Številka 03 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • April 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke! O srednji občinski dogo­dek je vsako leto tudi uvod v začetek pomla­di, saj občinski praznik, 21. marec, sovpada s prvim dnem pomladi. Vse o letošnji prire­ditvi in nagrajencih smo zbrali v rubriki Aktualno, o sprem­ljajočih dogodkih, kulturnih in športnih, pa v posameznih tematskih rubrikah. Z naslov­nice vas seveda pozdravljajo letošnji nagrajenci. Prejšnji mesec smo prazno­vali tudi veliko noč – tradicio­nalna velikonočna razstava v Vrbljenah je bila letos v zna­menju kolišč, ki so lani posta­la simbol našega občinskega grba. Velikonočno ustvarjal­nico so pripravili v Zapotoku, v Iški vasi so se s prireditvijo poklonili vsem mamam, v Iški Loki pa pozdravili pomlad. Nenavadna delovna akci­ja je potekala v Mateni, kjer so s stolpa gasilskega doma dvignili in na novo mesto pre­stavili štorkljino gnezdo, eno od treh znanih gnezd te ptice selivke na Ljubljanskem bar­ju. Zdaj je vse pripravljeno na njen prihod! V rubriki Kmetij­stvo pišemo o delavnici, pos­večeni registraciji dopolnilne dejavnosti na kmetiji, hkrati pa kmetovalce ponudnike lo­kalno pridelane hrane vabimo k predstavitvi v Mostiščarju. Čebelarsko društvo Ig je iz­peljalo vedno dobro obiskan prikaz obrezovanja sadnega drevja. Izpostavljamo intervju z na­šim občanom Ludvikom Vid­marjem z Golega, dobitnikom medalje za zasluge RS, ki ga najdete v rubriki Zdravo življe­nje. Zakaj tam, preverite sami. Ob občinskem prazniku na Igu tradicionalno poteka Mla­dinski šahovski turnir v orga­nizaciji domačega šahovskega društva, tradicionalno ob tem prazniku pa postaja tudi tek­movanje v športnem plezanju v Zapotoku. Vedno toplejši dnevi, čeprav pregovorno muhaste­ga aprila, vlečejo ven, v nara­vo. Ene na vrt, druge na polje, spet tretje zgolj na sprehod po naši lepi naravi, ki je imamo res v izobilju. Užijte jo! Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostiščarja Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Rezultati nagradne igre Mestnega muzeja Ljubljana N a zastavljeno vprašanje so pravilno odgovorile: Blanka Pratnemer, Staje, Božena Gabrijelčič, Ig, Špela Žagar, Iška vas, in Ivica Merhar, Matena. Nagrade so bile poslane po pošti. Čestitamo! Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko zbiramo do četrtka, 5. maja 2016. Majska številka bo predvidoma izšla v petek, 20. maja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Oglašujte v Mostiščarju Vabimo vse ižanske podjetnike in obrtnike, da se z ogla­som predstavijo v Mostiščarju. Postanite prepoznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Boštjan Kovač Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občina Ig Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Mostiščar 03 | April 2016 Z 10. redne seje občinskega sveta Po potrditvi dnevne­ga reda in zapisnika prejšnje seje so svetniki nadaljevali z obravnavo letnih programov kulture in športa, ki jih je v potrditev predlagal Odbor za družbene dejavno­sti. Pri 5. točki dnevnega reda, o ukinitvi javnega dobra, so svetniki opozorili na nujnost vključevanja SVS-jev pri to­vrstnih namerah. Župan se je s tem opozorilom strinjal ter točko umaknil z dnevnega reda. Sledila je seznanitev s pre­dlogi za občinska priznanja – nekaj predlogov je prispelo po roku, zato se je pristojna komisija odločila, da njihovo obravnavo prepusti občinske­mu svetu. Po razpravi so sve­tniki posamično potrdili dva dobitnika naziva častni občan, štiri prejemnike zlatih plaket ter tri dobitnike priznanj. V nadaljevanju je župan predstavil projekt, s katerim bi Občina Ig lahko pridobila kohezijska sredstva za prezen­tacijo kolišč. Eden od pogojev za začetek je, da Občina za­gotovi stavbo v središču Iga, v kateri bi postavili vstopno točko. Za ta namen je občinski svet iz svojih vrst imenoval posebno komisijo, ki bo sode­lovala pri pogajanjih z lastniki nepremičnin. V nadaljevanju projekta bi iz teh sredstev zgradili tudi kolišče v naravni velikosti – muzej na prostem, lokacijo katerega ima občina že umeščeno v prostorski red. Med pobudami in vpraša­nji je Slavka Pavliča zanima­lo, kako napredujejo dela pri izgradnji protipoplavnega na­sipa. Župan je pojasnil, da je izdelava projektne dokumen­tacije končana, čakajo le še na vodno dovoljenje. Pri zbiranju dovoljenj lastnikov zemljišč so v zamudi, a pogovori potekajo. Tone Krnc je vprašal, kako je s prehodom za pešce pri Petro­lu. Župan je odgovoril, da je problem preglednost ceste ter da bodo na Direkciji za ceste zadevo proučili. Za konec pa so se svetniki dotaknili še pro­blematike priklopa na vodo­vodno omrežje na Golem. Maja Zupančič Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah P omlad je čas za ureditev obcestne vegetacije. S ciljem, da zagotovimo čim večjo varnost udeležencev v prometu, vas želimo opozo­riti na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmi­čevja, dreves ter ostale vege­tacije na zemljiščih ob javnih cestah in poteh. Ker pa se v tem času izvajajo tudi dela na kmetijskih zemljiščih, vas želi­mo opozoriti tudi na nepravil­nosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Lastniki oziroma uporab­niki zemljišč so dolžni ob ob­činskih cestah ali pločnikih redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo prometa. Občani se z zasadit­vami ob cestah pogosto ne za­vedajo odgovornosti za svoje ravnanje, saj višje rastlinje od 75 centimetrov tik ob cestišču občutno zmanjšuje vidljivost in preglednost na križišču ali priključevanju vozil iz zaseb­nih zemljišč na javne ceste. Želimo, da lastniki sami odstranijo moteče ali nevarno zelenje oziroma vejevje, saj to pomeni večjo prometno var­nost in hkrati se s tem izog­nejo nepotrebnemu plačilu globe oziroma obrezovanju na njihove stroške. Gradnja, re­konstrukcija in podobne spre­membe v varovalnem pasu ob­činskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem obči­ne, čeprav ta dela potekajo na zasebnem zemljišču. Pri kmetijskih površinah je problematično predvsem oranje preblizu cestnim po­vršinam. S tem se poškoduje spodnji ustroj ceste ter posle­dično uniči asfalt in bankine. Prepovedano je orati na raz­dalji 4 metre od roba cestne­ga sveta pravokotno smer na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Na cestišče je prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaže­vati. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za uporabni­ke, kadar so te mokre zaradi padavin. Uporabniki in lastni­ki kmetijskih zemljišč morajo biti pri svojem delu pozorni na onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih. Preden se z delovnim stro­jem vključuje na javno pot, je potrebno s pnevmatik očistiti blato in zemljo. Za kršitev je predpisana globa. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v prihod­njih mesecih izvajal intenziv­ni nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob ce­stah (zagotavljanje svetlega profila in preglednosti), izva­janjem kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje ipd.) ter drugih posegov v območju cest in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepal. Namen nadzora je zagoto­viti varno uporabo cest vsem udeležencem v prometu. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Medobčinski inšpektorat in redar­stvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obračajo na medobčinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih občin ter na spletnih straneh občin in se vlaga­jo po pošti ali osebno v poslovnem času vseh treh občin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@ob.grosuplje.si. Krajevni urad Ig Izpostava upravne enote – Krajevni urad, ki ima prostore v stavbi Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, posluje samo ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. Informacije na tel.: 01/286-2003. Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Ig za leto 2015 OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja NLZOH Upravlja­vec Ime sistema Ime osk. območja Št. prebi­valcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Število neskladnih vzorcev Število vzorcev z E. coli Število vzorcev Število neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B 1 - da vključno z občasno) / 2 - ne Vrsta dezinfekcijske­ga sredstva (1 - plinski klor,2 - natrijev hipoklorit, 3 - klorov dioksid, 4 - ozon, 5 - UV, 6 - drugo – vpišite tudi kombinacije) 1 - površinska / 2 - nepovršin­ska / 3 - mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra Ljubljana Občina Ig Golo-Zapotok Golo-Zapotok 1521 133061 1 3 filtriranje 3 24 24 2 KB, SK37 2 KB, EC, SK37,CP 0 2 (pred dezinfek­cijo) 0 14 0 0 1 amonij 0 0 Ljubljana Občina Ig Iška vas Iška vas 676 64113 2 2 37 0 2 KB, SK37 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Brest Brest 4246 503296 1 1, 3 2 22 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Gornji Ig Gornji Ig 27 2915 1 2 2 38 1 4 KB 0 0 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Visoko-Rogatec Visoko-Rogatec 286 10615 1 5 2 37 5 4 KB 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Brezova noga Kremenica-Draga 100 32793 1 3 2 11 1 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 NOVO! Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev – njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo. Zbirni center Matena je odprt ob sredah od 13. do 17. ure ter ob četrtkih od 9. do 12. ure (ob praznikih zaprto). Prosimo za razumevanje. Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Študenti arhitekture o prostorskih rešitvah naših vasi M arca so študenti Fa­kultete za arhitektu­ro na Igu predstavili svoje projekte prostorskega razvoja vasi v Občini Ig, ki so jih naredili v okviru predmeta Ruralno načrtovanje pod men­torstvom docentke dr. Alenke Fikfak. Skupine študentov so imele proste roke pri izbiri naselij v naši občini, za katere so pripravili predloge prostor­skega razvoja. Zbranim so tako predstavili svoje vizije razvo­ja Iške Loke, Iške vasi, Kota, Staj, Strahomerja, Tomišlja in Vrbljen. Projekti so navdušili tudi župana, ki je vsakega po­sebej pokomentiral. Študenti so istočasno pripravili razsta­vo predstavljenih projektov, ki je na ogled na stopnišču Cen­tra Ig, izbor najzanimivejših pa bomo predstavili tudi v pri­hodnjih številkah Mostiščarja. Predstavljeni projekti: • Iška Loka – Industrijska konoplja • Iška vas – Eko-turistična kmetija • Kot – Pot medu • Staje – Vas zdrave hrane in življenja • Strahomer – Hipoterapevt­ski center za otroke • Tomišelj – Ekološko kmetijstvo • Vrbljene – Kmetijski razvojni center Maja Zupančič Mostiščar 03 | April 2016 Občina Ig na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/2002, 110/2002, 15/2003) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO, april/2012, UO št. 1/2013) objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v letu 2016 I. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo: vrtci, šole, šport­na društva, športne zveze, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki ter organizacije, registrirane za izvajanje športne dejavnosti, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in šahu in so javno koristne in neprofitne. II. Športna društva in njihova združenja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: – da dostavijo potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmova­nja (velja za kakovostni in vrhunski šport), – da dostavijo potrdilo o strokovni usposobljenosti strokovnega kad­ra (kot to določa Zakon o športu: vaditelj, trener, učitelj, profesor športne vzgoje), – da občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke, – da se ukvarjajo s športi, pri katerih je pomembna telesna aktivnost ali pa se ukvarjajo s šahom. V program se ne uvrščajo tehnični športi (avto-moto, letalski, športno modelarstvo, jamarji, potaplja­či), body building, fitnes, ples (razen standardnih in latinsko-ame­riških plesov ter rock'n'rolla), športi z živalmi (kinološka društva), konjeniški šport (kjer se upošteva tradicija, vsebina, izobraževanje, usposabljanje, spopolnjevanje strokovnega kadra, znanstvenorazi­skovalna dejavnost, založniška dejavnost, informacijski sistem), – da izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov – da imajo urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to do­loča Zakon o društvih, – da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, – da je njihova dejavnost neprofitna, – da imajo sedež v Občini Ig in da opravljajo dejavnost za občane Občine Ig, – da ima vsaj 70 % članov društva stalno bivališče v Občini Ig. III. Za leto 2016 so s Proračunom Občine Ig za programe športa name­njena sredstva v višini 67.247,00 EUR. Po sprejemu Letnega progra­ma športa se po posameznih programih nameni sredstva kot sledi iz tabele: Programi za OŠ Ig in Vrtec Ig Program Finančna sredstva po posameznih programih Šport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok – plavanje – program Zlati sonček – program Krpan – drugi programi 1.100,00 EUR 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: – program Zlati sonček – program Krpan – program Naučimo se plavati 6.320,00 EUR – šolska športna tekmovanja – drugi programiŠportna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhun­ski šport Izobraževanje, usposabljanje, spopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 80,00 EUR Skupaj 7.500,00 EUR Programi društev Program Finančna sredstva po posameznih programih Šport otrok in mladine 1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja predšolskih otrok – plavanje – program Zlati sonček – program Krpan – drugi programi 80,00 EUR 2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok – program Zlati sonček – program Krpan – program Naučimo se plavati – šolska športna tekmovanja – drugi programiŠportna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhun­ski šport 8.400,00 EUR 3. Športna vzgoja mladine Interesna športna vzgoja mladineŠportna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 3.800,00 EUR Športna dejavnost študentov Interesna športna dejavnost študentov 140,00 EUR Športna rekreacija Športna rekreacija 875,00 EUR Kakovostni šport Kakovostni šport 3.200,00 EUR Izobraževanje, usposabljanje, spopolnjevanje strokovnega kadra Izobraževanje 2.480,00 EUR Založniška dejavnost 100,00 EUR Informacijski sistem 70,00 EUR Dodatne točke 1.500,00 EUR Državni prvak 280,00 EUR Udeležba na turnirjih 2.300,00 EUR Udeležba na uradnih tekmovanjih v panožnih zvezah 3.200,00 EUR Sofinanciranje športne dvorane Ig – rekreacija 250,00 EUR Sofinanciranje športne dvorane Ig – Šport otrok in mladine, športna dejavnost študentov, kakovostni šport 33.072,00 EUR Skupaj 59.747,00 EUR IV. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi sprejetih Meril za iz­bor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO, april/2012, 1/2013). - 1 ­ Uradne objave V. Predlagatelji programov morajo oddati prijavo na razpisnem obraz­cu, ločeno za posamezne vsebine športnih programov. Razpisno do­kumentacijo lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upo­števali. VI. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »Javni razpis – šport«. VII. Prijavi je potrebno priložiti potrdila v skladu z Merili za izbor progra­mov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO, april/2012, 1/2013). VIII. Rok za prijavo na razpis je 6. 5. 2016. Prepozno prispele ne bodo obravnavane. IX. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju špor­tnih programov. X. Predlagatelji programov bodo o izidu razpisa obveščeni do 10. junija 2016. Številka: 67101/002/2016 Župan Občine Ig Datum: 1. 4. 2016 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig sprejel SKLEP o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta za območje IG 16-2 koliščarska naselbina 1. Stanje in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega akta S strani Ministrstva za kulturo, smo prejeli povabilo k realizaciji nalo­ge za »Izvedbo interpretacije narave in kulturne dediščine na Ljubljan­skem barju«, z namenom pritegniti širšo strokovno javnost in drugo javnost. V sklopu naloge se bo na območju OPPN izvedla interpreta­cija dediščine kolišč na Ljubljanskem barju iz predantične dobe. Ob­čina Ig ima v sprejetem Odloku o prostorskem redu občine Ig planira­no območje pod oznako IG 16-2/ZD, za katero je predpisana izvedba občinskega podrobnega prostorskega načrta. 2. Območje OPPN in vpliv na sosednja območja Območje obdelave je opredeljeno v grafičnem delu OPN (Uradni list RS, št. 35/2012) in se nahaja na sotočju reguliranega vodotoka Želimeljščica in Iščice. Na jugu ga omejuje stara struga - okljuk Iš­čice. Območje zajema parc. št. 703/1-del, 703/2-del, 701 vsa k.o. 1700 Ig. Predmetna zemljišča so v lasti Republike Slovenije s katerimi bo upravljal KPLB. Občini Ig bo podeljena stavbna pravica za izvedbo projekta. Do območja bo urejena pešpot iz naravnih materialov, po potrebi dvignjena na lesenih kolih do širine dveh metrov. Območje se ne bo napajalo z infrastrukturnimi vodi. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag Pri izvedbi vseh ureditev se zagotavlja ohranitev habitatov vrst, habi­tatnih tipov in migracijskih koridorjev prostoživečih vrst, ter upošteva omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila. Izdelale se bodo strokovne zasnove za habitat za vodne in močvirske ptice in ohranitev habi­tatnih vrst in habitatnih tipov. Območje je zavarovano z Odlokom o razglasitvi Kolišč na Igu za kulturni spomenik državnega pomena in se nahaja v neposredni bližini Kolišč na Igu, ki so vpisana na seznamu svetovne dediščine Unesco v letu 2011. Izdelale se bodo strokovne zasnove iz področja arheologije za interpretacijo koliščarske naselbi­ne. Podlaga za izdelavo OPPN je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in Prikazom stanja prostora. Doda­tne strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora se bodo izvedle, če jih bodo le-ti zahtevali. 4. Roki za pripravo OPPN Faznost izdelave OPPN bo potekala skladno s 58.-61. členom ZPNa­črtom in sicer: FAZA ROKI IZVEDBA Izdelava strokovnih zasnov april 2016 Izdelava osnutka OPPN 20 delovnih dni maj 2016 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni junij 2016 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN 10 delovnih dni julij 2016 Izdelava Okoljskega poročila (če bo potrebno) Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni avgust 2016 Priprava stališč do pripomb 10 delovnih dni september 2016 Izdelava predloga OPPN 10 delovnih dni september 2016 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni oktober 2016 Izdelava usklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni november 2016 Sprejem OPPN – obravnava na odboru za urejanja prostora in občinskem svetu november 2016 5. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje: - Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, Ljubljana (v ved­nost: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, Cankarjeva 10, Ljubljana) - Agencija RS za okolje – Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, Ljubljana ( v vednost Direkcija za vode, Območje srednje Save, Vojkova cesta 52, Ljubljana - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana) - Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 a, Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, sektor za CPVO, Dunajska c. 47, Ljubljana V kolikor se v postopku izkaže, da je potrebno vključiti še dodatne soglasodajalce se le-te vključi. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN zagotavlja Občine Ig iz proračuna, z možnostjo refundacije po odobritvi vloge iz kohezijskih sredstev (Sredstva ESRR Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in LIFE). 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se objavi v Uradnih objavah glasila Mostiščar in na spletni strani Občine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Uradnih objavah glasila Mostiščar. Številka: 3505/002/2016 Župan Občine Ig Datum: 31. 3. 2016 Janez Cimperman l.r. Praznik Občine Ig Himna v izvedbi Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig in Godba Dobrova-Polhov Gradec sta letos naznanila slovesen in prazničen večer na Igu. Občina Ig praznuje svoj praznik 21. marca, in sicer kot spomin na daljne revolucionarno leto 1848, ko so ižanski puntarji na ta dan napadli ižanski grad. In prav ta dan je bil leta 1996 izbran za občinski praznik, ki ga je občina prvič praznovala leto dni pozneje. Slavnostna prireditev, ki je povezana tudi s podelitvijo občinskih priznanj, je bila v petek, 18. marca 2016, v Športni dvorani Ig. Godba Dobrova-Polhov Gradec Nastop otrok iz vrtca L etošnja prireditev je bila namenjena kratkemu sprehodu skozi kultu­ro koliščarjev in posledično sprejemanja nove občinske simbolike - grba in zastave. Po kratkem uvodu je vse zbrane nagovoril župan Janez Cim­perman. V svojem govoru je posebej izpostavil zgodovino tega podkrimskega prostora, ki so mu pečat vseskozi dajali ljudje, ki tu živijo vse od dobe koliščarjev dalje. »Močna in neizbrisano sled, ki jo pušča­mo našim zanamcem, je prav gotovo postavitev Slovenije na svetovni zemljevid kot sa­mostojno državo,« je dejal žu­pan v svojem nagovoru in se v nadaljevanju spraševal, ali je izpolnila pričakovanja drža­vljanov in ali so politiki z vo­denjem države prispevali k na­predku in s svojo poštenostjo gradili v državljanih ponos in vero v domovino. Kajti »za na­predek in uspeh je samo eno zdravilo, to pa je poštenost, delavnost in medsebojno ra­zumevanje ne glede na poli­tično opredeljenost ali versko prepričanje«, je prepričan žu­pan. Izpostavil je tudi problem financiranja občin s strani države, ki si je nezakonito do-volila poseči na to občutljivo področje in se v proračunih za leto 2016 že močno pozna. Ni pa država edina, ki povzroča primanjkljaj v občinski bla­gajni, omenil je tudi krizo v gradnji novih stanovanjskih objektov, kar posledično po­meni manj komunalnega pri­spevka in pa neodgovornost nekaterih občanov in pravnih oseb, ki ne plačujejo svojih obveznosti za komunalne sto­ritve in nadomestila za upora­bo stavbnih zemljišč. Veliko je takih, ki poznajo samo svoje pravice, na obveznosti pa po­zabijo, je kot opozorilo omenil župan. V nadaljevanju je ome­nil projekte, ki jih občina letos dokončuje, npr. kulturna dvo­rana, kanalizacija v Iški vasi in Tomišlju. Stekle so tudi pripra­ve za reševanje prostorske sti­ske v osnovni šoli Ig, izgra­dnjo protipoplavnih nasipov. Vso pohvalo je župan namenil našim društvom, njihovim članom za izjemne rezultate, ki jih dosegajo tako na špor­tnem kot ostalih področjih. Na koncu svojega nagovora Letna razstava Društva žena in deklet Ig Jazzva se je spraševal, kakšna pa bo naša prihodnost? Odgovor je preprost, »če bomo prisluhnili vsakemu posamezniku, imeli dovolj energije in sinergije za premagovanje težav, se nam je ni treba bati,« pravi župan. »Bodimo ponosni na svojo ob­čino, na svojo domovino,« so bile njegove zaključne besede, in ker se približujejo veliko­nočni prazniki, je vsem zaželel tudi prijetne praznike. V nadaljevanju programa so za kulturno popestritev poskrbeli najmlajši iz Vrtca Ig – skupini Ptički in Medved­ki pod vodstvom vzgojiteljic Germane Mehlin in Maje Ču­den z ljudskim plesom Rde­če češnje, učenki OŠ Ig Anja Pavšič in Manuela Ciber sta prebrali svoji pesmi, nato pa še od sošolcev Davida Matiča in Ažbeta Krevla na temo ko­liščarjev. Sledil je prvi del podelitve občinskih priznanj (priznanja in športnik/-ca leta), v preda­hu je sledil nastop Orkestra harmonikarjev Bučar, nato pa drugi del podelitve priznanj (zlate plakete in častni obča­ni). Za prijeten zaključek veče­ra je poskrbela vokalna skupi­na Jazzva. V dvorani je v okviru pra­znika Društvo žena in deklet na podeželju Ig pripravilo redno letno razstavo svojih izdelkov. Pridne roke žena in deklet iz društva pa so prip­ravile tudi pogostitev za vse udeležence in obiskovalce pri­reditve. Povezovalka letošnje prire­ditve je bila Andreja Zdravje, pri branju obrazložitev so so­delovale učenke osnovne šole Ig: Zala Berk, Tjaša Comino, Maša Janežič in Nežka Grmek. Za lepo koliščarsko scensko ozadje na prireditvenem pro­storu pa so poskrbele vzgo­jiteljice iz Vrtca Ig, za kar se jim zahvaljujemo. Hvala vsem nastopajočim, ki ste s svojim nastopom obogatili naš pra­znik. Marica Zupan Boštjan Kovač Najvišje priznanje Častni občan sta letos prejela: Anton Oblak, ki živi in dela v Argentini in mu bo priznanje izročeno ob obisku v mesecu juniju, in Janez Piškur z Iga. Prejemniki Zlatih plaket: Konjerejsko društvo Krim ob 30-letnici delovanja Lovska družina Ig ob 70-letnici delovanja Lovska družina Mokrc ob 70-letnici delovanja Lovska družina Tomišelj ob 70-letnici delovanja Osnovna šola Ig ob 50-letnici nove šole na Igu LD Ig LD Mokrc LD Tomišelj Prejemniki Priznanj: prof. dr. Anton Brancelj za pomembne dosežke pri razi­skovanju in ohranjanju jame Velika Pasica. Alenka Jeraj za aktivno delo na področju ljubiteljske kultu­re in turizma v Občini Ig. Franc Platnar za aktivno delo pri razvoju gasilstva in na kul­turnem področju v kraju. Športnica in športnik leta 2015 Naziv športnica leta 2015 je prejela Lara Janželj za izje­mne dosežke v šahu. Naziv športnik leta 2015 je prejel Nik Nedelko za dosežke v karateju. Anton Brancelj Alenka Jeraj Franc Platnar Čestitke vsem prejemni­kom. Obrazložitve prejemnikov priznanj si lahko preberete na spletni strani občine Ig Športnica leta 2015 Športnik leta 2015 www.obcina-ig.si. Zlata plaketa OŠ Ig ob 50-letnici nove šole na Igu – zahvala Z a prejeto priznanje se predlagatelju izbrisati Janezu Cimpermanu, županu Občine Ig, iskreno zahvaljujemo. Obenem hvala vsem zaposlenim na Občini Ig za strokovno in finančno pod­poro naši šoli pri vzdrževanju šolskih stavb, načrtovanju in izvedbi investicij, drugih pro­gramov in oblikah sodelova­nja. Prejeto priznanje razume­mo predvsem kot zahvalo in • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Za nami je praznik Občine Ig V OO SDS Ig smo za letošnjega častnega občana predlagali To­neta Oblaka, ki živi in deluje v Argentini. Ta laskavi naslov je na podlagi sklepa Občinske­ga sveta Občine Ig tudi prejel. Njegov bogat kiparski in rez­barski opus v Argentini ima veliko vrednost, saj prispeva k skupni slovenski kulturni pohvalo dosedanjim kot tudi sedanjim učiteljicam in uči­teljem ter vsem drugim za­poslenim na šoli v teh 50 letih, za predanost in trud pri opra­vljanju tako zahtevnega in od­govornega dela, kot je delo z učenci. Hvala tudi mojim predho­dnikom – ravnateljem in rav­nateljicam, še posebej gospe Stanki Rebolj za več kot 20-le­tno uspešno ravnateljevanje, zavzeto pedagoško delovanje ter njen dragocen prispevek h kakovosti vzgojno-izobraže­valnega dela. Hvala vsem našim učen­kam in učencem, na katere smo ponosni, hvala staršem za podporo in sodelovanje. 50 let je dolga doba, 50 ge­neracij je veliko otrok, ki so znotraj zidov te naše šole pri­dobivali znanja, odkrivali svet, razvijali svoje talente, tkali prijateljstva in oblikovali svoje mlade osebnosti. Našo šolo imamo radi, po­nosni smo nanjo. Tudi v pri­hodnje se bomo trudili svoje delo opravljati po najboljših močeh. Poskrbeli bomo, da bo delo naših učenk in učen­cev pod mentorstvom naših učiteljic in učiteljev še naprej močno vpeto v dogajanje do­mačega kraja in občine. Ravnateljica OŠ Ig Biserka V. Malnar s sodelavkami in sodelavci dediščini, ki jo je Tone Oblak ustvarjal v tujini, a bogati vse Slovence. Iz vseh njegovih del pa veje ljubezen do domovine Slovenije. V njegovih scenskih podobah prepoznamo zvonika tomišeljske cerkve in veliko drugih značilnosti krajev pod Krimom. Rad se vrača k svojim sorodnikom v domače kraje, ki jih je moral kot mlad fant zapu­stiti. Gospodu Oblaku čestita­mo in se veselimo snidenja z njim, ko bo spet v Sloveniji. Priznanje za delo na pod­ročju ljubiteljske kulture in turizma pa je prejela naša čla­nica, dolgoletna poslanka in podpredsednica SDS Alenka Jeraj. Tudi njej iskreno česti­tamo za opravljeno delo ter ji želimo še veliko uspehov in dobrih idej tudi v prihodnje. Čestitamo tudi preostalim prejemnikom občinskih pri­znanj. Veseli in ponosni smo na našo občino in na našo dediščino. Tone Krnc, predsednik OO SDS Ig Ljudsko zborovanje V soboto, 2. 4. 2016 je na Trgu za republiko France Cukjati prebral republike v Ljubljani poteka-skupno deklaracijo, ki je dostopna lo veliko ljudsko zborovanje na spletnih straneh vseh organiza-V obrambo Slovenije. Zbrane domo-torjev zborovanja. Zborovanja se je ljube so nagovorili akademik Janko udeležila tudi ekipa ižanskega od-Kos, predsednik VSO Aleš Hojs ter bora SDS. Vabimo vas, da si več o predsedniki vseh treh pomladnih zborovanju preberete in ogledate na strank: Ljudmila Novak (NSi), Mar-spletni strani www.sds.si ko Zidanšek (SLS) in Janez Janša (SDS). Na koncu zborovanja V ob- OO SDS IG Člani OO SDS Ig na zborovanju rambo Slovenije je predsednik Zbora • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Pozdrav pomladi v Iški Loki V soboto, 19. 3. 2016 ob 19. uri, so ot­ Domači vasici – Iški Loki roci in odrasli v gasilskem domu Iška Loka pozdravili pomlad na Glav´ca siva že postaja, prav poseben način – s prireditvijo Nekje roka se mi trese že, za mavrico. Pozdrav pomladi je dogodek, spomin mi že uhaja, namenjen prazniku vseh žena, deklet, misli rade k tebi pohite. mamic in babic, hkrati pa prijetna pope- Ležiš na Barju mi vasica, stritev in priložnost za boljšo povezanost med krošnjami si skrita. sovaščanov Iške Loke. V sanjah spet te bom objel, Ob začetku prireditve so nam najmlajši verze pisal, pesmi pel. otroci z dramsko igro prikazali vsakda­nji večerni prizor, ko bi morali že spati v Na travnike lepe svojih posteljah, pa so bili razposajeni rad vračam se, letos je prišla v goste skupina mladih pevk kot še nikoli poprej. Želeli so si poleteti kjer leta mlada tekla so, in pevcev iz Tomišlja, ki sliši na ime Arcus. na mavrico in odkriti, kaj se tam dogaja. spoznal sveta dobroto vso. Vsi nastopajoči so večer končali s pesmijo Večer se je nadaljeval z nastopi otrok, ki Če si srečen in tako še bolj ogreli ozračje. V hišo, kjer mam´ca kruha črnega so nas popeljali po vseh štirih letnih časih. Večer se je nadaljeval ob sproščenem kle-dobrodušno vsem je rezala, Zaplesali so ob poletju, nam povedali o je­petu in dobrotah še pozno v noč. tam streho vsak je dobil, senskih radostih ter kako se naredi mar-Program so pripravili otroci iz vasi pod dom lastovki nihče tajil. melada. Vživeli so se v zimo s Sankaško vodstvom treh voditeljic. V veliko pomoč polko in babico Zimo, na pomlad pa prire-Na začetku vasi kapelica stoji so bili člani PGD Iška Loka. Hvala tudi dili Ptičjo svatbo ter vonjali spomladanske na sredi jo gasilski dom krasi. gostujoči skupini Arcus. Za oder sta pos­ cvetlice. Predstavila se nam je tudi Miška Pesem tam je pel večerno, krbela KSK Anže Kovačič in Marko Uršič, z velikimi očmi in nam povedala o svojih fantov zbor v noč prešerno. pecivo pa so napekle pridne gospodinje. prigodah. Poleg zanimivih nastopov se je Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli po-Bajka stara v Pucnah spi zaslišala tudi vesela pesem na harmoniki. magali pri izvedbi te prireditve.in ne plaši svojih več ljudi. Pripoved o Loki pa je bila prav nekaj po- Tud pr´jatla našega več ni, sebnega, saj ji je vsak rad prisluhnil. Tudi Nataša Uršič v družbi pogrešamo ga vsi. Ljudi tu srečaš še poštene, od Gmajne pa do Devca znane. Na odru gledam zdaj obraze drame, vedno razigrane, mlade. Senožetka vabi te v senco svojo, kjer gledam lepo podobo tvojo. Štorklja vračaj se na drog in skrbno čuvaj svoj zarod. Pozabil te ne bom, Loka, vas domača. Ko s krušnih peči zadiši, vedno moj spomin domov hiti. Vinko Strle, v Iški Loki 26. 3. 2016 Velikonočna razstava TD Krim Č lani in članice Turistič­nega društva Krim smo v soboto, 19. marca, in na cvetno nedeljo, 20. marca, v dvorani gasilskega društva pripravili Razstavo velikonoč­nih jedi, pirhov, orodja, butaric in aranžmajev. Letošnja osrednja tema je bila postavitev kolišča. Na sredino dvorane smo postavili kolišče, tri hiše ter drevak in nanj naložili ogromno pirhov. Tudi letos so se nam s svo­jimi izdelki – velikonočnimi jedmi – pridružile nekatere naše zveste gospodinje, ki si­cer niso članice društva, pa vendar vsako leto z veseljem postavijo na ogled svoje ročne umetnine in izdelke. Prav tako so se našemu povabilu tudi le­tos radi odzvali učenci podru­žnične šole Tomišelj in vrtca Ig, Enota Sonček iz Tomišlja, Pekarna Rž, Pekarna Pečjak ter Pekarna Kovačič, Mesar­stvo Farkaš z Iga, Majda Alič iz Podpeči, ki je ponovno raz­stavila svoje kvačkane izdelke. Tudi letos ni manjkal prikaz izdelovanja t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja, ki nam jih je predstavila domačinka Joži Glavan. Razstavo si je tudi le­tos ogledal novinar in fotograf Primož Hieng. Njegova pri­spevka sta bila objavljena na cvetno nedeljo v Nedeljskih novicah ter tudi v ponedeljek. Na razstavi si je bilo mogo­če ogledati različne velikonoč­ne aranžmaje od najmlajših iz vrtca do starejših članov društva, suhomesnate izdelke, kot so klobase, salame, krače, šunke, žolca, take in drugačne potice, kruh iz krušne peči in pečice, sladice in pirhi na do­besedno tisoč in en način, saj je bilo razstavljenih – pobar­vanih in okrašenih na različne načine več kot 1.500 jajc. Pos­tavljen je bil tudi velikonočni žegen ter prikaz velikonočne­ga zajtrka. Razstavljena je bila tudi stara posoda in orodje, ki se uporablja za pripravo teh jedi (mirtnga, sito, kuhalnica, burkle, omelo, lopar, pehar, li­toželezni lonci, razne košare in jerbasi … in seveda črna kuhi­nja – tudi sušilnica mesa). Več slik si lahko ogledate na naši spletni strani www. td-krim.si. Razstavo si je poleg števil­nih obiskovalcev, tako z Go­renjske, Dolenjske, Notranj­ske, osrednje Slovenije in drugod, ogledal tudi župan občine Janez Cimperman ter nekaj predstavnikov občinske uprave. Blagoslov vseh jedi, pirhov in celotne razstave pa je v soboto opravil naš novi župnik Jože Razinger. V imenu TD Krim se zah­valjujem najprej Ivanki Lesi­ca in Hermini Oblak za velik prispevek pri peki, Jelki Mi­natti pa za barvanje večjega del pirhov in tudi domiselno postavitev pirhov v vaze, Darji Modic za pripravo in ureditev razstave, kakor vsem sodelujo­čim pri pripravi razstave tako članom društva, vsem gospo­dinjam, vrtcu in šoli iz Tomiš­lja, pekarnam Rž, Pečjak in Kovačič, Majdi Alič iz Podpeči in mesarstvu Farkaš z Iga, ki so sodelovali s svojimi izdel­ki, PGD Vrbljene–Strahomer za dvorano ter tudi vsem tis­tim, ki ste si vzeli urico časa in nam s svojim obiskom po­kazali, da znate ceniti trud, ki je potreben za pripravo take prireditve. Janez Modic, TD Krim Andrej Indihar Kolišče za veliko noč Razstavljeni so bili tudi številni stari predmeti. Velikonočna ustvarjalnica v Zapotoku Že tradicionalno vsako leto pred velikonočnimi prazniki Društvo Zapo­ tok, Sekcija za zdravo življe­nje, organizira velikonočno ustvarjalnico. Tudi letos so se 24. marca v RTC Zapotok zbrali starši s svojimi otroki, kjer so skupaj ustvarjali. Ot­roci so si pobarvali vsak svoje velikonočno jajce, s pomočjo staršev so izdelali lične kar­tonske podstavke. Mamice so za barvanje s čebulo v nogavi­ce zavile nekaj jajc, seveda so pri okrasitvi z raznimi travni­škimi rastlinami tudi one ime­le pomoč. Najbolj poznani simbol ve­like noči po celem svetu je prav gotovo jajce. Krasimo jih na različne načine z različnimi tehnikami. Otroci jih najraje barvajo. Nataknjenega na pa­ličico in s čopičem v roki so tudi letos ustvarjali. Jajce je bilo umetno, saj pravo v otro­ški roki težko ostane celo. Z barvami so pričarali njegovo živost in izraz otroškega ve­selja. Medtem ko so se jajca sušila, so s pomočjo staršev izdelovali podstavke. Karmen, Maruša in Milica so že vna­prej pripravile polizdelke. Na pol prerezan kartonski kolut od toaletnega papirja je bil os-nova za podstavek. Ovili so ga v okrasni papir, oblepili z raz­ličnimi papirnatimi okraski, zavezali še pentljico in nastal je ličen izdelek. Nekateri so s spenjačem združili po dva ali tri podstavke, še za sestrico in bratca. Drugi so skupaj speli kar celo verigo podstavkov, za vso družino. Skratka, otro­ška domišljija tudi tokrat ni poznala meja. Pri sosednji mizi so ustvar­jale mamice. Da na jajce polo­žiš travniško rastlino ali cvet, ga oviješ v nogavico, jo za­vežeš s sukancem in pri tem paziš, da ti v pesti kar naenkrat ne postane mehko in tekoče, potrebuješ nekaj spretnosti in vaje. Mamicam so pomagale drobne otroške rokice, saj tako kot vedno tudi tokrat niso ho­teli nič zamuditi. Tako so bila jajca pripravljena za naravno barvanje v čebulnih olupkih. Za zaključek so udeležen­ci vse ustvarjeno postavili na ogled. Na ogled in za popes­tritev velikonočnega vzdušja pa so bili tudi razni ročno izdelani izdelki, ki jih članice Društva Zapotok izdelujejo na rednih tedenskih srečanjih, kjer se družijo in ustvarjajo. Torta iz kartonskega papirja je bila kot prava. Darilne škatli­ce, jajčka z bleščicami, različni podstavki in jajčka kot rožice so bili izdelki, s katerimi so obiskovalci lahko razveselili in obdarili svoje najdražje, še posebej ob bližajočem mate­rinskem dnevu. Morda ste dobili kakšno uporabno idejo za velikonoč­no ustvarjanje. Če pa ste radi v ustvarjalni družbi, vas vabi­mo, da se nam naslednje leto pridružite. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje H rib Kurešček je že od nekdaj znan po dobri energiji in močnih seva­njih. Slednja so potrdili že pred leti, ki jih je opravil Inštitut Jožef Stefan in Kurešček – megalitski krog številni drugi radiestezisti … Mnogi turisti se odpravijo na Kurešček, ne zgolj zaradi znane romarske cerkve, temveč tudi zara­di pozitivnih učinkov, ki jih imajo sevanja na določenih točkah po hribu. Turistično društvo Kurešček in Dru­štvo Zapotok sta si zadala nalogo, da uredita in označita točke dobre energije. Navezali smo stike s strokovnjakom na tem področju. Meritve sevanj in ugotovi­tev ugodnega vpliva na človeka, je opravil priznani radiestezist Jože Munih (zasebni zavod Energijske poti Tolmin). Pripravljena je prva zdravilna točka bo­dočega energijskega parka pri Marijinem kamnu, smer cerkev na Kureščku-Zapo­tok, z ugotovitvijo energije kroga, ki še vedno deluje – megalitski krog. Tako se lahko z obiskom napolnimo z energijo, ki vam bo dala notranjo moč za premagova­nje vsakdanjega stresa življenja ali bole­zenskega stanja. Sekcija za pohodništvo TD Kurešček in Društvo Zapotok Materinski dan V Iški vasi smo tudi letos, čeprav malce z zamu­do, obeležili praznik za vse mame. Podmladek društva se je skupaj z ostalimi pridno pripravljal na ta dogodek. Ve­čer so z bogatim kulturnim programom obogatili Muc­ki iz Vrtca Ig pod vodstvom vzgojiteljic Irene Petrovčič in Martine Pucihar. Mladi pomladni cvetovi zvončkov in sončka so se poslovili od zime in tako pričarali smeh na obra­ze svojih mamic in očkov. Pod­ružnična osnovna šola Iška vas z učiteljicami Marjano Pšeničnik, Dominiko Jereb Skrt in Tino Kušar so naše osnovnošolce pripravljale na nastop z glasbo, plesom, deklamacijo in angleško recitacijo pesmic. Bilo je zelo prisrčno in mladi šolarji so z vsakim nastopom na odru bolj samozavestni. Mladi glasbe­niki so sprav tako predstavili svoje znanje igranja inštru-mentov, Enej Povšič se je pred­stavil s kitaro, Hana Zdravje s klaviaturami, Sara Škulj s flav­to ter sestri Anuša Kavčič s kitaro in Maruša Kavčič z dia­tonično harmoniko. Ko je bilo vzdušje že prijetno ogreto je Neža Žagar zapela pesem Bele planike tri, na harmoniki pa jo je spremljal brat Žan. Priredi­tev so zaključile Borovničke, ki s svojim nastopom vedno navdušijo, povezovala pa jo je Anja Janežič. Prireditev je s svojim sim­patičnim kulturnim progra­mom navdušila obiskovalce, še posebno mamice, saj so iz rok svojih malčkov prejele vrtnice. Hvala vsem, ki ste s svojim delom in prisotnostjo polepšali praznik. Meta Jelen Maša Janežič Ogled filma Urok Depale vasi 20. marca je obletnica afe­re Depala vas iz leta 1994, ki je bila povod za obra­čun z vrhom slovenske pomla­di in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma. Obmo­čni odbor VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica je ob tej obletnici pripravil ogled filma Jožeta Možine Urok Depale vasi, ki jasno dokazu­je, da je bila afera načrtovana mesece vnaprej, in pogovor z akterji in pričami takratnega dogajanja: Andrejem Podbre­garjem, Simonom Krejanom in Darkom Njavrom, kateri so bili medijsko šikanirani še de­setletje po načrtovani zaroti. Afera Depala vas je imela za posledico razrešitev Janeza Janše kot ministra za obram­bo. Namesto junaka slovenske osamosvojitve so na mesto obrambnega ministra posta­vili Jelka Kacina, partijskega sekretarja. Dokumentarni film je dostopen na povezavi Avdio arhiva RTV http://ava.rtvslo. si/predvajaj/urok-depale-va­ si/ava2.174277718/. Območni odbor VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Jurjevo, praznik pomladi 2016 J urjevo je bil nekoč najbolj priljubljen pomladni pra­znik, saj po koledarju v vsako deželo prinaša pomlad. Že po predkrščanski religiji je bil zeleni Jurij praznik začet­ka pomladi, ki se je praznoval 23. oziroma ponekod 24. apri­la. Praznovali smo ga po celi Sloveniji, danes pa je dejansko najbolj ohranjen v Beli Krajini. Zadnja leta se tradicija prazno­vanja pomladi na dan svetega Jurija ponovno oživlja in se ga ponovno praznuje v večjih krajih po Sloveniji. Jurjevanje je tako pozdrav pomladi, ko se prebudi narava in vse ozele­ni, oživijo polja in živina se po dolgi zimi vrne na pašnike na pašo, kar na Kureščku simbol­no pomeni začetek paše konj. Simboliko tega praznika zato želimo obuditi v naši občini tudi v letošnjem letu. Skladno s sprejetim progra­ Turistično društvo Kurešček vabi na Jurejevo na Kureščku v nedeljo, 24. aprila, ob 12. uri na Ranču Zapotok Praznovanje začetka pomladi s prihodom zelenega Jurija, blagoslo­vom konj, pastirskimi igrami za otroke in kulturnim programom. V ponudbi bodo jedi z žara. mom dela za leto 2016 bo tako Turistično društvo Kurešček organiziralo prireditev Jurje­vo, praznik pomladi na Ranču Zapotok v nedeljo, 24. aprila. Upamo, da nam na ta dan ne bo zagodlo vreme tako kot lani, ko se je prireditveni prostor pre­budil pod belo snežno odejo v sicer lepem sončnem jutru. S to prireditvijo želimo v TD Kurešček običaje, ki spremljajo ta pomemben ljudski praznik, predstaviti širšemu občinstvu tudi v naših krajih. Sama pri­reditev bo potekala kot poz­drav pomladi s poudarkom na konjeniški prireditvi, na kateri bo duhovnik Anton Košir op­ravil obred blagoslavljanja. Ker je sveti Jurij zaveznik konj, bo vsak konj vseh prispelih konje­nikov iz okoliških konjeniških društev blagoslovljen s pripro­šnjo, da bo sveti Jurij varoval te čudovite živali pred poškodba­mi in boleznimi. Prireditev bo spremljal bo­ .KULTURA////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Občinska revija pevskih zborov O bčina Ig vabi, da pris-rov, kjer se predstavijo vsi zbo­luhnete pevskim ri, ki delujejo na področju naše občine. zborom, ki delujejo v občini, kjer je pevska kultura iz­redno močna, pesem je namreč najbolj neposreden, vsakomur razumljiv jezik povezovanja. Zato že vrsto let pripravljamo občinsko revijo pevskih zbo­ Občinska revija pevskih zborov se je izpod Krima pre­selila pod vznožje Kureščka in Mokrca. V soboto, 16. aprila 2016 ob 17.30, bo lepa zboro­vska pesem zvenela v Kulturni gat kulturni program. Začetek prireditve bo s pozdravom sve­tega Jurija, nadaljeval se bo z blagoslovom konj, prikazom starih običajev in različnimi pastirskimi igrami. Na prire­ditvi bodo predstavljeni tudi pozitivni učinki na obiskovalce ali pohodnike ob obisku mega­litskega kroga pri Marijinem kamnu ob pešpoti na Kureš­ček, ki ga je po opravljenih strokovnih meritvah uredilo TD Kurešček. Z vašo udeležbo bomo sku­paj poskrbeli, da bo jurjeva­nje kot osrednja prireditev na prostem v tem pomladnem času, ki bo privabila konjarje, mlade družine in ostale obisko­valce, pomenila tudi pri nas re­sničen pozdrav pomladi. Organizacijski odbor Turi­stičnega društva Kurešček vas prisrčno vabi, da se prireditve udeležite v čim večjem številu. TD Kurešček dvorani na Golem na 20. Ob­činski reviji pevskih zborov. Zapeli vam bodo otroški pevski zbori Vrtca Ig Osnovne šole Ig, poleg njih pa še Žene in dekle­ta dveh vasi, ŽPZ Društva Fran Govekar Ig, Borovničke, Meša­ni pevski zbor Društva upoko­jencev Ig in Moški pevski zbor Društva Fran Govekar Ig. Naj vam pesem prinese smehljaj na usta in srečo v srce. Vabljeni, vstop je prost. Marica Zupan 14 Mostiščar 03 | April 2016 68. Govekarjev večer ob občinskem prazniku Občina Ig je praznovala svoj praznik v spomin na upor ižanskih kmetov v letu pomladi narodov 1848. Da so bili naši kraji pomembni takrat in pred tem, dokazujejo zapisi v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Slovenci smo v zadnjih letih po 320 letih od prve izdaje dočakali prvi celovit prevod tega izjemno pomembnega dela. Izšlo je v štirih knjigah pod naslovom Čast in slava Vojvodine Kranjske. Knjige smo si za ta večer sposodili, nekaj dni pa so bile tudi na ogled v Knjižnici Ig. V ečer so popestrile pev­ke Ženskega pevskega zbora Ig z zborovodki­njo Kristino Cotič s pesmimi, ki opevajo lepote naše do­movine. Mateja Jere Grmek, Alenka Križman Černič in Ma­ruša Mazej so v starodavnih oblekah predstavile nekaj opa­žanj Valvasorja in njegovih so­delavcev o navadah, gradovih ter naravi na Kranjskem. V drugem delu večera pa smo predstavili slikarko Anito Indihar Dimic in njena dela. Anita Indihar Dimic živi na Igu, otroštvo je preživela v Zadobrovi. Od malih nog je posegala po risalih, barvah, li­kovna govorica jo je spremila valka. Za svoja dela je prejela v poklic grafične oblikovalke. precej priznanj in nagrad, naj-Uspešno se je ukvarjala z idej-več ji pomeni prva nagrada v nim snovanjem, prispevala k natečaju za luksuzni telegram oblikovanju embalaže Satur-1984, ki je bil v objavi šest let. nus, delala v DZS in se presku-Nepretrgoma se je slikarka sila kot samostojna obliko-izpopolnjevala na različnih li- Vabimo vas na 70. Govekarjev večer v ponedeljek, 23. maja, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Slovenija letos praznuje 25 let svojega obstoja. Ob tem po­membnem prazniku za našo domovino smo v goste povabili igralca in pesnika ter dobitnika različnih nagrad in priznanj s področja kulture Toneta Kuntnerja, ki je ob tej priložnos­ti izdal novo pesniško zbirko Slovenska pomlad. V maju praznujemo tudi 160-letnico rojstva Ivana Cankarja, ki je Kuntnerjev 'prijatelj', kot se rad pošali. Del njegovega igral­skega opusa je namenjen prav temu velikemu Slovencu. Večer bo z glasbo popestril Ženski pevski zbor Ig. Odprli bomo razstavo slikarjev Likovnega društva 2002 s Škofljice, ki bo na ogled do 20. junija 2016. Vljudno vabljeni! kovnih tečajih in seminarjih. Obvladuje tudi umetniške po­slikave telesa. Anita Indihar Dimic je znana oblikovalka glinenih izdelkov. Posebnost njenih gli­nenih uporabnih in okrasnih posod, okraskov in nakita se kaže v unikatni obliki ter ročni izdelavi, v naravnih barvah s preprosto poslikavo ali z rahlo reliefnimi ornamenti ter tako poudari ročno izdelavo. Slikar­ka ustvarja v več likovnih teh­nikah, posebej jo navdihujeta grafika in akvarelna tehnika. Je dolgoletna članica društva Fran Govekar, zelo aktivna je bila kot vodja likovne skupine in bistveno prispevala k red­nemu srečevanju, ustvarjanju in izpopolnjevanju. Sodeluje na skupinskih razstavah in li- Na tokratni razstavi se predstavi slikarka s študij­skimi deli. Na ogled so dela v tehnikah grafike, risbe z ogljem, slike v akrilni tehniki na papir. Tematsko razstava predstavlja tri sklope: abstra­hirani elementi narave, tiho­žitja v zanimivi perspektivi, portret celega človeka, moški in ženski akt. Ob opazovanju risbe in barvnih nanosov se čuti, da avtorica obvladuje ris­bo, uspešno razkriva učinke kontrastov v razmerjih kom­plementarnih barv, učinke prosojnih nanosov hladnih ali toplih barvnih odtenkov. Razstava je odličen vpogled v pomemben del študijskega dela in vse pohvale avtorici, da nam je razkrila kanček pro­cesa likovnega izobraževanja. kovnih natečajih. Imela je že več samostojnih razstav. 2014 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in obliko­vanje v Ljubljani in je redna Zdenka Vinšek in študentka 2. letnika. Alenka Jeraj Poučevanje diatonične harmonike v GŠ Emil Adamič Intervju s Klemnom Stoparjem V okviru GŠ Emil Adamič poteka tudi poučevanje diatonične harmonike. Omenjeno dejstvo ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi učenje potekalo po posebno izoblikovanem sistemu, ki harmonikarje uči igranja po notnem zapisu. O tovrstnem inovativnem pristopu, diatonični harmoniki ter glasbenem delovanju smo tokrat spregovorili z učiteljem harmonike na GŠ Emil Adamič Klemnom Stoparjem. Otroci radi povedo, da z veseljem hodijo na ure harmonike, priljubljen je tudi med osebjem na šoli, pa tudi sicer je znan po svoji očarljivosti in pripravljenosti priskočiti na pomoč. Povej kaj več o sebi. Kdaj si začel odkrivati svet glasbe in zakaj si se odločil ravno za harmoniko? Harmoniko igram že zelo dolgo, vsaj 15 let. Nižjo glas­beno šolo sem končal pri prof. Robertu Smolnikarju, nato sem šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer sem ma­turiral v razredu prof. Klemna Lebna. Trenutno končujem študij harmonike – koncertna smer, v Gradcu. Igraš obe, klavirsko in dia­tonično harmoniko. Znano je, da je klavirska harmo­nika uveljavljen koncertni instrument, diatonična harmonika pa zaradi svo­jega zgodovinskega pečata 'manjvrednega' narodno-za­bavnega glasbila ni dobila akademske pozornosti in veljave. Lahko kaj več poveš, zakaj je tako? Seveda, gre za preprosto akustično-mehanično dejstvo. Diatonična harmonika je ome­jena zgolj na tri dure, in zato zaobjema le ozko določen gla­sovni razpon. Poznamo več vrst uglasitev diatoničnih har­monik, vendar med najpogo­stejše spadata uglasitvi v C-, F-, B-duru ter B-, Es-, As-duru. To je tudi razlog, zakaj na od­rih narodno-zabavnih zasedb včasih vidimo tudi po pet raz­ličnih diatoničnih harmonik. Vsaka ima pač svojo uglasitev. Tvoja posebnost je tudi poučevanje diatonične harmonike po notah. Nam lahko poveš kaj več o tem? Diatonično harmoniko je igral moj stric Robert Stopar, ki me je zanjo tudi navdušil. Kot ljubiteljski harmonikar je celovito in poglobljeno pris­topil k instrumentu in kljub dvomom ter kritikam o nesmi­selnosti tovrstnega opisme­njevanja je nadaljeval svoje delo. Po večletnem vztrajanju je vzpostavil poseben sistem učenja, ki je ta trenutek v po­stopku certificiranja. Sam sem se pristopa naučil pri njem in ga tako podajam naprej svojim učencem. Povej, kaj poleg narodno­zabavnih melodij Slavka Avsenika ali Lojzeta Slaka še lahko izvabimo iz diato­nične harmonike? Zaigrati se da še mnogo melodij, če naštejem le nekate­re žanre, bi izpostavil različne priredbe popularnih popevk, priljubljene so tudi dalmatin­ske ter staroslovanske pesmi in celo bolj kompleksni venč­ki slovenskih ljudskih skladb. Skratka, repertoar je širok. Nam za konec lahko zau­paš, s čim se poleg pouče­vanja na GŠ Emil Adamič še ukvarjaš? Kot sem že dejal, končujem študij harmonike, sem tudi član ansambla Stopar kvintet, ki ga poleg mene sestavljajo še kita­rist, kontrabasist, klarinetist in trobentač. Tvorimo tipično na­rodno-zabavno zasedbo in po­časi postajamo vedno bolj pre­poznavni v tovrstnem žanru. Pred časom sem odkril tudi veselje do ljudske glasbe v folklorni skupini Svoboda Mengeš, kjer zdaj z navduše­njem delujem. Otrokom pa tudi vsem drugim pravim: »Če želiš videti svet, se priključi folklor­ni skupini!« Sam sem s svojo zasedbo prepotoval Japonsko, Afriko ter Evropo. Letos se odpravljamo v Južno Korejo. Vodim tudi orkester v Trzi­nu, kjer sem dirigent klasične­mu orkestrskemu sestavu, kar mi pomeni svojevrsten izziv. Ob povabilih se kot harmoni­kar udeležujem tudi različnih koncertov ali kulturnih do-godkov ... Skratka, sem precej razpet med različnimi glasbe­nimi področji, vendar mi tre­nutno to povsem ustreza, saj me to delo zelo veseli. Hvala za prijeten klepet in veliko glasbenih uspehov ti želim tudi v prihodnje! Hvala tudi tebi. Maja Anžur Kajzer, Glasbena šola Emil Adamič V lutkovnem gledališču in prirodoslovnem muzeju V Lutkovnem gledališču V četrtek, 10. 3. 2016, smo si s starši ogledali lut­kovno predstavo Moj­ca Pokrajculja v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Pravljico smo pred predstavo prebrali v vrtcu. Igrica se je od nje ne­koliko razlikovala. Pogrešali smo jelenčka in lisica se je morala … Ne, ne, vsega vam ne V prirodoslovnem muzeju izdamo! Oglejte si predstavo, všeč vam bo. Mi smo se imeli lepo. V petek, 25. 3. 2016, pa smo se z Žabicami odpeljali v Pri­rodoslovni muzej. Preživeli smo vznemirljivo dopoldne. Peljali smo se z avtobusom! V muzeju smo opazovali okostja mamuta, dinozavra in drugih Gregorčki na Igu Mucki smo nastopali O troci iz skupine Ve­verice so letos prav posebej pozdravili pomladi. V vrtcu smo okrasi­li gregorčke – lesene ladjice s svečko. Starše smo povabili, da gremo na predvečer gregorje­vega, ko se ptički ženijo, na Ig spustit lučke. Tako smo se do­bili na Igu, počakali na mrak in vsak je s svojim očkom ali mamico po vodi spustil svo­jega gregorčka. Otroci so bili zelo navdušeni nad svečkami na ladjicah, ki so nam pričara­le posebno vzdušje. Na koncu smo opazovali ladjice, ki jih hitra voda še ni odnesla preda­leč, se posladkali in sprehodili nazaj do vodnjaka. Naslednje leto se ob istem času dobi­mo na istem kraju, da znova pozdravimo svetlejše in toplej­še spomladanske dni. Maja Čuden živali. Spoznali smo, kakšni so fosili. Videli veliko živali in si s štampiljkami natiskali njihove stopinje. Šli smo tudi na sprehod v Tivoli, si tam pri­voščili skromno malico in od čisto blizu opazovali veverico. Potem pa spet z avtobusom v vrtec. Kosilo, pravljica … a ne vemo, če je imela konec. Spa­nec je prišel prej. Starši, še namig za popestritev deževne nedelje: vsako prvo nedeljo je vstop v Prirodoslovni muzej brezplačen! Mucki in Žabice iz enote Krimček V Iški vasi smo sodelo­ vali na proslavi za ma­ terinski praznik. Zai­grali smo igrico Pozdravljena, pomlad in zapeli pesmice ob spremljavi Lukčeve mamice. Za nastop smo se zelo resno pripravljali. S svojim nasto­pom smo želeli razveseliti vse, ki jih imamo in nas imajo radi: mamice, očije, babice, dedke … Veliko nas je gledalo in upa­mo, da smo jim polepšali po­poldne. Mucki iz enote Krimček Spuščanje lučk Iščica z gregorčki Nastop otrok iz vrtca Prebujanje pomladi na PŠ Iška vas P omladno prebujanje se je na naši šoli začelo že sredi februarja, ko nas je obiskal profesor kitare Andraž Mazi. Pripeljal je poln avto ki­tar, od starodavnih afriških do sodobne električne, nanje smo lahko zabrenkali in prisluhnili zanimivi zgodbi o razvoju ki­tare. Osmega marca so v naše šolske klopi sedli naši dragi babice in dedki, ki so nam pri­povedovali o dogodivščinah iz svojih šolskih dni. Učili so nas izdelovati pleteno košaro iz šibja, slamnato copato, punč­ko iz cunj, rožo iz krep papirja, tank iz tulca za sukanec in kri­po ter se z nami igrali namizno igro ovce in volkovi. Preizku­sili smo tudi pihanje milnih mehurčkov skozi slamice. Da jo gozdne živali po na­vadi popihajo, kadar zaslišijo človekovo lomastenje, so nam pojasnili prijazni lovci iz Lo­vske družine Tomišelj, ki so nam pripeljali pokazat medve­da, lisico, jazbeca in pravega lovskega psa, da smo jih lahko pobožali. Vsakomur so podari­li poučno knjižico o živalskih sledeh, karte za črnega Petra z živalskimi motivi ter obilo svojega vedenja o gozdu. S Herpetološkega društva pa nas je obiskala Katarina Drašler, ki je s seboj prinesla nekaj dvoživk in izvedla de­lavnico, podprto s strani Kra­jinskega parka Ljubljansko barje. Ovlažili smo si dlani in večina se nas je prvikrat v živ­ljenju dotaknila zelene rege, krastače, močerada in ljubkih pupkov. Vsem našim gostom se iskreno zahvaljujemo za nji­hov obisk, za njihov čas in pre­danost, s katero so nam podali del svojega znanja in izkušenj! Zahvaljujemo se pa še go­spe Rupert, ki je koordinirala zasaditev gabrove žive meje ob ograji naše šole, vaški skupnosti Iška vas in vsem drugim, ki ste to akcijo omo­gočili. Ljuba pomlad je prišla, ptički so zapeli, zdaj lahko tudi naši mladi gabri začnejo vese­lo zeleneti! Učenci in učiteljicePŠ Iška vas Dominika Jereb Skrt Spoznali smo različne dvoživke. Glasbeno druženje s kitaristom Andražem Mazijem Tretješolci v šoli v naravi Pripravljeni na pouk v naravi I žanski tetješolci smo bili marca v šoli v naravi v Osilnici. Osilnica je občina z najmanj prebivalci v naši do­movini. Na tamkajšnji podru­žnični šoli imajo letos le dva učenca, ki bi se med glavnim odmorom zlahka sprehodila do sotočja rek Kolpe in Čab­ranke ter pogledala, če se na drugem bregu, kjer se začenja hrvaški narodni park Risnjak, sprehaja kakšen medved. Mi ga nismo videli, saj smo bili zelo zaposleni s plavanjem. Vsak dan dvakrat smo treni­rali v bazenu športnega cen­tra Kovač, kjer smo bili tudi nastanjeni. Da smo zmogli na­porne treninge pod vodstvom tamkajšnjih plavalnih učite­ljev, nas je osebje oskrbovalo z izvrstno hrano, gospa Alenka pa nas je vodila po naravi in nas opremila, da smo se po­skusili v plezanju po steni in streljanju z lokom. Z nami so bile tudi naše učiteljice, ki so Šola v naravi v Osilnici nam sušile lase po plavanju, organizirale družabne večere, nam brale levite in tudi pra­vljice za lahko noč. Učenci z Golega so pove­dali, da bi šli domov samo pozdravit in potem nazaj, da so bili zajtrki odlični, ker so si lahko sami jemali hrano, da gospa Alenka veliko ve, saj jim je veliko povedala in jih učila, da je bilo tudi naporno – pred­vsem plavanje, da so bili utru­jeni, ampak prijetno, in izrazili so obžalovanje, zakaj ne mo­rejo iti v Osilnico tudi drugo leto. Učencem iz Tomišlja je bilo zelo všeč pla­ pošto dogovarjale o nakupu razglednic z znamko, je pristo­pil mimoidoči gospod in želel prispevati denar; še preden so mu učiteljice utegnile vrniti bankovce, je sedel v avto in se odpeljal. V trgovini smo izve­deli, da je dobrotnik gospod Slavko Gec s hrvaške strani meje – iz Plešc. Gospodu se najlepše zahvaljujemo in mu sporočamo, da je bilo njegovih 50 evrov darovanih v šolski sklad Osnovne šole Ig. Tretješolci in učiteljice OŠ Ig vanje, zlasti pod­vodno in kravl, ter skakanje na glavo, streljanje z lokom in plezanje - ob­lačenje v plezalno opremo jih je zelo zabavalo, ker so bili zelo smešni. Učenci iz Iške vasi so pohvalili zelo lep bazen, samo­postrežni zajtrk in ostalo zelo dobro hrano s sladico po večerji, nabiranje različnih rastlin in prosti čas. Učitelji­ce pa poleg vsega naštetega pohva­lijo še strokov­nost in prijaznost osebja in ostalih domačinov. Ko so Šola abrahamovka Na začetku kocka je bila, majhna in lažja od neba. Prostor za učenca samo dva, a že takrat z veliko srca. Marsikomu je kot drugi dom služila, ko je vsakogar nekaj naučila. Podarila je veliko veselja in dobrote, da v naši šoli ni sirote. Letos Abrahama praznuje in si 50-letne čevlje obuje. Čaka naslednje otroke, da tudi te nekoč prime za roke. Da še njih nauči življenja ter jih ubrani vsega trpljenja, da se vseh devet let počutijo, kot da je njihov cel svet. Zoja Šuc, 6. b Vse o odprtem dnevu OŠ Ig sledi v prihodnji številki. Preizkusili smo se v plezanju. se z učenci pred Obisk lovcev v vrtcu in šoli Vmarcu smo se na po­budo moje hčerke Leje člani LD Tomišelj organizirali in se z rahlo ne­gotovostjo odločili, da pred­stavimo lovstvo in na splošno delo slovenskega lovca najbolj zahtevni publiki. Najprej smo obiskali podružnično šolo To­mišelj, kjer smo se predstavili učencem 1., 2. in 3. razreda ter dvema skupinicama iz vrtca. Ker dober glas seže v deveto vas, smo takoj naslednji dan dobili povabilo, da bi se pred­stavili tudi v podružnični šoli Iška vas, kjer so nas poslušali učenci 1., 2. in 3. razreda. Obe podružnični šoli spadata pod okrilje OŠ Ig. Čeprav nam vreme obakrat ni bilo ravno naklonjeno, smo se odločili, da lovstvo oziroma lovca predsta­vimo zunaj pod zelo priklad­nimi nadstreški. Prijetno smo bili presenečeni nad gosto­ljubnostjo do nas, še najbolj pa nad mladimi nadobudneži, ki so izstreljevali vprašanja dru­go za drugim. Vprašanja so bila različna, na njih pa smo odgo­varjali z vso resnostjo. S seboj smo pripeljali veliko rekvizi­tov, vsi pa so bili povezani z lovom. Lovsko orožje, tri dalj­noglede, dva lovska roga in nekaj piščali za klic. Seveda smo prinesli tudi nekaj ko­žuhov, preparirano vidro, pre­parirano mlado nutrijo in celo prepariranega medveda, ki je bil poleg mojega štirinožne­ga lovskega pomočnika Ahila glavna zvezda obiska. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi projekta. Hvala učite­ljicam obeh PŠ za sproščen po­govor ob kavici na koncu obis­ka. Zahvala gre seveda tudi LZS in novemu predsedniku mag. Ladu Bradaču, ki je po­skrbel, da smo svoj projekt iz­peljali močno oboroženi s pro­mocijskim materialom LZS, ki so ga bili veseli tako otroci kakor tudi učiteljice. Projekt smo izpeljali: Jože Bigec, Barbara Ložar in moja malenkost. Vsi smo člani LD Tomišelj. Med pogovorom, ki je sledil po obeh obiskih, smo se odločili, da učence in otro­ke iz vrtca gotovo še obišče­mo. Vsi skupaj smo se veliko naučili. Štefan Gorenčič, LD Tomišelj Z učenci PŠ Tomišelj Slavi Hiti Z učenci PŠ Iška vas Dominika Jereb Skrt Nekaj vtisov učencev iz PŠ Iška vas: Obisk lovcev Danes je bil zelo lep in zanimiv dan, ker so prišli trije lovci. Po malici smo se že takoj obuli in odšli za našo šolo, kjer so se namestili lovci. Najprej so nam zelo prijazno ponudili, da si ogledamo živali in njihove kožuhe, ki so jih prinesli s seboj. Ogledal sem si medveda, vidro, nutrijo ter kožuh jazbeca in lisice ter dve lovski pu­ški, zelo mi je bilo všeč. Nato smo prisluh­nili lovcem, ki so nam povedali, da se zdaj medvedov ne sme streljati, ker imajo mla­dičke, saj se ne sme ustreliti matere, ko je mladič še majhen. Volk je zaščiten, pri nas je trenutno le en volk, pa še ta se včasih odpravi v druge kraje. Od divjadi je pri nas največ srnjadi. Lovci opazujejo živali iz lo­vskih opazovalnic, pri lovu jim pomagajo izučeni lovski psi in daljnogled ter lovski rogovi, ki privabijo živali. Šolanje za lovca je zelo naporno. Lovci so nas opozorili, da imamo zelo veliko srečo, da smo na vasi in da imamo tako veliko gozda. Meni je bilo zelo, zelo zanimivo in izvedel sem veliko stvari o lovcih in živalih. Nato smo si še enkrat ogledali živali in živalske kožuhe. Zelo prijazno so nam ponudili knjižice o lovcih in živalih ter karte – črnega Petra. Nazadnje smo jim zapeli dve pesmici in učiteljice so jim skuhale kavo. Potlej so se poslovili in odšli. Ta dan je bil zelo lep. Enej Povšič, 3. r. Uniforme so zelene. Pse uporabljajo, da zavohajo divjad. Največkrat ulovijo jelena. Lovci morajo imeti radi živali. Najprej mo­rajo opraviti izpit. Zelo velikokrat lovijo na Krimu. Prehodne živali so ris, volk in medved. Aleks Besedič, 2. r. Tudi lovci imajo pse. Uporabljajo jih, ko lovijo divje živali. Rog in piščal uporablja­jo, da privabijo živali. Živali uplenijo, ko so bolne ali poškodovane. Lovci lahko lovijo samo na določenih mestih. Lovci radi lo­vijo na Krimu. Imajo tudi opazovalnice, iz katerih opazujejo živali. Ko je zima, lovci hranijo živali. Tjaša Žagar Markovič, 2. r. Lovci so nam povedali, kdaj lahko lovi­mo živali in od kod lahko streljamo. Kadar gredo na lov, s seboj odnesejo malico, piš­čal, daljnogled, puško, rog. Lovijo lahko na določenih mestih. Zdaj lahko lovijo samo lisice, ker imajo druge živali mladiče. Gašper Žagar Marković, 2. r. Govorili so nam o živalih in o lovnih dobah. Izvedeli smo, da so na Krimu trije medvedi in da so pri nas gamsi. Upora­bljajo puške z dvema nabojema. Medve­dova stopinja meri 30 centimetrov. Nejc Zalokar Tavželj, 3. r. Nekateri psi pokažejo lovcem tudi ra­njene živali, za kar morajo biti vzgojeni. Zavohajo jih po krvi. Nekateri psi gredo kar v brlog do živali. Prehodne živali so volk, gams in ris. Hana Zdravje, 3. r. V šoli se vedno radi naučimo kaj no­vega in z veseljem se odzovemo na idejo o sodelovanju. Tokrat so nas obiskali člani Lovske družine Tomišelj. V naši 'hiški' za šolo nas je ob našem priho­du že čakala razstava živali in pripomoč­kov, ki so potrebni za lov. Z lovci pa je bil tudi njihov zvesti spremljevalec pes Ahil. V enournem druženju smo izvedeli veliko novega, preizkusili nekatere pripomočke, pobožali živali, se nasmejali in se dobre volje lotili ustvarjanja. Slavi Hiti, učiteljica PŠ Tomišelj Nekaj vtisov učencev iz PŠ Tomišelj: Danes sem se veliko naučila o lovcih in njihovem delu. Ogledali smo si različne predmete, ki jih uporabljajo lovci. Izvedeli smo, da so nekatere živali ogrožene. Lovci skrbijo za živali v gozdu. Všeč mi je bilo, da je prišel k nam v šolo moj ati in naš pes Ahil, ki smo ga lahko božali. Pred odho­dom smo v naši šoli lovce tudi pogostili. Leja Gorenčič, 2. r Lovec na štoru sedi, medved v brlogu smrči. Ko se zbudi, se lovec od strahu poti, boji se, da puške ne izgubi. Jure Kumše, 2. r V gozdu živali živijo in nekatere se prav dobro naspijo. Jež, polh in netopir, imajo pozimi radi mir. Zvečer se sova prebudi in zjutraj z lova prileti. Brina Petelin, 2. r Lovec zjutraj se zbudi, vzame puško, v gozd hiti. Tam ga čaka pa lisica, zvitorepka in tatica. V gozdu sreča še medveda, ki zelo grdo ga gleda. Medved glasno zarenči, lovec pa en, dva, tri, brž na opazovalnico zbeži. Ko pa nevarnost mine, lovec po stezi domov in v hišo izgine. Drugo jutro puška v kotu kar stoji, ker se lovec v gozd boji. Aljaž Krašovec, 3. r Več utrinkov z obiska lovcev najdete na spletni strani OŠ Ig www.osig.si (zavihek podružnice). Detektiv Zdravc 31. marca 2016 smo članice skupin, ki so bile zelo dobre. mer radirka, je Alenka Jeraj. Javnosti se bomo z detek­in člani mladinske gledališke Meni je bila najboljša skupina Zdravcu je pomagala njegova tivom Zdravcem predstavili skupine Pod odrom Društva oz. gledališki duo iz Polhovega sošolka Flora, ki jo je imeno-v petek, 15. aprila ob 18.00, v Fran Govekar Ig na Osnovni Gradca, ki so zaigrali igro Ro-val za svojo tajnico. Predstava Stekleni avli OŠ Ig. Pridite! šoli Brezovica, kjer je bilo ob-meo in Julija. je zanimiva in radi nastopamo močno srečanje Nagajivi oder Režiserka igre o detektivu v njej. Predstavo smo dvakrat Kim Novak 2016. Pred nami je nastopilo Zdravcu, ki razreši dva prime-zaigrali tudi za učence in učen­tudi nekaj drugih gledaliških ra, primer tipkovnica in pri-ke OŠ Ig, ki so bili navdušeni. Mostiščar 03 | April 2016 Gasilski štorklji iz Matene imata nov dom Vsi poznamo belo štorkljo, elegantno belo-črno ptico z rdečim kljunom, in Prekmurje kot pokrajino štorkelj. A v zadnjih nekaj letih se je štorklja razširila tudi drugod po Sloveniji, na območje Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in tudi na Ljubljansko barje. B ela štorklja je selivka in prezimuje v Afriki ter na jugu Španije. Selitev na jug se začne avgusta, v Slo­venijo pa se štorklje vrnejo ko­nec marca ali v začetku aprila. Najprej se vrnejo samci, da za­sedejo in branijo staro gnezdo pred drugimi samci, nekaj dni za njimi priletijo še samice. Bele štorklje večinoma gnez­dijo na električnih drogovih in dimnikih, redkeje si gnezdo spletejo na drevesu. Gnezdo spletejo iz vej in blata ter ga vsako leto dograjujejo, zato lahko tehta tudi več 100 kg. Štorklje znesejo do 5 jajc. Po približno enem mesecu, v za­četku maja, se mladiči izvalijo. Po podatkih Društva za opazo­vanje in proučevanje ptic Slo­venije (DOPPS) je v lanskem letu v Sloveniji gnezdilo okoli 250 parov štorkelj, ki so zakon­sko zavarovane vrste. V februarju smo bili na Za­vodu RS za varstvo narave s strani DOPPS obveščeni, da si je štorklja spletla gnezdo na strehi gasilskega doma v Ma­teni pri Igu. Gnezdo je bilo tik ob interventnem stolpu oziro­ma gasilski sireni. Ob inter­venciji bi prisotnost štorkelj ob sireni otežilo delo gasil­cev. Gasilec Robert Peterlin iz PGD Matena nam je povedal, da je ob zvoku sirene štorklja le sklonila glavo, odletela pa ni. Kljub temu gasilci sirene niso več prižigali. Pobudo za premestitev gnezda je dala Občina Ig. V smislu dobrega dosedanjega sodelovanja (z Elektro Gorenjska in Elektro Maribor smo na Zavodu že prestavili nekaj gnezd) smo zaprosili Janeza Duša iz Elek­tro Ljubljana, DE Ljubljana okolica (nadzorništvo Grosup­lje), za lesen električni drog ter pomoč pri postavitvi dro­ga in kovinskega podstavka za gnezdo. Kovinski podstavek smo zagotovili na Zavodu v okviru Naravovarstvenih ak­cij. Zemljišče za novo lokaci­jo gnezda je prijazno ponudil sosed gasilskega doma, ki je obenem tudi gasilec, Marjan Tavželj. Vedno pripravljeni delavci iz Elektra Ljubljana so predhodno na dogovorjeno lo­kacijo postavili električni drog za gnezdo. Drugi petek v mar­cu pa so predstavniki Elektra Ljubljana in PGD Matena z av­todvigalom dvignili kovinski podstavek za gnezdo k strehi gasilskega doma, kjer so na­mestili gnezdo na podstavek. Zatem so uspešno prestavili gnezdo s podstavkom na prip- Podlubniki ravljen drog. Drog z gnezdom je od stare lokacije oddaljen približno 30 metrov in je na robu vrta g. Tavžlja z odprtim pogledom na travnike, kjer se štorklja lahko prehranjuje. Pri akciji je aktivno sodelovalo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Prestavitev gnezda so prišli pogledat lokalni prebivalci, med njimi tudi otroci. Pridru­žila sta se nam tudi župan Ob­čine Ig Janez Cimperman in direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic. Da so štorklje prebivalcem Matene res ljube, je potrdila še prijazna gesta lo­kalnih gospa, ki so nas na kon­cu pogostile z okusnim doma­čim pecivom in kavo. Večina nas ima štorklje rada predvsem zaradi elegantnega videza in simbola rodnosti. Vendar pa so štorklje tudi ko­ristne, saj se na travnikih in poljih prehranjujejo z malimi sesalci, kot so miši, voluharji in krti, kobilicami in plazilci. Da si bodo štorklje še naprej rade delile življenjski prostor z nami, poskrbimo za ohranja­nje mokrišč in vrstno bogatih travnikov. Hvala vsem sodelujočim! Nika Hrabar Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana Nujni ukrepi za preprečitev še večje škode N amnožitev smrekovih lubadarjev v letu 2015 je bila pričakovana, saj se številčnost podlubnikov izrazito poveča po vsaki ob­sežnejši naravni ujmi. V letu 2015 je bilo zaradi podlubni­kov posekanih 1,8 milijona m3 lesne mase, kar je največ v znani zgodovini slovenskega gozdarstva. Taka namnožitev zahteva drastične in dosledne ukrepe. Zavod za gozdove Slo­venije bo v letu 2016 uporabil vse razpoložljive vzvode, ki mu jih dopušča zakonodaja, da bi v čim večji meri omejil šir­jenje podlubnikov in zagotovil čim manjšo ekonomsko škodo lastnikom gozda. Ker smo o znakih napada veliko opozar­jali v lanskem letu, se bomo v tem prispevku omejili zgolj na zadolžitve tako lastnikov gozdov kot strokovnih služb in preostalih uporabnikov gozdnega prostora. Zaradi mile in mokre zime so trenutno največji problem razmočena tla in gozdne pro­ metnice. Zato poziv vsem iz­ vajalcem del v gozdovih, da na uporabljanih prometnicah vsak dan sproti uredijo od­ vodnjavanje, poravnajo koles­ nice, odstranijo blato s trdne površine na cesti ali rampnem prostoru ter očistijo kolesa, preden zapeljejo na cesto. Ostali uporabniki gozdne­ga prostora naj imajo razu­mevanje za dela, ki so zdaj v gozdu nujna, in naj morebitne spore urejajo spoštljivo in ne­posredno z izvajalci. Šele če opozorila ne zaležejo, naj se obrnejo na revirnega gozdarja ali gozdarskega inšpektorja. Nadalje: 1. Do 31. marca je potrebno končati sanacijo jeseni oz. pozimi odkritih žarišč lu­badarja. Les mora biti od­peljan iz gozda, začasna skladišča in rampni prosto­ri očiščeni, ostanki lubja na njih pa skurjeni ali ustrezno tretirani. 2. Vsi lastniki gozdov so dolžni v roku 14 dni skozi celo rastno dobo pregle­dovati svoje parcele, kjer raste smreka. Če lastnik za­zna žarišče na svoji parceli, obvesti revirnega gozdarja in takoj začne sanacijo – še preden prejme odločbo po pošti. 3. Sanacije žarišča lubadarja se je potrebno lotiti tako, da se najprej poseka še zelene napadene smreke in nazad­nje smreke, ki so samo še sušice. 4. Ko je sanacija končana, mora lastnik obvestiti re­virnega gozdarja o koncu del. Gozdar preveri stanje na terenu, po potrebi naloži dodatne ukrepe oz. konča upravni postopek za posa­mezno žarišče. 5. Kadar se uničenje podlub­nikov izvaja s kurjenjem, je potrebno ves čas kurjenja zagotavljati požarno var­nost, sicer je kurjenje v na­ravi prepovedano. 6. Če se bo uničenje podlub­nikov izvedlo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, Zavod izda posebno dovo­ljenje in tudi priskrbi pri­merna fitofarmacevtska sredstva, ki imajo registri­rano dovoljenje za uporabo v gozdu. Na dovoljenju so navedeni vsi pogoji in ome­jitve, ki jih je treba dosle­dno upoštevati, saj je sicer uporaba fitofarmacevtskih sredstev v gozdu prepove­dana. 7. Kadar je gozdna parcela v lasti več solastnikov, je nji­hova dolžnost, da se sami dogovorijo za skupnega predstavnika ali pooblaš­čenca, ki bo speljal celoten postopek izvedbe odločbe. Njihovih morebitnih spo­rov ne bo reševal niti Za­vod niti pristojni gozdarski inšpektor. Če sanacija ni opravljena v roku ali je izve­dena v nasprotju z odločbo Zavoda, lahko inšpekcija kaznuje vsakega solastnika posebej (globa za posame­znika je 400 EUR). 8. Če lastnik gozda ne pozna meja svoje parcele, naj po­vabi mejaše v gozd, kjer se o meji dogovorijo na licu mesta. Kadar se mejaša ne strinjata glede poteka meje, je za izmero pristojna geo­detska služba, in ne Zavod. 9. Lastnikom sosednjih parcel oz. lastnikom parcel, ki gra­vitirajo na isto vlako ali isto cesto, svetujemo, da si izbe­rejo skupnega izvajalca goz­darskih del ali vsaj skupne­ga kupca okroglega lesa. Če odločba ne bo izvršena v roku, bo Zavod ravnal strogo skladno z zakonodajo: - O neizvršeni odločbi je prek računalniškega vmes­nika tekoče obveščen pri­stojni gozdarski inšpektor, ki lahko nato izda globo ali opozorilo. - Zavod bo izdal sklep o do­volitvi izvršbe za nesani­rana žarišča. Pri manjših žariščih bo lastnikom pra­viloma izdan sklep o izvršbi po drugi osebi. Za večja ža­rišča bo izdan sklep o dovo­litvi izvršbe z denarno prisi­litvijo. Na koncu še opozorilo: Za­ vod izdaja odločbe za sanacijo lubadark po uradni dolžnosti in v večini primerov lastnik pri označitvi drevja ni priso­ten. Ker marsikatera parcelna meja ni označena na terenu, lahko število lubadark na od­ločbi odstopa od dejanskih, ki so v posesti lastnika. V tem primeru naj lastnik takoj obve­sti revirnega gozdarja o napa­ki ter poseka samo lubadarke, ki so nesporno na njegovi goz­dni parceli. Samo s skupnim pristopom in hitrim ukrepanjem bomo uspeli v čim večji meri zaje­ziti namnožitev lubadarja in obdržati smreko v slovenskih gozdovih. Zavod za gozdove SlovenijeKE Škofljica Na Ljubljanskem barju se naravi prijazno kmetuje na 374 ha travniških površin V lanskem letu je pote­ kala prva subvencij­ ska kampanja za vpis operacij kmetijsko-okoljsko­-podnebnih plačil (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020), v katero smo se na Ljubljanskem barju aktivno vključili tudi partnerji projek­ta LJUBA (Program Finanč­nega mehanizma EGP). Na različne načine smo spodbu­jali kmete, da začnejo izvajati naravovarstvene KOPOP-ope­racije Posebni traviščni habi­tati (HAB), Traviščni habitati metuljev (MET), Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travni­kov (VTR) in Steljniki (STE). Prek izobraževanj za kmete, osebnih obiskov kmetij in no­silcev kmetijskih gospodar­stev ter delavnic smo navezali stik z več kot 300 kmetijskimi gospodarstvi. V letu 2015 je na Ljubljan­skem barju naravovarstvene operacije KOPOP vpisalo 87 kmetijskih gospodarstev na 374 ha travniških površin. Re­zultati med preteklim in zdajš­njim obdobjem niso neposred­no primerljivi, saj so se z novo finančno perspektivo vstopni pogoji za izvajanje KOPOP­-operacij zaostrili, prav tako je prišlo do sprememb pri določitvi upravičenih obmo­čij izvajanja posameznih KO­POP operacij. Kljub temu pa lahko trdimo, da je bilo v letu 2015 vpisano najmanj 239 ha novih površin, na katerih se pred tem ni izvajala prilago­jena kmetijska praksa v obliki izpolnjevanja zahtev ukrepov KOP. Intenzivno sodelovanje vseh partnerjev projekta in več kot 80 individualnih obi­skov kmetij, kjer smo pobližje spoznali značilnosti in pro­bleme kmetij na Ljubljanskem barju, še posebej v povezavi z izvajanjem naravovarstvenih KOPOP operacij, je pripomo­glo tudi k spremembam PRP 2014–2020 v letu 2016. Tisti, ki bodo letos vstopili samo v naravovarstvene KOPOP-ope­racije (HAB, MET, VTR, STE), ne bodo potrebovali gnojilnih načrtov, pogoj glede vključe­nosti vsaj 20 % površin znotraj upravičenega območja pa se ukinja. Prav tako so se poveča­la plačila za posamezno opera­cijo: za operacije MET, VTR in STE za približno 100 EUR/ha, plačilo za operacijo HAB osta­ja isto. Povečuje se tudi višina plačila izbirne zahteve PAS, ki se po novem lahko izvaja tudi na GERK-ih, večjih od 0,3 ha. Rezultati, na katere smo po­nosni, so sad intenzivnega so­delovanja Oddelka za kmetij- Obrezovanje sadnega drevja Č ebelarsko društvo Ig je tudi letos pripravi­lo prikaz spomladan­skega obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja. Prikaz je vodil član našega društva Roman Mavec. Gospod Ma­vec je izkušen sadjar, saj je že leta vodja eksperimentalnega sadovnjaka Kmetijskega in­štituta Slovenje na Brdu pri Lukovici. Tam trenutno gojijo okrog 45.000 različnih vrst sa­dnih dreves in jagodičevja. Zbrali smo se 15. marca, ka­ kšnih 71 vedoželjnežev, in kot običajno v Brestu. Vlekel je mrzel vzhodnik, vremenoslov­ ci so napovedali dež, a je vre­ me zdržalo, usulo se je uro po koncu prikaza, ki se je zavlekel že kar v temo. Izkazala se je gospodinja, ki je spekla piško­ te in pito iz domačih jabolk in češenj ter skuhala domači čaj. Tistim, ki so se bali konzumi­ rati preveč sladkorja in kalorij, je ponudila jabolka iz domače­ ga sadovnjaka. Letošnja vodilna tema pri­kaza so bile osnove sadjarje­nja. Uspešnost sadjarjenja je odvisna od vrste dejavnikov, kot so sestava tal, nagnjenost terena, sončna osvetljenost, iz­postavljenost vetrovom, megli itd. Različne vrste dreves bo­lje uspevajo v teh ali mikro pogojih. Sadiko posadimo v jamo, ki mora biti primernega volumna. Ob sajenju moramo sadiko tudi primerno založno pognojiti z mineralnim gnoji­lom. Vse te podatke je mogoče dobiti na spletu. Pri prebiranju napotkov upoštevajte nasvete domačih sadjarjev. Napaka, ki jo radi delamo pri sajenju, je, da na majhnem prostoru pregosto nasadimo preveč dreves. Treba je pomis­liti, da bo naše malo drevesce enkrat postalo veliko ali celo ogromno drevo. Recimo če­šnja lahko zraste v krogu 10 m, da ne omenjam oreha, ki lahko zraste 15 ali več metrov v krogu. Oreh torej ne sodi v sko svetovanje KGZS, Zavoda Ljubljana in naravovarstveni­kov, vseh vključenih v projekt LJUBA. Vse, ki bi se želeli letos vključiti v omenjene opera­cije KOPOP z dodatnimi po­vršinami ali povsem na novo ter tako prispevati k ohranitvi barjanskih travnikov, vabimo, da se oglasite na izpostavah Kmetijsko svetovalne službe. Več o projektu in rezultatih vpisa v operacije KOPOP v letu 2015 pa najdete na http:// www.ljuba.si/(zavihek Gradi­va). Anja Oven, KP Ljubljansko barje bližino objekta ali meje s so­sedom. Velikost drevesa lahko uravnavamo z izborom podla­ge, na katero je drevo cepljeno. Različne podlage imajo svoje šifre, a generalno jih delimo: nizko, srednjo in visoko rast. Pri nakupu bodite torej pozor­ni na podlago. Nekatere dreve­snice na etiketo napišejo ime drevesa, sorto, šifro podlage in dodatno, kako visoko bo zraslo drevo, rodnost in čas zorenja ter še kaj. Roman Mavec je pokazal, kako obrezati rdeči ribez, črni ribez, maline in mlada dreve­sa: hruško, slivo, breskev, ma­relico, češnjo. Mlade odganjke je potrebno upogibati v pri­bližno vodoravno lego tako, da jih z debelejšo vrvico prive­žemo ob deblo ali nižje ležečo vejo. Po dveh do treh mesecih je vrvice potrebno odstraniti, da se ne zajejo v les. To delamo zato, da piramidasto oblikuje­mo krošnjo in osvetlimo njeno notranjost. Spotoma je odgo­varjal na vprašanja prisotnih. Padlo je vprašanje, ali pri obrezovanju velja upošteva­ti luno. Roman je pojasnil, da tega ne ve. S sodelavci opazuje drevesa, in ko pride čas za pot­rebna opravila, oni to naredijo ne glede na stanje lune. Lani je omenjal, da se zdi, da so strokovnjaki morda odkrili, zakaj v polni rasti ne­nadoma propade marelica, zakaj jo kap. Kriva naj bi bila cvetna monilija, ki prek cvetov okuži les zaradi česar drevo propade. Podrobno sem popi­sal kako učinkuje monilija in kaj narediti za zaščito, vendar v mojem primeru kljub vsemu ni učinkovalo. Lani mi je pro­padla triletna marelica, ki je prvič zacvetela. Čisto na vrhu je imela morda deset cvetov. Med cvetenjem sem jo škropil vsaj štiri- do petkrat z dvema vrstama škropiva poti monili­ji. Iz teh cvetov se ni razvil niti en plod. Sploh so lani koščičar­ji kljub izdatnemu cvetenju, z izjemo breskev, slabo rodili ali pa sploh niso. Na sredi poletja je nenadoma na spodnji vejici, na kateri ni bilo cvetov, začelo veneti listje. Napadeno vejico sem nemudoma odrezal pri deblu. V starejših sadjarskih nasvetih sem prebral, da če takoj ukrepamo in odrežemo celo vejo, torej še nenapade­ni del, bomo morda ustavili napredovanje propadanja. V mojem primeru to ni uspelo. Znano je, da je za drevo lahko usoden le en okužen cvet. Čez Dopolnilne dejavnosti na kmetiji Vmesecu marcu smo pripravili izobraže­vanje na temo dopol­nilnih dejavnosti na kmetiji. Predavateljica Barbara Lapuh iz Kmetijsko gozdarskega za­voda Ljubljana je podrobno predstavila zakonodajo s pod­ročja registracije dopolnilne dejavnosti. Udeleženci izo­braževalne delavnice so bili seznanjeni, katero pravno podlago je potrebno upošteva­ti pri pridobitvi dovoljenja za dopolnilno dejavnost, in sicer: Zakon o kmetijstvu in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Posamezniki , ki imajo kmetijo ali na njej živijo ter iz­polnjujejo pogoje, lahko regi­strirajo dopolnilno dejavnost na kmetiji. S tem je kmetiji omogočena boljša raba njenih proizvodnih zmogljivosti in delovne sile družinskih članov ter zaposlenih. Udeležence delavnice je predavateljica opogumljala, da se z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji da zaslužiti, saj je dolo­čeno, da letni dohodek ne sme presegati 3 oz. 5 (OMD) pov­prečnih plač na zaposlenega. Opozorila je, da je potrebno po novi zakonodaji to uskladiti na Upravni enoti. Na kmetiji pa se lahko op­ravljajo naslednje skupine do­polnilnih dejavnosti: – predelava primarnih kme­tijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč; – predelava gozdnih lesnih sortimentov; – prodaja kmetijskih pridel­kov in izdelkov s kmetij; – vzreja in predelava vodnih organizmov; – turizem na kmetiji; – dejavnost, povezana s tra­dicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki; – predelava rastlinskih od­padkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovlji­vih virov; - storitve s kmetijsko in goz­darsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter roč­na dela; - svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdar­sko in dopolnilno dejavno­stjo. Predavateljica je predsta­ vila tudi možnost sezonske dopolnilne dejavnosti, ki ve­lja 6 mesecev, npr. za pluženje snega in za sušenje sadja. Pri predelavi primarnih kmetij­skih pridelkov rastlinskega in živalskega izvora je potrebno imeti 50 % lastnih pridelkov, ostale pa se lahko dokupi iz drugih kmetij, ki so prav tako registrirane za tovrstno de­javnosti. Novo v tej uredbi je, da se kmetije lahko odloči­jo za peko kostanja, koruze, par dni se je začelo povešati listje tudi na drugih dveh veji­cah in kmalu je bilo poparjeno listje na celem drevesu. Če bo prikaz obrezovanja sadnega drevja tudi drugo leto, pridite in povprašajte za vzrok in rešitev težave v zvezi s to tematiko. Štefan Bunič, ČD Ig oreškov. Zakol živali in pre­delava mesa (za perutnino in kunce) ter kozlički in prašiči do 20 kg, če so od rojstva oz. najmanj 3 mesece na kmetiji, to se šteje za domačo žival. Pogoj, da kmetija sploh pri­dobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, je, da ima v uporabi najmanj en hek­tar primerljivih površin. Predstavila je tudi dejav­nost turističnih kmetij, nji­hovo ponudbo hrane ter kot zanimivost prostor za kampi­ranje na kmetiji. V porastu je namreč oddajanje piknik pro­storov na kmetiji, ježa živali, muzeji in ostale tematske zbir­ke. Prav tako so novost v ured­bi socialno varstvene storitve, oz. dnevna oskrba starejših na kmetiji. Predavateljica je naniza­la veliko možnosti, ki jih je potrebno izkoristiti tudi na našem območju. Po delavnici in objavi prispevka v prejšnji številki Mostiščarja smo pre­jeli številne odzive tako ponu­dnikov domačih pridelkov, kot kupcev. Ker 'gradimo' ižansko tr­žnico skupaj z vami, tokrat vabimo ponudnike, da se predstavijo v Mostiščarju. Vse, ki želite povabiti do­mače kupce na vaša vra­ta, vabimo, da se obrnite na Občino Ig, na telefon: 01/2802-324 ali e-mail andreja.zdravje@obcina­ig.si, da se dogovorimo o možnosti predstavitve. Andreja Zdravje, občinska uprava Seminar gasilk v Avstriji G asilske in trije gasil­ci Regija Ljubljana I smo se pod vodstvom predsednice Komisije za čla­nice Marije Kunstelj udele­žili dvodnevnega seminarja v Avstriji. Potekal je 18. in 19. 3. 2016 v kraju Drobollach na Koroškem. V petek popoldne smo na posnetkih z YouTuba spozna­vali različne učne priložnosti oziroma kaj nam pripovedu­jejo zgodbe preizkušanih po­sameznikov. Nato nas je pre­senetila delavnica, kjer smo v manjših skupinah zagovarjale stališča z gasilskimi izzivi. V večernem delu se nam je pri­družila gostiteljica Karin Mel­cher, lastnica hotela, kjer smo bivale. Bila je zelo vesela, da je gostila gasilke iz Slovenije. Na kratko je opisala pot do hotela današnjih razsežnosti in neka­tere prigode na poti do uspe­ha. Razumele smo, da je bilo potrebno veliko vztrajnosti, delavnosti in požrtvovalnosti. V soboto pa smo se odpra­vili k avstrijskim kolegom, kjer nas je sprejel Andreas Stroitz - komandant gasilcev okrožja Beljak. Ogledali smo si gasilski dom Drobollach in vi-deli promocijsko prezentacijo Beljaka za gasilsko olimpijado 2017. S kavo in kolačem so nas postregli mladi gasilci, saj smo slišali, da v njihovem društvu še ni včlanjena nobena gasil­ka. Sledila je krajša predstavi­tev o delu avstrijskih gasilcev. Posebej smo si zapomnili, da je Andy od leta 2003 koman­dant in uživa polno zaupanje s strani župana. Letno imajo okoli 1.600 intervencij, nimajo pionirske ali mladinske enote. Pogoj za članstvo je starost 18 let, in ko gasilec obleče uni­formo, je uradna oseba obči­ne, uniformo mora spoštova­ti. Omenil je, da ko oblečeš uniformo, takrat ni odgovora nimam časa ali pa ne morem. Je samo spoštovanje in odgo­vornost. Ko gasilci na leto or­ganizirajo kakšno prireditev, ves izkupiček pripada njim kot prostovoljcem. Končal je z be­sedami, da če delo opravljaš z veseljem, potem to ni več delo, ampak veselje. Pri vodeni debati so se nam pridružili odlični gostje: Vili Tomat iz Kranja, predsednik GZ Jesenice Marjan Dolinar in poveljnik GZ Jesenice Ro­bert Prešeren - Micka. Slišali smo veliko o delu v poklicni enoti, gasilski prak-si na Gorenjskem, razlike z avstrijskimi gasilci, o spošto­vanju uniforme pri nas in so­sedih, o medsebojnem sode­lovanju tudi pri intervencijah, ne le na slovesnostih in tek­movanjih. Po kosilu smo se odpeljali na Dobrč (1.742 m). Slišali smo o uničujočem potresu v 14. sto­letju, največjem v Evropi, ki je zaprl del reke Zilje. Razgledali smo se po Julijcih, italijan­skih Alpah in dolinah, ki so jih reke ustvarile na Koroškem. V glavno gasilsko postajo Beljak smo se vrnili ravno v času, ko so končali tedensko čiščenje PGD Iška Loka na državnem tekmovanju V soboto, 27. 2. 2016, se je gasilske mladine, ki je poteka-pami pionirjev, ki so zasedla PGD Iška Loka udele-lo v OŠ Velike Lašče. Tekmo-lepa mesta, ena ekipa pa se je žila tekmovanja kviza vanja smo se udeležili s 4 eki-še posebej dokazala in zased­la 1. mesto. S to uvrstitvijo si je priborila udeležbo na regij­skem kvizu gasilske mladine, ki je potekal v soboto, 12. 3. 2016 prav tako v OŠ Velike Lašče. Ekipa je bila kljub spre­membi v zasedbi zaradi po­škodbe člana odlična, saj se je uvrstila na 2. mesto v konku­renci 23 ekip pionirjev regije Ljubljana 1 in si s tem zago­tovila udeležbo na državnem tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 2. 4. 2016, v OŠ Stična, GZ Ivančna Gorica. Ekipe pi­onirjev so se med seboj pomi­rile tako v teoretičnem delu – testi 'veš-ne veš', prva pomoč, požarna preventiva, gasilska opreme in tehnike. Z vese­ljem so nam predstavili opre­mljenost doma, kako skrbijo za tehniko, kje se kondicijsko urijo. Pogostili so nas v kantini in nam izrekli ponovno dobro­došlico. Po poti proti domu smo se ustavili še v kraju Svatne. Na kratko smo obnovili zgodbo iz turških časov o Miklovi Zali ob njeni rojstni hiši. Skupaj smo preživeli dva čudovita dneva, poučna in pol­na novih zgodb. Jožica Drobnič znanja kot tudi v praktičnem delu - štafetnem vezanju voz­lov in gasilski spretnosti. Eki­pa pionirjev Iške Loke je spet pokazala veliko tekmovalnost , saj je zasedla odlično 5. mesto v konkurenci 39 ekip pionirjev iz celotne države. Kljub utruje­nosti smo se domov odpeljali še vedno polni energije in bo­gatejši za odlično izkušnjo, saj je bila to prva udeležba na dr­žavnem tekmovanju PGD Iška Loka, zato smo na to še pose­bej ponosni. Hvala vsem, ki ste kakor­koli pomagali na pripravah na tekmovanje. Mateja Kramar 4. Občni zbor Župnijske Karitas Ig Č lani župnijske Karitas Ig (ŽK Ig) smo se ses­tali na 4. rednem obč­nem zboru v ponedeljek, 29. 2. 2016, kjer smo sprejeli poroči­lo o delu in finančnem poroči­lu ŽK Ig v letu 2015, plan dela in finančni plan za leto 2016 ter izvedli volitve članov za organe ŽK Ig za 4-letno man­datno obdobje. V letu 2015 smo se sestali na sedmih sestankih, kjer smo obravnavali problematiko po­ moči ljudem v stiski iz župnij Ig, Tomišelj in Golo v hrani, oblačilih, higienskih pripo­ močkih, plačilu položnic, na­ kupu kurjave, šolskih potreb­ ščin, ob poplavah in drugih vrstah pomoči. Naša ŽK šteje 17 rednih čla­nov, občasnih sodelavcev pa smo v lanskem letu imeli 10. Opravili smo 1.062 ur prosto­voljnega dela (organizacijska, vsebinska in druga dela). V glasilu Mostiščar smo imeli 9 objav, v Naši župniji pa 10. Objavo imamo tudi na spletu. Vsak drugi petek v mesecu so informacije od 17. do 18. ure v učilnici župnišča na Igu. Teh je bilo v lanskem letu 12. V letu 2015 smo zbrali 929 kg hrane in higienskih pripo­močkov, 129 kg rabljenih obla­čil ter še nekaj druge opreme in igrač. Vse smo tudi razdelili (razen oblačil). Delili smo tudi EU-hrano, hrano, ki jo dobimo iz Škofijske Karitas Ljubljana na vsaka dva meseca, in po­darjeno hrano, ki jo darujete v voziček, nameščen v trgo­vini Blatnik-Mercator ter v postnem in adventnem času v cerkvi. S hrano in denar­nimi sredstvi smo pomagali tudi ljudem ob poplavi v naši občini, ki je bila v novembru 2014. Število vseh oseb, ki smo jim pomagali v letu 2015 v kakršnikoli obliki, je 398. Organizirali smo družabno srečanje za starejše s sv. mašo ob praznovanju župnijskega za­vetnika sv. Martina. Za veliko­nočne in božične praznike smo obiskali starejše v domovih za starejše in doma ter jih obdari­li z nekaj dobrotami. Pomagali smo pri obdarovanju otrok za Miklavža. S pomočjo naših ob­časnih sodelavcev smo izdelo­vali butarice (za velikonočne praznike), adventne venčke (za božične praznike), voščilnice in slike. Udeležili smo se izo­braževanja, duhovne obnove in romanja, ki so jih organiziraleposamezne ŽK in ŠKL. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Pomoč starejšim, osamljenim in bolnim na domu Člani župnijske Karitas Ig bomo tudi v letošnjem letu pris­luhnili pomoči potrebnim ljudem in jim poskušala poma­gati. Vse, ki bi želeli kakršnokoli pomoč, prosimo, da svojo željo sporočijo v župnišče na Igu ali pa se oglasijo v času informacij, ki jih imamo vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Dobrodošli! Župnijska Karitas Ig Zbirali smo prostovoljne prispevke s ponudbo buta­ric, sveč, adventnih venčkov, voščilnic in slik ter nabirki v cerkvi, darovi dobrotnikov in podjetij. Vsem rednim in občas­nim sodelavcem, ki kakorko­li pomagajo v tej dobrodelni organizaciji, iskrena hvala. Prepričana sem, da bomo tudi v prihodnje z božjo pomočjo lahko pomagali ljudem v sti­ski. Posebna zahvala vsem dob­rotnikom, ki nam kakorkoli pomagajo in prispevajo svoj dar za ljudi v stiski. Še enkrat iskrena hvala. Ana Podržaj,tajnica ŽK Ig • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vraščeni nohti S tanje, ki ga je možno ure­diti brez kirurškega po­sega. Vraščen noht je težava, s ka­tero se vsaj enkrat v življenju sooči veliko število ljudi. Naj­pogosteje prizadene mlajše, nosečnice in druge, enako po­gosto pri obeh spolih. Noht se vrašča v obnohtno tkivo, ki ga draži, pride do vnetja, rdečine in posledično do bolečin. Naj- Težavo z vraščenim nohtom lahko odpravi posebna sponka. pogosteje so prizadeti palci, palca namreč najmočneje pri­tiskata ob podlago. Vzroki za nastanek so lahko neprimerna obutev; pretesna, pretopla, iz umetnih materialov, nepravil­no striženje nohtov, glivična obolenja, poškodbe nohtov, dednost … Oseba s to težavo trpi hude bolečine, zlasti kadar pride do vnetja, gnojenja in nastanka divjega mesa (granulacijsko gnojno tkivo). Posledce so lah­ko tudi hujše, npr. okužbe in vnetja lokalnih bezgavk. Po­samezniki se začnejo izogiba­ti hoji, športnim aktivnostim, odsotni so z dela ali manjkajo v šoli. Če vas je prizadela ta te­žava, ste gotovo naleteli na množico nasvetov sorodnikov in prijateljev. Mogoče vam je uspelo težavo omiliti, a veči­no pelje pot do zdravnika in ta se navadno konča s kirur­škim posegom. Žal se težave tudi po posegu v več kot 75 % primerov ne rešijo in je opera­cijo potrebno ponoviti. Zača­ran krog ima svojo logiko. Po večletnih izkušnjah sem bila tudi sama presenečena, da obstaja preprosta, a učinkovi­ta metoda, ki je pri nas žal pre­malo poznana. Operaciji se v marsikate­rem primeru lahko izognete. Na voljo je metoda sanacije vraščenih nohtov s 3TO spon­ko. Narejena je iz medicinske­ga jekla, izdelana pa po obliki nohta, ki neboleče korigira rast nohta. Oseba že takoj po namestitvi sponke občuti, da je bolečina izginila, in lahko takoj nadaljuje s povsem nor­malnim življenjem. Več o tem, kako in kje v vaši bližini si lahko pomagate s sponko, si lahko preberete na www.pro­pedis.si ali si ogledate, kako poteka namestitev sponke na: https://www.youtube.com/wa­tch?v=WDFdvwf63Lk. Metka Grošl Intervju z dr. Ludvikom Vidmarjem Dr. Ludvik Vidmar je uspešen zdravnik, ki se je po več kot 40 letih dela v zdravstvu upokojil. Zaradi tako uspešne kariere in veliko vloženega truda na področju infektologije je lani od predsednika države prejel medaljo za zasluge za zavzeto delo za zajezitev okuženosti z virusom HIV v Sloveniji in zdravljenje obolelih ter za uspešno zaščito hemofilikov in drugih prejemnikov krvi pred virusom HIV. Z ženo že devet let živita na Golem. Prebral sem, da ste si, pre-den ste se vpisali na medi­cinsko fakulteto, pustili še možnost vpisa na fakulteto za arhitekturo. Kateri so bili glavni razlogi za ta dva študija? Medicina je bila vsekakor prva izbira, toda tudi arhitek­tura je znanost kakor medici­na in me je prav tako navduše­vala. Še zdaj rad kaj ustvarim, tako da sem jo obdržal kot hobi, tedaj pa sem se odločil za medicino, ker sem uspešno opravil sprejemne izpite. Kaj vas je pritegnilo k študi­ju medicine? Že v gimnaziji sem čutil empatijo do bolnega človeka. Imel sem veliko dobrih zgle­dov, saj je bilo v naši rodbini veliko zdravnikov. Tudi očeto­vi dobri nasveti so pripomogli k temu. Kako se spominjate svojih zadnjih študentskih in prvih zdravniških let: je razlika zelo opazna? Študij sem končal zelo hitro in uspešno. Ker je takrat pri­manjkovalo zdravnikov, sem takoj začel delati. Najprej sem bil družinski zdravnik. Imel sem status stažista, ki se je končal po letu delovnih izku­šenj in s končanim izpitom. Imam zelo lepe in prijetne spomine na tiste čase. Zakaj ste se odločili za takšno specializacijo, kako ste vedeli, da je to pravo področje za vas? Odločil sem se čisto po naključju: leta 1970 je bil rav­no razpis za prosto delovno mesto na infekcijski kliniki, na katerega sem se prijavil in bil sprejet. Tako sem tam opravil tudi specializacijo iz interne medicine, potem pa še iz in­fekcijskih bolezni. Na kliniki sem bil nato 15 let v enoti in­tenzivne terapije. Potem sem bil predstojnik oddelkov za odrasle bolnike, pozneje pa predstojnik infekcijske klini­ke. Poučeval sem tudi na me­dicinski fakulteti. Kaj vas je pritegnilo k proučevanju na vašem področju? Kot pionir sem se začel leta 1981 ukvarjati s HIV. Bil sem eden redkih, ki je zbral dovolj poguma za ukvarjanje s takrat še slabo znano boleznijo. Leta 1985 sem ustanovil ambulanto za testiranje. Bili ste med prvimi, ki so opazili nevarnost virusa HIV. To pomeni, da ste obravnavali paciente, za katere takrat še ni bilo na voljo tako kakovostnega zdravljenja kot danes. Kako ste to dojemali? V zadnjem obdobju je bilo lažje, saj imajo bolniki zdaj manj tablet in problemov kot v osemdesetih letih. Bolni­ku smo takrat takoj povedali, kakšna usoda ga čaka, saj bole­zen ni bila ozdravljiva. Obsta­jala je le razlika med obolelim in okuženim s HIV: okuženi s HIV so lahko imeli pred seboj še deset let življenja. Bilo je težko. Vsaka zgodba bolnika bi lahko bila roman. Kako se virus HIV prenaša, kakšni so znaki in kakšen je izid bolezni? Prenaša se na tri načine: 1. pretežno spolno, tako hetero- kot homoseksualno, z nezašči­tenim odnosom; 2. z okuženi­mi iglami za injiciranje droge; 3. z okužene nosečnice na plod. Najbolj je človek kužen v prvem mesecu, ko je bolan. Prvi znaki so podobni zna­kom gripe, angine, ki pa čez čas izzvenijo. Sledi obdobje brez znakov, ki lahko traja tudi deset let. Nato pa se pojavijo malignomi in bolezni HIV, ki imajo lahko sto kliničnih slik: propadanje, demenca itn. Kakšna je sprejetost bol­ nikov z virusom HIV med Slovenci, kakšen je odsto­ tek vseh okuženih pri nas? Na žalost so še vedno priso­tni predsodki, stigmatizacija in diskriminacija, vendar veli­ko manj kot na začetku. V Slo­veniji je 600-700 znanih oku­ženih, vsaj 300 jih je okuženih, pa se niso nikoli testirali ozi­roma so še neznani. Glede na število opravljenih testov na prebivalca smo še vedno na repu EU. Treba bo povečati razsvetljenost, da bi se to šte­vilo povečalo. Pred enim letom ste pre­jeli medaljo za zasluge za zavzeto delo na področju zdravljenja virusa HIV. Kaj vam pomeni ta nagrada? Za nagrado me je predla­galo Društvo hemofilikov Slovenije. Na začetku nisem verjel, da jo bom prejel; novi­ca je prišla čisto nepričakova­no. Občutki so bili dobri, ker je nagrada prišla z najvišjega mesta, od predsednika drža­ve. Tudi sama podelitev je bila zelo lep dogodek. Omilila je majhno razočaranje, da od Univerzitetnega kliničnega centra ob upokojitvi nisem dobil nobene zahvale za dol­goletno delo. Velika zasluga za to, da sem lahko svoje delo opravljal z vsemi močmi, gre moji ženi, saj mi je vedno stala ob strani in me podpirala. Po 45 letih dela v medicini ste se upokojili. Ker ste si nabrali veliko izkušenj in znanja, se mi zdi škoda, da ste se popolnoma umaknili iz te sfere. Še delite svoje znanje? Kako? 45 let je bilo dovolj. Napre­dek medicine spremljam samo še za lastno veselje. Ni mi žal in kljub lepim spominom ne čutim nobene nostalgije po medicini. Je bil to samo poklic ali tudi način življenja? Oboje, poklic in hobi. Niko­li mi ni bilo težko iti v službo. Medicino sem imel za veselje in službo. Ni mi žal, da sem op­ravljal ta poklic in se ukvarjal s HIV, ker je aids zame nespor­no ena najzanimivejših bolez­ni vseh časov. Za dosego ciljev ste potre­bovali veliko energije. Kako ste si polnili življenjski vrč? Omenil bi štiri stvari: 1. ve­selje do dela; 2. ogromno pod­poro družine in zelo pridne otroke; 3. zelo razumevajočo ženo in 4. stalno fizično aktiv­nost. Kaj ste počeli v prostem času in kje ali s čim ste si polnili baterije? Imam tri otroke in deset vnukov: vedno je nekdo, ki kaj potrebuje. Vnuki so same bi­stre glavice, ki jih lahko kaj na­učim ali pa oni naučijo mene. Zbiram stare klesane kamne, zdaj pa berem tudi leposlovje, za katerega prej nisem imel dovolj časa. Včasih sva z ženo hodila v gore, sedaj pa bolj v hribe in na sprehode po barju. Rad hodim na Kurešček, Mo­krc in po sprehajalnih poteh, ki jih je v naši občini veliko. Ste edini zdravnik v druži­ ni? Po kakšni poti stopajo otroci, ste ponosni? V življenju mi je največ pomenila družina, na katero sem zelo ponosen. Imam dve hčerki, ki sta zdravnici, in sina humanista, dva sta doktorja znanosti. Vsi uživajo v svojem poklicu in družinskem življe­nju – to je najbolj pomembno. Pred kratkim ste se pre­selili v našo občino. Kako se počutite, zakaj ravno Golo, kako se razumete s sovaščani, ste vključeni v lokalno skupnost? Z ženo sva na Golem že de-vet let. Našla sva mirno lokaci­jo, ki je sredi narave, pa vendar blizu Ljubljani. Občina Ig ima dobro razvito infrastrukturo. V devetih letih se je veliko na­redilo. Za razvoj gre zahvala vodstvu občine in županu Ja­nezu Cimpermanu. Dobro se razumem z domačini oziroma ljudmi, ki so že dalj časa tu. Ne počutim se kot prišlek, prej kot domačin. Lahko bi rekli, da ste imeli življenje, v katerem ste si nabrali veliko izkušenj in modrosti. Prosil bi vas za kakšno modro besedo za naše bralce. Kar se tiče aidsa, je najbolj pomembno varno obnašanje. To velja tudi za druge sfere življenja: varna vožnja, prehra­na, rekreacija, vedenje. Treba je živeti v sozvočju s samim seboj in z okoljem, v katerem živiš. Pomembno je ohranjati družinske vrednote in varova­ti naše okolje, tudi ljubiti svojo domovino, saj je ta samo ena. Gregor Bolha osebni arhiv in Gregor Bolha Lekarna Ig na Festivalu celostnega zdravja Z aklade zdravja in mod­rosti tudi Slovenci vse pogosteje iščemo v do­mačih lekarnah, v modrostih, ki so jih poznali že naši predni­ki. Zdravljenja, ki so bila dolgo zapostavljena ali pa jih - za­radi oddaljenosti - niti nismo poznali, so danes spet tu. Spet odkrivamo že odkrito: home­opatijo, dietoterapijo, akupunk­turo, jogo, zeliščarska znanja. Pripravke vsega sveta so ko­nec januarja na 2. Festivalu celostnega zdravja v Cankarje­vem domu predstavljali števil­ni razstavljavci. Med njimi smo se kot Le­karna Ig že drugo leto zapored predstavili tudi na tem festivalu kot edina lekarna v Sloveniji. V Lekarni Ig smo naklonjeni tudi naravnemu pristopu zdravlje­nja. Na festivalu smo predsta­vili predvsem našo posebnost: celostno svetovanje in zdravlje­nje, ki povezuje konvencional­no (standardno) zdravljenje s komplementarnim na področju homeopatskih zdravil, Bacho­vih cvetnih esenc, rastlinskih zdravil in drugih naravnih pri­pravkov ter kakovostnih pre­hranskih dopolnil. Na različnih predavanjih, ki so se vrstila kar tri dni, je bil poseben sklop namenjen tudi homeopatskem zdravljenju. Homeopatija je med uporabni­ki in stroko ohranila visok po­ložaj zaradi svojega celostnega pristopa k zdravljenju in boga­te zgodovine, ki pa smo jo pri nas na žalost dolgo časa zati­rali. Homeopatija, ki ne pozna nevarnih neželenih učinkov, zasvojenosti in je okolju prijaz­na, je dopolnitev sodobnemu načinu zdravljenja, kadar je to seveda dopustno in primerno. Njena tradicija in popular­nost slonita na širokem polju delovanja, ki združuje tako telo kot duševni svet človeka, kar uporabniki v sodobnem nači­nu življenja pogosto pogrešajo. Homeopatsko zdravljenje ima sicer v Evropi že več kot dve­stoletno tradicijo, v Sloveniji pa je bilo prvič omenjeno že leta 1822. V slovenskih lekarnah so homeopatska zdravila na voljo od leta 2011. Naklonjenost do homeopatije je pogosto pove­zana z naklonjenostjo narav­nim pripravkom in zdravemu načinu življenja na splošno. Na festivalu smo predsta­vili izkušnje v Lekarni Ig s homeopatskimi zdravili, kjer našim obiskovalcem ponuja­mo celostno svetovanje: poleg klasičnih zdravil lahko bolni­ki izberejo tudi homeopatska zdravila ali se odločijo za Ba­chove cvetne esence, ki so tudi novost na našem trgu, vendar gre pri svetovanju o Bachovih esencah za individualen pri­stop, prilagojen vsakemu pose­bej. V Lekarni Ig pacientu ved­no prisluhnemo ter strokovno precenimo, ali je zdravljenje, kot si ga naš obiskovalec želi, zanj tudi primerno ter mu to pojasnimo na njemu razumljiv način. Homeopatija je namreč celostni sistem zdravljenja in je individualen, zato je nujen posvet s strokovnjakom far­macevtom, saj se pri enaki dia­gnozi uporabijo različna home­opatska zdravila. Farmacevt, ki pomaga izbrati homeopatsko zdravilo s posebnimi vprašanji, mora imeti po predpisih v Slo­veniji končano triletno home­opatsko usposabljanje. Pri laž­jih težavah, kot je nahod, nas na primer zanima, kako se je nahod začel, kakšen je izcedek (gostota, količina, jedkost), za­nimajo nas določene posebno­sti, bolnika vprašamo tudi po tem, ali ima željo po tekočini, kdaj se stanje izboljša in kdaj poslabša ... Pri vsem tem pa poudar­jamo, da imata oba pristopa, torej tako naravno kot kon­vencionalno zdravljenje, svoje mesto in temu tudi sledimo. Glede na težave skupaj s pa­cientom izberemo najprimer­nejše zdravilo in vedno tudi svetujemo, kaj je poleg zdravil še pomembno, da pacient do­seže tisto obliko zdravja, kot si ga želi. Celostno svetova­nje pomeni tudi, da se poglo­bimo in proučimo, kako naj pacient optimalno jemlje svoja zdravila (standardno terapijo), ki jih je predpisal lečeči zdrav­nik, v povezavi s hrano, kateri hrani naj se izogiba in kdaj, da bodo imela zdravila optimalen učinek, proučimo interakci­je med zdravili, tudi z zdravili brez recepta, proučimo vpliv življenjskega sloga, ki prav tako zahteva prilagoditev terapije, in kadar je smiselno, podpre­mo zdravljenje tudi naravno. To je individualni pristop, prilagojen vsakemu posebej. Po homeopatskih zdravilih pogosto posežejo tisti, ki se od­pravljajo na daljša potovanja, pri tem pa menjajo časovne pasove in se jim spremeni bio­ritem. Simptomi tako imenova­nega zamika časa, 'jet laga', so podobni mačku: utrujeni smo, podnevi želimo spati, ponoči pa bi bedeli, poslabšata se spo­min in koncentracija. Zaradi le­tenja se pojavijo tudi druge te­žave, povezane z dolgotrajnim sedenjem in dehidracijo zaradi recikliranega zraka na dolgih poletih. Zaradi dolgega sede­nja otečejo gležnji, poveča se tudi nevarnost za krvne strdke v nogah. Letenje je za marsiko­ga zelo stresno tudi zaradi stra­hu pred letenjem, ki ga mnogi čutijo. Te učinke pogosto blaži­jo homeopatska zdravila. Prav tako beležimo dobre učinke homeopatije pri vsa­kodnevnih težavah, kot so podplutbe, poškodbe, rane (zdravljenje z arniko), boleči­ne pri čezmernem ukvarjanju s športom, tako imenovanem 'muskerfibrom', pa tudi kot pomoč pri kroničnih boleznih. Ob resnejših bolezni seveda bolnika usmerimo k zdravni­ku. Originalni Bachovi cveto­vi so razmeroma novi v Slo­veniji, sicer pa v tujini znani že več desetletij. Utemeljitelj cvetne terapije – terapije ču­stev – je britanski zdravnik dr. Edward Bach (1886–1936). Iskal je način za zdravljenje vzrokov bolezni, in ne zgolj za odpravljanje simptomov, želel je zdraviti bolnika, ne bolezni. V ozadju vsake bolezni so, kot je dognal, čustvena stanja. Dr. Bach je prepoznal 38 osnovnih čustvenih stanj in vsakemu pripisal ustrezno cvetno esen­co. Po njegovih besedah so te kapljice hrana za dušo, pomir­jajo in krepijo duševno trdnost. Najbolj znane so njegove tako imenovane rešilne kapljice (Rescue), ki se uporabljajo pri hudem strahu in paniki, sicer pa posamezne esence ali njiho­ve mešanice – glede na čustve­no stanje človeka - priporočijo usposobljeni Bachovi cvetni svetovalci. V Lekarni Ig imamo tovrstne Bachove posvete vsak prvi torek v mesecu. Predhod­no se je potrebno naročiti, saj posvet traja 45 minut. Bachove kapljice so razred­čen vodni izvleček iz cvetnih listov in v sebi nosijo zapise vitalne energije posameznih rastlin. Za uporabo so eno­stavne, nežne in neškodljive, ne moremo jih predozirati niti nimajo neugodnih neželenih učinkov ter ne povzročajo od­visnosti. Kapljice ne nadome­ščajo klasične medicine, jo pa lahko odlično dopolnjujejo. Na festivalu smo predstavi­li naš koncept delovanja, kako pomagamo na poti k doseganju zdravja in vitalnosti. Predvsem smo želeli izpostaviti naš izbor zdravil in drugih izdelkov, ki jih imamo v naši lekarni, saj je izjemno skrbno strokovno premišljen predvsem z vidika kakovosti in varnosti. Vse, ki vas zanima, kako bi svoje zdravje in dobro počutje podprli tudi naravno, vljudno vabimo, da nas obiščete. mag. Simona Vučko Mole, mag. farm., spec. Lekarna Ig • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Peš na morje 2016 A li si si kdaj zaželel, da bi bil med tistimi, ki so že šli peš na morje? No, zdaj imaš priložnost, da to storiš tudi ti. In to kar na Kvar­ner v Novi Vinodolski, vmes pa doživiš še čare pohodništva po neokrnjenih kočevskih goz­dovih, se osvežiš v Kolpi ter vidiš njen izvir, prečkaš Gor­ski Kotar po stezicah in poteh, kjer sicer verjetno nikoli ne bi hodil, na koncu pa se osvežiš v morju. Pripravil sem zago­tovo nepozaben izlet za štiri dni v času dopustov. Na pot se bomo odpravili izpred kavar­ne Studenec na Igu v petek, 12. avgusta, ob sedmih zjut­raj. Šli bomo mimo Zapotoka v Rob, nadaljevali po manjših vasicah do Sodražice, se os­krbeli v trgovini, zatem pa se povzpeli do doma na Travni gori, kjer bomo prespali. Dru­gi dan bomo skoraj ves dan hodili po kočevskih gozdovih čez Jelenov žleb in Glažuto, se spustili do Kolpe in Osilnice, kjer bomo prespali. Tretji dan, v nedeljo, bomo prestopili na Hrvaško, šli ob Kolpi do nje­nega izvira, nato pa po samo­tnih vasicah proti jugu mimo Lokvarskega jezera do Fužin. Zadnji pohodniški dan bomo šli skozi Lič in se prek gorske­ga grebena spustili v Bribir ter naprej v Novi Vinodolski, kjer se bomo osvežili v morju. Na cilju boš lahko rekel, da je bila to ena boljših odločitev v živ­ljenju. Tako bom na praznik v ponedeljek, 15. avgusta, kon­čal vodenje, saj od tam vsak dan odpelje avtobus proti Lju­bljani ob 17. uri. Če bi kdo želel podaljšati dopustovanje, pa bo moral za to poskrbeti sam. Hodili bomo v vsakem pri­meru, tudi če bo muhasto vre­me. Hoja bo posledično prila­gojena dolgi turi in udeleženci se mi bodo morali kot vodji pohoda podrediti glede vstaja­nja, poti in na splošno časov­nega načrta. Prvi dan: Ig-Dom na Travni gori; 33 km, dobrih 1.000 m vzpona. Drugi dan: Dom na Travni gori-Osilnica; 33 km, 600 m vzpona. Tretji dan: Osilnica-Fuži­ne; 37 km, 800 m vzpona. Četrti dan: Fužine-Novi Vinodolski; 31 km, 300 m vzpona. Nahrbtnik naj bo le do 10 % tvoje teže. Vsebuje naj najnuj­nejšo pohodno in zaščitno ob­leko (ali vzamemo pelerino ali dežnik, se bomo odločili pred odhodom, odvisno od vremen­ske napovedi). Spalna vreča je obvezna. Ne pozabi vzeti stva­ri, ki jih potrebuješ za osebno higieno, za zdravstveno oskr­bo (obliže proti žuljem, mogo­če sprostilno kremo za noge, osebna zdravila …), osebno izkaznico ali potni list in zdra­vstveno izkaznico. Hrana: vsak dan bo mož­nost vsaj enega toplega obro­ka (enolončnica). Prvi dan bo to na Travni gori pozno po­poldne, zato vzemi sendvič ali dva in za zlato rezervo kakšno energetsko ploščico, suho sad­je ali košček čokolade. Za dru­gi in tretji dan bomo zalogo nabavili v trgovini v Sodraži­ci in zadnji dan v trgovini na Fužinah. Glede oskrbe s pitno vodo bom udeležence sproti seznanjal na posamezni oskr­bovalni točki, čez koliko časa naprej bo možno dobiti pitno vodo. Vsak dan se bo možno ob koncu dneva umiti. Stroške bo poravnal vsak sam sproti. Vsi, ki vas ta pot zanima ali ste se zanjo že odločili, pro­sim, da potrdite prijavo čim prej na pdkrim@gmail.com, ali 051/369-213, saj je število pohodnikov omejeno tudi za­radi prenočišč. Janko Purkat, vodnik PZS Bliža se pohod Kurešček–Rašica B liža se 27. april, dan upo­ra proti okupatorju, dan ko Turistično društvo Kurešček že 17. organizira re­kreativno-kulturno prireditev – pohod Kurešček–Trubarjeva Rašica oz. Trubarjeva Raši­ca–Kurešček. Letos se bomo peljali z avtobusom do Rašice, nazaj pa peš. Zbiranje pohodnikov bo do 8. ure v RTC Zapotok. Ob prihodu na Rašico nas bodo pričakali domačini in nam predstavili znamenitosti kra­ja. Pričakujemo, da nam se bodo pridružili pri povratku na Kurešček. Za strokovno vodenje in razlage o vaseh in znamenitosti ob poti bo poskr­bljeno. Vsak pohodnik dobi spo­minsko leseno žlico z vgravi­rano letnico pohoda, pijačo pred startom, vodo in sendvič za na pot, brezplačno vožnjo do Rašice, strokovno vodenje in razlage … Ob povratku v RTC Zapotok nas čaka topla malica, pijača, zabava z glas­bo … Prispevek za stroške orga­nizacije je 8 evrov za odrasle, za otroke do 12. leta starosti je brezplačno. Pot je urejena, lahka, pri­merna za vse starosti, za dru­žine z otroki … Informacije na telefone 041/329-847 in 040/808-078, FB: Turistično društvo Kurešček Zaželene vnaprejšnje prijave! Sekcija za pohodništvo, TD Kurešček • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Plezanje v Zapotoku Zapotok 2016 V okviru občinskega praznika smo v nedeljo, 20. 3. 2016, člani Društva Zapotok v našem RTC organizirali meddruštveno srečanje mladih športnih plezalcev. To je tradicionalno tekmova­nje otrok, ki se ukvarjajo s športnim ple­zanjem. Letošnja tekma je prvič potekala v štirih kategorijah. Postavljalca smeri Darko Grgič in Luka Bizjak sta pripravila dve zanimivi smeri. Vsaka smer je imela Rezultati domačih plezalcev: Mlajše deklice: 3. Kaja Zrimšek 7. Tjaša Šimenc Starejše deklice: 1. Ela Bizjak 4. Katja Šimenc Mlajši dečki: 4. Izak Bizjak 5. Klemen Dornik 7. Črt Dornik Zavrl Jakob 9. Lan Novak Žiga Zrimšek 11. Tine Dornik Anže Zrimšek Starejši dečki: 3. Črt Pekarovič 9 obveznih oprimkov, plezalec je imel na voljo dve minuti, v tem času je poskušal osvojiti čim več oprimkov, skupni sešte­vek pa je dal končni rezultat. Boljša od domače ekipe je bila tokrat zelo močna in številčna ekipa Plezalnega centra Ljublja­na s plezalci, ki že tekmujejo na tekmah slovenskega pokala. Priča smo bili zelo glasnemu spodbujanju plezalcev s stra­ni obiskovalcev kakor tudi samih plezal­cev. Posamezniki domačega društva so si priplezali kar tri stopničke na zmagoval­nem odru. Ela Bizjak je kljub veliki napaki na prvi smeri ponovno osvojila 1. mesto v kategoriji starejše deklice. Zelo dobro 3. mesto sta si priplezala Kaja Zrimšek v kategoriji mlajše deklice in Črt Pekarovič v kategoriji starejši dečki. Po končani tek­mi so najboljši prejeli lične lesene plakete in pokale (izdelek domačega izdelovalca z Iga). Društvo Zapotok ima svojo pre­nosno plezalno steno, ki si jo lahko tudi brezplačno izposodite in v maju postavite v vašem kraju, gasilskem domu ... Vito Čehovin, Društvo Zapotok Otroci, člani Društva Zapotok, pod steno Med starejšimi deklicami je zmagala Ela Bizjak. 14. mladinski šahovski turnir Ig 2016 V okviru praznika Ob­ čine Ig je v soboto, 19. marca v športni dvora­ni OŠ Ig potekal 14. mladinski šahovski turnir. Udeležilo se ga je 107 mladih šahistov iz Slovenije in Avstrije. Za slo­venske razmere je to visoka udeležba, še posebej zato, ker so hkrati potekala tekmovanja v poletih v Planici. Ob upo­števanju vseh teh dejstev smo bili organizatorji še vedno pri­jetno presenečeni, da je prišlo k nam več kot 100 mladih ša­histk in šahistov, ki so se po­merili za medalje v starostnih skupinah do 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20 let – ločeno za dekleta in fante. Kot že več preteklih let, sta tudi tokrat potekala dva turnirja, saj smo za najmlajše – do 8 let – priredili ločen turnir s 7 krogi igre. Otvoritveni nagovor in simbolično prvo potezo je iz­vedel župan Janez Cimper­man. Zmaga je letos (tako kot preteklo leto) odšla v Pomur­je. Prva tri mesta so zasedli brata in sestra Jernej, Luka in Barbara Skuhala. V kategoriji najmlajših je prvo mesto do­segel Jure Kumin iz kluba ŠD Radenska Pomgrad. Najboljši tekmovalci v absolutni konku­renci so prejeli pokale. V posa­mičnih starostnih kategorijah pa so po trije najboljši prejeli medalje. Tako je bilo razdelje­no po sedem kompletov me­dalj za dekleta in fante ter pet pokalov. ŠK Ig je nastopil z deseti­mi tekmovalci. Predstavniki generacije, ki je praviloma zasedla prva mesta na doma­čem turnirju, so prerastli mla­dinsko kategorijo. Kljub temu je razveseljivo, da sta medalji za uspeh v posameznih sta­rostnih kategorijah prejela domačina Miha Jelen (zlata medalja v kategoriji dečki do 14 let) in Jaka Čop (bronasta medalja v kategoriji fantje do 18 let). Sponzorji turnirja in Šaho­vski klub Ig so poskrbeli za to, da je vsak udeleženec turnirja prejel malico, čokolado, krof in simbolično darilce. Predvsem so za organizacijo ponovno za­služni člani Šahovskega kluba Ig, Občina Ig in Osnovna šola Ig, ki so vložili ogromno truda v izvedbo turnirja. Zahvaljuje­mo se vsem, ki so pripomogli k izvedbi turnirja, in vabimo vse, da se nam pridružijo pri organizaciji in obiščejo nas­lednji šahovski turnir na Igu. Objavljamo še nekaj fotou­trinkov s turnirja. Šahovski pozdrav! Adrijan Rožič,predsednik ŠK Ig Uvrstitve članov ŠK Ig na turnirju: 14. mladinski šahovski turnir Ig 2016 Mesto Ime Kat Fed ELO LRat Klub T 1. Jernej Skuhala MK SLO 2069 2231 ŠD Radenska - Pomgrad 8 2. Luka Skuhala MK SLO 1909 2189 ŠD Radenska - Pomgrad 8 3. Barbara Skuhala WMK SLO 1973 2142 ŠD Radenska - Pomgrad 7 6. Jaka Čop II SLO 1677 2061 ŠK Ig 6 9. Miha Jelen III SLO 1563 2014 ŠK Ig 6 60. Anja Jelen WII SLO 1056 1726 ŠK Ig 3 69. Andraž Švigelj SLO 1500 ŠK Ig 3 70. Ožbej Jenko SLO 1500 ŠK Ig 3 72. Mark Mišič SLO 1500 ŠK Ig 3 78. Nejc Beljan SLO 1500 ŠK Ig 2 14. mladinski šahovski turnir Ig 2016 — najmlajši Ig, 19.3.2016 Mesto Ime Kat Fed ELO LRat Klub T 1. Jure Kumin SLO 1549 ŠD Radenska - Pomgrad 6 11. Luka Jelen SLO 1543 ŠK Ig 4 20.-21. Timo Urbas Kotolenko SLO 1536 ŠK Ig 3 22. Žiga Čuden SLO 1500 ŠK Ig 3 Rezultati so dosegljivi na povezavi: Udeleženci ŠK Ig http://www.sah-zveza.si/rez/1603/ig2016/default.asp Rokometni vrhunec ŠD Mokerc ob koncu sezone Tekmovanja v rokometu bodo čez dober mesec dosegla svoj vrhunec za osvojitev najvišjih mest na državnem prvenstvu v Republiki Sloveniji. Rokometne ekipe ŠD Mokerc Ig se bodo v hudi konkurenci borile za osvojitev najvišjih mest v svojih kategorijah. Predhodnice rokometa dosegle velik razvoj Rokomet je že od nekdaj veljal za zelo zanimiv in atrak­tiven šport, ki je s svojo dina­mičnostjo pritegnil veliko šte­vilo ljudi. Svoje korenine ima že v stari Grčiji in antičnem Rimu. Pri starih Grkih je bila predhodnica današnjega roko­meta gimnastična igra meta­nja in lovljenja žoge z elementi plesnega gibanja. Rimljani so poznali borbeno igro, podob­no današnjemu ragbiju. V 19. stoletju so doživele igre, ki jih štejemo kot predhodnice roko­meta, velik razvoj. Razvoj rokometa v Sloveniji Vpliv rokometa na Ekipe ŠD Mokerc Ig na uvrstila v razigravanje od 17. V Sloveniji se je rokomet človekovo osebnost dobri poti za dosego mesta dalje. Ta ekipa nastopa začel razvijati po drugi sve-Rokomet je kolektivna najvišjih mest tudi v kategoriji Mlajši dečki tovni vojni, predvsem po šo-športna igra. Vadba in tekmo-Na Igu ima rokomet svo-C (letnik 2005 in mlajši), kjer lah. Prva rokometna ekipa je vanje vplivata na razvoj skoraj jo tradicijo. Igra se že od leta nastopajo na raznih turnirjih bila ustanovljena na Univer-vseh človekovih sposobnosti, 1959. V športnem društvu Mo-in si pridobivajo dodatne iz­zi v Ljubljani. Prelomnico za lastnosti in značilnosti. Vpli-kerc Ig trenutno igra sedem kušnje. V kategoriji mini ro­slovenski rokomet je prinesla va na telesni razvoj, povezuje ekip. Ekipa članov že četrto kometa (letnik 2006 – 2009) ustanovitev Rokometne zveze in uči timsko delo. Že v mla-leto zapored nastopa v 1. B dr-nastopajo s sedmimi ekipami, Slovenije leta 1950. Po osa-dosti se utrjujejo pozitivni žavni ligi. Želja za letošnjo se-trenutno vadi in tekmuje pre­mosvojitvi Slovenije je tako vzorci obnašanja do naspro-zono je uvrstitev na sredino le-ko 60 mladih dečkov in deklic. moški kot ženski rokomet do-tnikov, soigralcev, sodnikov stvice. Mladinci (letnik 1995 in Glede na dosežene rezultate segal vidne uspehe na velikih in samega sebe. Rokometna mlajši) so se že uvrstili v final-so na dobri poti, da nadaljujejo tekmovanjih, na klubski in igra pozitivno vpliva na iz-no skupino od 1. do 6. mesta. uspehe starejših ekip. reprezentančni ravni. Roko-boljšanje čustvene stabilno-Cilj je uvrstitev v 1. mladinsko Kot kaže, se za tradicijo ro­met je trenutno edini sloven-sti, samozavesti, vztrajnosti ligo in trenutno jim kaže, da kometa na Ižanskem ni bati. ski kolektivni šport, ki se mu in sposobnosti koncentracije. bodo zadani cilj dosegli. Kade-Skupen cilj vodstva kluba in je uspelo uvrstiti na največje Vpliv je vsestranski. Je zelo ti (letnik 1999 in mlajši) so se trenerjev je prizadevanje za tekmovanje – olimpijske igre. kompleksen šport, kjer rezul-brez težav uvrstili v polfinalno razvoj in napredek rokometa Tako je pridobil zanimanje šir-tate dosegajo samo predani skupino. Cilj jim je uvrstitev v Sloveniji. Ob vzpodbujanju še slovenske športne javnosti. posamezniki, ki so del ekipe. na finalni turnir ali pa vsaj 5. množičnosti in popularnosti Največji uspeh je slovenska Uspehi niso nekaj samoumev-mesto. Starejši dečki B (letnik rokometa ter s podporo star­rokometna reprezentanca do-nega. Kot pri večini športov so 2002 in mlajši) so se prav tako šev, šole, občine, donatorjev, segla leta 2004, ko je osvojila plod trdega dela in odrekanja, brez težav uvrstili v polfinalno navijačev in drugih simpati­srebrno medaljo na evrop-ob pomoči dobre organizira-skupino. Morda jim uspe igra-zerjev rokometa jim bo to prav skem prvenstvu v Sloveniji, in nosti in skrbnega načrtovanja ti na finalnem turnirju. Mlajši gotovo uspevalo tudi v prihod­se tako uvrstila na olimpijske vodstva kluba ter trenerjev. dečki B (letnik 2004 in mlajši) nje. Vabimo vas, da se pridru­igre leta 2004 v Atenah. Po-Brez ljubiteljske zagnanosti so do zdaj še brez poraza. Tako žite tudi vi in podprete mlade navljajoči se uspehi so roko-mladih športnikov ne bi bilo v polfinalu računajo na 1. mes-obetavne rokometaše. Več nas met postavili za četrti najbolj vrhunskega športa. Dve zvrsti to in s tem uvrstitev na finalni bo, glasnejši bomo. priljubljeni šport pri nas, za športa, ki se med seboj zelo turnir. V tej kategoriji letos na­ Darja Mlakar, v imenu smučanjem, nogometom in razlikujeta, hkrati pa močno stopajo kar z dvema ekipama. navijačev ŠD Mokerc Ig košarko. prepletata. Druga ekipa Mlajših dečkov Tatjana Gorenčič B (letnik 2005 in 2006) se je Mednarodni velikonočni rokometni turnir Koper Handball Cup R eprezentanca mlajših to. Za prvo mesto na turnirju kadetov Slovenije (U16), pa so se pomerili s kadeti RK letnik 2000 in mlajši, se Trimo Trebnje, ki so bili naj­je ponovno zbrala in zaigrala boljši v skupini B. Čeprav so na mednarodnem turnirju v bili igralci Trebnjega leto dni Kopru. V ekipo reprezentance starejši, so slovenski reprezen­sta bila povabljena tudi igral-tanti tudi v tej tekmi slavili in ca ŠD Mokerc Ig Brin Cimer-zasluženo osvojili prvo mesto man in Jaka Glavan, ki sta tudi na turnirju. tokrat dano zaupanje selektor-Obetavna generacija je po­ja Saše Praprotnika upravičila kazala všečno, hitro in borbe­po najboljših močeh. no igro. Pomemben del k njej Reprezentanca Slovenije sta prispevala tudi naša mlada je igrala v kategoriji dečkov ižanska rokometaša.letnika 1999 in v svoji skupi­ni A s prepričljivimi štirimi Igor Cimerman Igralca ŠD Mokerc, člana slovenske reprezentance mlajših kadetov zmagami zasedla prvo mes­ • VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na svojem domu v Zapotoku bi poleg enoletne vnukinje z vese­ljem popazila še na vašega otroka (redno ali občasno). Imam iz­kušnje z varstvom otrok vseh starosti. Tel.: 068/605-215 Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, voziček lojtrnik, cizo in druge starinske predmete. Telefon: 031/878-351 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 5. maj 2016. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostiščar 03 | April 2016 marec­junij 2016 | št. 19, leto 6| cena: 3,09 € Foto: Dreamstime Križanke in uganke za pomladne dni V tej številki za več kot Slika je simbolična 2.800€ nagrad! www.salomonov­ugankar.si ELIZIJ - raj, v katerem po smrti prebivajo duše pravičnih v grškem podzemlju, GORGONA - grška mitična ženska pošast s kačami namesto las, OTERO Silva, Miguel - venezuelski pisatelj socialno revolucionarnih romanov Mostiščar 03 | April 2016 35 ZOBNA AMBULANTA PRENADENT Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni www.zobozdravstvo-prenadent.si Ujemite strast z vozili Renault. 0% obrestna mera* 5 let jamstva** * Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranj, odvisno od modela. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na Renault.si. ** 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Poraba pri mešanem ciklu 3,3 – 5,6 l/100 km. Emisije CO2 85 – 127 g/km.Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča Vaš trgovec v Grosuplju www.avtoval-renault.si AVTOVAL d.o.o. e-mail: prodaja.renault@avtoval.si Pod jelšami 2, 1290 Grosuplje tel: 01 78 11 305; 051 603 670 36 Mostiščar 03 | April 2016 • OGLASI ///////////////////////////////////////// ///////////////////////////////////// ZAHVALE • Prazen dom je in postelja tvoja, ko naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih živiš, naša mama ti. Z AHV AL A V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta ANGELA MEGLIČ (roj. Petrič) iz Strahomerja 11 (1931–2016) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, sveče, cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeno zemeljsko zadnjo pot. Iskrena hvala duhovnikom Jožetu Razingerju, Jožetu Kastelicu, Juriju Zadniku in sodelujočim bogoslovcem za lepo opravljen obred s sveto mašo, pogrebni službi Vrhovec, gospe Joži, domačemu Mešanemu pevskem zboru Tomišelj in opernima pevcema Mateju in Joži Vovk za vse zapete pesmi. Posebna zahvala gre tudi negovalki Moniki, Rozaliji Cedilnik za nesebično pomoč, kolektivu MVA iz Polhovega Gradca ter gospodu Buniču za poslovilne besede od društva upokojencev in vnuku Primožu Megliču iz Ivančne Gorice. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, če smo še koga pozabili. Vsi njeni Zapel je zvon, tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in bolečina. Z AHV AL A Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedija, brata FRANCA PLANINCA iz Matene Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Mariji Štefančič Gašperšič, g. župniku Jožetu Pozdercu, ge. Silvi Dolinšek in pogrebnemu zavodu Vrhovec. Posebna zahvala PGD Matena. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi SLOVO … Le spomin ne bo zbledel, Oblaki jočejo in sonce je zašlo, z nami bo živel, v zraku čutiti je nemir, kot topel žarek upanja ko jemlješ od nas slovo. nas nežno bo objel. Tako kot tiho si živel, Kjerkoli si, kjerkoli boš odšel si ti od nas, v naših srcih boš ostal. negibno tvoje je telo, Ne, to ni slovo za nas, zamrl je tvoj glas. na novo pot si se podal. Hči Mojca Mostiščar 03 | April 2016 PD Krim vabi vse ljubitelje narave, da se nam pridružijo na VODENEMU POHODU PO GOZDNI UČNI POTI DRAGA. Zbor bo v nedeljo, 17. 4. 2016, ob 9.00 uri pri lovskem domu LD Ig v Dragi. Pohod bo dolg okoli 3 km in bo trajal približno dve uri. Pri­meren je tudi za družine z majhnimi otroki. Po gozdni učni poti nas bo vodil ter nam predstavil zanimivosti in posebnosti rastlinskega in živalskega sveta doline Drage Milan Podlogar iz Zavoda za gozdove Slovenije. Lepo vabljeni! Gobarsko mikološko društvo Ig vabi vse člane in občane na strokovno predavanje Spoznavanje gob v četrtek, 12. maja, ob 19. uri v sejni dvorani Centra Ig. Predavala bo vrhunska strokovnjakinja in poznavalka gob Majda Ujčič, samostojni determinator mentor. Dobrodošli! • KOLEDAR PRIREDITEV ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabimo vas na prireditev ob počastitvi praznika dela, Program prireditve: · ob 17.00 pohod v Mokrško hribovje (zahtevnejši) · ob 18.00 družinski pohod ( lažji) · ob 20.00 kulturni program s kresovanjem. Za hrano in pijačo bomo poskrbeli. Vstop prost! Informacije: 041/467 384 (Zlatko) Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok Mostiščar 03 | April 2016 Občina Ig vas vabi na V SOBOTO, 16. APRILA 2016, OB 17.30 URI V KULTURNO DVORANO NA GOLEM. Prisluhnili bomo petju zborov, ki delujejo v občini Ig. Naj vam pesem polepša dan. Vabljeni. NLB Stanovanjski kredit Greste na novo ali v prenovo? Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah! Pripravili bodo ponudbo posebej za vas, glede na vaše finančno stanje in pogoje najema kredita. Pomagali vam bodo izbrati najprimernejšo rešitev, da boste v letih odplačevanja kredita lahko bolj brez skrbi. NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00