Leveč, ki se je lotil vsakega dela z največjo lju- beznijo ter zvesto izpolnjeval vse svoje dolžnosti, sta- novske in družabne, javne in zasebne, si je štel tudi kot predsednik »Muzejskega društva« za svojo največjo dolžnost in čast, da poskrbi z vsemi močmi za povzdigo tega društva. Predvsem je skušal z osebnim posredovanjem dru- štvu pridobiti izdatnejših denarnih virov; nadalje si je prizadeval pomnožiti število udov in dvigniti znanstven ugled društvenega glasila. Njegov trud ni bil zaman. Že po preteku prvega petletja se je gmotni položaj društva izdatno zboljšal, število udov je narastlo na 248 in tudi društvene publi- kacije so jele izhajati v večjem obsegu in z zanimivejšo vsebino. Vesel svojega uspeha je Leveč to dejstvo sporočil občnemu zboru dne 29. januarja 1. 1908. A tudi odslej je dalje delal neutrudljivo za društveno blaginjo in po- vzdigo. Največ mu je bilo do imenitnosti ter pomemb- nosti društvenih publikacij. Zato je obrnil v nadaljnjih petih letih na to stran svoj glavni pozor. Namesto čas- . nika »Mitteilungen des Musealvereines für Krain« je pričela izhajati »Carniola«, a v večjem formatu; prav tako obliko so dobila tudi »Izvestja Muzejskega dru- štva za Kranjsko«. Leta 1910. sta se pa obe publikaciji združili v eno samo, sedanjo »Carniolo«. Imenovane publikacije so si za Levčevega pred- sedništva pridobile odličen ugled. V jezikovnem oziru so korakale na prvem mestu, ker je Leveč sam oprav- ljal jezikovno korekturo, in sicer brezplačno, kar zopet dokazuje njegov nesebični, za dobro stvar in narodni ter znanstveni napredek vedno vneti značaj. Levčeva zasluga je dalje, da se je uredila društvena čitalnica, kjer so društvenikom na razpolago razni znanstveni listi, in da so se zopet pričela društvena predavanja. Tako je nastalo, lahko rečem, občno zanimanje za »Muzejsko društvo« in zavladalo je v njem živahno delovanje in gibanje. Ko je Leveč vsled bolehnosti odložil na občnem zboru dne 15. februarja leta 1915. svoje predsedništvo, je smel zadovoljen in ponosen zreti na svoje dvanajst- letno delovanje kot predsednik našega prvega zgodo- vinskega društva, ki je takrat štelo 313 članov in ki je v njem vladalo zanimivo, živahno, krepko znanstveno življenje. Za društveno glasilo je napisal tudi sam nekaj sestavkov, dasi je imel mnogo drugega, zlasti uradnega posla. V letniku 1911. je priobčil razpravico o Radov- ljici ter doprinesel zgodovinski dokaz, da se mora pi- sati Radovljica in ne Radolica (str. 231.). V istem let- niku čitamo na str. 234. prirodopisno črtico »Slavec na Gorenjskem«. Ko je leta 1914. umrl profesor Julij Wall- ner, ki je bil marljiv sotrudnik publikacije »Mitteilun- gen«, mu je Leveč napisal v znani svoji ljubeznivosti in vnetosti za tuje zasluge preprost, a srčen nekrolog. V zahvalo za njegovo plodonosno društveno delo- vanje in v priznanje trajnih zaslug, ki si jih je pridobil na polju slovenske književnosti, je »Muzejsko društvo« izvolilo Levca na občnem zboru dne 15. februarja leta 1915. za svojega častnega člana. Ob tej priliki mu je društvo izročilo častno diplomo, ki jo je umetniško izdelala učiteljica Marija Novakova v Ljubljani. (Konec.) Nastrižno kumstvo. V zbirki »Iz belokranjskega besed- nega zaklada«, ki jo že dolgo časa priobčuje pridni raziskovalec in nabiralec I. Šašelj, je »D o m in Svet« v X, letniku (1897) objavil na 192. strani naslednjo opomnjo: Nastrižen kum, nastrižena kuma; v Adlešičih imajo razen krstnih in birmskih kumov še nastrižne kume. Kadar dobi namreč novorojeno dete tolike lase, da jih je moč nastriči, poiščejo mu kuma, oziroma kumo. Ta mu potem nastriže navadno na temenu glave na treh krajih lase. Te vrže potem kvišku, da lasje bolje rasto detetu. Kum da potem detetu kaj v dar, navadno po 1 gld. A oče deteta ali mati pa da kumu ali kumi v dar robec. O detetu pa, ki umrje nenastri- ženo, mislijo, da mu na drugem svetu druga deca »lase skubijo«. — To navado imajo, kolikor sem pozvedel, razen v tukajšnji fari še v sosednji Preloški; na Hrva- škem pa privzemajo ponekodi, n. pr. na Prilišču, kakor sem slišal, celo po štiri kume, od katerih nastriže vsak na enem kraju lase. Po več jih jemljejo zato, da dobi dete več daru. Odkod je nastala ta prazna navada, ki se dandanes vedno bolj opušča, nisem mogel dognati. Morda je Hrvatom kaj znanega o njenem početku. — Opisi narodnih običajev pričajo, da je nastrižno kumstvo med južnimi Slovani zelo razširjeno. Pred seboj imam dve knjigi, ki poleg drugih običajev v Bosni in Hercegovini podrobno opisujeta tudi nastrižno kum- stvo, ki ga tamkaj imenujejo striženo ali šišano kum- stvo. Ti knjigi sta: Iz naroda i o narodu. Piše Luka Grgjič-Bjelokosič. Knjiga prva, in pa Život i običaji Muslimana u Bosni i Hercegovini. Napisao Antun Hang i. Obe knjigi sta bili natisnjeni v Mostaru. Naj iz teh knjig nakratko posnamem, kaj in kako je z nastrižnim kum- stvom pri naših južnih bratih. Nastrižno kumstvo je v Bosni in Hercegovini obi- čajno pri pripadnikih vseh treh veroizpovedanj: pri katolikih, pri pravoslavnih in pri mohamedancih, in sicer medsebojno in vzajemno, to se pravi, da si pri- padniki enega veroizpovedanja kumujejo med seboj, pa tudi pripadnikom drugega veroizpovedanja. Nastriže se dete bolehno ali zdravo — vobče iz različnih povodov — preprosto ali svečano. Po Grgjiču- Bjelokosiču se nastrižno kumstvo izvaja: 1. pri deci takim roditeljem, ki jim otroci takoj po rojstvu umirajo; 2. kadar otroci bolehajo in ne morejo ne umreti in ne ozdraveti; 3. v pomirjenje sprtih rodbin in v preprečenje krvne osvete; 4. v učvrstitev medsebojnega prijateljstva; 5. kadar se detetu prvič lasje strižejo. V tem pregledu se najnaravnejši povod nastriganju omenja na zadnjem mestu, torej se nastrižno kumstvo pogosto izvaja iz drugih razlogov. Zdravi otroci se na- strigajo, ko so vsaj leto dni stari, bolehni pa, kadar naneso razmere. V vseh slučajih pa morajo biti lasje nenačeti, rojeni, do tedaj še nikdar striženi. Če kaki rodbini otroci umirajo, upa, da bi jih na- striženje ohranilo, zato babica novorojeno dete prvo jutro po porodu nese na razpotje in se skrije. Kadar prvi človek mimo pride, skoči babica iz skrivališča, dvigne dete in, davajoč ga prišlecu, prosi tega za kumovanje. Enako iznašajo iz hiš bolne otroke v nadi, da jih nastriženje reši trpljenja, da ozdravijo ali umrjo, le da se to vrši največkrat prvo nedeljo ali petek po mlaju ob zori, pred solnčnim vzhodom (Hangi). Prvi prišlec — naj bo katerekoli vere ali narodnosti, mož ali žena — je detetu nastrižni kum, oziroma nastrižna kuma. Preprosto nastriženje se izvrši kar na mestu. Kdor je prinesel dete, je s seboj prinesel tudi škarje. Kum jih vzame ter odstriže detetu lase preko čela. Zato ga detinji varuh obdaruje z darom, ki mu ga je dala dete- tova mati, kum pa obdaruje dete. Plemenit namen ima nastrižno kumstvo pri pomir- jevanju sprtih rodbin. Dobri ljudje se trudijo, da bi jih sprijaznili, in ker se nastrižno kumstvo zelo ceni, po- sredujejo, da sprti rodbini medsebojno določita gotovo število nastrižnih kumstev, ki si jih bosta kumovali, ter s tem stopita v prijateljske odnošaje. Kumovanje iz prijateljstva je samoobsebi umevno. Nekdaj so se strogo tega držali, da je bil nastrižni kum vselej prvi slučajni prišlec; danes se pa mnogokrat dogovore, da dogovorjeni kum pride ob določenem času na določeno mesto ter potem otroka nastriže. Nastrižno kumstvo se često izvaja slovesno, naj- večkrat prvi ponedeljek ali petek po mlaju dopoldne, dokler dan rase (Grgjič-Bjelokosič), Hišni gospodar pri- pravi za to slovesnost gostijo kakor za svatbo ter po- vabi nanjo svoje najbližje kume in prijatelje in pa novega kuma in njegovo najbližjo rodbino. Ko so povabljenci došli, jih pogoste s kavo in z rakijo, in potem prinese mati na desni roki dete, v levi pa kozarec vode, na kozarcu nov robec in na robcu škarje. Stopivši h kumu, mu poda dete z bese- dami: »Primi, kumče, sretni kume!« ali s kakim drugim primernim ogovorom, Kum vzame dete, ga trikrat obrne od vzhoda proti zahodu ter ga vselej poljubi. Nato ga posadi na desno koleno, vzame škarje in mu odreže lase: kristjan na štirih mestih v podobi križa, mohamedanec na treh mestih. Pravoslavni kum pri tem govori: »Bože po- mozi! Vo imja oca i sina i svataga duha amin!« moha- medanec pa: »Bože pomozi, a srečo priskoči!« ali pa: »Bismilah!« Odrezane lase vrže kum v vodo in razen las kak novec (tolar, zlatnik ali kolikorkoli) v dar detetu ter si vzame robec, ki je bil na kozarcu. Nato detetova mati poljubi novemu kumu roko, detetov oče in kum se po- ljubita in oba se potem izljubita z navzočimi kumi in prijatelji, ki jima čestitajo na kumstvu. Po tem obredu sedejo k mizi ter se goste in na- pivajo kakor ob drugih znamenitih sestankih, le da zdravicam na koncu pristavljajo: »I za sretnog kumstva, da Bog da, da vi bude stretno i čestito i po jednu in po drugu stranu.« Po obredu se še nekoliko pozabavajo ter se raz- idejo. Pri odhodu obdaruje detetova mati novega kuma z boščalukom (srajco, hlačami in robcem),' za rodbino mu pa da za vsakega kak robec. Oče obdaruje kuma s kako lepo obleko ali z orožjem; dogodilo se je pa tudi že, da mu je dal opremljenega jezdnega konja ali celo čitluk (posestvo). To poslednje navadno pri pomirjenju krvnine. Čez nekaj časa povabi novi kum svoje kumče z roditelji ter obojestransko najbližjo rodbino. Kum po- vabljence pogosti, kakor jih je pogostil oče ob nastri- ganju deteta, ter za darove, ki jih je bil prejel, da kumčetu in njegovim roditeljem vzdarje: detetu naj- večkrat kravo ali kako ovco, — Kuma obdaruje svoje kumče s kako obleko ali mu speče tudi kolačev ter mu jih pošlje, Vobče običaji pri nastriganju niso povsod enaki. Ponekod vtisne mati odstrižene lase v vosek ter jih prilepi v sobi na gredo govoreč: »Koliko god ove kose budu stale na gredi, toliko moji dite imalo više pameti,« (Hangi,) Nastrižno kumstvo ponekod zelo cenijo, rodbinski udje iz nastrižnega kumstva se smatrajo za nekako veliko rodbino ter se med seboj nazivajo z besedo kum ali kuma. Pripadniki mohamedanskih rodbin iž nastriž- nega kumstva se celo ne smejo med seboj ženiti in mohamedanske žene, ki jih noben tuj moški ne sme videti, se pred nastrižnim kumom ne zakrivajo, — Iz Šašljeve opomnje je razvidno, da je nastrižno kumstvo med Slovenci običajno samo ponekod v Beli Krajini, ob hrvatskem sosedstvu- Zanimivo bi bilo iz- vedeti, ali ta običaj izginja od severa proti jugu, da so ga drugi Slovenci že izgubili — ali so ga Belokranjci dobili od svojih južnih sosedov. ^ g Drobiž. Pisma. I. Kako me je včasi groza; v tihoti, osamelosti in živčni razbolelosti iščem besede kot slepec v blodni vročici, da bi odgovoril na tvoje sitnarjenje, naj pišem. Sedem, zbiram besede kot zbira otrok svetli kršeč, meneč, da je zlato; sedem, zbiram, iščem, in ko mislim, da sem že zagrabil za pravo besedo, se zlato pretvori v peno. Kako vse drugačne obraze in obleke imajo besede kot nekdaj. Sedijo v galeriji kot železni kipi brez življenja in brez barve. Snoči sem iskal v vrsti in zapisal besedo: Smrt. Obnemel sem ob njeni nemoči. Zdelo se mi je, da se mi od nekje izza hrbta, preko rame reži obraz in mi izzivaje mežika, spoznanja in doznanja poln, in sram me je že desetletne deklice, ki me sreča v teh dneh na ulici. V njenem smehu in nje- nem glasu, v njenih očeh in njenih kretnjah je mnogo več groze, trpljenja in smrti, kot jih obseže beseda. Mene, prijatelj moj, muči ta onemoglost pojmov, mene trpinči ta nemoč besed, srce se mi stiska ob tem skoku v noč, čez rob vsakega našega dosedanjega spoznava- nja in umevanja. Čisto tako ti je: prideš do prepada; iz katerega zija črna noč brez odmeva in luči, da bi kaj čutil in razumel, bi moral imeti pet novih čutov, cela večnost je med tvojim zaznavanjem in črno glu- hoto, ki te obdaja. V tej gluhoti, v tej temi, kjer smrt poraja smeh in smeh smrt, se boriš v omedlevični mrzlici za enim samim vzklikom, obupnim krikom, ki bi ukresal luč iz teme, kakor jo je Bog ob stvar- jenju sveta. Če preseže mraz določeno točko, peče, če doseže bolest svoj višek, rodi smeh, in v to neločljivo, ne- doznatno temo, ki spaja kri in beli smeh, obup in nebo- tične vriske, ljubezen in smrt, smo padli čez noč. Zato se ne čudi, brat moj predragi, če vidiš na cesti toliko