega napora. Žc po treh stopnicah, ki jih prestopi, sc utrudi tako močno, da mu mora oče pomagati do stanovanja. Da bi zaživel zdravo otroštvo, mora iti na operacijo v tujino. Njegova starša bosta morala zbrati 50.000 DEM. Tako velike vsote pa s svojo plačo ne bosta zmogla, zato upata na našo in vašo dobroto in pomoč. Če sc tudi vi čutite odgovorni za življenje drugih in ste usmerjeni k humanosti, vas prosimo, da pomagate pri uresničitvi te pobude. Prav posebej sc obračamo na delovne organizacije, da sc kljub težki gospodarski situaciji v naši državi, odzovejo na ta klic. Če ste sc pripravljeni odzvati klicu, vas prosimo, da svoj dar nakažete na žiro račun škofijske Karitas: 50100-620-133-05-1140116-624004 ali na devizni račun Bank Austria, d.d., Ljubljana: 727130-40-205954-0. Za oba računa velja isti naslov: Škofijska Karitas, Poljanska 2, Ljubljana, s pripisom: “Za Miljo Kočevarja”. Odrezek položnice shranite za davčno olajšavo. Omogočimo tudi Mitju srečno in veselo otroštvo! JANEZ JEVN1KAR in PAVLA PETERLE V Se: Zaskrbljeni za vsestranski razvoj mladih Dodatek k javnemu pozivu Pod tem naslovom jc Združenje za demokratizacijo javnih glasil v 20. številki Dolenjskega lista objavilo poziv TV Sloveniji, ki jc kritično uperjen v program z nasilno vsebino, češ da kvarno vpliva predvsem na mlade. Protest je vsekakor upravičen, verjetno pa je združenje prezrlo produkcijo in distribucijo video filmov, ki nekontrolirano prihajajo na tržišče, filmi, polni nasilja, narkomanskih seans, osladkancga seksa in pornografije, pa so dostopni vsem ne glede na starost, predvsem pa ima izposojevalnico že vsaka večja vas. Nobenega dvoma ni, da so ti filmi gledani veliko bolj kot televizijski, vsebina filmov, ki jih predvaja TV, pa jc v primerjavi z drugimi pravi mačji kašelj. Vsebina je prirejena tako, da so večji junaki negativci, roka pravice pa nemočna in celo ponižana, kar pri mladih vzbuja že tako prirojeni odjior do policije, so prava šola bodočih možnih prestopnikov. Kdo je dolžan skrbeti za nadzor nad razpečevanjem teh materialov, jc težko reči, zamisliti pa bi se morale pristojne službe, ki jim jc naložena skrb za mladoletne ljudi, nenazadnje pa tudi davčna služba, ker ni dvoma, da je prodaja res v vsakem primeru zakonita. Poglavje zase je podnaslavljanjc, ki jc vedno v tujem jeziku. Čeprav jc res, da srbohrvaščino obvlada večina Slovencev, in nič ni narobe, da jo, bi samostojna država le morala uvesti red na jezikovnem področju. Kdor ta jezik pozna, vidi, da so prevodi nepopolni, včasih celo v narečnem žargonu, z vsemi folklornimi cvetkami, ki pa žal tudi nani niso tuje. Tudi v tem pogledu bi omenjeno združenje moralo ukrepati tako, da bi pristojni organi uvedli kontrolo, tako vsebinsko, finančno, jezikovno kot tudi glede kvalitete, saj so tovrstni filmi v večin primerov pravi zmazki. A. KOŠMERL KMETIJSKI INŠTITUT NAJ POJASNI V Slovenskem ekološkem gibanju - SEG nismo proti načinu protestiranja, kot so ga izbrali v Kmečki zvezi, Slovenski ljudski stranki in Zadružni zvezi. Želimo pa, da sc vsi, ki jim jc pri srcu dejanska dobrobit slovenskega kmetijstva in kmeta, začnejo v kar največji meri posvečati slovenski kmetijski produktivnosti. Bitka naj teče v smer, da bo slovenski kmet pridelal in priredil toliko kot napreden evropski kmet. Kmetijski inštitut, ki izračunava stroške pridelave in prireje, javno prosimo, da pojasni merila za stroške. Ali preprosto uporablja stroške, ki nastajajo v sedanjih razmerah, ko je kmetijsko nizko produktivno, ko so kmetije neustrezno mehanizirane? Kot ekološko gibanje tudi želimo, da kmetje sami in njihove organizacije storijo kar največ za bolj odgovorno uporabo zaščitnih in drugih za okolje škodljivih sredstev. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE DOLENJSKI UST Vas četrtkov prijatelj LESNO SKIADIŠČE OB CESTI -Ob cesti pod Ručetno vasjo, prav na križišču, kjer sc od partizanske magistrale odcepi cesta proti Semiču, si jc bližnji obrtnik uredil nadvse priročno skladišče hlodovine in desk. Ljudje se nad takim početjem že lep čas pritožujejo, saj les nakladajo in razkladajo kar na cesti, to pa ovira promet, predvsem pa je s stališča prometne varnosti nevarno početje. O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji občinske skupščine, na kateri je bil načelnik novomeške upmve za notranje zadeve. Pričakovati je, da bo stvar kmalu urejena. (Foto: A. B.) 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Bo o okolju odločal le center? Dušan Blatnik iz brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje kritično o novem predlogu zakona o varstvu okolja - Minister vseved? - Republika nastavlja vzvode Pregled že drugega predlaganega zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: zakon), ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 9/93, nam pove, da ministrstvo ni upoštevalo številnih pripomb v državnem zboru in drugje. V zakonu je močno čutiti krepitev moči republike, ki si po vseh mogočih načinih nastavlja vzvode za centralno odločanje. Sc bolj opazno je to, da o teh zadevah odloča minister osebno, ki ima široka pooblastila in premajhno odgovornost. Kdor prebere zakon ugotovi, da je minister geni-alcc, strokovnjak in vseved. Vztrajno kot ustava sc tudi ta zakon boji omeniti (4. čl.) regijo kot način policentričnosti ali vertikalne organiziranosti služb varstva okolja, in vztraja pri krepitvi lastnega aparata (čl. 46, 95, 96, 107). Vse je zavito pod pojem “lokalne skupnosti, ki si lahko uzurpira kakšno funkcijo, če si zagotovi finance” (čl. 48, 53, 89, 97). Če bo država prepustila kakšen naravni vir v pristojnost lokalne skupnosti (čl. 16. 19), si ta lahko omisli celo pobiranje takse (čl. 10). Menimo, da zakon namerno zapostavlja pojem rente, ki je nedvomno povezana z določenimi v zakonu predvidenimi posegi (členi 6, 7, 10, 13, 16, 19 itd.), saj je s tem v zvezi pogojeno izvajanje samega zakona! V meglo je zavit tudi pojem koncesije, saj zakon (čl. 21, 23) omogoča malverzacije. Ni razvidno, kakšni so kriteriji, na podlagi kate- Drazenje ljubljanskih nastopačev Ko je bil pred volitvami sedanji predsednik vlade dr. Drnovšek v Metliki, so mu med drugim na svoj način povedali, kako vidijo slovensko "razredno" družbo. Po metliško so v Sloveniji 4 razredi: Ljubljančani, ki se jim v vseh pogledih godi daleč najbolje; sledijo ljubljanski sateliti, ki so (zaradi svojih koristi) za centralizacijo; 3. razred sestavljajo občine oz. prebivalci ob italijanski in avstrijski meji, ki imajo od tega tudi določene privilegije in ugodnosti. Na koncu, četrtorazredni, pa so ljudje ob južni meji, ki jim ostane le poslušanje bobnenja topov v njihovi bližnji čezkolpski soseščini. Na Kolpi so jim postavili mejne preh(tto! Simona H20 SAMCI IN SAMKE, angl. naniz., 7/7 VRTINEC, južnoafriška nadalj., 13/13 SLOVENIJA 2 15.15 - 0.20 Teletekst 13.30 Viden strani - 16.05 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Obzorja duha (ponovitve) - 17.35 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (12/29); Vrtinec (južnoafriška nadalj., 12/13) - 18.45 4 X 4 - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šnort - 20.10 Sedma sleza - 20.30 O moških, ženskah in otrocih (slovaška drama) - 22.00 Čar raziskovanj - 22.25 Pro & contra - 23.25 Brane Rončel izza odra TOREK, 1.V1. SLOVENIJA 1 • 9.15 - 0.15 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 PAMET JE BOIJŠA KOT ZAMET 9.55 TINA IN NEJC V ETNOGRAFSKEM MUZEJU 10.35 4 x 4 11.05 ČAR RAZISKOVANJ 11.30 O MOŠKIH, ŽENSKAH IN OTROCIH, slovaška drama 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 SOBOTNA NOČ 14.45 VIDEONOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVi 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 13/26 OSCAR JUNIOR LISICA ZVITOREPKA, portugalska risan-ka 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.1(1 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 MAGIJA IN MODA 21.45 KRONIKA, kanadska dok. serija, 7/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz., 13/18 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA: PRAZNA HIŠA, angl. naniz., 1/11 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.40 Teletekst 16.00 Video strani -16.20 Tedenski izbor: Mednarodna obzorja: Rusija; 17.00 Ljudje in zemlja -17.30 Sova (ponovitev): Samci in samke (angl. naniz., 7/ 7); Vrtinec (južnoafriška nadalj., 13/13) -18.45 Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šporl • 20.00 Poslovna borza - 20.10 Trije semestri (švedska nadalj., 2/4) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Vidcošpon - 22.25 V službi rock n rolla - 22.55 Svet poroča SREDA, 2. VI. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.10 TELETEKST 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.35 TEDENSKI IZBOR TRIJE SEMESTRI, švedska nadalj., 2/4 16.2(1 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 P. Golia-T. Partljič: SRCE IGRAČ, posnetek gledal, predstave 18.15 DEN1JEVO JAJCE, avstral. film 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA VSE NAJBOUŠE ZA ROJSTNI DAN, TUREK, nemški film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz., 9/15 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA: SAMOSTANSKA HIŠA, angl. naniz., 2/11 SLOVENIJA 2 13.45 - 22.30 Teletekst Opomba: 11.55 tenis, prenos iz Pariza 14.00 Video strani - 14.325 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.25 Omizje; 16.40 Bevcrly Hills, 90210 (amer. naniz., 22/22) - 17.25 Sova (ponovitev): Alo, alo (13/18); 17.55 Vrnilev Sherlocka Holmesa (l/l I) -18.45 Analitična mehanika (amer. izobtaž. serija, 17/52) - 19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.30 Akcent KAKTUS Z 213 CVETOVI - Cvetka Eršte niti ne ve, od kdaj se je ta rastlina znašla pred njeno hišo v Črešnjicah na Otočcu, ve le, da vsako leto požene nekaj rdečih cvetov, toliko, kot jih je na kaktusu letos - kar 213 - pa je res nekaj posebnega. (Foto: J. P.) DRAŽBENI OKLIC Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 20. 5.1993, v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES — SIGMAT d.o.o. Brestanica — v stečaju, razpisuje javno dražbo ki bo dne 10. 6. 1993 ob 10.00 uri na sedežu dolžnika v Brestanici. Na dražbi se bo prodajalo: 1. stari objekti stečajnega dolžnika v sestavi; sprejemna pisarna, vratarnica, delavnice 200 m2, jedilnica 100 m2, pisarniški prostori cca 800 m2, telefonska centrala (2 dir. liniji), kompresor, lakirna kabina 3100x1550x750, hidravlična stiskalnica HAP110-3000, hidravlične škarje M6 3100/6,35, univerzalni frezalni stroj Prvomajska G-058, lakirna kabina 1250x2000x600 mm s pripadajočim zemljiščem okrog objekta — pare. št. 414/2,414/3, obe pri vi. št. 475 k.o. Rajhenburg in stavbno zemljišče s poslovnim objektom na pare. št. 238 pri vi. št. 475 k.o. Rajhenburg po izklicni ceni 300.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. novi objekt stečajnega dolžnika v sestavi: hala 40x40 m, kontejner za vnetljive snovi, električni viličar 1 in telefonska centrala z 2 direktnima linijama s pripadajočim zemljiščem pare. št. 393/2, 407/1, 408/1, 411/1, 403/4,402/3 in 411/2,vse pri vi. št. 488 k.o. Rajhenburg, po izklicni ceni 500.000 DEM tolarske protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Ogled sredstev in podrobnejše informacije je možno dotfifi na sedežu dolžnika med 1.6.1993 in 9. 6.1993 dopoldne. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS,in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani RS. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred začetkom dražbe pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini,pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 7 dneh po končani dražbi in kupnino plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo v roku plačal kupnine, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek plača prodajalec, vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno-kupljeno. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetih na sejah dne 6. 4.1993 in dne 4. 5.1993 (sklepa objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 20/93 in 24/93), JAVNO RAZGRNJENI I. OSNUTEK PROGRAMSKE ZASNOVE ZA LOKACIJSKI NAČRT OBVOZNICE ŠMARJETA II. OSNUTEK PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT ŠMAR JETE kot sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 I. OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA OBVOZNICE ŠMARJETA in sicer: — osnutek programske zasnove in osnutek lokacijskega načrta pod I. v času od 3. maja do 3. junija 1993 — osnutek programske zasnove pod II. v času od 21. maja do 20. junija 1993 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2,1. nadstropje, ter — v prostorih krajevne skupnosti v šmarjeti. JAVNA OBRAVNAVA osnutkov navedenih dokumentov bo: v sredo, 2. junija 1993, ob 20.00 uri v prostorih krajevne skupnosti v Šmarjeti. Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali patih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutkov dokumentov, ki bodo dokumente podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto LESQ, Tovarna pohištvene opreme d.d. Črnomelj, Belokranjska 40 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine proizvodnih in poslovnih prostorov obrata Semič, ki leži na zemljišču pare. štev. 499,500/1,342/1, 365, 366, 367, 368, 384 in 560, vse k.o. SEMIČ. 1. Celotna površina poslovnega prostora, ki je naprodaj,znaša 14.779 m2, od tega je 1469 m2 pokritih površin,in sicer: —- proizvodni prostori 996 m2 — prostori žagalnice 136 m2 — zaprti skladiščni prostori 26 m2 — nadstrešnice 64 m2 —- prostori energetike 97 m2 — pisarniški prostori 30 m2 — sanitarije, menza s kuhinjo 120 m2 2. Javna dražba bo v petek, 11.6.1993,ob 10.00 uri v sejni sobi Adrie Caravan, d.d.,Skalickega 1, Novo mesto. Javna dražba bo opravljena pod naslednjimi pogoji: — izklicna cena je 500.000 DEM,plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila. — da bo kupec v roku 6. mesecev zaposlil 20 delavcev prodajalca. 3. Dražitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun LESO. d.d..Črnomelj, štev. 52110-601-23703, s pripisom »Varščina — Semič«. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. 5. Pogodbo mora dražitelj kupec skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi in poravnati celotno kupnino v nadaljnjih 8 dneh. 6. Kupec postane lastnik ob sklenitvi pogodbe. 7. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8 dneh po končani javni dražbi in v nadaljnjih 8 dneh ne bo plačal kupnine, bomo menili, da odstopa od nakupa, plačana varščina pa mu zapade. 8. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu ali njegovo overjeno fotokopijo. 9. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo za dražitelja in izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima sedež v Sloveniji. 10. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom si delita prodajalec in kupec na polovico. 11. Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 12. Vse informacije o poslovnem prostoru so na voljo po telefonu 068/323-202 int. 203, g. Janez Brine. KOČEVSKA ŠVICA VABI IZLETNIKE KOČEVSKA REKA - Krcm-pa jc najlepši gorski greben “kočevske Švice”, ki je še posebno znan po svojih belili narcisah. Na tem območju je tudi obilo drugega cvctia (tudi zdravilnih rož), od sredozemskega do celinskega in celo alpskega. Zaradi donedavna zaprtega območja Kočevske Reke sc je tu ohranila neokrnjena narava, veliko jc divjadi, gozdnih sadežev, prav s Krcmpc pa jc tudi lep pogled na Kolpsko dolino in ob primernem vremenu tudi na Kamniške Alpe itd. Poslovna enota “Turizem” Posestva “Snežnik” Kočevska Reka pa bo jx>skrbcla za primeren sprejem izletnikov, pohodnikov, gornikov, planincev m dragih ljubiteljev narave in tudi za strokovno vodstvo. 18 DOLENJSKI UST Št. 21 (2284) 27. maja 1993 C ■ ~~ N TOVARNA PRIKOLIC Ci* ADRIA NOVO MESTO, d.d. vabi k sodelovanju mlade, ambiciozne, kreativne, sposobne kadre za delo na naslednjih področjih fr v uqodNO RAČKA. d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 NABAVA - 2 izvajalca POGOJI: - visoka ali višja šola tehnične, komercialne ali druge družboslovne smeri - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - pasivno znanje enega tujega jezika - sposobnost komuniciranja, presojanja ter interes za delo s tujimi poslovnimi partnerji RAZVOJNO TEHNIČNO PODROČJE - več izvajalcev POGOJI: - visoka šola strojne, elektrotehniške, lesne ali kemijske smeri - aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika ali pasivno znanje enega tujega jezika PRAVNO PODROČJE - 1 izvajalec POGOJI: - visoka izobrazba pravne smeri Smo podjetje v postopku sanacije in od kandidatov pričakujemo resen in ustvarjalen pristop k delu, z delovnim časom, prilagojenim zahtevam zahodnoevropskega tržišča. Nudimo možnost dela na alternativnih programih, perspektivno delo in neomejene možnosti napredovanja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 7.6.1993 na naslov: ADRIA CARAVAN, Novo mesto, d.d., Skalickega 1, Kadrovski sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljenem razgovoru. \_____________________________________________________ J DRAŽBENI OKLIC Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 20. 5.1993, v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES — SIGMAT, d.o.o., Brestanica — v stečaju, razpisuje javno dražbo ki bo dne 14. 6.1993 in 15. 6.1993 med 10.00 in 17.00 uro na sedežu dolžnika v Brestanici. Na dražbi se bo prodajalo: 1. osnovna sredstva, katerih seznam je razviden iz cenitve št. 010393 iz marca 1993, ki je sestavni del tega okolica po izklicnih cenah, ki so razvidne iz cenitve št. 010393 iz marca 1993, povečane za prometni davek 2. repromaterial, gotovi izdelki in polizdelki, katerih knjižna vrednost je cca 70.000 DEM po izklicni ceni 26.250 DEM tolarske protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Ogled sredstev in podrobnejše informacije je možno dobiti na sedežu dolžnika med 1.6.1993 in 13.6.1993 dopoldne. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da .so državljani RS. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. ■Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred začetkom dražbe pri blagajni stečajnega dolžnika. Vse cene so določene franco tovarna stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini, pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 3 dneh po končani dražbi in kupnino plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe, če uspešni ponudnik ne bo v roku plačal kupnine, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek plača prodajalec in je vračunan v ceno, vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Po plačilu celotne kupnine lahko kupec odpelje kupljeno osnovno sredstvo iz prostorov stečajnega dolžnika. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno-kupljeno. iz Novega mesta Tovarna oblazinjenega pohištva OPREMA Slovenj Gradec pripravljata prijetno presenečenje V goste prihaja oktet LESNA iz Slovenj Gradca. V petek, 28. maja, ob 16.30 se bo oktet predstavil v radijski oddaji »na valovih STUDIA D«, ob 18. uri pa bo nastopil na koncertu v Salonu pohištva Krajnc na Regerških košenicah v Novem mestu. Ljubitelji lepega petja — vabljeni! Vsak kupec, ki bo v Salonu pohištva Krajnc v času od 24. maja do 15. junija kupil vsaj za 5.000 SIT izdglkov, bo udeležen pri žrebanju petih lepih nagrad. Žrebanje bo 15. junija! Pridite in se prepričajte o bogati ponudbi sedežnih garnitur, vzmetnic, oblazinjenega pohištva, ženskih cekarjev iz Kenije ter ugodnih — tovarniških cenah. PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M - OSNOVNA PLOŠČA 386sx/33 - SVGA KARTICA 512 KB ■ AT HO CARD (2s/2p) ■ AT (IDE) BUS KRMILNIK - GIBKI DISK 5 114", 1,2 MB ■ TRDI DISK CONNER BO MB ■ OHIŠJE MINI TOWER +200 IV - TIPKOVNICA CHICONY - VGA MONOCHROM MONITOR ■ 2 M DRAM MEMORY samo 92.697 sit (s prometnim davkom) ---L f N Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o. Kočevje, Kolodvorska ulica 25 objavlja na podlagi pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (izvedba del Uradni list RS št. 27/85) JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvedbo agromelioracijskih del na Mozeljskem polju 1. Investitor: Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o., Kočevje, Kolodvorska ulica 25. 2. Predmet razpisa: izvedba agromelioracijskih del na področju Mozeljskega polja v skupni izmeri 93,10 ha. 3. Vso dokumentacijo (projekt agromelioracijskih del) lahko ponudniki dvignejo pri Mercatorju-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. 4. Orientacijska vrednost del je 10,124.179,00 SIT vključno z gnojenjem, traktorskimi in ročnimi deli, ki ga izvede uporabnik zemljišča. 5. Predvideni rok pričetka del je 1.9.1993. 6. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za urno postavko buldožerskih del - cena za urno postavko hidravličnega kladiva - reference pri izvajanju takih in podobnih del - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 7. Interesenti morajo oddati ponudbe do 12. ure 8. dan po objavi tega razpisa na naslov: Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kolodvorska ulica 25. Odpiranje kuvert bo 3 dni po izteku razpisnega roka pri Mercatorju-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. 8. Ponudniki bodo o izbiri izida obveščeni v roku 5 dni od dneva odpiranja kuvert. V--------------------------------------------------------- (---------------------------------------------------------N Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 27.04.93 pod opr.št. 8/90 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ISKRA, tovarna uporov in opreme, p.o. Šentjernej razpisuje javno dražbo ki bo dne 4. maja ob 10. uri v prostorih dolžnika v Šentjerneju, Trubarjeva 5, za prodajo posameznih prostorov v poslovni stavbi - vratarnica, Trubarjeva 5, Šentjernej, na parceli št. 36, zk vložek 1255, k.o. Šentjernej, in sicer v pritličju stavbe. - Prostor št. 11, to je srednji, nezasedeni prostor s 65,12 kv.m, z izklicno ceno 940.000 SIT. - Prostora 3 in 4, tj. predprostor pred “ambulanto", s skupno neto površino 15,80 kv.m, z izklicno ceno 230.000 SIT. - Prostor št. 2, tj. vratarska loža (prostor je zaseden) s skupno neto površino 8,40 kv.m, z izklicno ceno 122.000 SIT. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. 2. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. 3. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52100-690-68029 ali sredstva deponirati pri blagajni stečajnega dolžnika najpozneje uro pred dražbo. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili v treh dneh brez obresti, varščino, vplačano v gotovini, pa takoj. 5. Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v sedmih dnevih po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v petih dnevih po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali. 6. Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno - kupljeno. Vse dodatne informacije v zvezi z nepremičnino in o možnosti ogleda lahko interesenti dobijo po telefonu (068) 42-016 ali pri stečajnem upravitelju P. Kavčiču tel. (061) 571-039. SPREMEMBA Uporabnike ptt storitev obveščamo, da so v Sevnici spremenjene telefonske številke nekaterim telefonskim naročnikom Nove telefonske številke lahko dobite na službi informacij, telefon 988. Spremenjene številke so tudi že objavljene v Telefonskem imeniku Slovenije v oklepajih. dveh oi6 VkT|0C*a^ navse^ P°^a^'n sicer z možnostjo plačila v TELEFONSKIH ŠTEVILK V SEVNICI Vzrok spremembe oštevilčenja v Sevnici je vključitev nove te-leronsKe C6ntr3i@. Telefonske naročnike lepo prosimo za razumevanje. PTT PODJETJE NOVO MESTO -----------------------------------------------------N Svet osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj, Zupančičeva 8, 68340 Črnomelj razpisuje v skladu z 38. in 51. členom statuta delovno mesto - RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli, in imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju ciljev šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Nastop dela je 1. julija 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa s pripisom “Svet zavoda - imenovanje ravnatelja". Imenovanje je vezano na soglasje ustanovitelja zavoda. v--------------------------------------------------- REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA BREŽICE Sekretariat IS na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice objavlja natečaja za oddajo v najem poslovnih prostorov, poslovne stavbe in za izdelavo projektne dokumentacije 1. POSLOVNI PROSTOR v pritličju stavbe Cesta prvih borcev 11 (vhod iz hodnika), ki obsega 23,50 m2, 2. POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 17,15 m2, 3. POSLOVNI PROSTOR na dvorišču stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 30 m2. POGOJI NAJEMA: - mirna storitvena dejavnost - predplačilo najemnine za 6 mesecev - sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejetju obvestila o izboru. 4. POSLOVNI PROSTOR v pritličju prizidka stavbe Cesta prvih borcev 48 z vhodom iz Levstikove ulice, ki obsega cca 86 m2. POGOJI NAJEMA: - najemojemalec dobi v najem omenjeni poslovni prostor pod pogojem, da bo sofinanciral ustrezen delež v celovito obnovo prizidka, s tem da se bo investicijski vložek upošteval pri obračunu najemnine - mirna storitvena dejavnost - sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru. 5. POSLOVNO STAVBO na naslovu: Kumrovška cesta 22, Bizeljsko, v izmeri 361 m2, z dvoriščem v izmeri 2409 m2. POGOJI NAJEMA: - prednost imajo državljani Republike Slovenije - priložitev programa dela - redno plačevanje najemnine - prevzem poslovne stavbe z dnem sklenitve najemnega razmerja 6. ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA IZDELAVO INVESTICIJSKO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA OBNOVO PRIZIDKA STAVBE CESTA PRVIH BORCEV 48 1. Investitor: Skupščina občine Brežice. 2. Predmet razpisa: izdelava projektov PGD in PZI za obnovo prizidka stavbe Cesta prvih borcev 48 na osnovi idejnega projekta, pogojev lokacijske odločbe in zakona o naravni in kulturni dediščini ter odloka SO Brežice o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni in zgodovinski spomenik. 3. Orientacijska vrednost del je 12.000.000 SIT. 4. Predvideni začetek izdelave dokumentacije je takoj po podpisu pogodbe, dokončanje najkasneje v 60 dneh. 5. Razpisno gradivo lahko ponudniki dvignejo na Sekretariatu izvršnega sveta. 6. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: - najekonomičnejša tehnična rešitev, ki se odraža v kratkem opisu in oceni investicije - cena izdelave inv.-tehnične dokumentacije - čim krajši rok izdelave - reference. Interesenti lahko dobijo informacije pri g. Miranu Kaudeku v Sekretariatu izvršnega sveta (soba štev. 24) vsak delovni dan od 7. do 9. ure. Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo "NE ODPIRAJ - NAJEM!" v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta. Za poslovne prostore in poslovno stavbo v ponudbi navedite vsebino dejavnosti, s katero kandidirate, svoje podatke oz. podatke pravne osebe, ki jo zastopate. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh. Sekretariat Izvršnega sveta SO BREŽICE V____________________________________________________________/ ----------NOVO V NOVEM MESTU -------------------------- Dostava pijač na dom! Vi pokličite — mi pripeljemo: — zaboj piva UNION, 20 steklenic (0.51) po 46,90 SIT - 938,00 SIT — paket piva UNION, 25 pločevink (0.331) po 44,90 SIT = 1.077,60 SIT — paket piva UNION, 24 pločevink (0.51) po 52,90 SIT = 1.269,60 SIT - zaboj LAŠKEGA piva, 25 steklenic (0.51) po 49,90 SIT = 1.247,50 SIT - paket RADENSKE (12 x 1.51) v plastični embalaži; 12 x 65,50 SIT = 786,00 SIT - paket PEPSI COLE (6 x 1.51) v plastični embalaži; 6x119,90 SIT=719,40 SIT - paket ŠUM (6 x 1.51) v plastični embalaži; 6 x 80,90 SIT = 485,40 SIT - zaboj piva GAMBRINUS, 20 steklenic (0.51) po 41,00 SIT = 820,00 SIT - zaboj piva GOLD FASSL, 20 steklenic (0.51) po 45,90 SIT = 918,00 SIT - zaboj piva PILS EXPORT, 28 steklenic (0.251) po 25,90 SIT = 725,20 SIT NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 24-781 in 24-780 OD 8. DO 17. URE VSAK DAN RAZEN NEDELJE. V E L E M A 0 trgovina in storitve d.o.o. 68000 Novo mesto VELEMA — najkrajša pot do ugodnega nakupa. - gotovinski popust obročno odplačevanje Občina Trebnje na podlagi sklepa kolegija z dne 14.4.1993 razpisuje JAVNO DRAŽBO odpisanih osnovnih sredstev, drobnega pisarniškega inventarja in najdenih predmetov, ki bo v petek, dne 4. junija, ob 10. uri na dvorišču za upravno stavbo občine Trebnje. Javna dražba bo potekala po Pravilniku o vodenju javne dražbe, ki bo izobešen na kraju dražbenega prostora. Plačilo varščine v višini 10 odst. izklicne cene bo 4.6.1993 od 8. do 10. ure v računovodstvu SO Trebnje. Ogled predmetov dražbe bo mogoč na dan dražbe. Vse druge informacije lahko dobite po telefonu (068) 44-040, g. Miro Dreža. Občina Trebnje Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti PROGRAM LESNIH IZDELKOV D.D. JŽL- časopis slovenskih delavcev Pomladi, ko običajno urejamo in prenavljamo svoj bivalni prostor, delovno harmonika, drsna in preklopna vrata različnih dimenzij, izdelava in dobava vsehj vrst lesenih oblog tal. sten in stropov, - izdelava in dobava pregradne stene in pohištva po naročilu. Bankam, šolam, vrtcem in vsem ostalim pravnim ustanovam nudimo pogodbeno vzdrževanje skozi vse leto. Za nakup naših izdelkov pokličite trgovino PIONIR-PIMEX na tel (068) 321-826 ali pa obiščite razstavno-prodaim prostor v Cegelnici tel (068) 323-147,323-119 (odcep nasproti trgovine KZ Krka v Bršljinu), za storitve vzdrževanja pa Pionir program lesnih izdelkov, d.d., Kettejev drevored 37, tel (068) 323-189 Pokličite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi! I I ~ Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: ------------------- Podpis naročnika: BIOTEH podjetje za biotehnologijo Ižanska 2a, Ljubljana zaposli za nedoločen čas trgovskega potnika • za prodajo izdelkov Biotehovega proizvodnega programa (naravni insekticidi, kolekcija za nego malih živali, detergenti) trgovinam, grosistom in večjim uporabnikom na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju. Pogoji: — 4-letna srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj — lasten avtomobil in telefon — 3-mesečno poskusno delo Pričakujemo samozavestno, komunikativno in vztrajno osebo. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi. KURIVOTRANS Kanižarica 41, Črnomelj tel./fax: 068/52-370 vam nudi: — najcenejše pr — premog za ku »revoze premog za kurjavo — izolacijske fasade — vodoinstalacijski material — material za toplovodne instalacije — montažo vodovodnih in toplovodnih instalacij Pri nakupu materiala za vodovodne in toplovodne instalacije z našo montažo se plača 3% prometni davek na material in delo. OBROČNO ODPLAČEVANJE na V- I t pum, p) firm se naprej siknili ne marale pn,. državeja mam pri tem projektil pomapjo. Mm, vrnile našem film bane. P lil P NOVO! NOVO! NOVO! KOBRA d.o.o. Prodajalna ARA Kristanova 65 Novo mesto Prva specializirana trgovina na Dolenjskem Nudimo vam: — vse vrste okrasnih ptic, — akvarijske ribice, — hrčke, — morske prašičke in po posebnem naročilu tudi druge domače živali ter vso opremo zanje. Pri nas lahko dobite tudi strokovne nasvete in literaturo za gojenje malih živali. Poleg tega lahko kupite še hrano za vaše ljubljenčke, krmila za kokoši ali zajce. Obiščite nas: nahajamo se v vrtnariji v Šmihelu, ob cvetličarni! NOVO! NOVO! NOVO! CLANN ZAPOSLUJE 114 DELAVCEV SEVNICA - V letu 1991 je iz občinskega proračuna prejelo 12 podjetij in 17 obrtnikov po 2,1 milijona dinarjev za pospeševanje podjetništva in obrtništva, lani pa so iz občinske malhe razdelili 9 podjetjem 10,2 milijonti tolarjev, 20 obrtnikom pa 9,8 milijona tolarjev. Predlani sc je pri podjetjih in obrtnikih, ki so prejeli ta posojila iz občinskega proračuna, povečalo število zajroslcnih za 11 delavcev (9,8 odst.), lani pa za 161 delavcev (za 189,4 odst.). Najvcčjc število zaposlenih ima podjetje obutve Clann v Loki pri Zidanem mostu, kjer je bilo konce marca letos 114 delavcev. NATEČAJ ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENE KOČEVJE - Republiški natečaj za vlaganja na demografsko ogroženih območjih je razpisan in bo zaključen 14. junija. Gre predvsem za investicije v kmetijstvo, malo gospodarstvo, gospodarstvo, lokalno infrastrukturo in razvojne programe. Interesenti dobe jrodrobnejša pojasnila pri občinski skupščini Kočevje, kjer bodo tudi sprejemali vloge. V občini Kočevje je okoli 50 naselij, ki sodijo med demografsko ogrožene. 92 VI NAM — Ml VAM KOM PAS NOVO MESTO turistično podjetje Novi trg 6 — občina POSEBNA PONUDBA: POČITNICE V TUJINI TUNIZIJA ŠPANIJA GRČIJA pohitite s prijavami! tel. 23-404 21-333 450 DEM 500 DEM 460 DEM BOGATA PONUDBA ZA LETOVANJE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM — MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA NAJUGODNEJŠE CENE LETALSKIH PREVOZOV DOLENJSKI UST 2284) 27. maja 1993 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga sestra, teta, sestrična MARIJA ŠKODA iz Podulc 24, Raka Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in počastili njen zadnji spomin s cvetjem in svečami. Se enkrat vsem prisrčna hvala! ft Vsi njeni Raka, 20.5.1993 ZAHVALA ANTON BAŠKOVEC V dneh, ko smo težko dojeli, da našega moža, očeta, strica in dedka ni več, nismo bili sami. Pomagali ste nam sosedje, sorodniki, zdravstveni ’ delavci, sodelavci, prijatelji, stanovski kolegi in še mnogi drugi. Vsem, i ki ste ga zadnjič pospremili, mu prinesli cvetje, nam izrazili sožalje ali pa ste mu kakorkoli drugače posvetili delček slovesa, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 23. maj, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, oče in stari oče SLAVKO KOMOČAR Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče in se ga spominjate kot dobrega človeka. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, tast, brat in stric ANTON VLAŠIČ Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje ter darovali namesto cvetja denar za drage inštrumente. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem za tako številno spremsto na zadnji poti. Posebna zahvala osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, govornikom za poslovilne besede, lovcem, gasilcem in ZZB. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega ata in brata ALOJZA PROSENIKA vodovod, inštalaterja v pokoju Šolska ulica 5, Metlika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje, vence in ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Videtiču in sosedu Pavelčku Lipaju. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Bojka z možem in vnučki Robi, Dejan in Anita, brat Jože ter sestre z družinami ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat MARJAN KOVAČ z Volčjih Njiv pri Mimi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala podjetjem Kolinska, Dana in Induplati, gasilcem, govornikoma, g. župniku in pevcem. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Ob hudi izgubi dragega moža, očka in ata TONETA PIRCA st. iz Novega mesta se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej pa občinskemu odboru Zveze borcev Novo mesto za sočustvovanje, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali ter našega dragega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Tone in hčerki Ljubica ter Darinka z družinami Novo mesto, Ljubljana, 25.5.1993 ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta MARIJA GRANDA iz Čelevca pri Šmarjeških Toplicah Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, ji darovali cvetje. Posebna hvala sosedom, osebju Splošne bolnice Novo mesto in gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Veri z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric VIKTOR VODNIK iz Podgore 34 pri Straži Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja GP Pionir Novo mesto, tozd MKI, strežnemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, oddelek za nego in lajšanje bolečin, gospodu župniku za obisk na domu in lepo opravljen pogrebni obred ter družini Kmet iz Podgozda za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zakaj si moral nam umreti, ko bilo s tabo je lepo živeti. V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric RUDI STRUNA iz Gor. Sušic 14 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala KZ Krka, oskrba Novo mesto, Boru Dolenjske Toplice, GG Podturn, Društvu invalidov, govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, družinam Tolar, Žurga in Murn ter gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred. « Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, ati. to je bilo tvoje življenje. Ljubil si nas, dom. vse naše ljudi, ne bomo pozabili, kako dober si bil. V 37. letu starosti nas je prezgodaj zapustil mož, ati, sin, brat, stric in svak CIRIL SMOLIČ iz Dolenje Nemške vasi 57 pri Trebnjem V globoki žalosti je težko najti besede zahvale. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Nemške vasi, zlasti Motohovim, Krevso-vim in Uhanovim, sosedom iz Artmanje vasi, kolektivom, zlasti Litostroju, VVO Trebnje in Osnovnima šolama Trebnje in Nemška vas za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju, ki ste mu v bolezni pomagali in mu stali ob strani. Hvala vsem, ki ste našega Cirila pospremili na zadnji poti v tako velikem številu, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, litostrojski godbi in govornikoma za ganljivo slovo ob grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA - , , , ■ Delo, skrb, trpljenje — tvoje je bilo življenje. V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in botra FRANCKA BECELE rojena Vovk iz Petelinjeka 26 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ji poklonili vence, cvetje, sveče, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sosedi Faniki Tekstor, ki jo je tako spoštovala in obiskovala v času njene bolezni. Zahvaljujemo se prim. dr. Kapšu, dr. Kranjcu in patronažni sestri Marici, ki soji lajšali bolečine, Pionirju-avtohiši, ZD Novo mesto ter Kolednikom za vence, p. Petru pa za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi, posebno sin Slavko ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. V 77. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, stric in tast JANEZ RADOVAN iz Pristave 1 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sv. maše, sveče in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju ZD Šentjernej, osebju žilne kirurgije in dermatološkemu oddelku bolnice Novo mesto ter UKC Ljubljana - dermatološka klinika za skrb v času zdravljenja, GD Dolenje Mokro Polje in g. Kovačiču za lepe besede ob odprtem grobu, Iskri Hipot Šentjernej za cvetje in denarno pomoč, g. župniku za molitev na domu in opravljen obred ter Društvu upokojencev Šentjernej. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja \s JOŽEFA IVEC rojena Vrščaj iz Gradca 66 v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govornicama ge. Marici Lozar in ge. Francki Malešič za ganljive besede slovesa, pevkam iz Podzemlja za zapete pesmi in g. župniku za lejx) opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo dr, Mlačku za bodrilne besede in vso pomoč, ki jo je nudil v času bolezni, prav tako tudi patronažnima sestrama Veri in Emici. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -PRODAM — KUPIM — POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO — OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski Četrtek, 27. maja - Janez Petek, 28. maja - Avguštin Sobota, 29. maja - Magdalena Nedelja, 30. maja - Binkošti Ponedeljek, 31. maja - Angela Torek, 1. junija - Juš Sreda, 2. junija - Erazem LUNINE MENE 28. maja ob 20.21 - prvi krajec kino BREŽICE: 27. in 28.5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Izdajalski trenutek. 29. in 30.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Kuffs. ČRNOMELJ: 27.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Peklenski val. Od 28. do 30.5. (ob 20. uri) ameriški psihološki kriminalni film V postelji s sovražnikom. KRŠKO: 28. in 30.5. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Proti soncu. METLIKA: 28. in 30.5. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Krvava Marie. NOVO MESTO: 27.5. (ob 18. in 20.15) ameriški grozljivi film Drakula. Od 28. do 31. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Peklenski val. 29. in 30.5. (ob 22. uri) predpremiera Pršut, pršut, Jamon, Jamon. kmetijski stroji TRAKTOR Ferguson, 35 KS, moto-kultivator, 14 KS, diesel, prodam. ® 57-278. 2185 Prodam jetto, letnik 80, cena 3.800 DEM. Tel. (068) 41-184 PRODAM GARAŽIRAN, redno vzdrževan, zelo dobro ohranjen in v odličnem voznem stanju avto VW PASSAT LS, letnik 1975, 1470 cm3. Cena 6.500 DEM. Ivan Glogovšek, Krško, ® (0608) 31-433, zvečer. 2109 OPEL KADETT 1,6 i, katalizator, ugodno prodam. Marjan Krapež, Orehovec 19, Kostanjevica, ® (068)76-230, dopoldne. 2113 R 4, letnik 1990, beige barve, 29.000 km, prodam ali menjam. ® 28-553. GOLF KXD, letnik 1989, v izredno dobrem stanju, prodam. Cena ugodna. ® (068)28-284. 2114 JUGO 45, temno rdeč, 11/90, prevoženih 19.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)22-097. 2116 GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 3/94, prodam. Cena 12.800 DEM. Slavko Strojin, Vinkov Vrh 12, Dvor, ® (068)87-437. 2129 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 ugodno prodam. ® (061)851-321. 2099 NAKLADALKO za seno Mengele prodam. » (068)85-668, po 20.uri. 2117 SNOPOVEZALKO za BCS in traktorsko bočno kosilnico za Univerzal in Fiat prodam. ® 65-200. 2136 NOV MULTIKULTIVATOR Gorenje s priključki prodam za 2.000 DEM. *• 49-251. 2142 TRAKTOR IMT 539, malo rabljen, letnik 1991, prodam. ® (068)44-268. 2160 KOSILNICO BCS prodam. » 56-612. 2161 MOTORNO KOSILNICO Alpina ugodno prodam. ® (0608)31-065. kupim 20 M DRV, bukovih, kupim v Novem mestu. Ponudbe na naslov: Gošnik, Cesarjeva 30, Novo mesto, ‘S? 28-192. 2183 motorna vozila REGISTRIRAN OPEL rekord co-upe, letnik 1967, motor letnik 1984, z rezervnimi deli prodam. ® 21 -884, v soboto in nedeljo. 2095 PASSAT 1,8 CL, star 4 mesece, katalizator, dodatno opremljen, kovinske temne barve, prodam. ® (068)25-986, zvečer. 2105 AMI Ljubljanska 27 Novo mesto (BTC) tel. (068) 26-010 Rent-a-car R4, Uno, R5, Clio, R19 16V, R 21, Trafic furgon, Citroen 8+1. Prodaja avtomobilov Renault in Fiat. JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 27-764, po 16. uri. 2130 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Jože Mrvar, Stara c. 28, Straža, ® 323-118, interna 59, dopoldne. 2133 GOLF JX, letnik 1985/86, bencinar, odlično ohranjen, prodam. Borut Čelič, Uršna sela 125,® 65-744. 2140 ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068)51-059 — RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA JUGO 45, letnik 1991, prodam. Cena 5.400 DEM. Zdenka Cimermančič, Vinja vas 29, Novo mesto, ® 43-848. 2144 R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 1/94, prodam. Žabja vas 11, ® 21 -293. 2146 R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® 23-672. 2149 R 5 CAMPUS, letnik 9/90, prodam, s (068)78-181, zvečer. 2153 126 P, letnik 1984, in Z 101, letnik 1987, prodam. »73-148. 2154 R 4, letnik 1986, prevoženih 60.000 km in traktor ZETOR 5211, star tri leta, prodam. Rifelj, Ždinja vas 30. GOLF JX D, letnik 1986, prodam. ® 85-826, v četrtek dopoldne in petek popoldne. 2155 JUGO 45, letnik 1986, prodam za 2.600 DEM. Vinko Špringer, Železničarska 30, Črnomelj, ® 53-305. 2156 JUGO UNO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. ® 65-348. 2157 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)21-968. 2165 Ž 101, letnik 10/90, prodam. ® (068)43-806, popoldne. 2167 %j| PEUGEOT SPCTERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje Akcijska prodaja Peugeot 405 GL, 1580 ccm, 89 KS K atal./centr. zaklep. 26.780 DEM Peugeot 405 GR LUX, i580ccm, 89 KS katal./lux oprema 29.530 DEM Količine so omejene! Del. čas: od 7. do 20. ure ALFA 75 1,6, letnik 1990, registracija celo leto, prodam (v račun vzamem cenejši avto). * 068/28-915. R / GTL, letnik 1988, prodam za 5100 DEM in GOLF JGL, letnik 1981, registriran celo leto, prodam, a 23-065. GS 1.3 SUPER, letnik 1979, registriran eno leto, prodam. ® 21-202. 2169 126 P, 11/88, prodam. ® (068)23-353. «, 2174 R 4, letnik 1985, jugo, letnik 1989, kompresorja in avtogeno varilni aparat prodam. ® 25-894. 2175 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 85-653. 2176 2182 JO Dolenjska banka d.d. Novo mesto Z EVROCEKOM VARNO IN UDOBNO NA POTOVANJU PO TUJINI Vsem, ki potujete v tujino, predstavlja finančna plat potovanja posebno skrb, saj potrebujete denar ne le za predvidene, ampak tudi za morebitne nepredvidene izdatke. V LB Dolenjski banki d.d. Novo mesto vam svetujemo, da za plačevanje blaga in storitev na potovanju po Evropi in po Sredozemlju uporabljate evroček, ki vam omogoča sodoben, varen in enostaven način finančnega poslovanja. Z evročeki lahko dvigujete gotovino v bankah v valuti države, v katero potujete, ali pa z njimi plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih,označenih s simbolom Evroček sistem — EC. Kako do evročeka? Lastnik evroček kartice in evroček blanketov lahko postane vsak devizni varčevalec Dolenjske banke. V ta namen sklene z banko posebno pogodbo. Na tej osnovi izda banka občanu evroček kartico, na podlagi izločenih deviznih sredstev pa evroček blankete. Banka obrestuje izločena sredstva do njihove porabe po obrestni meri, ki velja za devizne vloge na vpogled. Izpolnjevanje evročekov je enostavno. Vpisati je potrebno: — znesek plačila ali dviga gotovine v valuti države, v kateri se plačilo opravlja — kraj in datum izdaje čeka — naziv prejemnika čeka. Evroček je potrebno podpisati v prisotnosti prejemnika čeka. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije oglasite v vaši enoti banke, ki vodi vaš devizni račun in se prepričate o prednostih, ki jih ponuja poslovanje z evročekom. rj. Obvestilo! Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, I ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje | tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje | nove telefonske številke. Takele: I uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; | ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolabo-j ratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 I telefax 322-898 E/ DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor, in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mati oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; teletax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ^^rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JUGO KORAL, letnik 1989, registriran do 24. maja 1994, prodam. Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto. 2179 R 5,2/92, kovinske barve, petero vrat, prodam. ® (0608)82-180. 2181 R 5 CAMPUS, star dve leti in pol, rdeč, pet vrat, registriran do novembra 1993, prodam kot prvi lastnik za 10.700 DEM. ® Novo mesto 28-192. 2184 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jože Boltes, Gabrje 63, Brusnice. 2186 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1214 PURANE za nadaljno rejo prodajamo. Informacije in naročila na ® 48-366, Prevolšek, Čatež. 2159 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista it. 99 z dne 24. maja 1993 Tečaji veljajo od 25. maja 1993 od 00.00 ure dalje Država Avstralija Avstrija Belgtia valute 036 040 056 124 Valuta a dolar šiling frank/C dolar Enota 1 100 100 1 nakupni 77,5778 969,3124 331,8330 88.5024 srednji 77.8112 972.2291 332.8315 88,7687 1787,2764 2030,0943 2031.4622 6838.9*02 50.6771 167,1681 7,5342 50000 Danska Finska Francka Nemčtia Grčija 208 246 250 280 300 krona marka frank marka drahma 100 100 100 100 100 1781.9146 20240040 2025.3678 6819.4204 Irska Italija Rep Hrvaška 372 380 385 funt lira hrv dinar n} 100 7.5116 Japonska Nizozemska 392 526 jen gulden 100 100 100,9956 6090.0634 101,2995 6100 4086 Norveška Portugalska švedska Švica V Britanija ZDA 578 620 krona escudo 100 100 1616.2026 72.0813 1530,9599 7580.1267 1621 0658 72.2982 752 756 krona trank 100 100 1535.5666 7602,9355 826 840 955 funt dolar ECU 1 1 171,2356 111,9203 133.8515 171,7509 112.2571 134,2543 Španija 995 pezeta 100 89 4708 89,7400 prodami 78.0446 975,1458 333,8300 89,0350 1792,6382 2036.1846 2037,5566 6860 4600 50.8291 167.6696 7.5568 101,6034 6126,7338 1625,9290 72,5151 1540.1733 7625,7443 172.2662 112.5939 134,6571 90.0092 r VISTA d.o.o. 64226 ŽIRI Selo 41/A tel./fax: 064/691-836 Proizvodni program: hidravlični cilindri, agregati in hidravlične naprave VISTAMO® KAKTtOCm V______________________________V NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, ave, stare 4 mesece, opravljena vsa cep-enja, prodajamo po zelo ugodni ceni, aročila sprejemajo in dajejo vse infor-lacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: ;)že Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® )68L52-806 Gmfilna Irvžp fVtin \4n- zrno trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka Umetna gnojila: urea 980 SIT vreča kan 882 SIT vreča NPK 15x15x151.100 SIT vreča Škropiva: ridomil 1.700 SIT kg Gradbeni material: cement ANHOVO 450 489 SIT vreča apno 319 SIT vreča betonski blok 25 60,76 SIT kom. opeka bramac 75 SIT kom. arm. mreže 9/6 3.499 SIT kom. hrastov lamel. park. extra ki. 958 SIT m2 sep za fasado 34 SIT kg folija 190 SIT kg Ugodna ponudba keramičnih ploščic, klinkerja in dimnikov shiedel. Tel. (0608) 75-086 Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. V Bučna vas 35. Novo mesto, lel 068/25-113 Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah od 10. do 20. ure. Poleg različnih pijač in tudi točenega piva vam nudimo še sendviče, tople sendviče, hamburgerje. Za obisk se priporočamo! CEMENTNINARSTVO URBIČ, Dol. Nemška vas 22, Trebnje, ® (068) 45-564, vam nudi po ugodnih cenah strešno opeko, betonske robnike (vrtni, cestni), kozolčne stebre. Za večje količine možnost plačila na obroke. 2111 Vse za poroko ali večji družinski praznik: orehove in rozinove potice z domačo smetano/lrobno pecivo, biskvite, rola-de naročite po telefonu 068-73-083. RJAVE JARKICE, bele za dopitanje, prodajamo vsak dan. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-132. 2135 JARKICE, rjave, stare 10 tednov, prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 2145 PURANI, BELI IN GRAHASTI, težke pasme, stari en mesec, za nadaljnjo rejo. Dobava 13.6.1993. Naročila sprejemamo po ® (068)45-622 in (068)57-105. 2091 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE finančno-intormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko GrJber) AiANzS* turistična agencija FARTCANSKA 7 , NOVO MESTO let 008-28 136 Počitnice na morju • Slovenija • Istra • Tujina Plačilo na obroke! — rezervacije do 15. junija — 30% takoj — ostalo pred odhodom na 2 čeka Poleg lastne ponudbe še celotna ponudba — KOMPAS HOLIDAYS — EMONA GLOBTOUR — TELEVVINGS — iste cene — ugodnejši plačilni pogoji Slovensko primorje 7 dni POL. že od 190 DEM dalje Umag, Poreč 7 dni POL že od 160 DEM dalje Rovinj 7 dni POL. že od 176 DEM dalje Calabrija 7 dni POL. že od 350 DEM dalje Ibiza 7 dni POL. (letalo) že od 500 DEM dalje Cvetličarna Marjetica v Škocjanu nudi poročne šopke od 1.000,00 SIT dalje, vence od 3.500,00 SIT dalje, lončnice, rezano cvetje, na zalogi tudi krste. Tel. (068) 76-474 ali 76-486. Se priporočamo! PURANI, BELNN GRAHASTI, TEŽKE PASME, STARI 1 MESEC, ZA NADALJNJO REJO. DOBAVA 13. 06. 93 NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU štev, (068) 45-622 (068)57-105 Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10? popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke Plačilo na obroke! TRGOVSKO PODJETJE razpisuje prosta dela in naloge 2 trgovca tehnične stroke 4 trgovske potnike za Posavje, Štajersko, Prekmurje, Notranjsko 1 pripravnika Pogoji: končana srednja šola, vozniški izpit B kategorije. Ponudbe pod: TAKOJ V__________ ______________ Ugasnila ti, bral, je težka bolečina, ohranil si čislo otroško srce, posušil se beli je grapavi cvet. na lent svetu vse tako hitro mine, Oh sobah rasle zavest in toplina, 'um preko se večno življenje začne. Ju na božji gostiji lepo boš sprejet. (sestra Verica) Pod križem trpljenja in bolečine ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in svak JOŽE RADOVIČEVIČ iz Mihovca pri Podgradu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ostalo pomoč. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi 22 DOLENJSKI LIST Št. 21 (2284) 27. maja 1993 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! Ugodno prodam parcelo v izmeri 2000 m2 v Dolenji vasi pri Raki. Parcela je primerna za gradbišče. Iščemo dva prodajalca za kombi prodajo. Lasten kombi, ni pa pogoj. BUTLER, p.o., tel. (068) 22-815. doo TREBNJE, Kolodvorska 1 041/337-674. VEČ VOZNIKOV B kategorije s svo-jim dostavnim vozilom za redno delovno preklici posest LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — novejšo vrstno hišo v Novem mestu, v račun vzamemo manjše stanovanjc v Ljubljani — hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Gumberku, Črnomlju, Kaplji vasi in Dvoru — trgovino z mešanim blagom z opremo, 119 m2, v Novem mestu in picerijo z opremo v Novem mestu — vikend zidanico v Šmarju pri Trebnjem ter vikende v gradnji na Gačah, Tanči gori, Gadovi peči, takoj vseljivega v Brezovici pri Metliki — poslovne prostore (230 m2) v Črnomlju — gradbene parcele v Smolenji vasi, Brusnicah, Suhadolu in Semiču — kmetijsko zemljišče in vinograde v Rihpovcu, Raki, Semiču in Ravniku pri Šentrupertu —- stavbno_ zemljišče (njivo) veliko 11 arov v Žužemberku ~ zamenjamo dvosobno stanovanje v Novem mestu s trosobnim in večjim Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. GOZD pri Šentjoštu v izmeri 7480 m2 prodam. ® 22-904. 2143 GRADBENO PARCELO v Straži z lokacijskim dovoljenjem, voda, elektrika, telefon na parceli, prodam. ® 84-790 DRGANJA SELA - zazidljivo parcelo, 7700 m2, z gradbenim dovoljenjem ugodno prodam, at (068)85-408. 2152 VIKEND na Gačah (Rog-Črmošnji-ee), v tretji gradbeni fazi, prodam. ® 24-4i0 med 7. tn 8. uro zjutraj. 2171 PARCELO na Veselem Vrhu v bližini Globokega, v izmeri 40 a, primerno za gradnjo, voda, elektrika in telefon v neposredni bližini, prodam. ® (0608)62-224. 2177 prodam ALBIN FORŠČEK, Praproče 17, Straža, opozarjam Franca Zorana iz Pra-proč 23 pri Straži, da nima pravice voziti >z gozda po moji parceli št. 1690. 2103 DANICA IN GLISTI MARKOVIČ iz Birčne vasi 19 opozarjava Jožeta in Danico Klobučar iz Birčne vasi, da ne uporabljata parcele št. 1363/1, sicer ju bova sodno preganjala. 2134 V KRŠKEM zraven hotela Sremič prodam visokopritlično hišo z lokalom, vftom, CK na olje, telefonom in garažama. Izmera parcele 1100 m2. ® (0608) 77-544 in (0608)70-362. 2094 V VINJEM VRHU prodam parcelo na lepi sončni legi in parcelo pri Tomažji vasi, delno vrt, ter 2001 vina. ® 42-375. 2108 STAREJŠO HIŠO na Kvedrovi 16, Sevnica prodam. ® (0608)81-248. 2119 VIKEND v Vrheh pri Kapelah, vodovod, elektrika in telefon, prodam. ® (041)415-954. 2121 KMEČKO HIŠO in zemljišče v Stari vasi 9, Bizeljsko, prodam ali zamenjam za stanovanje. ® (063)712-308, Žalec. 2122 NOVO, takoj vseljivo hišo (10 x 12.5 m), prodam. Cena 180.000 DEM. V račun vzamem stanovanje. W (068)23-915. ŠKOTSKE OVČARJE, mladičke, rodovniške, prodam. ® (068)324-006, dopoldne. 2104 STREŠNO konstrukcijo z opeko in žlebovi prodam. ® (0608)33-012. 2112 KRAVO SIMENTALKO po tretjem teletu, pripuščeno, prodam. ® (061)783-501. 2118 PRAŠIČE, težke od 60 do 80 kg, rešetke, dolge 180 cm, kozolec dvojnik na 4 okna prodam. ® (068)23-512. 2120 ŠOTOR za 4 osebe in surf Alpha prodam. * 24-573. 2124 PAPIGE skobčevke in perzijske mucke prodam. 9 25-632. 2127 RESASTEGA ISTRSKEGA GONIČA odličnih staršev, starega 8 tednov, prodam. Vinko Gorše, Lončarska 81, Dolenja vas, ® (061)864-504. 2128 ŠTEDILNIK GORENJE, (2 plin, 4 elektrika) in pralni stroj Gorenje, starejši letnik, prodam. ® 73-090. 2132 KOŠNJO TRAVE in 3001 šmarnice prodam. Rozika Udovč, Črmošnjice pri Stopičah 36. 2147 RABLJENE salonitne plošče prodam. ® 23-355. 2158 RABLJEN PRALNI STROJ in dro-bilec za pesek prodam. “S? 26-160. 2164 SONČNE KOLEKTORJE prodam po znatno nižji ceni. ® (068)84-582. ^ PIKADO prodam. W 57-278. 2180 razno Prodaja trboveljskega premoga. Cena vključno s prevozom 13.000 SIT. Tel. (0601) 25-626 od 8. do 15. ure. Iščemo samostojnega komercialista za območje Ljubljane. BUTLER, p.o., tel. (068)22-815. razmerje potrebujemo. Informacije na W 24-780 in 24-781. 2100 ODLIČEN ZASLUŽEK nudimo pridnim in vztrajnim. Potreben je lasten prevoz in prosti vikendi. ® 23-977, po 15. uri. 2106 SPOŠTOVANE GOSPE! Želite dobro zaslužiti, imate avto in telefon? Kličite na ® (066)76-476! 2115 TRGOVINA z živili zaposli trgovko z več leti prakse. ® 50-123. 2123 KV mizarje redno zaposlimo. Mizarstvo Bobič, Belokranjska 15, Novo mesto. V MIZARSKI DELAVNICI zapo-slim delavca. Anton Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 2141 DEKLE za delo v okrepčevalnici iščemo. ® 85-150, interna 23. 2148 GOSTILNA ZLATA GOS nudi zaposlitev. Ponudbe na ® (0608)60-199. 2151 VODJE SKUPIN in potnike za prodajo tekstila na terenu potrebujemo. ® 25-113, interna 11. 2162 VABIMO sodelavce za popis poslovnega imenika - PIRŠ 94 na področju Sevnice, Brežic, Novega mesta, Trebnjega. Prijave pošljite na naslov: Slovenska knjiga, d.o.o., Litijska 38, Ljubljana. 2163 IŠČEMO DEKLE za strežbo. Možnost pripravništva ali redne zaposlitve. Bistro PA-PI, ® 23-418. 2170 FIRMA za proizvodnjo papirnatih vrečk išče več delavcev za delo na proizvodnji liniji. ® (068)21 -990. 2172 DELAVCA za montažna dela na terenu in delno v kovinarski delavnici zaposlim za določen čas. Možna stalna zaposlitev. Ponudbe pod šifro: »NOVO MESTO« 2178 Trgovina in domača LEKARNA C. KOMANDANTA STANETA 5 NOVO MESTO tel. (068) 28-150 Bogata izbira platnenih copat — CHAMP, modra, bela, roza, rumena, črna, zelena otroške 22-34 900,00 odrasle 35-45 980,00 - PLATNENI COPATI od 700,00-1.700,00 — FLY FLOT ortopedski natikači ženski moški - MACH0 cokle pregibne cokle kopitarne S 1.590.00 1.990.,00 1.864.00 kopitarne Sevnica 2.549,00 anatomski natikači 2.687,00 — večja Izbira ženskih sandal 1.590,00 - 2.600,00 usnjeni 4.290,00 — japonkeotr. 650,00 ženske 650,00 - 900,00 moške 750,00 - 900,00 — ženski čevlji — moški čevlji — tenis copati — T SHIRT majice otr. 239,00 otr. slik. 390,00 odr. 250,00 odr. slik. 490,00 brez rok. 250,00 - dom. zeliščna zdravila — kozmetika ZDENKA KAHNE Nakup nad 5.000,00 SIT — »darilo«! Možen nakup na 3 čeke! V NAJEM oddamo opremljene po- slovne prostore v Novem mestu, površine 63 m2, namenjene za pisarniško dejavnost. Informacije dobite na ® (068)22-417, 23-078, fax (068)22-417. 2102 INŠTRUIRAM matematiko in gradbeno mehaniko. ® 24-573. 2125 PRIPRAVLJAMO SREČANJE sošolcev šentjernejske fare, letnik 1928, ki bo 12.6. v Šentjerneju. Vsi, ki se želite udeležiti srečanja, se javite na naslov: Niko Hudoklin, Šentjernej 70, ® 42-131. 2126 V NAJEM ODDAM vikend na Krku od 1.6.1993 do 30.9.1993. ® (041)527-626 ali 641-998. 2131 V NOVEM MESTU, v centru ali oko- lici, iščem prostor za trgovino z neživih, velikosti od 60 - 200 m2. Možen odkup ali najem. Pokličite na ® (068)26-372, po 19. uri. 2188 annn Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat AVTOMEHANIKA GRIL Dol. Kamence 46 b, Novo mesto tel. (068) 28-714 - PANDA 4x4 - FIAT UNO 60 — LANCIA y 10 — najnovejši model fiattipoi.4; 3 vrata; - FIAT TIPO 1.4; 5 vrat — FIAT TIPO 1.6.; 5 vrat Brezplačno enoletno vzdrževanje avtomobila. BELE TEŽKE KOKOŠI IN RJAVE NESNICE prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, tel. (068) 24-496. časopis slovenskih delavcev službo dobi AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja zaposlimo honorarno. ® (068)25-084, dopoldan. 2043 HONORARNO ZAPOSLIM pri-jazno, simpatično dekle za delo v kava ba-ru v Straži. ® 84-631. 2093 1NTERŠAFAR, D.O.O. , Kočevje, išče pogodbene sodelavce (odkupna mesta) za odkup gob na področju celotne Slovenije. Informacije na W (061)855-455, od 8. do 15. ure. 2096 VEČ POTNIKOV za prodajo tekstila potrebujemo. 'M- 45-214. 2098 FANTA ali DEKLE za delo na gostinskem letnem vrtu zaposlimo. » 22-366. SLOVENSK ZALOZB 'SK\ IBiV Slovenska 5, Ljubljana, d.o.o. vabi k sodelovanju: — več študentov — več komercialistov — več mlajših upokojencev — vodje skupin za delo na območju Slovenije. Od kandidatov se pričakuje komunikativnost ter srednješolska izobrazba, saj bodo obiskovali in navezovali poslovne stike z vsemi slovenskimi podjetji, obrtniki in institucijami. Dodatne informacije vsak delavnik na tel. 061 /154-200, inf. 31 ŠPORTNI fo, TSONIH • MlfMJ MšifKpm u G O D N O finiT didtemi - sistemi nove generacije : m TIP RAČUNALNIKA 386 SX 25 386DX 33 64 KB - 386DX 401128 kB RAM J 40 MB 1 M D 97200 2 MB. j 113880 2 MB . 116880 4 MB 8.5_MB 105240 119080 122880 189600 120 MB 115920. 131880 134880 200400 lili 2ŠSLMSLL „149400 165360 168360 232800 425 MB 239760 242760 307080 4 mb ; 208800 220200 225000 252600 267840 326280 351600 486DX2 66/256 KB 4 MB | 235200 246000 250800 DISKETE BASF EXTRA 3.5" DS/DD 144 DS/HD 227 BASF EXTRA 5.25" 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA Dlolč* delovni spomin •** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x ler. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), KSSSŽl VGA gr kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini tower z LED dlaplayem, tipkovnica CHICHONY a SLO znaki tosokum d.o.o. export-import avtosalon in kmetijska mehanizacija zastopstvo MARIBOR 68000 Novo mesto Velika Cikava 25 Tel. 068/322 625.2? 826.22 288 F«. 068/22 625 nudimo vam: - akumulatorje VESNA in TOPLA za vse vrste vozil — prodaja na malo in veliko - traktorje: DEUTZ-FAHR, SAME, CARRARO, TORPEDO, ZETOR, UNIVERSALE - kosilnice: SIP, BCS - prikolice: MLAZ, TEHNOSTROJ - motokultivatorje: po ugodnih cenah - škropilnice: poljedelske in sadjarske PONUDBA TEDNA: — nahrbtne kosilnice: KAWASA-Kl, ALPINE, HUSOVARNA — gume BARUM: prodaja na veliko in malo, ugodne cene — količina omejena — ročno poljedelsko, vrtičkarsko in gozdarsko orodje - zelo nizke cene, možnost kreditov in obročnega odplačevanja! stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE v hiši, z vrtom (100 m2), v Sevnici prodam za 18.000 DEM. Informacije na (061) 319-806. 2097 KUPIM manjše stanovanje v Črnomlju. Naslov v oglasnem oddelku. 2107 TRISOBNO stanovanje v Novem mestu najamem za nedoločen čas. ® 321 -000. 2110 ZAMENJAM stanovanje v Novem mestu (42 m2), pritličje, centralna, telefon, za manjšo hišo v okolici Novega mesta. ® 26-696. 2173 V NOVEM MESTU vzamem v najem stanovanje. Možen tudi odkup. Mogoče imate stanovanje, pa ga ne morete odkupiti - pokličite na ® (068)26-372! 2187 ženitne ponudbe FANT, star 43 let, z dobro službo in stanovanjem išče žensko za skupno življenje, staro do 38 let. En otrok ni ovira. Šifra: »V DVOJE JE LEPŠE« 2168 VSE VEČ BREZPOSELNIH METLIKA - Aprila jc bilo na metliškem uradu za delo prijavljenih 349 iskalcev zaposlitve., od tega 127 žensk; 86 prijavljenih išče prvo zaposlitev, 169 jc starih do 26 let, iz različnih vzrokov jc težje zaposljivih 199 iskalcev. Samo v aprilu sc jc na novo prijavilo 25 ljudi. Največ iskalcev zaposlitve, 131, ima končano osnovno šolo ali še le ne, sledijo pa iskalci zaposlitve s 4. stopnjo izobrazbe, ki jih je 112, s 5. stopnjo jih je 70, s 6. 11 in s.,7., sc pravi z visoko šolo, sla 2. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric MILAN CIRER iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za sočustvovanje, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka, stanovalcem bloka 6 na Mestnih njivah, udeležencem izleta, LB Dolenjski banki, d.d., Novo mesto, Tenelu, pevski skupini in gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihnil tvoj je mili glas, obstalo tvoje je srce, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 67. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in tast RUDI KRANJC iz Koštialove 23 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Ministrstvu za notranje zadeve za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, organizaciji ZB Mestne njive za poslovilne besede. Prisrčna hvala bolnišnici - nevrološ-kenu oddelku za lajšanje bolečin, pevcem, godbi in g. Lapu za opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta, sestrična in botra MARIJA SMREKAR iz Prapreč pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala strežnemu osebju Doma starejših občanov v Šmihelu in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni odret teeja tedna Slavko Klančičar Pot, ki je Slavku Klančičarja pripeljala do gozdarskega inženirja, je bila tako naravna, da se mu danes zdi vprašanje, če bi šel še enkrat po njej, čudno. To je vendar tako jasno. Ta pot je Klančičarja, dolgoletnega vodjo Gozdarstva Podturn, ki je sedaj že tretje leto v pokoju, od otroštva vodila - kje drugje kot po gozdovih. Otroštvo in mladost je preživljal na ljubljanskem obrobju, v Zgornji Šiški, ob šišenskem gozdu. "Vse otroške igre, od rav-barjev in žandarjev do indijancev so se dogajale v gozdu, ” ga spomin zanese v otroštvo. Marsikatero zgodbo iz otroštva, povezano z gozdom, je inž. Klančičar kasneje spravil na papir in jo objavil. Nasploh je ves cas precej pisal, naj gre za strokovne članke ali za literarizirane zgodbe, pero mu teče lepo in gladko in kot pisca ga dobro poznajo tudi bralci našega časopisa. Gozd mlademu Klančičarju ni služil samo za igro, zlasti med vojno in po njej je s svojih vsakdanjih potepanj po njem vedno prinesel domov butaro suhljadi. “Ne spominjam se, da bi v tistih letih doma kdaj kupili drva. In ne verjamem, če je še kdo nabral toliko borovnic, kot smo jih leto za letom moja mati moji dve sestri in jaz. Borovnice so bile v naši družini pomemben vir dohodka. ” Med vojno je Slavko Klančičar hodil na 7. državno gimnazijo v Ljubljani. Ob skoraj vsakodnevnih alarmih so morali dijaki v zaklonišče v klet, kjer so potem ždeli ure in ure. Slavko pa jo je namesto v klet skrivaj ubral ven, stekel v Tivoli, od tam pa po gozdu prav lepo in počasi proti domu. Njegova odločitev za štiulij res ni bila težka in vse izpite je opravil v prvem poskusu. Prijateljstvo z dvema kolego- ma, sedaj že pokojnima Jožetom Petričem in Edom Tavčarjem, ga je po končanem študiju pripeljalo na Dolenjsko. Prvo službo je dobil v sektorskem vodstvu gozdarsko - lesne poslovne zveze v Dolenjskih Toplicah. Od tam ga je pot kmalu zanesla v gozdno upravo, kasnejši obrat in tozd Podturn, kjer je kot upravitelj oz. vodja delal celih 27 let, do upokojitve. V Dolenjskih Toplicah, kraju svoje prve službe, si je ustvaril družino in zgradil hišo. Klančičar kot vodja uprave, obrata oz. tozda ni skrbel samo za strokovno delo, ampak je v precejšnji meri njegova zasluga, da so vsi logarji ob delu naredili srednjo gozdarsko šolo, dekleta v pisarnah pa ekonomsko. Klančičar je na novomeškem oddelku za "večerne” dijake tudi predaval. Poleg vsega tega dela pa je vedno našel čas za pisanje. “Kar je napisano, ostane, dni-go gre v pozabo, ” pravi. “Ljudje tako poljudno pisanje tudi najrajši berejo, raje kot strokovno. ” In tako je vseskozi objavljal članke, zgodbe in druge zapise v Dolenjskem gozdarju, Dolenjskem listu, Kmečkem glasu, Gozdarskem vestniku in še kje. In še danes, čeprav mu kot dejavnemu upokojencu vedno pri-manjkuje časa, rad prime za pero. O ljudeh, s katerimi je toliko let delal, ve povedati le najboljše. “Liudje iz teh krajev so izredno delavni in priročni, vsakega dela se lotijo, vse znajo. Nikoli se nismo bali, da nam bojo delavci iz boste ušli v gostilno pit, ampak domov delat... ” Kot gozdar z dušo in srcem, kot človek, ki je najlepši del svojega življenja od malih nog do pokoja prežive! v gozdu in za gozd, je inž. Klančičar danes ob primitivnem in podlem zmerjanju gozdarjev prizadet. "Vedno smo delali po svojih najboljših močeh, z znanjem, ki so nam ga tujci radi priznali in ga upoštevali, po vesti in z lepim odnosom do gozda in narave sploh. Gozdarjem se ni treba sramovati svojega dela, nasjrrotno, nanj smo lahko ponosni. Cc grem danes v Kog ali na meniške steljnike, ki smo jih pogozdovali pred 30 leti, vidim lepe rezultate našega dela in lako rečem, da se je splačalo. To je veselje gozdar-ja.” A. BARTEU ODPRT "LOV NA JURČKE" -Upokojeni mesar Erih Kupec iz Dobruške vasi pri Škocjanu je konec minulega tedna nad domačo vasjo že našel prve letošnje jurčke. Vse kaže, da je v gozdovih še premalo vlage, ko bo tudi te dovolj, bo tudi jurčkov več. (Foto: J. P.) MAVRAH - VELIKAN - Kar 67 dkg je tehtal in bil 31 cm visok mavrah, ki ga je pred kratkim našel Franci Matjašcc iz Kočevja. Kol pravi gobar ni izdal natančnega kraja te najdbe, povedal je le, da je bilo to nekje okoli Brezovice. Večjega in težjega mavraha doslej še ni našel, čeprav jih redno nabira. Na fotografiji je Bojana Majdič z mavrahom velikanom. LOKOSTRELCI ZA SVETOVNE IGRE OTOČEC - Lokostrelski klub Novo mesto prireja v soboto in nedeljo med 8. in 14. uro izbirno tekmo lokostrelcev za svetovne igre v disciplini arrotvhcad. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Olga Jukič. Upokojenka se pritožuje nad znižanjem pokojnin - Zakaj nekaterim fantom ni treba k vojakom? - “Pogreb” črnomaljskega Kovinarja - Sadje, zelenjava in mrčes Novica, da bodo majske pokojnine za tri odstotke nižje kot prejšnji mesec, vcijctno ni prizadela le naše bralke Ljudmile J. iz Bršljina, ampak vse upokojence, predvsem pa tiste, ki prejemajo najnižje pokojnine. Ljudmila iz Bršljina je nad takšnim početjem ogorčena. Pravi, da je v tekstilni tovarni delala 34 let in tam pustila svoje zdravje, sedaj pa od te nizke pokojnine še odtrgujejo. “Pa tudi regres, ki naj bi ga dobili, bo za tiste, ki imajo višjo pokojnino višji, za tiste z najnižjimi pokojninami pa seveda nižji, kot da bi slednji potrebovali manj,” je menila. I). P. iz Cegelnice se sprašuje, kako to, da zasebni lastniki snemalnih studiov, ki nimajo statusa študenta, snemajo in niso poklicani k vojakom, kljub temu da so v teli letih. Gospa, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. irt 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. ki nas je poklicala v imenu več staršev, je povedala, da se fantje celo hvalijo, da sc da to urediti z markami. “Nas, starše, katerih otroci so morali na služenje vojaškega roka, to zelo boli. Povrhu vsega pa, ko sc vsaj ne bi hvalili!” pravi bralka iz Cegelnice. Pred kratkim objavljeni članek na zadnji strani našega časopisa, ki je govoril o prvi vsaditvi umetnega kolka v novomeški bolnišnici je spodbudil A. Ž. iz Uršnih sel, da nas je poklicala. Bralka čestita dr. Špilcrju za uspeh in meni, da bodo s temi operacijami pomagali marsikateremu pacientu. Iz lastnih izkušenj - zaradi napačnega posega na stopalu je pri 50 letih ostala invalidka, pa pravi naj se zahtevnih operacij loti samo tisti, ki to res zna, da bo takšnih primerov, kotje njen, čim manj. Bralka iz Žužemberka nas je v imenu odbora tamkajšnjega Rdečega križa poklicala in odgovorila na klic v prejšnjem Dolenjskem listu v tej isti rubriki o razdeljtvi socialne pomoči. “Če bralko iz Žužemberka moti takšno razdeljevanje socialne pomoči, naj sc osebno oglasi na našem sedežu in predlaga pravičnejšo razdelitev socialno ogroženim, kot jo je našla naša petčlanska komisija,” je povedala. Koržetov sklad v javnosti nima nič kaj lepega slovesa, saj je za večino slovenskih podjetij, ki so šla k njemu HALO-ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS po pomoč, postal “pogrebni zavod”. Po pomoč sc je lani v jeseni zatekel tudi črnomaljski Kovinar s 67 zaposlenimi. Danes je na cesti 62 presežnih delavcev, 5 pa jih še prihaja v podjetje, ker so pač invalidi in sc jih ne da kar tako znebiti, je povedal sedaj že nekdanji delavec Kovinarja iz Črnomlja. Po prigovarjanju vodstva, da bo to za podjetje najboljša rešitev, so v oktobru pristopili h Koržctovem skladu, v roku treh tednov po tem so že izgubili delo, januarja je bilo podjetje naprodaj, vendar ga skladu ni uspelo prodati. “Od takrat naprej je šlo vse bolj navzdol, direktor si je poiskal delo v drugem podjetju, mojster in predsednik delavskega sveta je ustanovil svojo firmo, delavci pa so ostali brez dela,” pravi Črnomaljčan. S 15. aprilom so dobili odločbe, da so presežni delavci, in čeprav so marca še hodili na delo, marčevske plače še niso dobili in, kot pravi naš bralec, je verjetno tudi ne bodo. J. Čustič iz Ulice Majde Sile v Novem mestu je potožila, da so pločniki odkar ima firma Intel svoje poslovne prostore nad frizerijo Jure, okoli stavbe povsem zaparkirani z avtomobili, tako da morajo pešci kar po cesti. Bralke pa ne motijo le avtomobili na pločnikih, ampak tudi žuželke in mrčes. Pravi, da odkar je v njihovi ulici kiosk s sadjem in zelenjavo, so se v bližnjih stanovanjih pojavile razne žuželke in mrčes. Kiosk s sadjem in zelenjavo pa vse bolj postaja tudi bife. Pivci si poiščejo stranišče kar na bližnji zelenici ali za avtomobili. J. D. Gospa Poncet govori slovensko Soproge konzularnega zbora po obisku v sevniški občini zelo zadovoljne SEVNICA - Sedmero soprog konzularnega zbora, akreditiranega v Sloveniji, si je v večernih urah ob koncu celodnevnega obiska sevniške občine na sevniškem gradu iskreno zahvaljevalo za zelo lep sprejem in pester program, ki so jim ga je pripravili sevniška občinska skupščina in podjetja. Če bodo gospe drugih diplomatov pri nas zvedele, kako prijetne urice so preživele gospe Jaquclinc Ann Bali iz ZDA, Snaron Lee Poncet iz Francije, Carmcn Louth iz Velike Britanije, Magdolna Molnar iz Madžarske, Vesna Grady iz Avstrije ter albanska veleposlanica Diana Roshi in njena kolegica Liljana Gashi, bodo prihodnjič gotoyo zraven. Sevniška županja Breda Mijovič je gostje pričakala z zajtrkom v Malusovi zidanici na Malkovcu. V sevniškem Stillcsu jim je direktor Lojze Ratajc predstavil podjetje, ogledalc so si del proizvodnje in prodajni salon, zlasti pa so bile navdušene na intarzijami. Na Lisci so gostje ob kosilu lahko spoznale najboljša slovenska vina, posebej pa sta somcljc Otto Vili Sevšck in enolog Zdravko Mastnak podarila značilnosti vin posavskega vinorodnega okoliša, še zlasti cvička. Gostje so bile med krajšim sprehodom po Lisci tudi priča drznim letom zmajarjev na l. slovenskem državnem prvenstvu. Na sevniškem gradu so si gostje ogledale številne stalne zbirke, posebej za to priložnost pa sta pripravila razstavo svojih izdelkov Inplct in Kopitarna, ki sta jo predstavila direktorja Marija Jazbec in Valentin Dvojmoč. S prikupno modno revijo sta sc predstavila največja sevniška kolektiva, Zaljubljen v fiate in lancie Slavko Gril je postal edini uradni zastopnik NOVO MESTO - Novomcščan Slavko Gril je med prijatelji znan kot ljubitelj avtomobilov znamk Fiat in Linda. Tudi njegov servis v Dolenjih Kamencah je namenjen v glavnem tem znamkam avtomobilov. Pred dnevi je dejavnost svojega servisa še razširil. Postal je edini uradni zastopnik prodaje avtomobilov Fiat in Lancia na Dolenjskem s pooblaščenim servisom. Preko uvoznika Adria-avto iz Nove Gorice lahko uvozi prav vse tipe vozil teh dveh italijanskih tovarn, že sedaj pa je pri njem mogoče kupiti in takoj odpeljati fiat tipo, najnovejši model s tremi vrati, ki je bil predstavljen na letošnjem salonu avtomobilov. Poleg tipa so na zalogi tudi avtomobili znamk Fiat Uno, Panda in Lancia y-10. Kupci pri Slavku dobe enoletno grancijo z brezplačnim rednim vzdrževanjem ter dodatno opremo. “Morda se kje dobe vozila Tipo tudi na cenejši način, vendar je nakup takšnega avtomobila kot maček v Žaklju. Mnogi nimajo nikakršne garancije,” je posvaril Slavko Gril. J. P. najprej Jutranjka, zatem še Lisca, za konec pa je sevniški oktet Jurij Dalmatin pripravil krajši koncert. Ob prigrizku smo v sproščenem klepetu ugotovili, da gospa Poncet najbolje od gostij obvlada slovenščino, čeprav MODNA REVIJA - Prava poslastica sklepnega deta obiska je bila modna revija izdelkov Jutranjke in Lisce (na posnetku), pri čemer so otroci s svojo prikupno sramežljivostjo in neposrednostjo bolj ogreli dlani zlasti nežnejšega spola. Podobnih predstavitev bi si zaslužilo še kakšno občinstvo. (Foto: P. P.) se je uči šele od oktobra lani, in da ima gospa dr. Molnar, s katero smo izmenjali vizitke, svojo firmo v Budimpešti, a vseeno živi pretežno v Ljubljani. Za gospo Grady, ki je po strogem ocenjevanju moškega dela dobila največ točk, se je izkazalo, da prihaja iz Beograda. A je raje govo- '■ rila angleško kot srbsko. GLASBENI VEČERI OTOČEC - V restavraciji hotela Grad Otočec pripravljajo glasbene večere, in sicer ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure. Priznani mariborski duo Colcgium z violino in klavirjem izvaja ta dneva dunajske valčke, cigansko glasbo in “zimzelene” melodije. RALLY TERENSKIH VOZIL ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 30. maja, bo v kamnolomu Cerov Log pri Šentjerneju prireditev, kakršne na Dolenjskem še ni bilo. Po vzoru Camcl Trophy sc bodo med seboj pomerili vozniki terenskih vozil iz italijanske Gorice. Prireditev, ki je družabnega značaja, sc bo začela ob 10. uri. Kaj je na sliki? 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR - Delavska baraka pri tako lepem, čudovitem mostu -pod katerim teče tako lepa reka Krka. Pripis pod nagradnim kuponom izžrebanke mimogrede opozarja na neurejeno okolico priključka na novi most, ki smo ga zastavili za uganko prejšnjega tedna. Nagrado bo dobila Ivanka /Mlctelj, Pad Trško goro 42, p. Novo mesto. Vabljeni k ugibanju fotografij še naprej. Za žrebanje uganke bodo prišli v poštev vsi, ki bodo izpolnjene kupone poslali na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do ponedeljka, 31. maja. Katera stavba je na sliki? Moj naslov: Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia l) in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado PETRU KAVČIČU iz Dražgoš. Nagrajencu čestitamo! lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE 2 (I) Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE 3 (2) Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV 4 (9) Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 5 (3) Ko jih bom štel 64 - ANS. VESNA 6 (5) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI 7 ?7i Tiha - ANS NAGLI I 8 (6) Veter' je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA 9 (-) Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC 10 (8) Mladost se končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Avc Marijo zvoni - ALPSKI KVINTET rs _________ H * Glasujem za:........................................... Z O Moj naslov: .................................... £4 Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ REPIŠKE ŽENSKE SO VSEVEDNE Repiške ženske so vsevedne. Vedo, kdo ponoči poje pred blokom. Vedo, kdo najhitreje vozi avto. Vedo, kje je dobil gospod izvršnik denar, da si je kupil mercedes. Vedo, v koga je zaljubljen gospod župan. Vedo, katera glasba je najbolj všeč ravnatelju repiške osnovne šole. Vedo, kam se hodi kopat predsednik Zelenih. Vedo, katero številko čevljev ima direktor banke Zapufanci. Vedo, da nosi predsednica repiš-kega Rdečega križa nedrčke podjetja Sirota. Vedo, da ima direktor Komunalnega podjetja najrajši točeno pivo. Vedo, da zasebnik Stolčič raje vidi moške kot ženske. Vedo, kje so jajca najbolj poceni Vedo, po čem so marke. Vedo, kdo goljufa na carini. Vedo, katerega carinika se da podkupiti. Vedo, kateri policist je odvzel največ vozniških dovoljenj. Vedo, da je davčni inšpektor Strogič pijanec. Vedo, da Jože zapeljuje Anico na Zeleni gori. Vedo, kje se prepirajo in tepejo. Vedo, kdo gradi bajto na čmo. Vedo, kdo napaja inšpektorje. Vedo, kje se da ilegalno prečkati mejo. Vedo, kdo je kupil vozniško dovoljenje. ■ Vedo, kateri mesar prodaja prvo ■ kakovost za tretjo. Vedo, v kateri gostilni dolivajo ■ vodo v vino. Vedo, kolikokrat je abortirala katera ženska. Vedo, kdo si izposoja denar. Vedo, kdo ima največ mark v B Repičevi Dragi. ■ Vedo, kdo je poceni pokupil m nekdanja družbena stanovanja. ■ Vedo, kilo pretaka bencin iz ■ službenega avtomobila v svojega. ■ Vedo, kdo se ljubi na cerkve- " nem travniku. Vse vedo. Na vprašanje, kdo je napisal u roman Rod svobodnim soncem, ■ pa niso znale odgovoriti. ■ TONI GAŠPER1Č ■ ■