Štev. 18.	V Ljubljani, dne 6. maja 1915.	Leto XXVIII.
Beseda o pravem času.
Ogrski ministrski predsednik govori večkrat pred svojo stranko; najvažnejše ro pa njegove izjave v državni zbornici.
Kakšnega pomena je na primer izjava ogrskega ministrskega predsednika v državni zbornici te dni, ki je v nji povedal, da naša vojska ne meri na to, da bi kaka država postala svetovna velevlast, marveč na to, cia bi se države in narodi mirno in svobodno lahko razvijali. Nekateri prenapeti Nemci so namreč ob tej vojski zakričali in tudi po časopisih in knjižicah napisali, da gre v tej vojski za to, da nemška država postane svetovna velevlast, ki bo vodila Evropo. Dobili so se ljudje, ki so mislili, da je to mnenje vseh. Zdaj vedo 'i in vsi, kateri so se kaj bali v tem oziru, da to ni res. Tisti prenapeteži so osamljeni; nihče ne stoji za njimi, Naša država sc bojuje za svoboden razvoj narodov in držav ne pa za kako svetovno velevlast, Veseli smo te izjave.
Načelnik Hrvaško slovenskega kluba je v nedeljo teden ob zborovanju savinjske mladine izpregovoril v tem oziru te-le znamenite besede:
»Kljub vsem sovražnikom, ki nas hočejo bodisi s sumničenjem, ogovarjanjem, preganjanjem, bodisi s sladkim prigovarjanjem ali prikritim zbadanjem zvabiti na druga pota, stojmo nepremakljivo na avstrijskem domoljubnem stališču! Kakor sc je treba držati verskih načel, kakor je treba zvest ostati svojemu materinemu jeziku, tako nam je treba tudi neomajene zvestobe do cesarja in Avstrije. Ako hočemo imeti trdna tla pod nogami, potem ni dovolj samo zvestoba veri in narodu, ampak tudi državi. Razločujmo vlado in državo! Naše stališče napram vladi jc lahko različno, proti državi mora biti vedno isto: stališče zvestobe in vdanosti. Ko naši bratje in očetje krvavijo na bojiščih za avstrijskega cesarja in avstrijsko državo, bilo bi grdo izdajstvo na njihovem čustvovanju, ako bi drugače govorili in mislili. Da so naše organizacije bile vedno
tudi na domoljubnem stališču, s tem se je slovenskemu narodu že neizmerno veliko koristilo. Marsikatero zlo, ki bi nas bilo sicer obiskalo, je šlo mimo nas. Toda sedaj ne smemo in ne moremo odkrito govoriti, a prišel bo čas, ko bomo lahko tudi to dokazali.
Vedno glasnejše postajajo pritožbe o vedno naraščajoči draginji in čimdalje večji težavi življenja. Oblasti si sicer prizadevajo, da bi to zlo odvrnile, toda brez vidnega uspeha. Štajerski poslanec Hagen-hofer je pisal prav v nekem nemškem časopisu: »Vidi se, da se vzrokov draginje ne pozna, zato je tudi pobijanje draginje ponesrečeno.« — Vojska prinese gotovo seboj podražitev nekaterih reči. Toda sedaj so se podražile pri nas tudi stvari, ki nimajo z vojska prav nič opraviti. Pri drugih stvareh zopet je pa podražitev tako visoka, da ni z vojsko v nobenem razmerju. Zato je iskati vzrokov draginje povsem drugod kot samo v vojski. Vzroki draginje so predvsem: ederustvo in ?zže-m&joče prekupčevanje, Navedimo samo nekaj zgledov za to.
P
Prevsem žito. V Avstro-Ofitsk, je pridelek pšenico z o.noin na prebiva sivo dvakrat 'a!-o velik kol v Nomcui. \ emur vidimo sedaj *elo duden pojav. Pri nas so zaloge pšenice že popolnoma izrabljen«, V Neničan pa pravkar dovolili, da sate prebivalstvo porabi.i več pšenice oe^o do-zdaj, obenem so pa cene /a moko i» kruh znižali. Gotovo je, da |e bil pšenlčai pridelek preteklo leto pri nas slabo srednje meožiiie, tudi je odpade* priae.t*K :: v. •'•• lieiie Trda vse to se ni zadosten v . rok /a o je neverjetno da ne bi bile še W sku e zalege pšenice, ki čak.ao »c ■>.>.:. cc To domne*anje .h ukrepe, jcio ea-godk. i žitnimi zalogami na Ogrs^en: i -Pressbiirgcr Tagblati- e poročai dr.e 1 a.-rila poročilo ni bdo ovrrona da fc da a a^rs' a vlada vse zaloge iita v r&rdc-lite v neki židovski banki (Ogrski sp.aš kreditni banki). Mcs'o Pressburg h- kupilo ud tc banke deset vagonov pšea-.c te> takoj plačalo polno kupnino \ .-nosku 180 000 K, leda mesto ni dobilo niti zrna pjc ice. čeprav jo je kupilo in plačalo. Šele če. tri tedne se ic posrečilo mestni up a m, da e dobila po mnogem prizadeva nji- sedem vagonov pšenice. Toda zopet nova ležkoča. Pšenice se ni smelo mleti, kci . ogrska banka pridrževala koruzo, s k a <■ .'o bi se morala pšenica mešati. Tako j je et ' la velika banka, kaj šele mali ogr-s!.. židovski trgovci!
■i o s u. Avstrija ima veliko večje zaloge klavne živine nego Nemčija. Vendar je sedaj meso \ Nemčiji ceneje nego v A\ siriji.
I s n i e se je podražilo /.a 100 do 200 odstotkov. Zakaj? Kje so vzroki. Ne more. 'o jih najti.
7elo načilna ic podražitev pri 1 o -m . . e v i ž 1 i n d r i. Tomaževa žlindra se p; .aeiuv v železni industrhi, predvsem v /c'e..oiae!i:striiski družbi v Pragi. Ta dražba, pa ic duša znanega železnatega k.;- .ca in p.ačuie letno 45 do 50 odstotkov e.:.\ ic.ere.e od svoiih dobičkov .Mislilo bi se. a.. č -sa ko p:inr.ša ljudstvo nepopisne : , c . a doraovino in dobiva železna ir. . s r: a r.ci.-aterna naročila od vlade, ne bi e; - treba podraževati Tomaževe žlin-die leda družba hoče imeti še večje dobičke /.sto naj bo vojska vzrok, da se ic T oreva žlindra podražila za 100
N s šteli bi lahko še cclo vrsto blaga, k: se ni podražilo vsled vojske, temveč vsled oderuške prekupčiie. Da cvete ta kupčija sedaj kot ni še nikoli, priča tudi glas iz kroga židovskih trgovcev Njih glasilo v Avstriji Ncuc Freie Presse piše »Mnogi liudie poznajo sedaj samo težave voiskinega časa ... Za majhen krog iiudi pa pomeni ta čas čas obogatenia in povz-dig k blagostanju in bogastvu. Čez noč so zrastli iz tal novi milijonarji, izmed katerih so si mogli mnogi prei le s težavo pridobivati vsakdanji kruh. Naenkrat ie bilo treba zadostiti potrebi po predmetih, vred--iih stotine milijonov. Pri tem so delovali posredovalci in prekupci. Pri ogromnih on oži na h blaga so znašale prckupčevalske vsote ogromne zneske. O teh si moremo ustvariti sliko, ako pomislimo, da ie na primer pri nekaj stotisočih kesih vojaških oblek zaslužil prekupec ali posredovalec po ! do 2 kroni pri kosu. Pri 100.000 oble-•1
k,h jc to 100 do 200 tisoč kron, Ce je ena taka oseba posredovala več takih naba , ■ e zaslužila lahko milijon, pn tem pa me iiskr. .i.a m se le malo mu,ab. Seveda so ime le tudi tovarne pri tem ogromne O-bič se Prve iirn.e so dobivale zelo pogosto naročila iz druge (posrcdovalccve) reke. Povi ie mnogo konzorcijev (družb) za > obua.e reči. uniivalne priprave, stvari za varovanje pred mrazom itd b temi tir-so napravljene pogodbe, v katerih
■-.•nonene vojne doklade k cenam. V« --.-č tovarne so bogato zaslužile tudi s U-r.'\is so imele v zalogi surovine ah ze 'e e blago, katero so prodale za vi-iove cene Majhni trgovci ali tvrdke z --•-'o kapitala so zaslužile milijone. 1 udi -v-Va prekupcev so sc nabrala nova pre-vv-V: c "a a Vojska je naklonila glavne do-ž..,,dosedaj povsem neznanim ljudem.«
fem besedam židovskega lista nimamo r... pripomniti. Zdi se nam samo, da s terr ko pripoznava resnico, ne more zakriti svoje nov olje, da ti glavni dobitki niso pripadli samo veletovarnarjem in vele-akeiiskim družbam, katere podpirajo to trobento avstrijskega židovstva.
Za nas jc gotovo, da ne gre tam poštenim potom, kjer rastejo čez noč milijonarji iz tal, kjer se delajo iz ljudi, ki so se prej s težavo preživljali, bogatini. Vojska je dala tisoč priložnosti za oderuštvo. Vojska je dala priložnost vsakovrstnim goljufijam. ki so cvetele zlasti na Ogrskem.
Jasno je, da take stvari spodkopujejo ljudsko blaginjo in slabe odporno mož države. Zato pravi prav list -Alpenlander Bote (Planinski Vestnik); »Medtem, ko sc bore in umirajo tisoči naših sinov in bratov lani zunaj na bojnem polju, srkajo brezvestne pijavke v brezsramni strasti po dobičku kri lastnih sodržavljanov in slabe naše moči skoraj bolj kot sovražnik. Ali moremo take pojave smatrati za mogoče v dobro urejeni državi? V naši državi imamo siccr postave proti oderuštvu, toda tc ne dosegajo tistih, za katere so najbolj potrebne. Če so obstoječi odloki prerahli. naj bi se napravili novi. Sedanji čas je čas izjemnih odredb. Resnost položaja zahteva, da se jim klonimo. Zakaj bi se ne dalo dobiti tudi za oderuhe izjemne odredbe, ki bi napravila konec njihovemu početju? Z židovskim naziranjem v vseh dopuščenih kupčijah mora država enkrat pomesti in temeljito zdrobiti to na-ziranie. Je zadnji čas, drugače bo trpela država neizmerno škodo. Da pa bodo odredbe proti oderuhom tudi koristiie. se morajo izpeljati temeljito, brez ozira na stan ali osebo. Brezobzirno uničenje ode-ruštva ie vojna pomoč v velikem pomenu. To bi utrdilo ra.tr in zaupanje ljudstva in povzdignilo tudi zaupanje do oblasti.
Tako ta list.
Mi pa misiimo. da je vse to sedaj zaenkrat že precej prepozno. Ampak dalo bi se narediti nekaj druzega. Če kdo zadene srečko, mora odstopiti državi gotov odstotek. Sedaj je mnogo ljudi, ki so zadeli glavne dobitke. Država potrebuje denarja Naj ga išče v prvi vrsti pri teh. Če pridejo novi davki — gotovo bodo prišli — naj zadenejo v prvi vrsti one. ki so potegnili v vojski — glavne dobitke. To bo edino pravičnol
0 kreditnih razmerah
Predaval na občnem zboru Zadružne zveze dr. J. E. Krek.1
Moj predmet »Kreditni razmere v vojnem času«, je za umevanjo sedanje-ga časa in gotovih bojazni, ki so ne. opravičene, važen in potreben.
Kreditne razmere pred vojsko sc imele la-le značaj: Ljudje so zmerom bolj nalagali denar v industrijo in zmerom manj kupovali papirje, ki se stalno obrestujejo. Iri vedno težje s0 sprav-ljale države in dežele te papirje med ljudi, dočim so na drugi strani denarja v gotovini vedno več rabile. Obrestna mera od obveznic je poskočila na 4 in pol odstotka že pred vojno. Obenem pa se je vedno več nalagalo v industriji. Obrestna mera za posojila je vedno rastla; denar se je vedno težje dobival; za likvidnost denarja pri denarnih za-vodih je bila splošno trda; denarja je manjkalo. Klub raznovrstni konkurenci in lovu za denarjem, kljub velikemu pomanjkanju denarja pa je bila naša valuta do vojske v najboljšem stanju. Naš papirnati denar je imel na svetovnem trgu tisto veljavo kakor zlati denar, ki ga je pomenjal; imeli smo neomejno pariteto valute, to je enakost med vrednostjo papirnatega denarja in med zlatim denarjem. Tako je bilo pred vojsko.
Ob času vojske pa so se pokazale tri stvari: prvič, denarnih sredstev, bankovcev imamo neprimerno več kakor jih je bilo pred vojsko. Drugič: li-kviditeta denarja pri bankah se je silno pomnožila. Tretjič se je pokazalo, da imamo že danes velik disa-io, to je razloček med vrednostjo papirja in zlata.
Kar se tiče prve točke, plode denarnih sredstev, treba omeniti, da nasa avstro-ogrska banka ne izdaja izkazov, koliko je ona med tem časom - svojim tiskalnim strojem napravila bankovcev in jih dala med ljudi, sklepamo pa to neposrednje lahko iz izkazov. Ki iili imamo v tem oziru na Nemškem. V Nemčiji je bilo 23. julija lani za W milijonov mark banknot: 31. jnlija lam je bilo 2909 milijonov bankmv. že CM eno milijardo več: 7. avgusta jih j«1 »"jj :<S97 milijonov, torej zopet skoro »
1 milijardo več. 30. septembra ]
ia
4490
milijonov. Če pa še prištejemo žiro-imetie posameznikov pri bankah. ?K■ ' paj 2500 milijonov, vidimo- d je "" 30. septembra denarnih sredsav. P pirja. za 7 milijard na denarnem tj?"; torej čez devet tednov za 4900 m»UJ nov več kakor 23. julija. Tako na škem.
To predavanje je objavil v zadnji številki Narodni G -P«'^,; Nam se zdi ta predmet, ki ga oW' naval dr. Krek. tako važen, da ?a > dajemo tudi našim čitateljern z na nom. da se misli, podane v p1-čim najbolj razširijo med ljudi.
i i i nas pa jo začetkom vojno de-,irju sploh bolj manjkalo kakor na "ViM^om. Jaz sklepam, da je vsota 'l,,uarnih sredstev med ljudmi, to jc l,anknot, pri nas neprimerno bolj rušila ,;kor na Nemškem. Denar, ki ga dr-ž"|Va najame zase, kol vojno posojilo n p, inier ati kot začasno posojilo pri I,',nkab, gre pa domala vos med ljudi, l^di .i s obliki podpor ali kot plačilo za l„ kar se kupi in nabavi za vojaštvo, 'ili za druge državne potrebe. Le malo l(,ua denarja gre'v tuje države; saj nimamo /. njimi zdaj skoro nobene trgovine. i a razloček med količino papirnatega denarja pred vojno in med denarnimi sredstvi je silno velik. To Sl'var moramo dobro držati v spominu, da umremo presoditi, kako se bo denarno gospodarstvo razvijalo, ko na-P(ai!c /opet mir. Iz tega razločka sledi [e seda j, o čemer pišejo vsi časopisi, da jc likvidnost denarja pri bankah že danes silno velika, tolika, da ne vedo kam £ njimi. Danes je pri denarnih zavodih 'denarja več kakor ga potrebujejo, ker >. denarnih sredstev več, obenem pa potrebe za kredit manj. To jc um-Ijivo. ker sc, na primer, več ne zida; ljudje hranijo in kdor le more, se izogne vsaki novi napravi.
Iu poleni tretja točka, katero sem omenil: mi imamo že danes visok dis-ajtio. Trosim, da mi sledite pri tej razlagi! Denar nima več lisic veljave, kakor je zapisano na papirju, če hočete dane-, na primer, poslati kakemu vojnem i a jetniku denar v frankih, morate da t i za 1 frank 1 K 30 vin.' Navadno slane I frank v zlatu 95'22 vin. našega denarja. To pomeni, da je vrednost našega papirnatega denarja padla skoraj za \ in. pri kroni. Isto razmerje je pri marki, rublju in šterlingu. Zakaj to? Ker pri nas ne plačujemo v zlatu. Avstro - ogrska banka nima dolžnosti, plačevati v zlatu. Zaradi loga vlada pri nas in na Nemškem papirnati denar. Zlata veljava je pri nas samo na papirni. In pri nas vidimo, da sc da izhajati tudi s papirjem. Samo prehod je Mak. a so bo izvršil, toda z velikimi iz-proineinbami v gospodarstvu.
' e -j ogledamo položaj za naprej po sklepu miru, ki naj bo srečen in trajen, si moramo predočiti, da bo naša država v -vojih razmerah imela silno velikih investicij. Vse tropično, subtropic-no, koionijalno blago — bombaž, kava, i'iž vsega bomo potrebovali, _ tudi volne. |<ož, usnja. Če bo hotela indu-slrijn živeti, mora biti pripravljena na novo nabave, da se retablira. To bo ostalo ogromnih vsot denarja in naše zlato bo šlo ven iz države. Na plačevanje v gotovini ni mogoče misliti; če av-stro-oj:rska banka pred vojsko ni plače-V;da v zlatu, bi bilo po vojski to popolnoma nemogoče.
Mislim, da ne more računati ob ti vojski nobena država, s tem, da bi do-vojno odškodnino. Svote so pre-
„ ' Od zborovanja ie poskočil frank ze na 1 K 32 vin.
velikanske. Naša država ima 80 do 85 mili jard vsega premoženja. Na tem premoženju je že danes 10 milijard državnega. dolga, ki se mora obrestovati in odplačevali iz tega- premoženja. In 10 milijard dolga moramo šteti za po vojski; v resnici je še premajhna ta številka. Sa mo v Galiciji so naračunali, da je treba, da bo mogoče zemljo obdelovati, 4 milijarde. Koliko pa jc še drugod pokončanega, koliko slano vojska sama na sebi, koliko znašajo podpore za družine vojakov itd. Ogrski dežel-nobrambni minister Ilazai je ob začetku vojsko izračunal, da bo stala, če bo trajala eno leto, 10 milijard. To bi se razdelilo na obe državni polovici. Zdaj žo vidimo, da je samo za našo državno polovico 10 milijard premalo. In če bi ta vsota zadostovala, bi to pomenilo, da sc bo Avstrija, ki je že pred vojno imela 1 osminko vsega svojega premoženja zadolženega, zadolžila še za eno osminko. da bo torej ena četrt vsega premoženja zadolženega. In ta dolg bo treba pokriti!
Vsled toga je čisto gotovo, da bo dis-iigio obstal tudi po vojski.
Kako se bo ta stvar kazala v naši državi? Da bo za toliko vse dražje. In tu pridete do tistega stavka, ki je bil danes že enkrat izrečen, da moramo računali tudi za prihodnje leto z draginjo. Ta stavek je utemeljen v olcolno-sti, ker ne bo blaga; živino na primer bomo dotlej poklali, utemeljen pa jc stavek i udi, kakor vidite, v izpremem-bah v denarni vrednosti. In če s temi dejstvi računamo, če si ta denarni položaj predstavimo tako, kakor sem vam ga naslikal, pridemo pri Vprašanju, kaj na j storimo, do sledečih zaključkov:
1. Računati moramo s tem, da bodo kmetijski pridelki dražji in da bo zemlja dražja. Celo po zmagoviti vojski leta 1871. so se na Nemškem zemljišča silno podražila, in zlasti strašno povsod podražila stavbišča. Iz tega sledi, in to priporočam vsem, ki imajo pri stvari kaj govoriti, da si naj občine zagotovo potrebne prostore za delavske hiše. Na kmetih no, ampak v industrijskih krajih. Kajti potem, vsled tega, ker se bo vrednost stavbiščem dvignila in bodo cene za stanovanja silno poskočile, se bo dalo v tem oziru težko kaj storiti. Temu se da sedaj še pomagati, če bodo občine razumele svojo nalogo in če pravočasno nabavijo za delavske hiše potrebna zemljišča. Pri tem se naj poslužijo zakona, ki ga je naš državni zbor sklenil pred dvema letoma, po katerem ie mogoče, da je lastnik zemljišča ob mu, lastnik hiše pa za 00 let kako društvo.
Drugo, kar jc važno in kar treba povdarjati, jc sledeče:
Investicije za kmetijstvo, za obdelovanje zemlje, so koristne. Najboljše jo, če'se denar, ki je na razpolago, porabi za umetna gnojila, in da se na zemljišču vse napravi, kar je mogoče. Denarja, s katerim bi se imela zbolj-šat.i zemljišča, ni hraniti; denar, ki je v tem naložen, je najboljše naložen, ker
ne bo izgubil veljave, ampak sc bo še ohranil in pomnožil. Zaradi tega ni prav, če kdo misli, da je sedaj prišel čas, da so ljudem odsvetuje investicije, češ, sedaj nikar nič delati! To je po moji sodbi najugodnejši čas za kmetijske investicije, ki sc pa dajo izpeljati seveda samo v toliko, v kolikor to delavske moči pripuščajo. Na vprašanje samo, ali naj dandanes denar hranimo, ali naj ga tiščimo, na to vzrašanjc je odgovoriti: Prijatelj, v zemlji ga naloži! Obrtna podjetja danes začenjati, je pa tvegana, nevarna reč. Za obrtne st vari sedaj ni pravi čas. V kmečka gospodarstva pa le kolikor mogoče denarja nalagati. Zato sem z žalostjo slišal od strokovnjaka, da se ljudje premalo poslužujejo še tistih umetnih gnojil, ki so na razpolago. Recite ljudem: zemlja bo po vojski več vredna, in kar bo rodila, to jc glavna reč!
Poleni poučimo ljudi, da ne bodo denarja doma držali in ga doma spravljali. Ne le> da pri tem izgube obresti, tudi ukrade jim ga kdo lahko; in če bi prišlo do invazije, se lahko ves ta denar izgubi. Naše ljudi je treba poučiti, tako kakor otroka hoditi učimo, da je edino pravilno, če nalože svoj denar v domačem denarnem zavodu, ki sloni na vrednosti zemljišč. Mogoče je, da se sovražnik pokaže, in da bo vsled lega izgubil papirnati denar precej svoje vrednosti; to pa je nemogoče, da bi zemlja izgubila svojo vrednost. Če zaupaš torej denar denarnemu zavodu, ki sloni na vrednosti zemlje, zaupaš ga tisti sili, ki je nobena reč premagati ne more, ki bo vrednosti ohranila, tudi če bo stvar še nekaj časa trajala.
Jaz nisem teh misli, da je treba iskati pomoči pri sodiščih; toda če se dobi kak lopov, ki laže, da se bo la ali ona posojilnica podrla, takega jc treba naznaniti. Časi so resni in tisti greši, ki takega lopova ne da zašiti. Če zasledite takega človeka, brez vsakega usmiljenja, brez vsakega odloga naznanite priče sodišču, da stvar naprej zasleduje. Taki ljudje so v kvar celemu narodu. Pri občnih zborih svojih domačih zavodov prepričujte ljudi, kako je z denarjem, pridobite jih za to, da bodo to, česar ne morejo vložiti v svoja zemljišča, nosili v domače lira* nilnice!
Nepopisno neumno pa jc doma zbirati srebro: krone, ki so polovico manj vredne, kakor je na njih napisano. Te-savriranje denarja doma ima lahko strašen učinek. Če tiščimo denar doma, ni mogoče redno razviti denarnega gospodarstva tako, kakor bi moralo bili. Če bi denar, ki je sedaj skrit, prišel na površje, bi se veliko lažje rešilo tudi znižanje obrestne mere za posojila.
Vse te stvari so potrebne, da se ljudem povedo. Diagio, na to bodimo pripravljeni, bo tudi po vojski obstal; pripravljeni pa bodimo tudi na draginjo, ki je s tem zvezana.
d pO SV
Avstro - Gorska. Cesar jc dne 17. pr. rnes. zaslišal v daljši avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgklia. — Železniško ministrstvo ie naročilo po raznih tvornieah 210 novih lokomotiv in približno 10 000 novih železniških voz. — Proti generalu pehote vitezu pl. Auffenbcrgu so uvedli preiskavo, da sc pojasni neka v zadnjem času vložena obdolžitev radi njegovega protidolžnostncjja poslovanja 1 1912. — Ministrski predsednik grof Stiigkh in ministra Gcorgi in EngcI so se podali dne 2. t. m. na posvetovanja v Budimpešto. — Naš zunanji minister jc bil 25. m. ni. v Berlinu. V ogrski državni zbornici so sprejeli pretekli teden sledeče zakone: 1. Zakon o razširjenju crnovojniške dolžnosti od IS do 50. leta. 2. Predlogo o uvrstitvi ogrskih črnovojnikov v a\strijskc čete, ki sc dopolnjujejo iz Galicijo in Bukovine. 3 Zakon o podaljšanju poslaniških mandatov in nr.inicipijalnih volitev. 4. Razpravo o go-ljufijaii pri vojaških dobavah.
Vatikan. Sveti oče. jc zaslišal 22. pr. mes. uemškega poslanika pri kvirinalu k t. a £iilova. — Sedaj potrjujejo tudi vati:. ■ 'ski listi da jc bolgarski car o Veliki noči pravilno prejel s\. zakramente.
Nemčija. Dne 30. pr. mes je minulo 500 let. odkar \ ladaio Hohcnzollcrji v Pru-si-i Razni vplivni nemški poliiiki dc-1..-. na to, d.-, se po vojski približa Ncm-či;..i Rusiji, da si na ta način razbije trojni sporazum.
hali,a. Zbornica bo sklicana koncem maia k zasedanju. — Italiia ie naročila v Ameriki veliko število konj. — Tudi na orava n. :e'i Italija v Ameriki vcčmili-ier>MO po«; i . — Frč ijo, da vladajo med Nrmčno 'r li-o še vedno dobre razmere, i ko:	Nemčija v Italijo velike množi- i
ne j>re "c^.-. - Italijanski zunanji minister ;e od-.edii. «e v mestnih svetih nc sme • več razprav!-? ti e sedanjem političnem po- | — Pe .. ska 7tirnica \ Turinu jc
S'->: ti e la '.e c
K
d.; na; se v slučaju vojske pro-. >"a stavka. — Laška kraljica ma-■e-i!a rretekli teden \
zev
KI
eno uro tra-avaiienci člana ogrske magnatske rnice ogrskega državnega tajnika Mi-• \ — 'vicarski listi poročajo, aa ni res, da bi It i klicala svoie podanike iz t'i-jinc rod i jžie.
Francija. Voini edsek frr.ncc.skc zbornice e <p i-.e! zakonski načrt, ca se pritegnejo k službi na fronti vsi. ki dosedsi še niso bili vp. klicani k službi na fronto ali ra. ki so v upravni službi države, dc-partement.iv in občin. — Voincmu odseku ;c tudi predložen zakonski načrt, ki razteza brambno dolžnost do 60. leta. _ 56
poslancev ie podpiralo predlog, naj vlada takoi izda izkaz izgub od 4 avgusta do 31 decembra. — Francoski senat ie sklenil. da morajo tudi delavke, ki delajo doma, dobivati tisto normalno plačo, kakor 10 določi posebna kontrolna komisija za tvorniške delavke; tarif za dela. ki jih izvršujejo te delavke naj se primerno do-j0.c';. —	sc poroča: Brambna ko-
misua francoske zbornice ie sprejela dva člena, ki določata, da se sinovi inozemcev ko so post.li francoski državljani, u vrste 41
v naborne liste letnika 1917. Dal,c na) sc vsi kreolski kontingenti na Anttlah, Guay-ni in Reuniji, in sicer letniki 188° do 1916, nemudoma pokličejo pod zastave in uporabijo za narodno.brambo.	.
Anglija. Poroča sc. da imajo Angleži v Severnem morju pripravljenih 70 ladij, ki bodo prepeljale angleške vojake na Francosko. — Živila v Angliji sc še vedno draže in pričakujejo šc višjih ccn. — Iz Londona sc poroča: Nekaj dni sem se v londonskem diplomatičnem svetu opaža živahna delavnost. Zunanji minister jc imel v zadnjih dneh opetovane pogovore z zastopniki Francije, Rusije, Srbije in Italije. Razen tega sc od sobote vrše pogovori raznih poslanikov z Greyem, ki je imel tudi vsak dan pogovore z zunanjim ministrom.
Rusija. Ruski car je obiskal v spremstvu poveljnika Nikolaja Nikolajeviča Pr-zemvsl in je stanoval v hiši, kjer ie prebival prej naš general Kusmanek. — Tudi Lvov ic obiskal car, kjer so mu priredili svečanosti, — Težke ranjene ujetnike začno ta niescc menjavati med Rusijo in Nemčijo.
Srbija. Švedski listi poročajo: Položaj srbskega civilnega prebivalstva ie obupen a zavezniki ne hite s pomočjo. Le a rm a do preskrbuje Rusija s kruhom, Francija pa z municijo. Splošna brezposelnost še povečava bedo. Srbska vlada je brezbrižna in čaka pomoči zaveznikov. Srbsko časopisje zagotavlja, da Rusija ne zapusti Srbije. Ruska diplomacija se pogaja z Bolgarijo. Zdi sc da namerava Rusija izigravati Srbijo in Bolgarijo oroti drugi. Rusija ponuja že zdaj Bolgariji več, kolikor more dati Srbiia. Srbska vlada je popolnoma v rokah Rusije. — Iz Londona sc poroča: Ruski dopisnik lista Mor-ningposi objavlja strašne podrobnosti o epidemiii pegasfega legarja v Srbiii. Prej goli griči so zdaj pokriti z grobovi. Neprestano dehajajo tovorni viski s krstami.
Črnagera. Angleški listi Dopisujejo položaj v Črnigori tako-le: Dežela ie bila že vsled balkanskih vojsk pooplnom? izžeta; bilo ni ne denarja, nc dovoli streliva, tako da so bili Črnogorci zelo slabo pripravljeni na boi z Avstrijci. Potem ko je bila črnogorska vojska prisiljena, da se umak-n ena svcie ozemlje, je bila njena naloga, prikleniti kolikor mogoče veliko avstrijskih čet nase To pa traino ni bilo mogoče in položa-. Črnogorcev se ie zadnje mesece vedno slabšal. Avstrijci metalci rac-čcio vedno bombe na črnogorska mesta. Pri enem poletu nad Podgorico je bilo ubitih in ranjenih 120 oseb. med temi 28 žersk Naihuiše pa je. da ie 19.000 sluča-tev leg ari a v debeli, ki se razširja kakor gozdni požar Pomanjkanje razkuževalnih sredstev je veliko; tudi zdravstvena sredstva so noia in pomoči ie mab Vsega tc°a potrebuieio Črnogorci; ker tega nimajo, zato izumira prebivalstvo. A ne samo to-Črna gora tudi strada; liudie nimajo dovolj 1 • X luko « ne da pripel,aii nič, zaloge pa ne zmorejo niti vojnega kruha.
Grška Časopis* povdaria ostrejše na-sprotstva meč grikimi m italijanskimi in-T™ *	Egeiskem morju m Mali
fc kura!i	zunanjega mi-
Zographos. Nato se je vršil mini-
sirski svet, pa se ne ve, o čem je razor-ljal. »Corriere della Sera« poroča d Rimu z rastočo pozornostjo zasledi? " grško politiko. Precej se v Rimu hudujLb° ker hoče Urška v Lpiru določiti volil To nasprotuje obljubi, da bo Grška Ev' zasedla samo začasno in konuio rešil prepustila bodoči mirovni konferenci ^ Bolgarija. V Bolgariji se obetajo Spre. membe na ministrskih mestih. — Dne 28 pr. mes. se je vršil v Sofiji važen vojni
išji p0. ončev se je
svet, katerega so se udeležili vsi vj veljniki. — Finančni minister T proti dopisniku rumunskega lista Dimf nitza izjavil, da se Bolgarija ne misli udeležiti vojne, od katere imajo dobiček samo sovražniki. Če zmaga entcnla, dobi Srbija Hercegovino, Dalmacijo in kos Bosne in bi štela 20 milijonov ljudi in bi bila tedaj dovolj močna, da nam zavrne vsako vrnitev ozemlja, ki nam ga je vzela s silo. Če pa zmagata osrednji sili, bo Srbije ko! nec in mi bomo deloma njeni dediči. Tako moremo ententi vojaško pomagati samo pod pogojem, če nam da že naprej jamstvo, da pridobimo nova ozemija.
Švica. Dunajski listi poročajo, da skli-čejo socialni demokratje vseh dežel za dan 30. maja v Curih posvetovanje, da se vpelje potrebno za mir.
Kitajska in Japonska, Poročila o sporu med tema državama so enk\ii ugodna, da se more sklepati na mirno rešitev spora, drugič pa zopet taka. da ic- pričakovati vsak čas izbruha vojske. N;-tančnej-šega se ne more še nič poročati. — Glasom petregrajskega Invalida je roški poslanik v Peekingu izročil kitajski \!adi sedem nujnih zahtev, katerih najvažnejša ie zahteva, da Rusija o priliki pri'' ozemlja v Mandžuriji.
Svetovna vojska.
VOJSKA Z RUSl.
Tudi pretekli teden niso Ru-i obnovili svojih napadov v takem obs gu ket se je vršilo to prej. Na našem skrajnem levem krilu pri Dukii, kjer stoji armadni poveljnik Boroevic. ie vladal mir. Rusi so tamkaj opustili kake napade, kar ie razumljivo, ker poročajo, da ie Bcicevic me-mu zaupano ozemlje zelo utrdil. K a k or poročajo. se ie porabilo za te utrdbe tamkat SO.000 kin bodeče žicc. Na desno od ie armade stoji armadna skupina pod pohištvom Bohm-Ennolliia. Tamkaj so se vrši" neznatni boji v dolini Cziroka. Pred to dolino leži Lupka prelaz. Ključ ccli vrsti bori še vedno Užoka prelaz, katerega naše čete pod poveljstvom generala Sziir-may-ia. Proti temu prelazu so Rusi Pf12' kurili zopet dva močna napada in siccr od leve strani proti železniški progi, ki se nahaia v obliki loka za hrbtom naših postojank. Drugi napad so pa poizkusih od spodaj. Oba napada so naši odbili Viea'«"1 ko se na teh mestih naše čete hrabro že, se je sosednji avstrijsko-nemški arma pod poveljstvom generala Linsinga p os«' čilo prodreti nekoliko naprej na gahsK ozemlje. Že dne 9. aprila se ie posrečilo w armadi osvojiti takoimenovano Zvintn g
jn si s tem pridobiti zelo ugodno mesto r°r0li Rusom. Desno od tukaj, na drugi strani Orava doline, so se vzdrževali Rusi na enako visoki težko pristopni gori Ojstri vrh To goro so Rusi enako kol Zvinin go-ro že mesece sem močno utrjevali in jo rabili kot svojo naravno trdnjavo, katero ,avzeti sc je zdelo skoraj nemogoče. Čete leldmaršallajtnanta Petra Hofmanna pa so po načrtu pripravljale osvojitev Ojstrega vrha. Dne 15. aprila se je izvršil bajor.etni napad na tamkaj se nahajajoče ruske postojanke. Nemške čete so si pa medtem na levi od avstrijskih čet osvojile pobočje in sprednje nižine Ojstrega vrha. Z osvojitvijo Zvinin gore in Ojstrega vrha si je pridobila armada oblast nad važno Orava dolino. Poleg tega bodo ti uspehi vplivali tudi na čete, ki se nahajajo na levi od te južne karpatske armade na prostoru med Užokoin. Če bi pa naše čete na tem prostoru šc naprej prodirale, bi to brezdvom-no zelo ugodno vplivalo na desno od tega ozemlju se nahajajoče dele v vzhodni Ga-iciji in Bukovini.
Bojna črta v Bukovini si je pridobila precejšcn uspeh čisto na desni ob ruski meji. Pri Zalesczyku ni bil že delj časa položaj za Ruse ugoden, vendar so se skušali tamkaj z veliko trdovratnostjo obdržati. Reka Dnjester teče tamkaj proti jugu v podobi črke U, v tem loku leži majhno mestece Zaleszcyk. Na južnem obrežju Dnjertra ležita dva majhna kraja, od katerih so imeli več dni polovico zasedeno naši, polovico pa Rusi. Čeprav so bili zajeti cd vzhodne, zahodne iz južne strani, so sc držali obupno vztrajno. Dne 15. aprila pn sc je položaj preobrnil v našo korist. Na drugih krajih tega bojnega polja je vladal deloma mir, deloma pa so se vršili samo boji med topničarji.
Pomlad vpliva v Karpatih zelo ugodno na azpoloženje čet.
VOJSKA S FRANCOZI IN ANGLEŽI.
V Londonu si pripovedujejo sledeče: Angleškega vojnega ministra Lorda Ki-tsehenerja so nedavno vprašali, koliko časa misli on, da bo še vojska trajala. Mož je odgovoril, da tega ne ve, koliko časa bo vojska še trajala, ve pa to, da se bo meseca maja šele pričela. — Mož je morda mislil, da bo Nemčija mirno čakala, da bo Anglija svoje čete, katere je nabrala in pripravila čez zimo, poslala na Francosko. Nemci so Angleže prehiteli in pričeli čisto zgoraj v Flandriji dne 23. pr. m. z napadi Proti tamkaj se nahajajočim angleškim četam. čete Angležev in Francozov so bili P" krajih Langenmark in Stenstraate (Ka-menita cesta) v širokosti 12 km (tri ure hoda) potisnjene nazaj. Samo malo je manjkalo, da se ni Nemcem posrečilo priti Angležem za hrbet. Obenem se je Nemcem posrečilo, da so prekoračili vodno "to kanala Isere pri Liserenu, Protinapadi Angležev so bili brez uspeha, kar Angle-žl sami priznavajo in trdijo, da ie iskati vzroka njih poraza v tem, da so se Nemci v, teh bojih posluževali bomb s strupeni-nin» plini, ki so omamljali in udušili an-lileške vojake.
Naslednje dni so Nemci obnovili na-Pade in dosegli še nadaljne znatne uspehe. Nemške čete so prodrle okrog 4 km na-
prej navzlic protinapadom od strani Angležev in Francozov. Izgube na obeh straneh so bile velike. Nemci nameravajo naj-brže na tem mestu prodreti sovražno črto.
Tudi med trdnjavami Verdun in Toul ob rekah Maasi in Mozeli so Nemci napredovali. Francozi so tamkaj zadnje dni napadali. Tudi Nemci so prešli v prpotina-pade in prizadjali Francozom v bližini Kombesa težke poraze.
V	Vogezih so Nemci vzeli Francozom znani Harlmannsweilerkopf. Vse to je napravilo v Franciji in Angliji velik utis,
O dogodkih na morju ni nič posebnega poročati.
Nemški zrakoplovi so v francosko mesto Amiens metali bombe in razdejali 22 hiš, ubili pa 70 oseb.
TURŠKA VOJSKA.
Tam pri Dardanelah se je pričelo zdaj za res. Francozi in Angleži si hočejo morsko ožino na vsak način odpreti. Carigrad mora pasti. Ker se jim napad meseca marca ni posrečil, so sklenili poizkusiti tudi na suhem. Svoje čete so pripeljali okrog polotoka Gallipoli in pod varstvom svojih ladij izkrcali čete na štirih mestih. Vnel se je hud boj. Dne 27. aprila zjutraj se je Turkom posrečilo na celi fronti premagati te sovražne čete. Pri tem so Turki ugonobili neki sovražni prevozni parnik. Sovražne čete so štele 4 brigade. Tako se je zaenkrat tudi ta poizkus Angležem in Francozom ponesrečil. Ne sme se pa prikrivati, da so taki poizkusi za Turke zelo nevarni. Od treh strani preti sedaj Turkom nevarnost: s suhega, v Dardanelah in v Črnem morju, kjer pritiskajo Rusi proti Bosporu. Turkom bo treba napeti vse moči, da se bodo mogli ubraniti.
Iz Perzije prihajajo poročila, da se ista vedno bolj nagiba na turško stran. Rusija in Anglija ste baje odpoklicali svoja poslanika. .
NA MORJU.
V	noči od 26. na 27. aprila je napravil avstrijski podmorski čoln U 5 Francozom precejšno škodo. V bližini kap Santa Maria de Leuca (ne daleč od skrajne južno vzhodne točke Italije) je stala velika francoska križarka »Leon Gambetta«. Avstrijski podmorski čoln se ji je neopažen približal in oddal nanjo dva strela, ki sta ladjo v 20 minutah potopila. Na ladji se je nahajalo nad 700 francoskih mornarjev, od katerih se jih je rešilo nekaj nad 100. Utonil je tudi francoski admiral. Podmorski čoln U 5, kateremu je poveljeval 35letni poročnik Jurij vitez pl. Trapp, rojen Trža-čan, se je vrnil nepoškodovan na svoje mesto.
Tedenske novice.
Kraljica majnikova, usmili se nas! Iz
srca vsega človeštva vre ta klic. Svet preplašen groze se ozira na Pomočnico vseh, v solzah romajo in hodijo ljudje, nosijo v sprevodih Marijin kip. Romajmo in hodimo tudi mi. Iščimo pomoči, k,er ,o je našel vedno svet v vsaki hudi stiski. Čas cvetja, šmarnic je letos za nas čas slovesa
in strahu. Od nas se poslavljajo sinovi, možje in bratje. Čas cvetja je, a obetajo nam, da se razcvete krvavi cvct velike, strašne bitke, O Marija! Izprosi blagoslov našim žrtvam, našim naporom! Varuj naše čete, razprostri svoj plašč nad našo vojsko, nad naša polia, odvrni od nas grozečo šibo bolezni, vrni nam naše drage, daj nam slaven mir! — In daj nam Marija spoznanje in pogum, daj nam zaupanje v čudne božje poti, ki vodijo človeštvo po poti trpljenja k resnici, pokaži nam luč boljše prihodnosti, prihodnosti ožarjene ljubezni do Kristusa, prihodnosti razsvetljene od imen Jezus in Marija.
Ven z drobižem) Po prodajalnicah in na trgu je zdaj največja zadrega, nikdo nima drobiža, ne more se kupiti, ker se ne more menjati bankovca. Res je, da je temu krivo to in ono — ali res je tudi, da bi bilo več drobiža v prometu, ko bi nc spravljali in stiskali ljudje doma kronice in desetice, v strahu, da bo propadel denar. So hiše, ki imajo spravljene stotine kron. Taki ljudje mislijo, da so silno brihtni, pa ovirajo samo promet.
Dajte torej drobiž v promet, kupujte raje, kakor da stiskate, sčasoma se podraži tako vse bolj.
Nova prebiranja črnovojnikov. Ponove se še enkrat nabori onih črnovojnikov, ki so bili rojeni v letih 1878, do 1890,, 1892,, 1893. in 1894. K tem naborom, ki se bodo vršili med časom od 25. maja do 15, junija, imajo priti tudi oni, ki so bili pri prvem naboru za orožje sposobnim spoznani, pozneje pa poslani domov na dopust kot začasno nesposobni. — Za 17, 43 do 5G letne mladeniče in može se bodo vršili nabori v mesecu juniju in avgustu. Od teh za orožje sposobnim spoznani bodo vpoklicani v službovanje koncem avgusta oziroma začetkom septembra.
Admiral Haus kranjski deželi. De želni glavar dr. šusteršič je imenom kranjske dežele brzojavno čestital vrhovnemu poveljniku naše vojne mornarice admiralu Hausuk junaškemu činu našega podmorskega čolna, ki je potopil veliko francosko oklopno križarko »Leon G a m b e t ■ t a.« — Nato je dospela sledeča brzo-ja v slovenskem jeziku: Dr. Šusteršič, deželni glavar Kranjske, Ljubljana. Ljubeznive čestitke dežele kranjske so me odkritosrčno in globoko razveselile. Sprejmite gospod deželni glavar za iste mojo najprisrčnejšo zahvalo. Bog živi deželo Kranjsko! Admiral Haus. —- Admiral Haus ,lci danes poveljuje celi bojni mornarici naše monarhije, je rojen v Tolminu na Goriškem in se je šolal svojedobno na ljubljanski gimnaziji in govori popolnoma slovenski.
Prepoved. Gostilničarjem je prepovedano dajati beračem za denar ali zastonj žganje. Zelo pametno!
Molitev za mir se opravlja po vsej ljubljanski škofiji pri letošnjih šmar-nicah.
Romanje na Sveto Goro pri Gorici ni zabranjeno, kakor pripovedujejo nebi
kateri, temveč pride tja lahko vsakdo. Letos se je vršilo na goro že več veličastnih procesij.
Podeljena jc župnija Planina pri Hakoku č. g. Ivanu Lovšinu, župne-jnu upravitelju na Sv. Gori.
Novo vojno posojilo bo v kratkem razpisala naša vlada. V Zagrebu je že razpisana.
Zajčja zalega je letos na Štajerskem zelo občutna. Kmetje, le mnogo sadite in pridno delajte! to se letos posebno poudarja. Nihče pa ne pomisli. koliko škode napravi zajec. Treba je nujne odpomoči.
8 sinov ped vojnimi zastavami. Ugledna posestnica v Šiški Marjeta Dalmik ima zdaj v vojski ti sinov; le najmlajši -in je še doma. Moža dveli hčer;; gospo Babnikove sta tudi odšla v \oi<ko in že več mesecev nista ničesar poročala svojima soprogama in so no \o. kaj da je z njima.
Neljuba tiskovna pomota so je ur' ii; v naš zadnji uvodnik o vojnih odlik"1 anjili. Nagrada srebrno hra-hrosino medaljo znaša ? K in pol in ne 1? v in pol, kakor jo bilo pomotoma tiskano.
J ■ijoslrivanska strokovna zveza je
ii». v pivokio nedeljo v Ljubljani s\ o-.)•• i i :'i>orovanje. Iz poročil posne-ii m da ta organizacija našega dola stva lepo cvete in so razvija. Njen n "i zaklad znaša že :11.028 K.
anjenci v Ljubljani. V soboto p. -oklepa tedna so pripeljali v Ljubit.,no 70 težko in 284 lahko ranjenih v«■-..' ov. ki so večinoma Čehi in Nemci.
"vpoklic, Onovojniki leta 1S?3. do h m i**" rojeni, ki so bili pri zadnjem 1 ■ .miti spoznani kot sposobni za -. so imajo dne 15. maja zglasiti p'' ■'. ki-, dopolnilnem okrajnem po-vii ki je označen na njihovi čr-iii' tiiiiški legitimaciji, oziroma k c. kr. donioin nilskemu tdeželnostrelske-mu nadoii' 'stnoniu okrajnemu poveljstvu.
Tadi ?a berače so sedaj hudi časi. Ni s 1 o. i omejuje velika draginja radodarni st ljudi, temveč .nastalo je še pomanjkan o drobiža, kar zelo čutijo berači. IMog toga je prišla jia še prepoved. da so beračem ne sme nc za denar no zastonj dajati žganja.
Slovenskim županstvom je Slovenska Straža poslala oklic. Naj bi nc bilo nobenega slovenskega županstva, ki bi se takoj ne odzvalo pozivu * Slovenske Straže . Narodna naša čast zahteva, da bo loterija Slovenske Straže- v korist ubogim slovenskim otrokom, našim invalidom in vdovam padlih junakov imela naj-častnejši uspeli.
Zahvala. Iz Gostinga pri Gradcu smo prejeli sledeči dopis: Tu se nahaja večje število mož-rekonvalescentov od 17. peš-polka. Prestavljeni smo k divizijskemu tremi. O velikonočnem času smo premišljevali, kje bi opravili sv. spoved. Pa, kakor poslan, prišel je, nc da bi bil vedel, da se nahajamo iu, č. g. dr. Nastran, župnik Marijine cerkve v Gradcu. Domenili smo se z gospodom in v nedeljo po Veliki-noči nas je vseh -10 mož prejelo sv. zakra-()!
nicnte. Potem smo dobili od gospoda Na-strana več sto cigaret. Sprejemamo tudi »Domoljuba« in Slovenca«, katere plačuje za nas g. Nastran. Zato bodi blagemu in častitemu g. dr. Nastranu tem potoni izrečena najtoplejša zahvala. Bog plačaj!
Prihodnjo nedeljo 9. maja pridite okoličani pogledat v Kino Central- v deželnem gledališču v Ljubljani krasne kinc-matografične predstave. Podjetje je pridobilo »Slike iz Karpatov«, kar bo pač vsakega zanimalo, na sporedu jc dalje velik čudovito lepi naravni posnetek »Doživljaji polarnega lovca«, veseloigri >Kako se jc Ilza zaročila* in Pomagaj si sam ter »Julij med volilkami.. Predstave se vrše ob 1-11. uri dop., ob 3., 5. uri pop. in ob 7. in 9. uri zvečer. Ta spored bo videti tudi v soboto 8. maja in v ponedeljek 10. maja. V torek 11. maja bo zopet nov spored.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: »Daničar«-Ljubl.jančaii Adoll 11 o stal, ki jo bil v trdnjavi Przemysl. — Vojni kura t M a r t i it č i č je brzojavil v Ljubljano, da so nahaja v ujetništvu v Simhirsku na Huskom. Tudi on jo od posadke iz 1'rzem.vsla. Dalje sia v ruskem ujetništvu Lovrenc Hud o listi i k in .lanoz Lokat' s Primskovega pri Ivtuijt!.
Novi grobovi. Dne 18. pr. tu. jo ttintl na Ogrskem za logarjem Ljubljančan Vinko H o n a č, četovodja 3. gorskega lop. polka. Bil je prav od začetka vojne na bojnem polju. Svoj čas jc bil načelnik Orla v Kranju in povsod priljubljen mladenič. — V Dobrli-vasi je umrl starosta koioške duhovščino knezoškofijski svetovalci v po-kpju župnik č. g. Val-ntin Lega t, star 91 let. - V Idriji je umrla trgovka in posestnica gospa Marija L a pa j ti o, stara 70 let. — Naglo je umrl na Štajerskem glavni tajnik ondotne kmetijske družbe France .1 u v a n. - V Košir a h na Ogrskem je unul Anton B a č a r od 47. pešpolka, doma iz 1'hanj pri Ajdovščini. — V Železni Iva-pli jc umrl nadučitelj Martin Na gole. — Na bojišču je padel Ivan Z a m-perle, bivši poštar v Radovljici. V Sežani je umrl učitelj Josip Mohor -č i č, ki je služboval zadnji čas v Du-tovljah. — V škofji Loki je umrl učitelj Janko I5 i a n o c k i. - V Budanjali pri Vipavi je umrl vrl mladenič Ivan C u r k. — V Budimpešti je umrl za vnetjem lnožgan naš rojak Andrej O bi d z Jesenic na Corekljanskem.
Vlcm v župniščs, Z Janč se nam piše: Dne 25. aprila t. 1. zjutraj med sv. mašo so vlomili tatic v tukajšnje župnišče. Na sood-nii strani župnišča so v kletinem oknu Dre-ščipnili močno železno omrežje, zlezli skozi odprtino v klet in od tu naravnost v prvo nadstropje v župnikovo stanovanje, kjer so vse preiskali in razmetali. Vse, kar je bilo zaklenjeno, so s silo odprli. Tudi cerkveno skrinjico so razbili in oropali. Iskali so samo denarja, vse drugo so pustili v miru. \ zeli so samih dvovinarnikov za 60 K v zavitkih po 50 dvovinarnikov, mnogo kron m drugega drobiža. Tudi stare kraicarjc katerih je bilo kake pol klobuka, so pobrali. Tudi nabiti revolver, ki jc bil na
zelo skritem prostoru, se jih je prijel \ znamenja kažejo, da so morali biti 2C|J
spretni in vajeni lega rokodelstva in in,,., so morali za to posebno orodje, ker IU cm debelo železno omrežje ne prepilj
ali prežagali, ampak preščipnili. Ljudje i: so prišli iz cerkve in videli vse razmetano in razbito po župnišču, so bili l;,k0 rdzKa° čeni, da bi bili tatove golovo potolkli ako bi jim bili prišli v roke. Ukrenilo se je ta° koj vse poirebno, da pridejo pravici \ rok' in upamo, da se to tudi gotovo zgodi ' Tatje, ki so vlomili dno >:>. aprila t. 1, mod zjutranjo službo božjo v žuij. nišče na Jančem, so bili trij, eden v/ lik iti dva mala, kakor se jo spoznalo po stopinjah. Farani, ki so prišli j2 cerkve, so jo precej vdrli za trtovi pr0. ti Lazam, Gostinci, Sostremu in |>. \| v Polju. Toda tiči so jo ubrali v ravno nasprotno stran proti Javoru pri Hm. širi. X vrh javorskega hriba, kjer so jih ljudje videli, so šli v dolino Koko in od tu so morali kreniti proti isiremu ali proti Lipoglavu. Eden jo nosil /.okno culo, to jo bilo malo progi injalo, ki so jo vzeli v župnišču in v njo zavezali ukradeni drobiž, Kjer so toioi kaj kupovali, so plačevali gotovo - samim drobižem, ker so ukradli sam . drobiž: krono, dvajsetico, desetiee, sa^ih dvovinarnikov za 60 K, tudi vin:.•' • in on bankovec za 2 kroni, vse;.a skupaj okrog 200 kron. Prosi se to,r; vsak,, kdor je te uzmoviče kaj vido more-biti še celo katerega poznal, ■ lor je kaj kupoval s samim drobižoi naj In-koj naznani bližnjim orožir i, kor tukaj so ne gre samo za to tai\ no, ampak za zelo tatinsko bando, h I. eriso morali spadati tudi ti.
fadel je dne 23. februarja % rpatili na Ogrskem Alojzij Vilfan, o,na iz Sp, Senice v sorski fari. Bil je že drugič na bojišču. Prvič je bil ranjen v ! o roko ter jc imel hude bolečine. A vc;vo je rekel. če tudi še enkrai. toliko dobit', samo da bi še kdaj nazaj prišel. D-ie 7 februarja je šel drugič na bojišče ter jc ! takoj drugi dan zadet od granate iti ti takoj mrtev. Težko se jc ločil od svo: drage matere in dveh sester, kaicre je nadvse ljubil. Bil je star šele 24 let. Vsakdo, kdor ga je poznal, pravi: Škoda tako -vidnega fanta! Tudi mi žalujemo po nje i1 kakor njegovi dragi. Spavaj mirno v d; lini, tuji zemlji in nas pričakuj nad zve/. -,ni!_-Njego\ i p ieiii-Odlikovanje našega aka-I.-n ; •• u0' spod lezervni poročnik Lovro Sušmk, sta-rejšina Danice-«, čigar pismo na brata smo priobčili v zadnji številki Domo n;ba«,_i« dobil visoko odlikovanje, namreč zaslužni križec z vojno dekoracijo, ki ga je,' smo opisali v zadnjem uvodniku, vpeljal naš cesar na nasvet Radcckega i ' S49. za posebno zaslužne častnike Udeležil se |C namreč kot poveljnik kompanije \ začetku februarja srečno izpeljanega napada ua Ruse, pri čemur so naši v ranem jutru sC med nočnim počitkom presenetili cel r"' ski bataljon in ga ujeli skoro brez lastni" izgub. Znamenje za napad je vzbudilo na"1; i'£č Ruse pele iz spanja in bili s0,.u' '' preden so si dobro omeli oči. Predlaga" pa jc tudi v nadttljnje odlikovanje za srečno
izvršeni pohod v karpatske višave, ki ga deloma opisuje v zadnjič priobčenem
^ »Svetovne vojske« 13. sešitek (prvi v [II, četrtletju), ki je pravkar izšel, prinaša še nadaljna pisma slovenskih vojakov z belgijskega bojišča. Ta pisma niso samo zanimiva, ker so izvirna slika junaštva in trpljenja naših topničarjev pri velikih avstrijskih možnarjih, temveč so zanimiva tudi vsled podrobnosti dogodkov, ki jih preprosto, toda zelo živo in jasno opisujejo slovenski vojaki. Njih vsebine se čudovito skladajo s popisi poročevalcev velikih svetovnih listov, V ta sešitek je uvr-slil urednik tudi nekaj zanimivih črtic iz Sven Hedinove knjige »Ljudstvo v orožju«, ki sc nanašajo na belgijska bojišča, S tem sešitkom je zaključeno popisovanje dogodkov na belgijskem bojišču do padca trdnjave Antvverpen. Delo je zanimivo in živahno pisano, zato je vsakomur priporočamo. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Srečke »Slov. Straže«.
Prejeli smo sledeči poziv:
Usmilite se naših junakov, ki se iz vojske vračajo domov brez r o -k e , h r e z n o g e , ali drugače nesposobni za delo! — Usmilite se ubogih sirot, ki so v vojski izgubile svoje očete! Kdor kupi srečke efektne loterije »Slovenske Straže« v Ljubljani, ta podari s tem že mi 1 o š č i n o za te naše v vojski pohabljene vojake in za njih sirote, ob enem pa lahko zadene lep dobitek, ki je vreden več tisoč kron. — Vsaka srečka stane le eno krono. — Svoje roke in n o c so ti naši vojaki dali z a n a s in mi bi jim še ene kronice ne hoteli dati? To bi bila res za nas sramota in črna ne-hvaležnost! Vsakdo naj torej kupi vsaj eno ali več srečk; vsakdo naj skuša še druge pridobiti, da kupijo te srečke. Blagor njim, ki so usmiljenega srca!
Opomba: Srečke se dobivajo v raznih trafikah in trgovinah, naročajo se pa tudi lahko naravnost v pisarni »Slovenske Straže « v Ljubljani, Ljudski dom I.
Razne novice.
Papežev blagoslov umirajočim vojakom. Iz Rima se poroča: Na vprašanje kardinala van Kossuma je državni tajnik kardinal Gaspari odgovoril, da je sv. Oče vsem katoliškim duhovnikom, ki delujejo v dušnem pastirstvu ali v lazaretih ali pa nosijo orožje, pobelili privileg, da smejo umirajočim vojakom podeljevati papežev blagoslov s Popolnim odpustkom, in sicer v kolikor mogoče skrajšanem obredu, obliki, ki je ni treba pri vsakem vojaku ponavljati.
30.000 judovskih otrork v Varšavi brez strehe. »Glos Narodu« poroča po varšavskih listih, da je v Varšavi 30.000 judovskih otrok brez strehe.
Pri generalu Tamassy našli zastavo trdnjave Przemysl. Iz Curiha se poroča, da, ko so preiskali prtljago av-
stro-ogrskih častnikov v Kijevu, so našli v ročnem kovčegu generala Tarnas-sy zastavo trdnjave Przemysl, pri drugih častnikih pa zastaven posameznih polkov, razrezano v kosce.
1500 krvoločnih in popadljivih psov na angleškem bojišču. Španskim listom brzojavljajo iz Londona: Trdi se, da pošljejo Angleži v kratkem 1500 psov na bojišče. Izučeni so, da bodo napadali Nemce v strelskih jarkih.
Sladkor za izdelovanje mila. Na Nemškem so poizkušali že več let, da bi uporabili sladkor za milo, ker nadomestuje sladkor lahko tolščo. Tako milo je izborno za pranje in umivanje, ker ima sladkor v sebi sestavine, ki izjedo umazanost in ne škodujejo perilu. Zdaj je zelo veliko sladkorja in malo tolšče, seči bo treba po sladkornem milu. Sladkor se dene lahko tudi v lug. Neka gospa, ki deva navadno bo-raks v lug, je vsula namesto boraksa stol-čenega sladkorja v lug. Perilo je bilo bolj belo kakor navadno. Kila navadnega mila bo stala kmalu več kakor kila sladkorja. Za škaf perila je treba osminko sladkor-jevega prahu za lug.
Nadomestilo mesenega izvlečka hočejo pripraviti iz posnetega mleka, tako bi postali neodvisni od uvažanja čebigo-vega mesnega izvlečka, ki prihaja iz Angleške. V Pomorskem se je ustanovila družba, ki bo začela s tem izdelovanjem.
Strelivo iz človeških kosti. Japonci potrebujejo za pripravo nekega razstreliva človeških in živalskih kosti. Ker nimajo dovolj kosti na Japonskem, so se bili obrnili na Kitajce, da bi jim izročili kosti Rusov, ki so bili padli v rusko-japonski vojski v Mandžuriji. Japonci so dajali približno tri in pol krone za cent kosti in Kitajci so se zavzeli za dobro kupčijo, predli so zemljo, kjer so bili pokopani Rusi, in prodajali so ruske kosti, niso se pa dotaknili grobov, kjer so ležali skupno Japonci in Rusi. Takrat so se zgražali ruski listi nad to sramotno kupčijo s kostmi vojakov, ki so padli za domovino —• zdaj kupujejo Rusi od Japoncev municijo, ki je napolnjena z razstrelivom, narejenim iz ruskih kosti. A tudi Rusi so izkopali pred približno dvajsetimi leti grobove angleških in francoskih vojakov v Krimu in so prodajali kosti v mline. Takrat so ustavili energični koraki angleških in francoskih diplomatov čedno rusko kupčijo.
Kuhinjske odpadke za krmo zbirajo in sušijo na Dunaju in v Berlinu. V teh veli-' kanskih mestih se naberejo velikanske množice pomij in kuhinjskih odpadkov. Dr. Vieninger svetuje, da bi razrezale gospodinje kuhinje vse vrste odpadkov od zelja, krompirja in drugega podobnega na drobno in posušile v pečici ali na zapečku. Tako tudi meso. Kosti je treba raztolči. Jajčje lupine se suše posebej v papirju in se stolčejo na drobno. Te posušene odpadke naj spravijo gospodinje na suhem kraju. Oparjeni ali suhi so taki odpadki krma, ki ima veliko redilno vrednost za gosi, kure, kunce, prešiče in koze. Prah jajčjih lupin ima lastnost in vrednost otrob, posebno za perutnino. Te odpadke bodo nabirali na Dunaju na določen dan. Da je to nabiranje umestno in potrebno, dokazuje to, da so bili kuhinjski odpadki že
večkrat ukradeni iz dvorišč po Berlinu. Tam se je nabralo prvi mesec nabiranja za 30.000 kg odpadkov.
Maslo iz ribjega olja. Ker se je podražila zabela na tako neznansk način, so se domislili kemiki, da bi poizkusili pripravo masla iz rastlinske in živalske maščobe, tako tudi iz ribjega olja. Poizkus se ni še popolnoma obnesel, dasi izgubi ribje olje vsled kemične predelave vse svoje slabe lastnosti, vendar ni še gotovo, če bi prenašal človeški želodec tako zabelo. Laponcem je baje ribje olje delika-tesa, žal da nimamo mi laponskih želodcev, kar bi bilo sicer prav potrebno za sedanji čas.
Tudi Amerika dela iznajdbe. Državni tajnik za notranje stvari je izjavil pri seji v Washingtonu, da so naredili v državnih kemičnih delavnicah dve važni iznajdbi. Prva bo pomnožila pridobljenje bencina iz surovega olja za 200% ali še več; druga bo dvignila izdelovanje barv in razstrelilnih snovi. Doslej stoji Nemčija na višku glede izdelovanja barvil. Za neke razstrelilne snovi je treba tolnola in benzola. To dvoje so pridobivali na Angleškem in na Nemškem večinoma iz katrana (Stein-kohlentheer). Nova iznajdba kemika Bitt-mana bo omogočila Ameriki, da bo pridobivala tolnol in benzol iz surovega petroleja, za to je dober vsak ameriški petrolej. Ta način pridobivanja pride dosti cenejši, pri tem se dobi še poleg tolnola in benzola še dosti bencina. Prve dve snovi se rabita pri barvanju svile in bombaža. Zelo pripravno je, da se preskrbi Amerika lahko z barvili v sedanjem vojnem času.
Hrabri infanterist. V Kijev so pripeljali Rusi ogrskega infanterista, ki je bil ranjen na roki. V lazaretu so mu rekli, da se mora preobleči, česar se je branil na vso moč. Slekli so ga s silo. Ko se ni mogel več braniti, se je razjokal. In kaj je branil tujim rokam, kaj je nosil ovito okrog svojega života? — Vse osobje laza-reta se je zbralo okrog Ogra, obstopili so ga častniki, ki so priznavali prijazno srčnost in um infanterista in so mu obljubili, da bodo skrbeli, da izve avstrijsko-ogrsko poveljstvo o njegovem hrabrem činu. Vojak si je bil ovil okoli života zastavo drugega honvedskega polka, da bi ne prišla zastava v sovražnikove roke.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka.
Me ure oA 8. zjutraj Ho ijpoie.'
Glej inserat!
Prikrmo iz sladkorja in iz žvepleno-kislega amonijaka, ki ima v sebi nad 50'~.'0 beljakovine, je izdelal zavod v Berlinu. Pravijo, da bo nadomestila ta prikrma tropine in ječmen in da nc bo treba Nemčiji odslei uvažati krmil iz inozemstva.
Žiri. Naš organist A. Jobst se je oglasil iz karpatskih bojev in piše gosp. župniku sledeče: Najprej Vas prav srčno po-zdravljam. Imamo ravno malo mir pred Ri si Zato sem si vzel čas, Vam malo več poročali, kako se tukaj imamo. Grmi pač noč in dan. Tako se človek privadi tega pokanja in grmenja, da se mu že prazno in dolgočasno zdi, ako je vse tiho in mirno. Zi.sedeno imamo eno goro, kjer smo že več .. > Sredi ie krasna dolina, a sedaj ie . c^cc'., pusta in prazna. Na drugi strani je 'or. ' hrib. katerega imajo zasedenega Rusi. .v, še hiše so v zemljo vdelane jame, U so srapneldekunge.. Tako streljamo dan i ., dan eden na druzega. Človek se nc •" c prikazati iz tc luknje, ker koj pri-fro: r- .o-.a krogla. Ravno tako povrnemo tvid■ o \ . som. \ časih se ponoči vname hi v b Hoscdai smo Ruse še zmiraj od-sem bil enkrat malo v roko. a -e .vi je e zopet zacelila. Nege pač imam
---- •••nc ker gori v Karpatih smo trpeli
; : on mraz. Po cclc ure smo ležali v šoc- . Zmiraj pod milim nebom. Sedaj je — h ii Bog zahvaljen — v iem oziru boljše: ic tudi tukaj že precej toplo. Za pod zc-oc e seveda bolj malo. A privaditi se ie t oa na vse. Tolažimo se s tem, da bo km lu konec te krvave vojske in se pt-. •■ veseli povrnemo, odkoder smo prisil. č!rasno nas jezijo tudi uši. Že tako je mnlo s p a i -a in še sedaj ne moremo spati, taiio sem Vam maio popisal svoje življenje n. bojnem polju. Bog daj kmalu ko-ncc, da bi se zopet enkrat videli živi in zdravi, kakor smo se ločili. Radoveden sem, k. ko je sedaj v Žireh. Fantov Orlov, mislim, ne bo več veliko. Zdi se mi, da pride vse za mano. Kje je g. Hladnik? Pri zberu se bo precej poznalo. In pevke? Mislim, da se dobro držijo. Tolikokrat mislim na krasen zborček. Bodete videli, da se vsi zopet povrnemo in sestavimo zopet krasen cerkven pevski zbor. Še bo lepo' In orgle? Tolikokrat se m: sanja o njih, kako so lepe in krasne! Samo enkrat naj bi imel srečo jih videti ali slišati! Mislim in upam, da me, ako se še enkrat povrnem, še sprejmete nazaj; potem pridem s svo,o materjo. Ako pa ne, pa tudi ne bom pozabit Zirovcev in svojega predstojnika.
ov. Jost nad Kranjem. Na peto nede-110 po Veliki noči je običajni romarski shod Na šesto nedeljo pridejo Štajerci. Obakrat tudi opravilo ob 6. in 9. uri Romam so naprošeni, da prineso kruh seboj.
Mara Loka — okolica. Šele četrti mesec se bliža koncu in že je bilo toliko mr-hcev do 24. marca kot lansko celo leto Kam plovemo? Delo Azraela se vidi tudi doma na pokopališču ne samo na bojnih poljanah, kar padajo za dom junaki. — Iz ruskega ujetništva se tudi oglašajo naši
Ujeti so: Fr. Pivk od Sv. Duha, And. Jenko iz Virmaš, Fr. Hafner, Staridvor, Matevž Triler, Vcštcr. — Življenje kol povsodi; draginja velika, kruh vojni in še ta »čist majčken«. Dela preveč, primanjkuje moških, pa to sc šele pokaže v košnji, sedaj še pojde. Ženske morajo ali bodo morale prijeti za koso, plug, in otroci po njih močeh pomagati in Bog z vsemi. — Tukajšnja gališka dekleta begunke so te dni dobile obvestilo, da gredo delati na Češko. Kako so težko čakale tega trenotka, veselile se; gori bi mogoče našle kakega domačina, delale bi kot so lansko leto in že prej. No, v ponedeljek so mislile iti, ali prišlo je povelje, da ne sme nobena nikamor. In veselja je postala žalost. Zakaj jim c. kr. okrajno glavarstvo ne dovoli, ne vedo. — Kdaj pojdejo nazaj, kdo ve; trdijo le, da čc bi Rus ostal gospodar, ne gredo več v Galicijo. Ljubijo Avstrijo. — Črešnje, hruške bodo cvctele čez par dni, ali že jih obletava sovražnik — hrošč. Snega se po hribih še dosti vidi in r>a solnčnih .krajih zelenje. — Društveno življenje za enkrat počiva; ko se vrnejo dragi iz vojne, se povrne tudi življenje v društva. V knjižnici se pa zelo pridno sega po knjigah; v teku štirih mesecev izposodilo se jih je čez 400; žc nekaj več kot lansko celo leto. Le tako naprej! In gospod predsednik preskrbi v kratkem še nekaj novih knjig. Prosilo bi se le, da sc prečitane knjige tudi redno vrnejo in nc pozabijo doma. Le čitajte; s tem si razvedrite dušo, blažite srce!
Iz Komende. Prva poroka, odkar je vojna, vršila se je pri nas pretekli teden, pa tudi ta je bila nenavadna. Poročen je bil g. Makso Chekala, gozdni uradnik na Nemškem, z g. Marijo Bilzer, vzgojiteljico na Kriškem gradu, ker se ženin nahaja na Francoskem v nemških strelskih jarkih. Zastopal ga je pri poroki gosp. oskrbnik VVieltschnigg. Nevesto je spremljevala g. baronica Puthon, poročal je vč. g. svetnik Bernik, č. g. kaplan Opeka in g. Mejač sta bila pa za priči. Zadnji mesto gospoda barona Apfaltrern, ki je bil nenadoma odpoklican v vojno službo.
Iz Litije. Med mnoge požrtvovalne dobrotnike, ki so se našemu »Rdečemu križu« od postanka našo bolnico pridružili in mu celi čas stali na strani, moramo uvrstiti brez dvoma tudi perice, ki hodijo požrtvovalno in brezplačno v bolnico prat. To nikakor ni tako lahka stvar. Delo samo je dosti težko in naporno, zlasti v hudem mrazu, kot je bil prošle zimo. Koliko škafov' perila je bilo treba vsakikrat izprati! Tem večjo pohvalo zaslužijo torej naša pridna dekleta, ki so se nam prostovoljno stavila na razpolago in ki so s tako posnemanja vredno vnemo prihajala tudi iz oddaljenejših krajev in tako vršile delo usmiljenja. Marsikdo bi se k njim lahko prišel učit požrtvovalnosti m samozatajevanja v tem pomenljivem času. Naj ta dekleta ne pozabijo da se žrtvujejo za vzvišeni cilj in naj nam ostanejo zvesta tudi v prihodnjih časih. Naj bodo pa tudi vzgled onim. ki so bližje nas, pa se nam doslej Še niso pridružile pri tem skupnem delu usmiljenja. Odbor Podružnice »Rdečega kriza« za litijski okraj.
^7AVzWAVAVAVAVAVA\E^
Listek
»ti
__iMfS
Za nevesto.
(Finsko spisal Pietari Paiviirinta) (Dalje.)
.S tem je bila napetost Petrove™ srca še povečana. Morda je bila Anka kakor prej tako pogosto, s kravami »a paši. Tako lopo bi bilo, da bi so srečala toda oj! Kako korist bi pač imel od tega!
»Če bi jo mogel videti vsaj izmed dreves, bi bilo to že tolažba za mojo žalostno srce«, si jo mislil Peter, vendar jc sklenil, da se ne bo bližal onemu kraju.
Stopal je v drugi smeri. Toda kamor je v svojih globokih, brezupnih' mislih obrnil svojo pot, vedno jo moral opaziti, da se bolj in bolj približuje paš-niku. Tako blizu je že bil, da jo mogel skozi drevje videti eno izmed pišočih se krav.
V tem trenotku pa je zaslišal od tamkaj brezupen krik; živali so pričele divjati in tuliti. Petru se jo zdelo, daje v kriku spoznal Ankin glas. S .-irelno brzino je hitel na oni kraj in kaj jc videl tamkaj? Velik medved j'' i"»padel eno izmed krav. Peter se ni olm avljal niti za trenotek ,letel je, kar jo mogel, med divjajoče krave. Ravno k skočil medved kravi na tilnik, mu jo zadal Peter s sekiro tak udarec, da jo kosmatinec popustil kravo in se obrnil proti pogumnemu napadalcu, ki se o nepoklican vmešaval v njegovo delo. Bil je nevaren trenotek: medved se jo glasno mrmrajoč postavil na zadnji šapi in je pomolil proti Petru svoje str,-t no šape s kremplji; iz odprtega žrela pn so se mu svetili lioli zobje in mu mal. i rdeč, krvi žejen jezik.
Peter jo spoznal nevarno- položaja, ni pa izgubil niti za trenotek zbranosti. Prodno jo mogel medved nanovo naskočiti, mu je zadal Peter nov udarec z ostrino sekire, tako da so jo zver zvalila divje tuleč na hrbet in se ni mogla več dvigniti, še neka i dobro merjenih, močnih udarcev je napravilo konec boja. Iz rane je tekla že po prvem udarcu tako močno kri, dn je bil Peter ves okrvavljen; toda ranjen v tem dvoboju ni bil, samo neka i prask na rokah je imel.
šele ko je bil sovražnik poražen, se i« spomnil Peter na ono osebo, katere klic po pomoči je bil prej slišal. Hitro ie pogledal na vse strani. Ni mu bilo treba dolgo iskati, kar zagleda nedaleč ležati žensko postavo na tleh. S trepetajočim srcem je letel tjakaj in osupel spoznal Anko, ki ie ležala brez zavesti na tleh. Ko je ni-tro pogledal, če io je medved ranil, in našel. da se to ni zgodilo, jo je previdno nesel na boljši prostor in ji položil svojo okrvavljeno sukno pod glavo. Potem je hitel k potoku, zajel v klobuk vodo in močil dekličino čelo in senci. Njeno telo jc bilo se

mehko in gorko, iz tega je sklepal, da je sanl0 oncsveščena,
Prcce) časa )e trajalo, da )e začela
Anka dihati.
Bog bodi zahval jen, živi,« je dejal
liho Peter, ko jc to zapazil.
Naposled je Anka odprla oči, Peter,« je zašepetala tiho in mirno jn zopel zaupajoče zaprla oči.
Počivaj brez skrbi, si v dobrem varstvu; rešena si, ljubljena Anka!« je dejal Peter komaj slišno, ko se je sklonil nad
deklic0' , .	i J , .,, .	,
Če bi mogla dobiti sveže vode,« jc
dejala čez nekaj časa Anka, ne da bi odprla oči.
Peter je odluščil kos skorje na bukvi, napravil iz nje posodo in prinesel iz bližnjega potoka vodo. Anka je od časa do časa pomočila svoje ustnice v vodo.
Bila si v veliki nevarnosti,« je dejal Peter ko je opazil, da se ji vračajo moči.
V veliki nevarnosti, v smrtni nevarnosti; sam Bog le je pripeljal semkaj v mojo rešitev, dragi Peter,« je odgovorila Anka
N. U; sta si pričela pripovedovali, kako sc ie vse zgodilo. Anka je dejala, da ni niti slutila kakšne nesreče, predno ni zagledala, kako drvi medved z odprtim gobcem proti nji. Zver ji je bila že čisto blizu, ko je zavpila po pomoči, Naprej se ne spominja. Ko ji je Peter močil čelo. je mislilo, da jo medved liže, zato si ni upala odpreti oči. Ko pa je dobila toliko poguma, da je to storila, je zagledala Petra, in ves strah jo ie minil. Tudi Peter je moral zdaj pripovedovati, kako je prišel semkaj. To jc toril površno, ker ni hotel pokazati nemu in hrepenenja svojega srca.
Medtem se je čreda razkropila po gozdi.
Oh, kaj se godi z mojimi kravami? Nc vidim in ne stišim jih! Gotovo jih je medved vse pomoril!« je tožila Anka.
Tudi one so rešene; samo ena je dobila r.vkaj prask, Pojdiva in poglejva, kje so,« je govoril Peter smehljaje.
Toda, moj Bog, ti si ves krvav! Kaj se je /godilo, Peter?« je vzkliknila Anka prestrašeno; šele zdaj je opazila njegov krvavi jopič,
Z menoi ni nobene nevarnosti; pojdiva, hočem ti nekaj pokazati,« je odgovoril Peter,
Ne morem, sem brez pomoči. Pomagaj mi li!« jc prosila Anka in mu ponudila
roko.
Z veseljem je prijel za ponujeno roko in ji pomagal, da je vstala. O, kako rad bi bil stisnil to roko na svoje ustnice ali na svoje srce, toda ni si upal, ker je vedel, kakšen prepad ju loči.
Prišla sta na kraj, kjer je ležal ubiti medved.
Glej, tukaj leži oni, ki me ie umaza s krvjo in tebe tako prestrašil,« je govoril
Peter.
Strašno zunanjost ubite zveri je na Polnila Anko s toliko zoprnostjo, da se je Pričela tresti in bi omahnila, da se ni z obema rokama držala Petra.
Vsedla sta se na grič, , »In ti si to storil, Peter,« ie govorila Anka ginjena,
vZa tebe, Anka!«
»Ti si najpogumnejši mladenič na svetu; tebi ni enakih, Peter,« je šepetala Anka in se sklonila bližje k njemu,
»Jaz te ljubim, Anka, ljubim iz vsega srca — jaz sem te že dolgo ljubil — ali je to mogoče? Da, jaz vem, da je med nama velik prepad, toda to ničesar ne pomeni, jaz te ljubim navzlic temu. Poizkušal sem že pogasiti ogenj svojega srca, toda le še bolj je vzplamenel, čimbolj sem ga skušal zatreti.«
Tako govoriti se je ojunačil Peter, toda Anka ni bila vsled tega vznemirjena. Pokrila je obraz z rokami in se naslonila k Petru. On jo je objel in jo pritisnil na svoje srce.
»Zdaj mi je tako dobro, Peter. Dolgo žc se je vzbujalo tudi v mojem srcu enako čustvo kot v tvojem. Jaz sem tvoja za vedno!« mu ie šepetala Anka.
.Midva se morava zdaj ločiti, noč se dela. Danes sem pridobil mnogo, neizmerno mnogo!« je govoril Peter.
»Toda živali?«
»Najbrž so se podale že proti domu.«
»Toda jaz ne morem iti sama in se tudi ne upam. Pojdi, Peter, in me spremljaj!« je prosila Anka.
Peter ji je izpolnil željo in podala sta se na pot. Peter je vrgei vrečo za ptiče poleg ubitega medveda in je vzel samo okrvavljeno sekiro seboj.
»Kai bo rekel tvoj oče, ko zve za najino zvezo?» je menil Peter, obvladovan od skrbi, ko je na to mislil.
»Dozdaj bi bilo morda nemogoče dobiti njegovo privoljenje, toda po vsem tem, kar se ie zgodilo, se mi zdi mogoče, da bi privolil. Moj oče je plemenito misleč človek; povedala mu bova, kaj da se je zgodilo; o najini zvezi pa bodeva zdaj za nekaj časa molčala. Moj oče ne pusti dobrega dela nikdar nepoplačanega.«
' Tako je govorila Anka; Peter je čutil svoje srce olajšano.
IV.
Kakor je Peter rekel, se je tudi zgodilo. Ko so krave ušle krvavemu pozdravu medveda, so se po najkrajši poti vrnile proti domu; zato so bile doma že veliko preje kot sta prišla Anka in Peter.
Pazno oko gospodarja je takoj zapazilo da se je v gozdu nekaj nenavadnega pripetilo. Ena izmed krav je bila ranjena in ie krvavela, nobene pa ni manjkalo. Nemalo je bil Podgorec osupnjen, da se m kaj hujšega pripetilo. Ako bi ne bila ena izmed krav ranjena in ako nc bi manjkalo Anke, bi ne bil nihče opazil, da se je kaj primerilo. Toda te stvari so vzbudile na gospodarstvu veliko razburjenje. Mracilo se je že, Podgorec pa je zbral svoje ljudi, da bi šel iskat svojega otroka. Ravno je razdeljeval naročila posameznim skupinam, v katere je razdelil svoje ljudi, ko ,e zaklical eden izmed hlapcev:
»Počakajmo malo, tamkaj na gozdni poti prihaja neki mož z neko žensko. Morda ie Anka; če pa ne, nam bodeta morda ta dva kaj pojasnila.«
»Ostanite! je zaklical Podgorec. Vsi
so osdab. ^ ^ resnjči Anka, katero je spremljal Peter. Prišla sta po gozdni poti.
»Bog bodi zahvaljen!« je dejal Podgorec in prosi vse, da naj gredo v hišo.
Ko so stopili v hišo, je morala Anka pripovedovati o vsem, kar se je zgodilo. To je storila tako občutno, da so se oči vseh, tudi hišnega gospodarja, napolnile s solzami. Solze v očetovskih očeh so bile Anki in Petru dobre znanilke za bodočnost.
Ko je Anka končala pripovedovanje, je vstal Podgorec in govoril s svečanim glasom pri vratih stoječemu Petru: (Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
CLVl.
Fo Najsvetejše v sovražni ogenj.
Poročnik 17. pešpolka g. Korent piše svojemu g. očetu dne 10. aprila med drugim:
Danes sem napravil lepo reč. Prostovoljno sem se bil priglasil, da grem z gospodom stotnikom Moebiusom in praporščakom Jordo v bližnji trg S., ki je popolnoma izpraznjen in ves razstre-ljen. In zakaj, kaj bi mislil? Šli smo, da rešimo pred požarom in oskrunjenjem Najsvetejše in druge svete medmete. Srečno smo dospeli v cerkev. Gospod stotnik Moebius je vzel iz tabernakelj-na Najsvetejše in je vzel seboj, jaz sem pa v zakristiji pobral nekaj cerkvenih prtov in zavil vanje sedem kelihov, krasno monštranco, sv. cerkvena olja, patene in še nekaj drugih stvari, tako da sem imel nositi kakih 15 kg. Z vsem smo srečno dospeli nazaj na našo postojanko in izročilni našemu vojnemu kuralu, ki se nam je zelo zahvaljeval. Da to podjetje ni bilo kar tako, ti pojasni naslednje: Mi smo morali skoraj 1000 korakov naprej od naše rojne črte, in (o med časom, ko so v mesto padale težke granate. Ena granata je padla komaj 100 korakov od nas, druga je udarila na cesto, po kateri smo šli. A kljub temu smo vse srečno izvršili in se nepoškodovani vrnili.
Mamo le potolaži, naj nikar toliko ne toži za mano. Saj vojna ne bo vedno trpela, in če sem že vojak, nočem biti samo za parado, marveč hočem v polni meri vršiti svojo dolžnost do Boga iri cesarja. Bo pa toliko večje naše veselje ob svidenju! Do tedaj pa Vama pošilja najprisrčnejšo pozdrave Vajin siu Franc.
CLVII.
Pismo »landšturmarja« — skrbnega gospodarja.
Franc Ažman iz Naklega, ki se nahaja že od jeseni na srbski meji, piše svoji ženi za Veliko noč. Pismo, iz katerega odseva velika gospodarjeva skrb za vse, se glasi tako-le:
Draga Jozefina! Prejel sem pismo in razglednico, ki si mi jo pisala iz Ljubljane. Pismo sem že zelo težko pričakoval. Vem, da imaš sedaj bolj malo časa, ker se je delo na polju pričelo, — ljudi pa manjka. Prejel sem tudi »Go-
renjea«, ki si ga mi poslala. Ob priložnosti in če bo kaj novega, mi ga le se pošlji. — Meni je zdaj prav luštno, ker sem pri sanitetnem oddelku. Imamo vsak teden dvakrat ali trikrat po eno dobro uro šole, kjer nas g. zdravnik uci, kako se mora ranjence obvezovati, kako postopati z onemoglimi vojaki, ali kako s takim, ki ga potegnejo iz vode, da sc mu ohrani življenje, če ima le še iskrico življenja v sebi. Boš videla, da ■Te bom znal bolje obvezati, če se boš kaj ranila, ko pridem domov, kakor sem znal včasih. To je prijetno. Največje »moje trpljenje« sedaj jc metla. Saj si lahko misliš, da zame, ki sem bil navajen težkega kmečkega dela, ni metla nikaka težava. Živim kakor gospod. Zjutraj še komaj vstanem, pa me že čaka kava; opoldne juha in meso; zvečer zopet kava, vmes pa prigri-zujemo kruh in razen tega dobiš vsak dan še pol litra vina, ali pa denar.
Pisala si mi, da sedaj vozite gnoj za spomladansko setev. Prav ie tako! Ako je gnoj na njivi, je potem hitro vse vsejano. V brezji letos nikar ne sejte trave, ampak rajši vsejte žito, ker Ivo za življenje ,kakor vse kaže, letos huda predla. Tudi ovsa prav preveč ne sejte, rajši drugega žita malo več, da bo kaj za kruh in kuho. Zgodnjega krompirja le precej nasadite, ker po navadi dobro obrodi in ga imate kmalu za jesti. — Tisto živo mejo na vrtu, ki jo lani nisem mogel obžagati, naj zdaj eden ob-žaga, ker veš tudi sama, da vrtu škoduje. Tudi sadno drevje se mora vse otrebiti, dokler je čas. Sadje ni brez vrednosti.
Živino imate, kakor mi sporočaš, zelo lepo. To me veseli, ker jaz sem vedno zahteval, da se živino dobro krmi in snaži, kajti to je glavna podpora kmečkega stanu. Krave pa le prodaj, ker imate premalo prostora v hlevu, samo ne mladih in lepih, ampak starejše naj gredo naprej. Radoveden sem kakšno je že kaj žrebe, kajti konji me tudi zelo vesele. — Pišeš mi tudi, da si nekaj borovcev prodala. Prav je, saj jih je dosti. Bodo vsaj mladi imeli prostor. Kakor se ti zdi boljše tako pa naredi! — Praviš, kako tla Francelj težko čaka onih turških kap, ki sem jih obljubil. Pošljem, kakor hitro .pridem do pošte, dve; eno za delavnike, eno za nedelje. Sicer bi jaz tu še kako stvar kupil, da bi Vam poslal domov ,pa si mislim: Bilo bi nespametno, ker je tukaj vse zelo drago in v Kranju imate vsega na razpolago. Kupi torej v Kranju kaj tacega, kar veš, da 1-ranceljna in Jožioo najbolj veseli. ■Reci jima, da je ata poslal, pa bo dobro. Tonček pa še tako nič ne ve in ne bo prasal, kdo mu je poslal.
• 4 R,av1° brezni se mi pa menda še m treba bati. Za zdravje pa vojaško po-Veljništvo skrbi prav zelo. Imamo celo povelje, da se mora vsak vojak pred vsako jedjo roke umiti. Toga doma nismo bili navajeni. Kopljemo se pa tudi vsak teden. Voda teče kakor topel dež od stropa doli. Ali nismo dobro preskrbljeni? Zato pa nikar prav nič ne žaluj, draga Jozefina! Gotovo se še vi-
72
dimo, samo tega ne vem, liedaj. Km pravijo, da kmalu, drugi pa, da so ne tako hitro. No, da bi bil le zdrav, kot sem sedaj, bom že prestal z božjo pomočjo. Če pomislim v kakšnih nevarnostih sem že bil, moram bili zatrdno prepričan, da me je varovala sama Marija in angeli varili, ki so jima vsak dan priporočam in me tudi vi doma priporočajte!
Prav rad bi prišel domov vsaj za mesec dni, da bi vam uredil gospodarske zadeve, potem bi na zopet šel vesel nazaj nadaljevat svojo vojaško dolžnost. Pa ne morem priti. Le lepo skupaj gospodarita s Francko do časa, da jaz pridem domov.
Le kmalu mi kaj piši in pošlji mi tudi »Slovenca«. Rad bi imel tudi par pakelcev tobaka. Pošlji mi tudi kakih 20 dopisnic! Jaz bi Ti velikokrat pisal, pa ne morem dobiti nobene dopisnice, ker smo v samih gorah in hosti, kakor cigani. Pošlji mi tudi eno pratiko, da bom vsaj vedel, kedaj je nedelja ,ali pa kak god. Nekoliko mazila za uši tudi ne bi bilo napačno, kajti tu so uši — čeprav so velike in rejene — zelo poceni. Še klobase bi imel zelo čas jesti. Pa je predaleč za pošiljanje in naj me le doma počakajo, bodo pa potem boljše.
Mislim, da Te bo to pismo že malo potolažilo, da ne boš tako v skrbeh zame. Če pa drugi kaj pišejo, pa nikar vsega ne verjemi! Mi smo zdravi kakor ribice v vodi.
Tukaj imamo v kapeli tudi božji grob. Vsak večer se lepo opravljajo pobožnosti in sc glasi lepo petje. Pevci so pri vojakih morebiti boljši kot doma in petje je gotovo bolj ginljivo kot doma. Velikonočno spoved je lahko vsakdo opravil, ker je bila prilika in dovolj časa. — Sedaj-le pa. ko to pišem, gre sneg kakor bi mačke trgal, toda vem, da dolgo ne bo šel.
Vesele velikonočne praznike Vam želim vsem skupaj, zlasti pa Tebi, ljuba Jozefina, Francki in olročičem!
kaznjence k poljedelskim
V poduk za vojskin čas.
Uporaba kaznjencev za poljsko obdelovanje. C. kr. justično ministrstvo je poslalo vsem sodiščem I. in II. instance ter vsem državnim pravdni-štvom in nadpravdništvom sledeči odlok: »Ob sedanjih izrednih razmerah je prav posebno važno, da se spomladansko pOljsko delo opravi kar največ mogoče in za to zadobi potrebnih delavcev. V ta namen se je ozirati tudi pri izvrševanju prisojenih kazni. Mnogokrat bo že z ozirom na gospodarstvo obsojenca samega, najsi bo samostojen posestnik ali le poljedelski delavec, odložiti ali pretrgati prLsojeno kazen po § 401 kazenskega pravdnega reda ali po § 2., št. 1., črka a) cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1914, drž zak. št. 207. Kolikor je preko določbe tega ukaza nujno potreba pritegniti
ker ne zadostojuje delavci, ki
opravkom
so na
razpolago, se lahko po določbi § 2 št 1., črka b) navedenega cesarskega ukV za na prošnjo političnega oblastva v prid občega gospodarstva pretrga iz vršitev krajših kazni ali odloži, če se ni začela. Pri odločitve o odlogu ali p^. trganju prisojene kazni sc je ozirati po zmislu cesarskega ukaza na to, da se ne izpuste na svobodo osebe, ki so ne-varne državi ali lastnini, in da se ne uporabljajo kaznjenci, kadar je dovolj drugih delavcev, čeprav niso ravno tam, kjer jih je baš treba, pa se lahko s posredovanjem deželnih posredovalnic o pravem času pritegnejo.« Svojci kaznjencev, ki sc hočejo poslužiti dobrote tega odloka, naj se obrnejo, najbolje potom občine, od nosno žetvene komisijo do pristojnega okrajnega glavarstva.
Znižana vožnja po morju. C. kr.
deželno predsedstvo naznanja, da dobe starši, bratje, sestre, otroci, žene in neveste obolelih bojevnikov, ako jih hočejo obiskati ali se udeležiti pogrebov, pri vožnji po parnikih za tja in nazaj 50% popusta sledečih od države suli-vencijoniranih paroplovnih dražb: »Avstrijski Lloyd«, »Dalmatia«, »Kagu-sea«, »Istra-Trieste Lloyd«, »Austro-Croatia«, Bokelka Plovitba«, -Obalna paroplovitba« in »Capodistriana«. Izkaznice za te vožnje izdajajo politične oblasti, v Ljubljani pa c. kr. policijsko ravnateljstvo.
Planšarji po poklicu se lahko začasno pogojno oproste črnovojniške dolžnosti? Z Dunaja se poroča: Na prošnjo tirolskega kulturnega sveta je ministrstvo deželne hrambe načelno odločilo, da se črnovojniki planšarji po poklicu, če ne stoje v vojski in če v zaledju na svo.tem sedanjem službenem mestu niso neobhodno potrebni, lahko v času od konca majnika do konca septembra oproste od črnovojniške službe, dii preskrbe gospodarstvo na planinah.
Poštne nakaznice za vojne ujetnike v Srbiji. Poštne nakaznice za av-strijsko-ogrske ujetnike v Srbiji se od sedaj naprej pošiljajo izključno potom švicarske poštne upravo. Naslov sc sme glasiti edinole: »An dic Oberpostkontrolle in Bern, Selnvciz« (Višja poštna konlrola v Bernu, Švica).
Dopisovanje z našimi vojnimi ujet' niki. Od skupnega osrednjega izkazne-ga urada (Zentralnaclivveisbureau, Aus-kunftsstello fiir Kriegsgefangene), pisarna za poizvedovanje o vojnih ujetnikih, Dunaj, I., Jasomirgottslrassc b,
se poroča:
V zadnjem času se na nas mnoze pisma, v katerih se pritožujejo domačini ujetnikov, da že dolgo niso dobili nobenega poročila od svojcev, ali da, s" sploh niso ničesar dobili, čeprav se Ji«? jc od nas poročalo, da se imenovani nahaja v seznamu vojnih ujetnikov.
Domači si napravljajo čestokrat cisto nepotrebne skrbi. Ujetniki v Rus1'1 se pogosto pošiljajo iz enega ujetnis^ ga tabora v drugi, večinoma proti
lioilu. /'ti sc> tla ljri ll'n» ler med potovanjem dopisovanje prepovedano. Tu-(|j v iijclniških taborih je dopisovanje omejeno. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo časa, iz Sibirije tj do 8 tednov jn gredo dvakrat v cenzuro, in sicer v petrogradu in pri nas. Ker so pa ruski cenzorji preobloženi z delom, se pripona pisali samo dopisnice. Veliko teh pisem je tudi zaplenjenih in uničenih, druRa sc pa izgube.
0	bivališču in stanju posameznega vojnega ujetnika pa ne moremo dohiti počili nega poročila. Mi si clotičnika zabeležimo in kadar naletimo prvič ali pa ponovno na ime ujetnika, pri katerem je označen kraj njegovega bivališču, noteni to sporočimo takoj vpra-šalcu.
Velikokrat nam pa tudi pošlje ruski Hiteči križ imena ujetnikov še kar spoti, ne da bi bil že označen kraj, kjer bodo oslali. ltazume se, da potem ne moremo njegovim domačim označiti kraju, kjer bo ujet. Kakor hitro dobimo končne ujetniške sezname, potem to svojcem ponovno sporočimo.
l-i i vprašanju o ujetniku ni potrebno. opisati vseh okolnosti, v katerih je sledilo ujetništvo. Dovolj je, če se da le sledeče podatke:
Ime . . .
Kojstno leto: . . .
1	ristojnosi: ■ . .
. i ža: . . .
Oddelek, pri katerem se nahaja in če jc mogoče, na katerem bojišču se je nalwi iiil: . . .
Ime in natančen naslov tistega, ki Vl)ra 1 po pogrešancu: . . .
: ončiio naj bi tisti, ki vpraša po večin osebah, napisal še vsako posamezno osebo na poseben papir, ki mora liili ko izpolnjen, kakor je gori označeni'.
opozarjamo, da je naša pisarna samo /a ooizvedovanje, ako je pogrešani ujet. \ko se sumi, da je padel, ali da leži ranjen v kakšni avstrijski ali ogrski bolnišnici, potem se mora dotični obrnili na poizvedovalno pisarno Rde-križa (Auskunftsbureau votn Ho-ten Kicuz, VVien, VI., Dreihufeisengas-sc, Kriegsschulc), oziroma na Ogrskem "a Itdeči križ v Budimpešti.
Cesto prihajajo pritožbe, da niso dobili vojni ujetniki denarja, ki so jim »si domaČi po naši pisarni poslali. Na to pritožbe moremo le odgovorili, da s|»o dobili veliko nisem v roke, v katerih potrjujejo sami ujetniki, da so dobili poslane vsote denarja. Jamstva, da bo poslana vsota prišla pravilno in hi-ll'o na namenjeno mesto, nc moremo prevzeti.
Končno moramo prizadeto občinstvo svariti, da se ne obrača na čedalje yef se pojavljajoče zasebne agenture J" zasebne osebe, ki obljubijo obvesti-,a in se izjavijo pripravljene, da preskrbo, da sc odpošlje denar. Mi stori-m° I o tem boljše, s povdarkom, da snio mi kot čisto človekoljuben zavod Rdečega križa, popolnoma brezplačno nfl razpolago.
Dopusti za vojake. V zadnjem času dobivajo vojaki pri armadi na bojnem polju od svojih domačih številna pisma, v katerih se poživljajo, da naj prosijo dopusta za izvršitev pomladne setve. To dokazuje, da se navodila, izdana o vojaških dopustih za zagotovitev pomladanske setve, pri prizadetem prebivalstvu še vedno napačno tolmačijo. Zato se ljudstvo ponovno opozarja, da sc moštvu armade na bojišču dopusti sploh ne morejo dovoliti, in so tudi vse prošnje brez koristi. — Za obdelanje polja onih vojakov, ki so na bojišču pred sovražnikom, se je zadostno preskrbelo na drug način, zlasti z zaveznostimi, ki so se naložile v tem oziru občinam. Dopuste za obdelovanje polja — in sicer v najvišji izmeri štirinajstih dni — je mogoče dovoliti, v kolikor to dopuščajo tozadevni vojaški interesi, samo moštvu, ki je kmečkega stanu in služi pri vojaških četah, nadomestnih četah, zavodih itd, v zaledju (zunaj bojnega polja). Za do-nusic te vrste lahko zaprosi ali vojak sam, ki hoče dobiti dopust, ustmeno pri pristojnem vojaškem poveljstvu, ali pa njegovi domači potom političnega okrajnega oblastva. Na prošnje, ki bi se vlagale neposredno pri c. kr. ministrstvu za deželno brambo, sc more prav tako malo ozirati, kakor na prošnje za dopuste vojakov, ki so pri armadi na bojišču.
Sredstvo proti vranam, Vrane nam iahko napravijo veliko škodo pri turščici. Zatorej se moramo vran zlasti v lakih letih ogibati, kakršno je letos. Prvo škodo j delajo ob času kalenja. Naj se tedaj tudi pri nas uporablja .-.antiavit« za odvračanje škode po vranah ob tem času. Antiavit varuje seme, da ga ne izldjujejo vrane, pa tudi druge živali ne. Antiavit se raztopi v vodi in s to raztopnino se poškropi seme in dobro premeša, tako da se seme od vseh strani zmoči. Čez noč se pusti seme razgrnjeno, da se posuši. Za 50 kg semena zadostuje 5 litrov raztopine, ki jo pripraviš tako, da raztopiš v petih litrih vode 50 gramov antiavita. V gorki vodi se antiavit raje raztopi. Antiavit prodaja Kmetijska družba v škatljah po eno osmino kilograma za 2 K 20 vin. Namesto antiavita se lahko rabi tudi »minium«, rdeče barvilo, s katerim se potrosi turščico, katero smo prej z vodo zmočili.
Po vojski se bodo vojaški konji oddajali zasebnikom. Ko se bo sklenil mir med vojskujočimi državami, bo vojaška uprava večje število konj odstopila poljedelskemu ministrstvu. Da se dobi vpogled, koliko konj se bo porabilo za zasebno porabo, zbira poljedelsko ministrstvo že sedaj potrebne podatke. In radi tega je ministrstvo izdalo na posamezne namestnije odlok, po katerem se občinam naroča, da morajo takoj, ko bodo nastale zopet redne razmere, poročati političnim oblastem, koliko vojaških konj bi občani rabili, oziroma nakupili Gre se v glavnem za to, da se dožene, koliko konj bo na deželi z ozirom na število konj pred vojsko, primanjkovalo. — Graška trgovska in obrtna zbornica je ze izdala na svoje člane in posamezna indu-strijelna podjetja poziv, da naj že sedaj naznanijo zbornici, koliko vojaških konj bodo rabili po končani vojski. Da ne bodo naši kmetje prikrajšani, je priporočati, da
občine zberejo pravočasno in zanesljive podatke, koliko konj v posameznih občinah primanjkuje,
PoireKo se sledeči vojaki:
Vincenc Knez, topničarski polk št. 9, baterija 3.. vojna poštr. št. 32. Pojasnilo: Josipina Knez, Gor. Laknica pri Mokronogu.
Anton Rus, 17. pešpolk, 6. konip., vojna pošta št. 32 Pojasnilo: An?. Rus, Migalca št. 6, pošta Mirna, Dolenjsko.
Janez Lavtižar, poddesetnik, 17. pešpolk, komp. št. 12., vojna pošla št. 32. Pojasnilo: Jožef Lavtižar. posestnik v Ratečah št. 59, pošta Belapeč.
Pavel Peterncl, 17. pešpolk, 6. marškomp., vojna pošta št. 32 Pojasnilo: Pavel Peternel, Lajšc št, 5, pošta Gorenjavas, Kranjsko.
Jožef I< r a i n z je pisal zadnjič od Ersatz Kader Nr. 43, 4. komp., Karasebu, Ogrsko. Pojas. nito: Ivan Krainz, Črna pri Prevaljah, Koroško.
Matija S t e r ! e , pešec pri 27. domobr. peš-polku, 9. stotnija, vojne pošte št 48, Zadnjič je pisal 30. septembra 1914. Kdor izmed njegovih tovarišev ali poveljnikov kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Tereziji Sterle v Mar. Uovcu št. 9, pošla Stari trg pri Rakeku.
Joško Š u s t e r š i č , enoletni prostovoljec, korporal pri c. in kr. bos. pešpolku št. 1, 13. komp., 4 bataljon, pod g. stotnikom Avgust Fritzom pri Tomašov. Njegov stoinik A. Fritz je ujet v Wla-diwostoku, Spaskoje. Kdor kaj ve, sc prosi, da naj blagovoli sporočiti na naslov: Franc Šusteršič. c. kr. poštni poduradnik, Dunaj IV., Favoriten-strasse 27, II./29.
Vprašanfa In odgovori.
J. Š. Naslov se glasi: Katoliška tiskarna \ Ljubljani.
K. R,, A. Dokazati Vam bo Ireba, da je res skrbel za Vas in otroka. Ako morete to dokazati, potem napravite nanovo prošnjo in navedite v nji potrebne dokaze.
M. Ai., Dolenjsko. K prebiranju pridejo samo letniki, ki dofedaj še niso bili prebrani. Kdaj pa sc bo to prebiranje vršilo, to pa še ni razglašeno.
F. v P. V tem slučaju pa nc pomaga nobene prošnja.
7.	majnika.
1.	Sv, Stanislav, škof in mučenec, je bil rojer iz plemeniteške rodbine Szczepanowskih v Galiciji, šolal se je v Gneznu in Parizu, postal tajnik in generalni vikarij škofa Zule v Krakovu, po njegovi smrti 1. 1071. pa je postal sam škof. Tadašnji kralj Boleslav II., imenovan Predrzni, je živel jako razuzdano, zato mu je škof zažugal najpoprej s cerkvenim izobčenjem in naposled mu je prepovedal stopiti v cerkev. Razkačeni kralj ga jc dal zato zaklali z mečem ravno, ko je opravljal daritev sv, maše I. 1079. Pokopan jc na Vavelu in okolico Krakova ga časti kot svojega deželnega variha.
2.	Sveta Gizeln, kraljica.
Solnce v. 4. u. 36 m. — z. 7. u. 19 m.
Luna v. 1. u. 57 m. — z. 12, u. 23 m.
8.	majnika.
1.	Prikazen nadangela Mihaela.
2.	Sv, Peter iz Tarenta na Savojskem je bil rojen iz revnih, a poštenih krščanskih staršev. \ 20. letu je stopil v samostan Bonnevaux (Bonvo) \ vijenski škofiji, v katerem so menihi živeli po strogem redu sv. Bernarda. Tam je kmalu postal opat in naposled nadškof v Tarantaziji, kjer je oživil med ljudstvom in duhovščino pristno krščansko življenje. Umrl 1. 1174., papež Cclestin III. ga j< prištet k svetnikom.
Solnce v. 4. u. 34 us. — z. 7. u. 20 m.
Luna v. 2. u. 14 m, — z. 1. u. 35 m.
G 2
0. mujnika.
1.	Sv. Gregor Nacijanski, škof in cerkveni
iičenik n' l>il rojen v azijskem mestu Nacijancu v Kapadociji. K« so jc šolal v Atenah, sc jc tam sprijaznil s sv liazilijem, s katerim sc jc pozneje podal v puščavo in ondi strogo živci. Pozneje je uspešno deloval v Carigradu zoper Arijcvo krivo vero. 1'iišlcva sc med posebno imenitne cerkvene učenikc vzhodne ecrkvc ler si jc pridobil častni pridevek ■ teolog« = bogoslovec. Umrl 1. 38".
2.	Sv. Ilcrmes, učenec sv. Pavla
3.	Sv. Coroncij, škof.
•t. Sv. Hcat, spoznavalcc.
Soince v. •!. u. 32 m. — z. 7. u. 21 m.
Lnna v. 2. n. 2l> m. — z. 2. it. -M ni.
Križcvo.
Prihodnje Iri dni pred praznikom Kristusovega vncbolioda sc imenujejo -Križcvo-. iti verni kristjani hodijo \ p r o c c s i i a li na njive, da si izprosilo lepo letino. Te procesije jc vpeljal sveli Škot Mamcrt (11 majnika).
10.	majnika.
1.	Sv. Antonin, škof. Papež Evgcnij 1\ . ga je imenoval 1. 14-ki. nadškofom v Florenciji, Antonin pa i/ gole ponižnosti ni hotel sprejeti te časti, tako d-i vmi jc naposled moral papež zaiugati, če se ne tikloni njegovi volji. Skromno ji živci in srečno odpravil razvade v svoji vladikovini. Napisal jc tudi več bogoslovskih knjig. Umrl I. 1459.
2.	Sv. Izidor, kmet na Španskem, revnim kočarjem jc služil zasloni, t1 mrl 1. 1150,
3.	Sv. Job, starozakonski Irpin.
•I Sveta Gordiajn in Epimah, mučcnca v Rimu.
5 Sv. Palmacii.
0.	BI. Bcatriks (Beatrica ali Blažena) umrla 1 1220. x Padovi
Solncc v. 4. u 31 m. — z. 7. u. 23 m.
Luna v. 2. u. 43 m. — z. 3 u. 53 m.
11.	majnika.
1.	Sv Mamcrt je v V. stol. deloval kot škof v jugofrancoskem mestu Vijeni, kjer jc zgradil veliko cerkvi in ustanovil veliko dobrodelnih zavodov. Od njega izvirajo procesije na Kriicvo (od 1 460.1, knt cre jc vpeljal ob času, ko je tam de-žela veliko trpela vsled neugodnega vremena. Umrl 177.
2 Sv. Gandolf, opal.
Solncc v 4. n. 2° m — 7. 7. u. 24 m
l una \. 2. U jI m. — z. 5. u. 01 nv
12.	majnika.
I Sv. Pankracii (gršk.i beseda, pomeni vsemogoči. muč t c kol otrok je izgubil starše. Od sorodnikov v Krigiji ie prišel v Rim in v 14 letu jc bil ovaden da •«• kristun Pred sodnico e neustrašeno .-agotarial svoro vero rato :c b:! časa cesarja IVkle.-ana '. 304	Na kra-i
mehove mučeniške srn:: c b:.i	<=a
cerkev j Krane.vskea-, laike-	ff
se	ve ko	. ecrkvir	z
r.a ča*t \ iviciiijk- Jk,-ravi.' --< -. »<k.-*ii< š.t.:r
-jvi
3 cwsio. bui:-<-us. K	ca i i-i.fa i-; i saara Bii-
rac*.: .V«i i. '' i.i:i:tr p « mu ••	M.l^-ua t i-> :iimi :"n-iii
C«.	3
S»cU :▼ ui ; :>n:ii..t.t_TjVi.
Scbtoc 1 4 1 r n. — T j. S n.
L«»	u b. — t. ? i. ;« o.
r t — m n-a.
< z c-Tfi. ta iaj.: r. •
Sv*
ki,- 171 k
KrStllO T T-I,f>;j,;.£_
lenju ;e še s.i
1: >: i.i.-.j t n
• 1 vi L	_	:	: •> iiluim
01,sk* gore Pr,d« c	:,h
e IVO -l K-J	e*.,«*.« : i.; < •
Uutl	megovej* povc.čj-si l.k :-4 f.: j;
13. roainika.
. ' St Serracii (u Ut. obranitcl. varuh), ikol v mestu fongres v Bclgin
2 Sv. Peter Rcg.	I
r, r\-"UvMo°ik*' lJ°Va nu,i sv' Avguština. v ' m\	»Uriev Svojega pagan-
skes.. mola I alricna ;e [.-preobrnila na krščansko vero s s v o 1 o potrpeilnvostio Dokler se jc <rdil mkdar mu ni odgevarala tako da je Patrlcij sani neko. reve: v dn.Jbt svoiih prijateljev: Moja lena te ange \ e ko .'.dosti pa rox'iu-ic tudi reliko radiih ■• e v .i p: v 11 nen s,n Avguštin, ki je ž,vel v mladih leiih preveč {vsvrtnjaško. V letu
svoie starosti se jc podal v Rim, potem pa v Milan, njegova mati Monika, ki jc zanj zmira, molila in jokala, pa za njimi »Tak sin ne bo nikdar izgubljen, za katerega mati toliko moli... |o ,c tolažil v Milanu sv. škof Ambrozij. In iz vihravega Avguština so materine solze in molitve napravile sv. Avguština, luč in steber katoliške Cerkve. Umrla i. 387.
4. Sveta Glicerija, devica.
Solncc v. 4. u. 27 m. — z. 7. 11. 27 m.
Luna v. 3. 11. 34 m. — z. 7. u. 18 m.__
Najnovejše vesti.
Ruska fronta predrta. — Nad 8000 Rusov ujetih. — Velik vojni plen. Dunaj, 3. maja. Uradno se poroča: Združene avstrijsko-oflrske in nemške sile so včeraj napadle sovražnika na njegovi že mesece pripravljeni in zasedeni postojanki v zahodni Galiciji in so ga na celi fronti Malastovv—Gorlice —Gromink in severno odtod vrgle, mu zadale težke izgube, njeie nad 8000 Rusov in zaplenile topove in strojne puške v dosedaj še ne dognanem številu. Istočasno so izsilile naše čete prehod čez spodnji Dunajec.
Zmaga v navzočnosti nadvojvode Friderika.
Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan: V navzočnosti vrhovnega poveljnika maršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom generalnega polkovnika pl. Mackensen so zvezne čete včeraj po ljutih bojih celo rusko fronto v zahodni Galiciji od blizu ogrske meje do izliva Dunajca v Vislo na več točkah prodrle In povsod vtisnile. Tisti deli sovražnika, ki so mogli uiti, se najhitreje umikajo proti vzhodu, ostro zasledovani po zveznih četah. Plen zmage se še niti približno ne da pregledati.
U naših krajih
se vsaka nenadna sprememba vremena jako čuti in kaJeli, hripavost bolefine v vratu in ras'.e«nje ;e potem r.a dnevnem redu. Kakor k.viejo mnogotere iikušoje. se vse to lahko •.aioj cds-raia. če se vporali Fellerjev fluid :: ris-.luislLit z iz. _F.'.sa-(lui !-. kateri riii-i.i r.ii .i.:-, kji-::iečine in učinkuje ;r:. : _ T. i: vri : "lernik. ki nasta-r*-{,i - — ;-i-i. se jako dobro :>!•«!« ..i i.i. rs vporabljali v 1 t.in U t-Ai.*-:: ;cilje prosto pošt-i.mi ::i «ui.: X - _ i^-u E. V. Feller, :v.ui','.:i. i,.!if."r : -ir-ri-jka . — Istotam nt uait.i in.- :•:■» -r. r-.i-.e odvajajoče ..ilim-u-iir.jv.v :a t £.—.oi i-. t:b. prosto po-Hmn». — -	;uos__
Dobre knjige.
iirilo prvoobhajancem je -»Vzorniki prvega sv. ob-
Z: ril in uredil Anton Kržič. Ce-r.i ti. i r-:-i:ran izvod 1 K. za vezan 1 K W vin. Obsega najrazličnejše zplede iz zgodovine, pa tudi mnogo iz najnovejšega časa. iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Tudi katehetom in vzgojiteljem bo knjižica prav dobro služila. Dob se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.	'
šmnrnlce. Za to leto niso na razpolago nove šmarniee, dobe se pa iz
štnarnice: ^	Zd°
Marija Devica majnikova Kraljica
Spisal P. Beks, general društva Jc' zusovega. Slovencem priredil Anton Žgur, broš. Cena 1 K.
Marija, Mati dobrega sveta. Pridigo, tj. lan ju pri majnikovih pobožnostih prirejene. Spisal dr. L. Gregoi-c. Broš Cena 1 K 80 vin.
Šmarnice na ljube Gospe presvelega srca. Spisal Janez Volčič. Broš Cein Cona 1 K 20 vin.	'
Dr. Josip Jerše, Mati čudovita. Sniar. niče. Rdeča obreza 2 K, Sagrin, zlata obreza 3 K.
Šmarnice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom hI. župnika I. Vianeja. Rdeča obreza 2 kroni.
Jožef \'olc, Marija v predpodobah in podobah, šmarnice. Rdečča obreza 2 kroni.
Godee, Devica verna. Šmarnice. lldcfa obreza 2 kroni.
P. Ladislav, Šmarnice. Marijine uod-nosli in dobrote. Bdeča obreza 2 K
Ker čon, Marija podoba Pravice, šmarnice. Rdeča obreza 2 K.
Dobe se v Katoliški Bukvami v
Ljubljani.
LOTERIJSKE ŠTEVILKS.
Gradec, 28. aprila: Line, dne 1. maja:
12, 24,
48, 55.
36, (i(j, 2, 45, 4.
Podpisani Ivan Mlakar, desetnik i ri c. kr.
("rnovojniškem okrajiirin poveljstvu H. -7 v l.iuli-Ijnni. iz'; vljani tem potom, da se je i. >! "lila na-daljna hudobnost, naperjena proti moji družini, stanujoči v Poljanah, Žabja vas, prej Vinb.itje 7. oziroma ženi in sicer z. izmišljenimi zlobnuslini po drugi ali tretji osebi, ki ima namen izzvati ogorčenje in zaničevanje družili ljudi iz okolice proti moji obi-telii. Kor sem pa obrtnik, bi takJna lopovstva Škodovala moji eksistenci po vrnitvi od vojakov, zv radi tesra opozarjam, da bo imel tisti, ki L.kšno obrekovanje podpira ali razširja, priliko zagovarjati se pri (ikrajnoiii glavarstvu zaradi preganjanj« rodbin vpoklicanih.
o6«> Ivan Mlakar.
Kupujte v m Bukvami!
Kuverte s urino,
- račune itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Liubliani.
Edino dober šivalni stroj je samo .Gritzner" za obrt in rodbino. 10 letna garancija!
Josip Peteline
Ljubljana
za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu.
stev. e. Razglas.
Ker bo v Četrtek dno 13. maja 1915, praznik Vneholioda, naznanja podpisano načelstvo, da so bo vršil uliičnjnl semenj v trgu Sodražica dan po-,nejc, to jo dno i4. maja.
Gospodarski odbor trga Sodražica,
dne 25. aprila 1015.
Stupica, I. č. načelnik.
>12
Suhe gobe
kupujemo. Cenjene ponudbe z navcdenjem cenc i l kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov
Vydrova tovarna živil (15	Praga VIII. (Na Češkem.)
Benzoline
novo obratno sredstvo za avtomobile in stabilne motorje
Popolni nadomestek za bencin.
Prospekta in dobavne pogoje pošilja
M. Elfer, Dnnaj, I., Krugerstrasse 3n.
Kdor ima na prodaj
kakršnekoli
terdru^o blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če pišo na
„Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posclmo se iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir, drva itd. 'icne po dogovoru. Plačilo takoj! Društvo ima svoje prodajalno na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. IS ter na Glincah št. 214.	»35
Vo 1 o
ovčjo, oprano in neoprano ltupim usa» l;o množino po najvišji coni proti la» Itojšnom plačilu, ter plačani vožnjo sam. '©olotrgovina K. S t e r m o c 1; i, Celjo štov. 16, Štajersko.	513
Za trgovino z mešanim blagom na deželi išče se krepak deček poštenih starišev kot •	V
Zaradi zastanka mednarodnega eksporla mi jo zastala večja zaloga platnenih obrisalk, katero oddam po lastni ceni. Isto so primerne za „ltdeči križ", sanntorije, privatne namene itd
oddati je 250 ducatov piatne= S? nih obrisalk brez šiva
150em široke, 225cm dolge t komad K 3-—, fran-ko, fino, garantirano platno, belo in brez napak, tkano iz najt. platn. prediva. Najmanjši odjem pol ducata po povzetju. Jožef JANKO, tkaln.ca platna, Olešnica pri Novem mestu na Me-tuji (Češko).
Ponudbe naj se naslovijo r.a firmo S. Jenko in br. v Podgradu, Istra.	858
Hrastova drva
1 m dolga, kupim vsako množino, postavljena na vagon železniške postaje. — Ponudbe na: Jos. Samsa, Ilir. Bistrica. 840
Vse blago se po starih, znižanih cenah prodaja
Lepa birmanska darila
Največja in najbogatejša zaloga ur, verižic, uhanov,
zapestnic, prstanov in brlljantov. Ure za na roko z nsnjatini jerinenčkom, se tudi ponoči vidi nanjo, K 7-—. Navadne nikelj, ure boljše vrste K 5-—. Vljudno vabim na obilni obisk
F. ČUDEN, Ljubljana
nasproti Frančiškanske cerkve
delničar tovarn za Union ure.
Naročite novi vojni spominski cenik s koledarjem, tndl po pošti zastonj.
Pri naročilih od 20 kron dobi vsak lep vojn/ spomin za dar.
»m«
MMKIMomiiikii
so kupujejo
vse vrste
¥lolK zdravilna zelišča
cvetje, lubje in korenine; zlasti se kupi v vsaki množini n. pr. tršljikova, češminova in voljčinova skorja, lnpuhovo, pljučno, beladonino, trpotčevo, melisno, orehovo in jagodovo perje ; omelisna štupn, planinski mah, suhe borovnice, češnjevi peccljni; arnikovo, makovo, potonkino, Smarnično in lipovo cvetje; Šent. Janževe, 1)70 kalmuževe in beladonine korenine i. t. d.
Vse blago mora biti lepo zeleno suhol
Kmetovalcem posestnikom!
Vsled velike zaloge oddajam
po znižanih cenah
brez zareze in z zarezo tudi v po-dolgasti obliki, ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo.
Tovarna cementnin Ivan Jelačin, Ljubljana.
kdor naroči iz Prve gorenjske razpošiljalnice Ivan Savnik, Kranj štev. 151 (Gorenjsko),
41/2 m finega modernega blaga za žensko obleko, II dva para ženskih nogavic in 3 lepe žepne robce samo H IU
Zahtevajte novi cenik zastonj!
Neugajajoče se zamenja!
je naprodaj —
z živino, žitom, orodjem itd., redi .■e 1° "lav živine, nekaj svinj, en ali dva koma; tudi neknj lesa je še naprodaj. -Kmetija stoji v ravnini, hiša je lepo zidana, hlevi obokani. — Več jiove iipravmstvo ,.l»o-moljalja pod št. 903. (Znamka za odgovor.'
[r. fret! ©K^^cnjo
«e moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdai z več i o močjo bolezni, kakor skrlaticn, oipice koze. kolera, tifus. Zato naj se uporablja Dovod kjer so take bolezni, razkuž.evalno sredstvo ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno rnzkuževalno sredstvo sedali losi i ic neojiorečno
SOFOB3I
ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in drožeriji j>o ;>0 vin. Učinek Lvsoforma ie hiter in goto\. radi česar •ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran. oteklin, za antiseptične obveze.	Lijsoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1 °/0 Lvsoforma in učinkuje antiseptično: lahko se rabi za i.aiobčutnejSo kožo. Naredi kožo mehko in prozno. Zanajirej boste rabili samo to izborilo milo, ki ic le navidezno drago, a jc uporaba jirav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane k i-20. Lysofonn s poprovo meto je iiiočna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli 111 obrani, l.ahko .-e tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje, far kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1K60 vin. Zanimivo knjigo z naslovom ,.Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik llubniann, Dunaj .\\. Petrasclig.i.
najfinejšimi, optično brušenimi, prvovrstnimi lečami.
fg optičnih
predmetov
ki sc vsi spoj o ni v ■ nega v j<0|»0ln, skuj. xlože, zavoljo 1 aa zelo priprav -r.i /a nositi v žepu.
Vojno kukalo .. Ideal* je porabilo za operno kukalo vojno kukalo, kukalo za turiste, oko. j'J"c-:-kavrat;e o*. i. viv; a. iiO.su, mikroskop z oljektivniu nosilcem za najmanjša živa bitja itil.. kompas ki dobro l.aže. čitanie. po\\ • alno steklo, dvojno lupo za preiskovanje, daljnogled pripraven za vsako oko. stereoskop, panoramo r&fcgleunic, i ot o grofij itčl.. zrcalo ki je vedno nri roki.' Do Sle) nibjlše nobeden aparat t. .0 mr.ogostr,-.. skr* uporaben. Oena koau s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja pt p:\zvtjr izvoz i.ovosti
K. Swoboda, Dunaj lil 2, Hiessg. 13-404.
ffiELODčmmruHAm^^
^lekarnarja PICCOLIja
v Ljubljani
Veotate\oiec,?ospešu\esWm \ \Tg (<pn pni/jpr III yve\>aMOtooirtcte\wa. \jJ ru ru¥tt Ju
W" S sftektessaca 20 uinarjeu.
Naročila po povzetji.
kakor tudi druga poljska semena priporoča Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice. Kupuje žito, iižol, suhe gobe, predivo, jezice, vinski kamen (VVeinsteln) 111 vse druge deželne pridelke vedno jio najvišji ceni.	79+ 5
.....................................................................................
vinar
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih pred. metov za vsak. 1 njo rnl.o in da-rila; cenik se ošlje vsakomur zastonj in poštnine pre sto,
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
0. lu kr. dvorni založuik, Briix št. 782 (keško)!
Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 K, .,•_({ V srebru 8-40 K. it'50 K. Nikeln. budilk;, :'-',m r' ure s kukavico 7'85 K, ure z nitialom i)-— k' Pošilja se po povzetju. - Neugajajoč sc za. 572	menja ali denar nazaj.
iiiMIltiillllililiilMlilllIiliiiliiii
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ,e:	.	lu«
VZAJEMNA ZAVA^OVALiftlCA
proti požarnim škodam in poškodbi eerkveinih zvonov
Lijubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarni in .-kodam : 1 ' • >■ ^-vrstne izdelane stavbo, kaker ; udi stavbe n	noju.
zgradbe, L', vse premično blago mobilij« , polskc oiooie, stroje, živino, zvonov- in enako, 3. vso p-: ;i -del k c, žita in krmo -t. zvonove proti prelomu. 6 sj.rejeii.a t ud i zavarovanja na življenje, oziroma , t|< in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posatnezm-osebe za	io
nižjeavstrijsko zavarovalnico od kater.- ima tudi deželni odbor kranjski podru.rilco Varnostni zaklad in udnine. ki so znašale 1. 1U12 k i-T.t..'!."»;• 17. so joskočile koncem J. 1913 na K 735.1 \. 17.
Tedaj, čim večje zanimanje za ta edint slovanski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, g?avno poverjeništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, li tra cenitev in tak« , i •
M
B
1 H
I
K H
N i i

pne 12. marca 1.1. je umri moj dolgoletni družabnik v Ivrdki jVtihael l^aslner v C;u'o-Ijani, gospod Gustav l^astner. Sedaj nameravam trgovino, ki sva jo nad 20 let skupn: vodila z gospodom Gustavom l^astnerjem pod tvrako jViihael l(astner, nadalje voditi pod 'astnim menom
3ulius Slbert
*
i
i I
H
■«1 K
C iern si dovoljujem slavno p. n. občinstvo s prošnjo obvestili, naj s? odslej dopisi, ki so namenjeni za doslej pod Ivrdko jViihael l^astncr obstoječo specerijsko, kolonialno, materialno ter trgovino z deželnimi pridelki, glavno zalogo naravnih mineralnih voda. zalogo soli in petroleja, ne pošiljajo vee pod naslovom jVCihael JCastner, marve: pod mojim imenom julius Blbett.
l^er bom Ivrdko jVfihael V'vaslner dal izbrisati y trgovinskem registru, prosim, dn izogne vračanju pisem, prau natančne pozornosti na ta" novi naslov.
M
g
; H
I
c1
0
1 o
Velcspošlovanjem
Juiius Glbert. sedaj edini javni družabnik tvrdkc JVtihael JCasriKr.
OSTANKI aoveBa blaga za obleke, izgotovljeno j erilo 1	in najnovejše svilnate rute so došli na zalogo.
Ostanki pro lajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi prt podjetju „HEP.MES" bratov Vokač,
v Ljubljani v Selciibiirgovi ulici št. 5. v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan. takoj ko (lobmio naročilo. — Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje ..HERMES" Ljubljana šolenbargova uiica št. 5 D.
Naročajte »Domoljuba"
32
Vse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
-ov eaj
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v
vseh zadevnih trgovinah.	310
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
. Mfli. in
sprejoiiia zavarovanja na dožive je in smrt, 0tro^ do'« rentna in ljudska, nezgodna !n jamstvena zavarovanja.
jav. n /.»vod. Absolutna varnost. Nizke premije. L'dtl, a na dividendah pri živi enski zavarov,
že po prvem ietn. stanj- zavarovanj koncem 1013 K 170,217 1490 Stanje L'ar. toudov koncem 1913 K 43.424 49017 V letu 1013 se je izplačalo za-vut vancem na dividendah čist,.a dobička . . .K 432.232-66 Kdor : inierava življenjsko zavarovanje, naj se v lastni orist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se ——j sprejmejo pod najugod-^ I nejšimi pogoji.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
IGN. VOK
špeciialna trgovina šivalnih stroje* ii Koles.
Ljubka, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stri je v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.
Pouk v- vezenin brezplačen. Zastopnike sprejemam. Cenike pošljem na ogled.
ffltlfr;.-* J/)I]S; -m 1/01,1».
1a ta isiii i uhkotn n iitn ir - . .,'<
i* )>- rniii	'Ai
kateri že razr jr^nann -,:ai»»»|p gr -nt>-.*n
TURŠKE KO z E
v dolgosti 5rt 31
po	K 190
Pri naročilu na o comadnv V:.:--.-..
postajo. . n-nro. ,t , , ir,.-*>
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
rnMi
LJUBLJANA MARIJE TEREZIJE CESTA Šr.1% NOVI SVET NASPROTI KOIIZEJA ZAH TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
•<iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ii;r::i ž 7 T5 .1 jDtijrtfi^.i.no tsez rodib iaajis i
I krone ostanke hlm I
r.Tt	.ilka-;«. Muze, sra/ee ,Ici. ž
• ii ^niii :.',rHRT
| i M ( 'ii — len-ia mia ro- | | I IS — ja lenša Trt:.; ia-T J 25 — I
rUlK.I )i) )N' ;w II r)r,HilT;l	J
1» 'Mm..i«'lini*?«;in.I
| nr.io irtMtiteM, f.snr JMfeufc umi HoMi |
I &®r .'»'«<« irt ttUK.i :aui .-JII.1..M. T6>5 | "si-;	■• ■ •	••	. :n: ■■
»♦■♦I ♦
Oučjo uolno
kupim po najvišji Geni!
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Vožnino po železnici ali pošti plačam sam.
I. Grobelnik
Ljubljana - - Mestni trg št 22.
Stanje vlog čez 22 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zaduiga z neomejeno zavezo
Ljubljana, ffilk!oslče¥E cesta sftv. 6, prftitffe. v las ti h!sl naspretl fcetela ..Balon" za frančiškansko cerkTlJo
sprejema hranilne vloge in vloge v = zadružniki, temveč =====
tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohrariil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran
bom_________________ _____ _
sestnik in trgovec, Breg P- f^"*?'	»Ljudske pose taieš-. bran PcHai mL.
posestnik v Ljubljani, fran Leskovic,	L^bljani. Gregor Šlii«, iuaa* aa
:i."/araar. Saro! Pcilai
:oik. 0 d-,anec oo-
, Tvirrar
Kapa
50 , ceraele!
Ar. •• dfodiln« Kova, lepo dlš«K Udfttn« in
\ .. Kn vivi\i Trt po-*ku*iVlo Kil - j v t pošto
j r,<\ t - .i IVI kilogram«
\ V\ . \ i •.'.i : '.r.iVU fft,!« i\
K yao IV-' A. Schaplra
4 7 3. ' >	"•'• • O«'
Irtutrt.
O** O Z JE iu KOLESA
tui obroke- Posamezni delinajceneje II. ceniki rastonl
F. DuSek, tovarna oroija »«o-!es, Šivalnih stroiev. Opečno ob dr>. .*el.. lfc.tko.
Učenca
hiše, sprejme takoj v P o d r n i i o i (Polenjsko)
za trgovino, primerno krepkepn in i i poštene IVAN LIC VST K K, trpovec ' 913
Velika svola denarja
sc zainorc naključiti vsakomur, ki qan naročnik. — Brezplačna pojasnila ].oSiijanaJ Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana,
Naročajte .Slovenca1
Js* -i?
, A AN ATORFJM • EMONA I
s!...\ X. ..O. a.' !CK'. TSJSKiNa-BCLE^a.!;]
|J _ -iV^r^JC^V	J
f	rK r.A.DEROANC
Ustanovljeno le'« 18?3.
Ustanovljeno leta 1893
rogistrovnna zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštna hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 71 j, 15 ali 22 12 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranzijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo končen, leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
l're, tednik: Andrei Kalnn. j relat in stolni i.unocik v Ljubljani 1 j> od pr« it sodu ik :	IX podpredsednik
Iviu» Snlnik. stole, kanec:!, v Ljubljani.	Karal PoUak ml., tovarnar v L J .
č :.-,:-. i: Fran Borštnik. kr : rotesor v f v I. ul>. . Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v L	iria
Dolenc. . kr j : •. ..•• \ i. ,.r.i dr. Jožef Gruden. s-. :r.i .'...:■:... v Liui,l;.,:.i • Anton Koblai K rs-. ... dr. Jakob Motaorif. . ■	at v Ljubljani dr. Fran Papež. ; vi -I	e Ram«
ra%vatel; tre ».->.< v 1 ... „: Anton Sušnlk. .r esc )rot<>»or v 1,'tit liani- dr. Viljem Schve.t • - • v I	dr Alež Uienifnlk. pret. : ogoslov/a v 1. v.bljar: Fran Verbtc. e -.r :
Nadzorstvo:
!':■.->. r.: Anton Krili. .- - proleeor lv i.a: on , v 1 mfc! ..r.: - 'lan: Anton Cadei,
Ivan Mlakar. pi.-:.>or v l.;-b! .«.:: K. Gruber, ;.r tU, r.. oiici;al vi.	Avguštin Za
ra.' rcv.Jent :: j-osestvk v Ljubljani
Vsak petek, vsako nedeljo
'»..«- A , o a
tQ lirfoill !!ll\r^luti -^azar--ura, katero seui kupil >ele pred neka; te AH Uil I<111 i- , : 1 okrov zapira slabo. tako. da uhaja vedno prah v no-uw HlliHll, Koles;«? teče na medenih ploščah, mesto na rubinih; pri navi
pero te dvakrat počilo. ker nobene opore nima. Spirala izkoči pri v-,', tresljaju, aso je toplo, cre ura prehitro, ako je pa mrzlo, zaostaja tako m rnJem cb praveiv. asu. kratko, to je crozno. V tem oziru res zavida; ; ■ brata rs n;e?ovo fine uro; ista se ic-l-ro zapira, teče na rubinih, ne da s* r?"3"0 [r-. sekundi. da ima res pravo veselje ž njo. Zadosti sem te ®*	" naročim dobro uro P« svetovni tvr.iki H. Suttner. Ljubljana št. i
Si . išt. mi pokoli - *." .1 - iti. • ril!
i >:... 7; t ^ r- ::
Krr-re a ( ;
s i:

- : : : r r VOTOr	J* *
"	.ra « haHT.
• • « . . .............i; «
..i t.Cil:r;.-:i -.v;..ci	l: S« - :»risar.
* '' r. ? ;; i::., ,	•: -
!»l $HbatlpblHknl.ui It
krov ... , . Aatrilr—H ■tonile rla:a v-.:
coiema raionr......
X:k<S£*«a r;ni:c-18 -V:--rikansia ioubl« il>t» nt V.-.£: ., 4i cm -,»!$» rreVm: reinivent-- ■ ;.-
1?» Mkarainl rr,.4. ,
X »lato rr»:»n s t::x Hkara-n:	r., :
katnr. ....
i h
- i
Razpošilja se po povzetji; ali pa so denar v naprej pošlje. - Z ucajajoče stvari se denar nazai pošlje
Bogato iiustrovani cenik s tisoč podobami zahtevajte zastonj
poštnine prosto.
r.e-
id

Siiiiiii
H. Suttner r Ljubljani šli
Največja špecijalna trgovina za boljše ure.
Plii ;il!

i:	Joiel Gostinčar,
Tisi..:.i Katoliška tisi. o -