Štev. 8 0 TRST, ponedeljek 21. marca 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA Ud! «b nrdeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. p4ftnmične §tev. se prodajajo po 3 nvč. stot.) v mnogih M>b*i».rnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petro, ir" stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-irizki, Dorcbtrgii itd. Zastarele čteT. po 5 nvč. (10 stot.). SCLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CEN^: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. vtm, oc-cartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 30 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v?ak» tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, nsj-munj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izkliučno le upravi „Edinosti". ■ ■■■■ Plačljivo In uto2!jjvo v Trstu. -------- Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. V edinošti je moč t tst, calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Harooalna na nadoljike izdanj« „EDIHOSTI" stana: xa oalo lato Kron 5-20, za pol leta Kron 2'60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Marodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica .. Giorgio Galatti štev. 18. ■ .v. = PoJtno-hranllnKnl račun 5t. 841 652. TELEFON It. 11-57. BRZOJfiUNE UESTI. Zbližanje Avstro-Ogrske In Rusije. DUNAJ 17. „N. F. Presse* javlja iz Petrograda, da so pogajanja glede zbli žanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo pričela na posebno željo carja Nikolaja. DUNAJ 19. „Novoje Vremja" poroča : Minister za unanje stvari Izvolski in av-stro-ogrslci poslanik grof Berchtold sta danes podpisala medsebojni sporazumni dogovor, po katerem Avstro-Ogrska in Rusija priznavate status quo na Balkanu. V vseh spornih vprašanjih se je doseglo popolen sporazum. Teh dni izda rusko ministerstvo za unanje stvari uradni komunike. Črnogora ne bo proglašena kraljestvom. CETINJE 20. Vse vesti, da knez Nikola odpo uje v inozemst/o, so neresnične, isto tako tudi da bo črnogorska kneževina proglašena kraljestvom. Kralj Peter odpotoval v Petrograd. CARIGRAD 20. Kralj Peter je pred-poludne odpotoval v Petrograd. Prebivalstvo je kralja živahno pozdravljalo. Kralja spremljajo Pašić, Milovanović in sekcijski načelnik v ministerstvu za unanje stvari Spalajkovič Kraljeva oblast je za časa kraljeve odsotnosti izročena prestolonasledniku Aleksandru. Finančni minister Protić bo nadomestoval Pašića, minister za boge častje Zujović pa Milovanović 1. Papežev god. RIM 19. Sv. Oče- je povodom praznika sv. Jožefa vsprejel kardinale, ki so mu čestali povodom njegovega godu. Potem je papež vsprejel predsednike katoliških društev in člene družbe Leona XIII, katerih zastavo je blagoslovil. Papežu je došlo mnogo čestitk iz tu- in inozemstva. Ostavka predsednika dume. PETROGRAD 19. Na otvoritvi da-našnje seje državne dume je predsednik naznanil, da je odstopil Homjakov. Duma je oklenila, da izvoli v ponedeljek zvtčer novega predsednika. Govori se, da bo izvoljen predsednikom voditelj oktobristov Gručkov. Bolgarska carska dvojica odpotovala v Cargrad. SOFIJA 20. Bolgarski car in carica sta po noči odpotovala v Carigrad. Spremljajo ju Paprikov, Malinov in LiapČev. Osveta zavrnjenega snubača. MADRID 20. V Candeledi sta dva mladeniča snubila neko mlado dekle. Enemu, ki se je nedavno vrnil iz vojne v Severni Afriki, je dekle obljubila svojo roko proti volji roditeljev. Drugi je prišel PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Tilka mi je stisnila roko z vso močjo, potem pa je obrnila svoj obraz od mene. Jaz sem se pripognil niž;e, da bi jo poljubil na čelo, toda komaj sera se dotaknil z ustnicami njenih mehkih las, ko sem zapazil, da Tilka silno ihti in to me je docela zmedlo. Sedaj nisem vedel, da-li je krivo temu hipno ganjenje najinega pogo vora, ali Tilkino bolestno stanje in nisem vedel, ali naj jo skušam pogovoriti, ali naj pokličem gospo Rupnik. Tih in neodločen, toda pretresen v globočini duše sem stal bolnici nasproti, j Ćrez nekoliko mučnih trenotkov sem se j zopet zavedel. — Kaj vam je, Tilka? sem jecljal. — Nič ... nič. .. takoj bo zopet i dobro ! je odvrnilo ubogo dekle, napoltiho v ihtenju. — O, zakaj nisem umrla preje ?! Sedaj pa bi rada živela I Zdi se mi, da je ii vljenje mnogo lepše, nego sem si je' ćoser'aj predstavljala v najsrečnejših tre-notkih! 1 v hišo roditeljev in zahteval govoriti z dekletom na štiri oči. To so mu dovolili, in ko je dekle izjavilo, da hoče vzeti tekmeca, je zavrnjeni znubač vzel iz Žepa di-namitno patrono in jo prižgal s smodko. Nastala je grozna eksplozija. Oba sta bila raztrgana na kosce. Ostanke obeh so našli nedaleč od deloma podrte hiše. TURČIJA. CARIGRAD 20. Listi poričajo, da sta se dva križarja, en lomilec torpedov in avizo-parnik podali v Odeso, da pozdravijo srbskega kralja. Vkljub vsestranskim dementijem zatrjujeta „Tascoir" in „Efkiar", da je zelo verojetno, da obišče angleški kralj Carigrad, čeravno ni to še definitivno sklenjeno. Washington 20. Predsednik Taft je včeraj podpisal proglas, ki dovoljuje Franciji in Alžiru minimalni tarif. Pariz 19. „Ag. Ha vas" poroča iz Teherana : Perzijskim ministrom za unanje stvari je bil imenovan bivši odposlanec v Rimu Moaven ed Dauleh. Berolln 19. Drž. kancelar Bethmann-Hollweg je ob 9. uri zvečer odpotoval v Rim. Dunaj 19. Vest, ki so jo priobčili mnogi listi, da kupi otok Brioni ali dele istega nadvojvoda Fran Ferdinand ali pa drŽava, je popolnoma izmišljena. Lastnik ne namerava prodati otoka oziroma dele istega. Dunaj 19. NemŠko-agrarni državni poslanec grof Leopold Kolowrat je danes umrl v starosti 58 let. Pariz 19. Dvesto štrajkovcev je napadlo Štiri policijske agente, ki so spremljali v tovarno gručo delavcev in delavk neke tvornice papirja v Clichy, ki se niso pridružili štrajku. Pri tem sta bila dva policijska agenta ranjena s streli iz revolverjev. Lizbona 19. Vojvoda Oportski je bil včeraj pred kortesi zaprisežen kakor pre-sumptivni prestolonaslednik. OMlnsKo-Kreditni zavod na Goriškem. Meseca aprila t. 1. se otvori v Gorici nov občinsko-kreditni zavod, ki bo nastanjen v prostorih dež. hipotečnega zavoda. Menimo, da bo širšo javnost zanimalo, če podamo nekaj podatkov o tej napravi, ki bo namenjena pred vsem našim obči- — Pomirite se vendar ! Ćemu ta neutemeljena bojazen, Tilka ? sem prosil. — Vi ne veste, kaj vse mi bega v tem hipu skozi možgane ... O, Oton !.. Bolnica je strastno razprostrla svoji roki, me zagrabila s tresočimi prsti okoli vratu in me privijala k sebi . .. Najine ustnice so se strnile v dolg, v vroč poljub - .. Ognjen plamen je Švignil po mojih žilah .. . Nastala je grobna tišina . . . Solnce je ugasnilo . .. Ves svet okoli mene je izgin 1 kakor da sva ostala samo še midva, da izdihava ves* ogenj najinega živ ljenja v vročem plamenu zadnjega poljuba .... Hipni klic „Tilka", naju je vzdramil iz globokosanjave zatopljenosti. Nastal je nepričakovan hrup. Življenje okoli naju se je iznova vzbujalo. Postarna gospa Rupnica je burno izpraševala Tilko vse mogoče. Kanarček je začel prepevati na ves glas. „Dobro jutro44, Tilkin najljubši vrabček, je prifrčal na okno, sekal zadovoljno in poredno s svojim repkom, skočil potem z glasnim čiv, čiv ! gori na krešo, kjer je pikal, razgrajal in se vedel tako nesramno, kakor da bi se mu ne bilo treba nič več bati pred nama zavednima grešnikoma. Solnce je sijalo z nenavadno svetlobo. Zunaj na ulici je bil silen trušČ nam, okrajnim šolskim svetom, cestnim odborom in sličnim korporacijam. Lepi vspehi deželnega hipotečnega zavoda so namreč privedli na misel, ustanoviti poseben oddelek za občinska poso jila, s čemer bo vstreženo veliki in nujni potrebi. Potrebno je bilo posnemati vzgled, ki so ga že dale druge dežele ter nalično preskrbeti za izboljšanje kredita občin in drugih sličnih skupščin, kakor se je preskrbelo s hipotečnim zavodom za povzdigo agrarnega kredita. V ta namen so nastali drugod, navadno kakor podružnice hipotečnih zavodov, občinski kreditni zavodi, katerim je ske:n, v Šleziji, tako tudi na Češkem in v Galiciji, kjer se bavijo z občinskim kreditom dotične deželne banke, ki pa imajo obsežnejši in raznovrstnejši delokrog. , Poslovanje občinskih kreditnih zavodov sloni na pravici izdajanja takozvanih „občinskih obveznic44, katere se morejo, spričo naknadnega jamstva dežele, tržiti pod ugodnimi pogoji, in s prodajanjem teh občinskih obveznic se dosezajo sredstva, ki se imajo dati na razpolago gori-omenjenim skupščinam, ki morejo na ta način vživati najugodnejše slučajnosti denarnega trga tudi ako nimajo nepremičnega premoženja, ki bi ga mogle ponuditi v obremenitev, dočiro morajo drugače prenašati trde pogoje, ki jih jim nalaga oni, ki jim je dovolil kredit iz dobičkarije. Ako po eni strani kredit zastavnih pisem, izdanih od hipotečnih zavodov, temelji na pupilarnih hipotekah, pridobljenih po zavodu, kakor na naknadnem jamčevanju, ki ga je prevzela dežela, izvira občinskim obveznicam menjalna vrednost na denarnem trgu iz kredita oziroma iz poprečne plačilne zmožnosti skupščin, katerim dovoljuje občinbki zavod posojila, in razen tega tudi izz naknadnega jamče-van a, ki ga daja dežela. Vsled tega mora biti glavna skrb deželne uprave ki usta-novlja zavod te vrste, da sprejme v pravilnik vse tiste previdnosti, ki služijo potem za vodilo ob dovoljevanju posojil, v namen, da se vedno zagotovi redno plačevanje obresti in stopnje valno odplačevanje dolgov. Ta je neizogibni predpogoj, da se zagotovi novi vrednostni listini ugoden sprejem na denarnem trgu v svrho, da bo možno dajati rečenim skupščinam denar po najbolji ugodni ceni, ki je sploh dosegljiva. Pri vsem tem pa uživa vedno prednost hipotekarno jamstvo zastavnih pisem, ki imajo v obče višji kurz od onega ob- i —!SS— i in ropot. Tilka pa je sedela mirno, držeča j svoji sklenjeni roki v naročju, tako mirno, • tiho in pobožno, kakor one Madone v . črnih okvirjih, s katerimi je okrasila svojo i podstrešno sobico, da so jej vzbujale lepe j spomine na njeno šolsko dobo .. . Gospa Rupnik me je pogledovala začudeno. — Jaz sem izjeclal par besed in jej zagotavljal, da se Tilka, njena hčerka, že mnogo bolje počuti; potem pa sem se poslovil s povodom, da moram že v garderobo, da se še malo pripravim ker imam v komadu važno vlogo. V. Zvečerilo se Je. Stopiti sem moral na deske pred radovedno publiko, da jim poigram nekoliko komedije. Vkljub temu da sem bil v začetku zelo nerazpoložen, sem imel, ker je bila vloga efektna, velik vspeh. Z veliko nestrpnostjo sem pričakoval konca in tako sem zašel nehote v hitrejši tempo, da bi pospešil tok igre; kajti na vsak način sem hotel videti Tilko tisti večer še predno bi šel spat. Vedeti sem hotel, kaj je dejal zdravnik, vedeti, kaj smem upati in česa se mi je bati... Predstave je bilo konec. Zagrinjalo je padlo. Gledališče se je praznilo. Moji soigralci so hiteli v garderobo. činskih obveznic, da-si se gre za malenkostne razlike. Tako n, pr. so zaznamovane sedaj one na Češkem z razliko okoli io/ioo (100 35 proti 100.25), one na Nižje Avstrijskem tudi z razliko io/ioo (100.30 proti 100.20) one v Galiciji z razliko samih 5/100 (99 50 proti 99.45). V vsakem slučaju gre za razlike, ki se lahko prezro in ni težko umeti, da osobito za majhne občine in druge skupščine manjšega pomena bo dobrota novega zavoda gotovo precejšnja: in to vsled nizke obrestne mere in spričo potrebe, da se sklepajo posojila proti razdolžitvi z razmeroma nizkimi let-ninami; na ta način ss okoristijo s tako-rekoč skupnim kreditom vseh občin in baš naloga podeljivati občinam in drugim slično osnovanim skupščinam, posojila brez hipoteke, ki se razdolžujejo s primeroma pičlimi letninami. Taki zavodi obstoje na Nižje in Gorenje Austrijskem, na Morav-drugih skupščin pripuščenih med posojilo-jemnike novega zavoda z naknadnim ja:n» stvom dežele vred; one same pa uživajo bolj omejen kredit in morajo dosledno dosedaj sprejemati trde pogoje in plačevati visoke obresti. Kakor že zgoraj omenjeno, je bilo potrebno, da se označi v pravilniku krog onih skupščin, ki so upravičene dobivati posojila pri zavodu, in sicer načinom, da more bodoči kupec obveznic \z zaupanjem pričakovati točno plačilo obresti in polno plačilo glavnice in da bo tako opravičena označba pupilarnih vrednostnih listin, katera jim mora biti zagotovljena. V tem oziru je jemati v poštev v prvi vrsti občine, po katerih nosi zavod svoje ime, kajti one smejo vsled javne pravice predpisovati doklade k državnim davkom in razen tega tudi iztirjevati druge neodvisne naklade (čl. XV. občinskega zakona od 5. marca 1862 dež. zak. št. 18), do*im jih zamore deželni odbor na podlagi zakona od 20. maja 1882 (dež. zak. št. 14) primorati s prisilnim uvedenjem odgovarjajočih doklad v letnih proračunih, da preskrbe za zadoŠčanje zasebnih obvez-nostij. Na isti način je preskrbljeno v §§ 3 in 9 deželnega zakona z dne ai. maja 1894 (dež. zak. Št. 13) za cestne odbore, kateri si preskrbi za svoje poslovanje potrebna sredstva s tem, da uvajajo doklade in jih pobirajo, potom davčnih uradov. Tudi vodne zadruge, ustanovljene na podlagi zakona z dne 30. maja 1869 (drž zak. št. 93), zamorejo nuditi zadostno zaupanje, ker se dotični doneski glasom Komaj smo se umili in obrisali šminke, ko je prosil direktor, naj pridemo na oder. V pozni uri naj bi napravili še malo scenično skušnjo za noviteto „Zgubljene duše", ki si jo je izbrala Irma Pua, za svojo benefico. Zagrinjalo se je dvignilo iznova. Luči v parterju so bile že ugasnjene. Kakor veliko, temno žrelo nam je zijal prazni prostor nasproti. • Na nekem sedežu v prvi vrsti, popolnoma v temi, je sedel direktor in gledal dolgočasno na mračno razsvetljeni oder, kjer je poskušalo par trudnih in nerazpo-loženih igralcev komad, v katerem je mladi avtor v bojazni polnih urah notranjega nemira označil temeljni ton svoje duše. Najpomembnejše točke so ugajale mojim soigralcem najmanje: zaključki aktov so jim bili premalo efektni in takozvani „šlageri4 so sploh manjkali. Fino, psihološko detajlno slikanje se jim je zdelo popolnoma nemikavno, da celo dolgočasno. Direktor je začel iznova obupava ti nad uspehom te igre in bi jo bil gotovo odložil še v zadnjem trenotku, če je ne bi uplivna Jrma Pua tako vs t raj no, da skoro trmoglavo branila in protežirala. (Pride še^ Stran II. „EDTNOST" št. 80. V Trstu, 21. marca 1910 § 25 smatrajo kakor zemljišču priklop- ! Iz tega, kar smo tu obrazložili, je ljeno breme, kateremu gre prednost pred j lahko razumevati praktično korist name-vsemi realnimi br<-meni. in imajo, kakor j ravanega zavoda ter važnost, ki jo bo davki, privilegirano zastavo za zastanke isti imel za saniranje financ občin in dru- i: dobe 3 let, dočim se vrši iztirjevanje v .smislu § 63 deželnega zakona z dne 28. avgusta 1870 (dež. zak. št. 41) potom davčnih urado/ na isti način in z istimi pripomočki, ki so na razpolago za pobiranje državnih davkov. g-ih konkurenčnih skupščin. Pri sestavi pravilnika se je oziralo na izkušnjo drugih dežel, kjer obstoje občinski kreditni zavodi že več let in so se vzeli za vzgled pravilniki takih zavodov na Gorenje-Avstrijskem in v Šleziji Isto se zamore trditi o meljoracijskih ter se je primerjalo s pravilnikom, ki sta zadrugah, katerim je možno prilagoditi j ga vsprejela pred par leti deželna zbora zakon o melijoracijah z d^.e 30. junija j Koroški in Istrski. 1884 (drž. zak. št. 116), ki obsega v § 16, 17, 18 in 19 nalična in tudi točnejša določila. Pobiranje doklad pri stoj a tudi okrajnim šolskim zalogom in ni smeti pozabiti Ari/p-čijsko-obrtne zbornice in toliko manj dežele same; vse te se zamorejo v slučaju potrebe poslužiti za izposojevanje posredovanja novega kreditnega zavoda. Te so skupščine, katerim bo v prvi vr>ti koristila ustanovitev občinskega kreditnega zavoda; toia ne da se priporočati, da bi se že vnaprej določenim načinom cmejil krog istih, ker ni nobene zapreke, aa bi se ne smele posluževati zavoda tudi druge skupščine, ki se še ie ustfc ove na podlagi zdaj veljavnih ali pozn* uh zakonov, le da nudijo nalično jsm uo. Da predočimo čim bolje, kako je bila potrebna ustanovitev tega zavoda v naši deželi, potrebno je, da navedemo nekaj statističnih podatkov o bremenih občin, cestnih odborov in okrajnih Šolskih svetov. Kar se tiče občin, je priporočljivo, da omenimo goriško občino posebej, katera kakor mesto večje važnosti zamore lažje doseči ugodne pogoje in če treba najeti posojilo z izdajanjem lastnih obveznic, vsled česar prihaja ista v tem oziru v drugi vrsti v poštev. Goriška občina je imela koncem leta 1904 skupnega dolga -2,236.312 K, od katerih 800.000 K po 6%. 453 735 K po 41/j°/0 in 975.277 K po 4°/0. Ostale občine v deželi imajo skupnih bremen za K 2,077,792, ki se dele z ozirom na obresti, ki jih plačujejo, kakar sledi: 32.157 K po 6°/0, 93 200 K po o7»°/o, 638.982 K po 5°/o> 242.330 K po 43/40/o. 820.384 K po 41/.0/., 262.400 K po 47*7o, 2700 K po 4°/o, 2000 po 3°/o in 3638 K brez obresti. Izvzemši torej manjše zneske, za katere se ne plačujejo obresti, ali pa obresti po 3% in 4% (skupaj 8338 K) in izvzemši posojila po 474%» najeto pri deželnem hipotečnem zavodu v znesku K 262.400, bi se lahko vsi ostali dolgovi v znesku 1,827.053 K konvertirali, kar bi dalo v tem slučaju letnega prihranka 561.75 za posojila po 6^2; 1165 za posojila po 5V2%; 4792.36 za posojila po 5°/°; 1211.61 za posojila po 4 3/a°/o ■ 2050.96 za posojila po 4 1/20/0; skupaj letnega prihranka 9.781 68 K. Razen tega je treba vpošte-vati, da se mora večina občin še le lotiti z organizacijo večjega dela javnih naprav; in ozirom na to, da imajo priliko preskrbeti si v to potrebna sredstva po ugodnih pogojih v obliki posojil proti razdolžitvi, se lažje cdločijo z uvedbo tistih izboljškov, katere zahteva sedanji duh časa. Vsled tega se to lahko smatral ta zavod v kratkem tudi kakor važen činitelj za obnovitev delo • vanja na polju, pridržanem avtonomni upravi. Skupni dolgovi cestnih odborov naše dežele znašajo 110.000 K od katerih se plačujejo za več nego polovico, ali 62.000 K, visoke obresti po 6%, od 2000 K po 5 V2 °/oj od 34.000 K po 5°« in za le 12.000 K 4V2%. V najugodnejšem položaju se nahajajo okrajni šolski sveti, ki imajo skupnega dolga 481 .500 K, od katerega 446.500 K po razmeroma nizkih obrestih t je po 4V2O/0 in 35.000 K po 5 %. Tu navedene številke glede občin, cestnih odborov in okrajnih šolskih zalo-gov jamčijo dovolj za ugodnosti, ki jim bo lahko nudila naprava oddelka za občinska posojila in katera bode ravnotolike važnosti za vodne zadruge, ki nastanejo prej ali slej v večjem številu z namenom, da pričnejo z izboljšanjem obsežnih neplodnih ozemelj, ter z uravnavo številnih vodnih tokov, ki se stekajo po naši de želi in ki pretijo sedaj vedno pridelkom našega kmetovalca, dočim bi lahko postale činitelj obilnejših in bolj gotovih pridelkov. Novi zavod bo torej brez dvoma ve likega gospodarskega pomena za občinske uprave, cestne odbore, okrajne šolske svete ter druge avtonomne skupščine v goriški deželi. — Pravila je izdelal bančni ravnatelj dr. Staudinger. Domače vesti. I. ljudski koncert, ki ga je aranžirala N. D. O. sinoči v gledališčni dvorani, je uspel izborno. G. S t a n o je s svojo virtuozno igro naravnost presenetil občinstvo, ki mu je tudi navdušeno avplavdiralo. Umetniški užitek je bil velikanski in neprecenljiv in škoda je, da se ni občinstvo odzvalo v obilnejši meri; zamudilo je krasen večer. Ooogatila sta program g. Šink z lepimi solospevi in pevski zbor podružnice „Glazbene Matice". Toliko g. Stano, kolikor g. Šink in pevski zbor so morali na splošno zahtevo nekatere komade ponoviti. Natančnejšo oceno prinesemo prihodnjič. Še o „Leginem" plesu v Skednju. Prejeli smo: V „Piccolu" od iz. t, m. smo čitali pod naslovom: Per la festa pro Lega Nazionale a Servola : Corrisposero con moltissimi doni, fra cui molti di valore itd. In sedaj prečitajte imena onih izgub ljenih in nezavednih oseb, ki podpirajo „Lego Nazionale" v Skednju, v sramoto in v pogubo sebi, svojemu narodu in posebno Skedenj cem. Te prodane duše so : Marija Bizjak, Frančiška Brejmič, Marija Božič, Romano in Marija Cesnik, Andreja Cernigoj, Olga Čehovin, Alojzij Golobič, Karla Fabjan, Modeito Godina, Klemente G dina, Roma Gatznik, Oreste Guardijan-tio, Margerita Hrovat, Galjano Jenko, A Ima Janus, Pavel Lajter, Crabrijela Ko-u Pino Miler, družina Markovič, Ivan Opara, Marijo Postonja, Nerina Pečlar, Jožefa Prijatelj, Rudolf Raušnik, Ladi Souček, Henrik Stokovac, Anton Žagar, Viktorija Zidarič, Lina Camperlo, Ida Žerjav, Beatriče Karmelič, družina Ska-bar, Jordan ZladiČ, Neža Benič, Marija Jenko, papirnica Glesič, Rozina Lipošič, Uršula Bertok. To so torej ljudje, ki pljuvajo na svoje lastno rojstvo, v slovensko sramoto. Pevsko druttvo „Zarja" v Rojanu naznanja p. n. pevcem in pevkam, da bo v torek 22. t. m. pevska vaja, katere naj se gotovo vsi udeleže. P. n. odbornike se obenem vabi na sejo, ki bo po vaji istega dne. Esperantska slovnica je izšla. Esperanto je mednarodni jezik, ki je razširjen po vsem svetu. Pogosto se trdi, seveda krivo, da se pride z nemščino po vsem svetu. Pač pa trdimo to smelo o esperantu. Esperanto vam odpira ves svet Edino med Slovenci je še malo znan. To pa zato, ker doslej nismo imeli nobene slovnice. Sedaj pa smo dobili slovnico, ki je prirejena po najboljšem originalu, ki ga nahajamo v esp. knfiževnosti. S pomočjo ZALOGA PIVA STEiNFELD iz tovarne Bratov Beininghans in iz meščanske tovarne „Pilsner TJrquel" v Pisna - v sodčekih kakor tudi v buteljkah. - Mirttonijew8 GiesshOMer vedno iviia kisle vode pri RMTOMIO DEJRK, junior TRST, via degii Artisti 9 in IO. TELEFON 505. Natječaj B? na više mjesta zadružnih činovnika aa početnom plaćom od K 3000 odnoano od 1200 kruna — a za vrijeme putovanja, dnevnice od 6 kruna i naknadu prevoznih sredstava ; k' ovome i eventuelne nagrade. Namještenje je provizorno — na kušnju — uz izmjenični odkaz od 1 mjesec dana. Natjecatelji imaju vlastoručno napisane podneske, uz kratki „curriculum vitaeu, provi-diti sa svjedodžbam školovanja i ispravam dosadašnjeg službovanja, naročito koje se odnose na bankarstvo ili zadrugarstvo, računarstvo ili koncept, odnosno korespondenco. U osobiti obzir uzeti će se natjecatelji, koji bi — uz nuždne sposobnosti — dokazali, da su se istakli u radu za narod. Heflektuje se takodjer na vriedne umirovljene činovnike, ili koji se misle umiroviti. Rok natječaja do 30. aprila 1910. U OMIŠU (-Dalmacija) dne 20. ožujka 1910. Uprava Uzajamno-pripomoćne zadruge „Providnost". registrov, društvo aa ograničenim jamstvom. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena io •>a obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodo? evrSuje naročoe vsakovrstnih sodov, bodisi za Tint Špirit, likere, tropinovec, oije, slivovac, maraškia itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ni boiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenite. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 4-4 Zastonj in poštnine prosto se razpošilja : knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literaf/~e in svetovne literature v dobrih prevodih. Jg. nI. TCfciir yr i Fed. Bamberr* i_ jig^*:*** y Ljubljani. se dob! po nizki ceni suho grozdje vsake vrste in orehe, rožiče in rujavi sladkor? Pri fl. GODMIKU v ulici San Giovanni štev. 8, kateri je bil minolo leto v ulici Nuova. ^v^ Nova prodajainica Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom latf ichoijonaino preva^azgoin aeiitv* — — — na vse kraje--— s posebnimi zaprtimi vozovi. PRODAJALNICA SLANINE IVAN SUBAN, TRST ulica della Caserma št. 13. TOČ i S2 IZVRSTNO ĐBE- HEBIEVO ?IVO vodno svoža. Prodajam tudi izvrstne praške in grašlce gnjati, kranjsko in štajersko perutnin >, duoajake in kranjske klobase ter razno vraten sir in salame. S88F" Izvrsten z »jut rek. 9 ^ a 5 a. ■O £ S — X? "O Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst pro daj? D e kje^t) COKO ftCO.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ ^__________r £dcf. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst. V prodajalnici mani/akturnega blaga v ul. Giulia štev. 5! tik slaščičarne Nagy i se dobi raznovrstno blago kakor na primer batista, pletenine, nogavice, izdelano perilo in na meter. — Velik izbor drobnih pred metov. - CENE BREZ KONKURENCE, n nm -» Jure Karaman Zaloga vina: V. Tintore IO, Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Goap. Jure Karnman iz Kr'la (Jesenicei Dala aeija i?lož:l je na zsdnji mednarodni razstavi v Parizu svoja izvrstna dalmatinska vioa (črno, belo, opolo in refo3k)^in bil odLkov&n z diplomo il pri dobri in odlikovani tvrdki SIRCELJ -- Ulica Solitario štev. 8. C3 Gospodarstvo. Zadruga slepcev. Leta 1907. je bila na Niže-Austrijskem ustanovljena zadruga slepih krtačarjev in košarjev. Za nakup si rov in je zadruga dooila podporo 500 K. Danes štvie zadruga 49 zadružnikov z 80 d-, leži, ki znašajo po 50 K. Na račun delež .-v je vpl čano K 3717, Do konca leta 1907 je zadruga izdelala za K 21.000 raz-n ^a blaga, kar je za slepce gotovo lep v>peh. li vsega poslovanja se vidi da imajo člani mnogo smisla za zadružno delo. Mednarodni vinarski kongres Povodom svetovne razstave v Bruselju se bo tamkaj vršil meina<-odni kongres za trgovino z vinom in opojnih pijač. Ureditev malih stanovanj. C. kr. muzej za umetnost in industrijo na Dunaju je razpisal tri nagrade od K 3500—500 za najbolje načrte notranje ureditve (pohištvo, kuhinjska ureditev i dr.) za mala urad- Razne vesti. Arkltektoneka razstava v Belemgradu. Klub srbskih arhitektov je sklenil prirediti poleti v Belemgradu prvo srbsko arhitektonsko razstavo. Na razstavo bodo kakor gostje povabljeni tudi drugi jugoslovanski arhitekti. Vseslovanska umetniška razstava leta 1911. Iz Petrograda poročajo: V društvo arhitektov in umetnikov je predavnl o slovanski umetnosti češki profesor Taborsky. * m V svojem predavanju je med drugim omenil, da so slovanska umetniška društva: jugoslovansko društvo ^Lada*. češki društvi „Manes"4 in „Dilo" in poljsko društvo „Štuka" — sklenila med sabo tesno zvezo in se odločila prirediti leta 1911. vseslo-vansko umetniško razstavo. Kje se priredi ta razstava, o tem se še ni sklepalo. Slovenskim trgovcem. Teh par vrstic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim. Koliko se je že pisalo, prosilo in rotilo naše trgovce, naj se v svoji trgovski korespondenci vedno p alužujejo le svojega slovenskega jezika. Vse te prošnje pa so izdale zel<5, zelo malo ! Kakor pred 30 leti, iako se še danes pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nemško arili in lahončili v svojem dopisovanju s tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih vec konkretnih slučajev, v katerih se n <š trdi „Slovenec" (tu ne mislimo lista „Slovenec") do-brika labonskemu mogočniku a tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš človek niti od daleč ni zmožen ! Italijani se temu pehanju v resnici le rogajo in marsikak ščavo pada na račun slovenskih — bedakov ! Zbirko dokazov o takih naših neumnih trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha, objavimo. Slovanski svet naj izve, kateri so take mevže in naj ob dani priliki obračuna ž njimi. Nas je že sram, da moramo povdar-jati in prinašati vedno eno in isto pesem o aespametnosti nekaterih slovenskih trgovcev in čudimo se, da teh ljudi vkljub vsem na -padom — ni sram ! ! ZOBOZMMD' iMBULlTOMJ Dr. Viktor Bantiel Trsi, ulico M Glouannl 11. nađi po e. do I. in od 3. do 6. Slovencf! Slovani! SŽnV8' - . _ urarne in zlatarne vdrlo nssmann v irstu, % a«i ^ & 26 W Vsako popravo Jam« se za 2 leti, i. to ta* o tudi vsako naročnino. Naročnine se sprejemajo tudi pismenim potom. Prihaja tudi na dom Svoji k svojim ! Udani Alojzij ^ovh. gss^i Nova prodajal, obuvala ^ g REMIGIO BON6 Trst, ulica Msdonnina I Velika izbera ir. specijaliteta vsakovrstnega tj obuvala za moŽke, ca Ženske in za otroke po Jako zmernih csnah. Vsaki kupec ^fe dobi poseben blok a 5tf vilko. Dotični, fca-teremu naleti Št. 50, dobi v dar s(SM en par 6®vUev* <■ (> rm■ Vrn2*' OŠSK TRST, ul. Glovaimi Boccaccio 4. mizarski mojster. Delavnica pohištva. Sprejema poprave in poliranje pohištva itd. Cene zmerno. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedtmeo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 tovarne iBlesJnaotoioiesJPnclf »'Oi)*vk In mloga r.'cktrKr.ih «t.j'jOso>, ir.fil li nrola'a grm-a&fcL-CT, aonofrupr, la fon^raro* Zaludu pr!prv* za toćiti i-ivo 3 \xu> iltinrnJcs sa pop^TijnnJa »Jt kot&» njotoko'ea itd. Vftllka za!o§a pilpadkov i a var canah. TELEFON žiov. {73-4. Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcello št. 2 priti. vogal ulice Tigor izdelovatelj biljardov prej uslnžbenec svetovnoznane tvrdke Seifert sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmerriejših cenah vsakovrstne poprave biljardov palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se zvrši točno in solidno. SBojta¥ Izdelovalni ca jlusovlrfeu C. Olivo, Trst ulica Geppa 16., I. nadstr. (jlasofirji in Planini - Ortestroni zadnjih novosti Prodaja — S&enjava — Posojaj«. UglaSanja in popravljanja. — Cene zmerne. It E3G ft Zaloga jeaihs, olja mila in sveč fll Kari Silvestri11 al. arriera vecchia it 9 in ul. Barriera vecchia 41. Bogomil Fino "ItS! ura: t Sežani ima svojo novo prodn-Inlnlco v ur v TRSTU, ulica Vincen. Belllnl 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah« Skladišče šivalnih strojev O, Trani TRST, ulica Barriera vecchia it 19 Cene dogovorne. Plačilo na obroie. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. < Ba> ■ i OANIELE PILLIN TB8T * vilic* &oquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in živega apna. Tov srna cementnih plošč zaloga oglja za peči. n ! IU. vouiiuia j M ■ ■ H * Blago prve vrstew OlOVeiKI in 5lOVan? _ [ oic qi po zmernih cenah. 21 Postrežba na. doa XS£e 17-15 LLI A*i se hočete po ceni obleči ? P. jdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' 01 TRIESTE Trst, ulica Giosug Carflacci ll 40 (prej Torrfnte). Tara dobite Mcšks obleka ... od Kron 13 do 56 rbieke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Ve'ik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga »rajo, Mač ln dzuglh predmetov za delavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CtTTA' D! TRIESTE Trst, nlica Giosiie Carđncci štev. 40 (prej Torreite) Trgovte ce^ije^ Antonlo BossL Trst ul. del Rioo 4Z VELIK IZBOR ČEVLJEV LASr-NEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH CENAH, DA SE OLAJŠA SL OBČINSTVU NAKUP. Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte vedno na oclas v našem listu, ker iako bodo znale dotiCne tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to budete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ira* : : terijalno listu „Edinost'1 : : 'ščatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtirčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742 Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiijatve na deželo. rtr. n TV »EDINOST« št. SO. V Trstu, dne 21. marca 1910 Odhajanje in prihajanje vlskov od 1. oktobra naprej. (Ča^i za prihod, oziroma odhod so naznanjen; po srednjeevropejskem časn). C. k. državna železnica, Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)— Pula. 6.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.49 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice— BeljaV -Celovec—Linec—Praga. —Draždar»e — Be- rolin. 8-48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec—Dnn&j 8.52 0 Herpelje—Pula. 9.20 M Le do Buj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovš^ oa) —Jesenice—Celovec. 3.10 M do Poreča, (in medpostaje). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4^0 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trb:ž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj in medpostaje). 7.V0 0 do Gorice (Ajdovščina) b L) 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. ŠTS B Gorica Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Prasra—Dnnaj—Monakovo — Draždane — Beroiin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo nakovo. Ob nede/Jsh ln p razni lil: 2.'5 0 Borst—Herpelje—Divača. 2.;>5 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda. Celovca, Mona-kova. Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divače—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). R.10 0 Iz Buj /in medpostaj). 8 4i B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gonce, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.C7 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice. - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. n.iif 0 Iz Buj in medpostaj. 6 50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. Tuo 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.5« B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine) 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. lij!55 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11. l\> 0 Iz Dunaja, Ct-lovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah in praznikih. 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. P „ kovažki mojster v Vipavi želi. I fcUl wClitV u - Sarrisra veccltia štev- $ i m a ve:iko zal n^o nTtv&fskih. prsdsaeto^ mg®*- X T Y? T1-7 n T i porcelan & in bisero-^ vfi'.inih 2 xxr * s ;s žico, od umetnih ?v©t.ic s tra* ko vi in napisi. »ikž 155 per^Ussst'h pklhh ti Nfejidij« lKOnkardi; cea®. Oelase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino ŠIRITE „EDINOST a moške obleke, oežniki, za^eBe, pogrinja'a za poateJje. - __ij.ui.il „„z.Ao I LEVI ulica Antonio Csccia 6 Ed na poznana trgo HH InSGfutni OOCIEIEK 110Š6$3 !lSf5 vina za zmetne cene. 4J2, »f w ------! ali na TT^ravo- UredniStvo, Tiskarna, Narodni don in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kecrs* -'jravila. POSTELJNR MOKROTA!^AoValsiv I UJlLLOllll 1 v bodo isti točno uvrščeni. — - — — Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna i na v. dila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško pri poročeno. INSTITUT „SfiHITAS" VELBURG P. 345. BAVARSKO. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Teiefon 71, Romano 11. Krčmarji in --- ««§ * 'v l3i -- gostisnscarjn V ul. Giulia št. 1 & je odprla velika zaloga sm drobno* fitekJa. in porcelana, nam i a rib kozaro-av in kozarcev z?-; po jako jc-iak-ih cenah.. Se priporoča udani @ustavo HBMBBai 'm | m • rt m 1 4 m m M IVAN KRZE Trst - Fiszza S. Glovasani š'. 3. 7-o3 kuhinjskih in kletarskih p jtreb^^ia <■<41 t tja od leaa in pleieoin, škafov, bre: -., čebrov in kad, sodčekov, lopat. re5et, sit in vsakovrstnih košev, jerbaa v ia metol ter mnogo drugih v to stroko apad jo- PfinnfA^fl svojo trg-čih predmetov. — r npUl Vv« vino ft bu-hinjabo posodo \sake vrate bodi od porcelana, ženi!-.* emaila. koaiterja ali ciuka, nadalje pasamauterje, kletke it-i. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. UIĐO Bl TJ- ^___ 100.000 bateljk Od iaznp&sjca za refoMc Piodajajo in kupujejo 86 buteljke vsate vrste zh refi šk, anjec, bordtauz. rensko vino. konjak, itd. — Va.lka zaloga ttu- teljk od poi Utr a In od eden In pol lttr&. Daznjane lz »tekta opletene Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Si •->-;>• .. Južna železnsca. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) ; 5.49 B p-eko Červinjana v Benetke. Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice prrko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim pešto. 8.23 B preko Nabrežine v Konnin, Videm, Milan Rim. 9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in 0 preko Tržiča v Červinjftn. 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O preko Červiniana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 1.24 O v Ljubljano, Celje, (Zugreb). 4.07 O v Ivormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, M lan itd. 600 O v Ljubljano, Duna;, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjatia v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. SOO B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 9.15 0 v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto Prihod v Trst. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6 30 B z Dunaja, Ljubljane, v/atendo in Londona 7.42 O iz Kormina iu Červinjana preko Bivia. 5.45 B iz Italije preko Kormina in Ntbrežii.e. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in B«ke. 10.25 O z Dunaja, Lju ljann in Reke. 10.40 B iz Eonnini prt ko Bivia ia B iz Italije preko Červinjaua. 11.26 0 iz Italije preko Kormioa in Nabrežine. -OS O iz Celja in B is Ljubljane, Zagreba, Reke a.ao O iz Italije preko Červinjana ia Bivia. 4.3») O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5 35 0 z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 0 iz Itali e preko červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. ».35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja in Budimpešte. 11 -OO 0 iz Vidma preko TKormina in Bivia in B iz lz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo p o p o 1 O = oaebni vlak; S = brzovl ALEKJS. FRA>C MATER - TliST žgalmca ka?e TELEFON 1743. galbolit Tir »a dobivanje pefleae ka»o m m m m m Velika klobučarna Cw. ]>oplieltei* Klobuki iz klolmčevjiip prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje !u za šport. dorso št. Kari Scherblt avtorizovani kamnostiški Trst,nlica M'Islria vis-a-vis angl. pokopališča. J -***- i :: Delalni:a in zatga spomenikov; in nagrobnih kamnov. JLLfl MODA TRIEST1HA" Zts\ - aiica farneto štev. 4. --■■■■- ODPRLA SE JE NOVA " PRODAJALNICA ma^ifakturnega blaga ter blaga vsake vrste, konfekcij on ira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna \z-delovalnica. Kroiačnicrt zn ženske izdelke. Veliko iznenađenje! II Ola oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka 30H3ATTI & Co povesti manajak. blaga Domače in Angleško sukno. Kamram za moške obleke. Volna v modernih barvah. Poplin, ševiot, panama, ba-tist za ženske obleke Francoski svila, z.fir, oksforti, Turing- za bluze in srajce. V-lika zaloga platna, creasa Sifona, j^radlua, žimin volne za postelje. Leoa izbera : preprog, zaves, garnitur, odej itd. itd. : Solidne centr. Vzorci na razpolago. Priporoča se Vam : tvrdka Hedžei & Koritnik : posestniki pisalnih stroja. Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pralni str .j v popolnem re-lu 11 brezhibnem stanu naj no zaznad.1 naročiti »e za mesečno čiščenja in vzdrževanje pisalnih strojev, a čimer se zajamči stroj za neomejen č.h in trajno delovanje. CENA K I'— na mesec za stroj- Alfred lnbiček3 Trst Corso štev. 23, prvo nadstrooje. (Popravljalnima pl?alnlli strojev 8 zalogo pc5-ttov .. - barv, trakov itd. Itd. -- Hočete se prepričati ^ obišč?te velika skladišča - 19IO - - 1914» - l I Velika zaloga jotograf. aparatov s pritiklinami I Rodolfo Buffa Mcsam optik, Trst, Corso štev. 2. ■hh Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znane dražbe „Eastman KODAK4*. Aparati Zeias, Soerr, Huttig, Eroe-■an, Krugener, Busoh. lUckenstein Itd. itd. Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA dBSCURA na razpolago gg. klijentom. Navadni in prizmatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti. floScc, film ia papir g najboljših tmren. jI k A gj SJ Ponte delia Fafera 2 • ol. Poste Hun ? ;vogal Torronte) ^'la citti di Uor.c, isbor Ir.gctovljanih obiei uaofeke ic ji iicmi it> otroke. PovrSaiki. moćne lupe, toh n ra/x?h ^aletotov. Obleke za dom in Jslo. Do!.tv?},e ke. Tiniaki loden. Nepremočijivi pla56 (pristni .* friv-iki) 8poolja!lteta: blago tu- In inozemskih >ov£ZD. Isgo»ovijajo se oblaka po meu po najnovejši mo^i, točno, solidno iu oi'-ganUiJ po nizinii ccneb LASTNA HlbA Telefon it 262 LASTNA HIjA ::: Telefon »t 262 Največje narodno spedicijsko podjetje ——— na Kranjskem JOSIP SKERLJ Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v spedic jako stroku spada oča naročila, ^ katera tsvrfti io&no ln solidno : po najnižjih cenah. P C C