GEOLOGIJA 60/2, 337-339, Ljubljana 2017
Aleksandri Orehek v slovo
Dne 8. junija 2017 nas je zapustila naša draga sodelavka in 
prijateljica Aleksandra Orehek, ena od prvih sedimentologinj v 
Sloveniji. Premagala jo je zahrbtna bolezen.
Klicali smo jo Saša, vsi po vrsti - njeni sošolci, vrstniki, in tudi 
mi, mnogo mlajši kolegi, katerim je že kar na začetku dovolila, da 
smo jo tikali. Bila je gospa iz ljubljanske meščanske družine, kljub 
temu pa vsem svojim sovrstnikom, kasnejšim kolegom in prijateljem 
tovarišica v pravem pomenu besede. 
Aleksandra Orehek se je rodila 30. junija 1929 v Ljubljani, materi 
Alojziji in očetu Jožefu, kot dvojčica s sestro Meto in nekoliko 
starejšima bratom Petrom in sestro Asto. Osnovno šolo je končala leta 
1941, gimnazijo pa po vojni, v času, ki je v njej pustil trajne posledice.
Leta 1950 se je vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo 
na takratno Ljubljansko montanistiko. Študij je končala lata 1957 
z odmevno diplomsko nalogo z naslovom Geološke razmere na 
severovzhodnem pobočju Gorjancev in ozemlju kostanjeviškega zaliva na Krškem polju. Naslednje 
leto, 1958 se je zaposlila na takratnem Geološkem zavodu Ljubljana, ki se je po letu 1991 preimenoval 
najprej v Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko in pozneje v Geološki zavod Slovenije. Že z 
diplomsko nalogo je začela svoje dolgoletno delovanje na področju sedimentne geologije in petrologije 
ter nadaljevala svojo bogato kariero vse do upokojitve leta 1992. 
Saša se je odločila za študij geologije zato, ker je živela z naravo in imela iskreno rada svojo domovino. 
Tako je bila vzgojena že v svoji rani mladosti. Čeprav zavedna in ponosna Slovenka, je spoštovala vse 
druge narode, narodnosti in kulture, s katerimi se je srečevala. Vedno je s spoštovanjem govorila o 
ljudeh, ki jih je srečala v času službovanja v Alžiriji, kjer je sodelovala pri raziskavah za izdelavo 
geološke karte merila 1:50.000. Številna prijateljstva je stkala med kolegi iz nekdanje skupne države. 
Prepešačila je velik del domovine. Rada je imela svoj poklic in sodelavce. Sprva kot kartirajoča geologinja 
in nato dolga leta kot ena vodilnih sedimentologinj pri nas, je bila vključena v vse najpomembnejše 
projekte svojega časa. To so bile predvsem raziskave za izdelavo Osnovne geološke karte Jugoslavije v 
merilu 1:100.000 za liste ter karte slovenskega ozemlja ter za zelo odmeven in eden redkih povezovalnih 
programov Mezozoik Slovenije. Njena posebna strast so bile parageneze težkih mineralov v sedimentih 
in sedimentnih kamninah. Raziskovala jih je za raznovrstne študije, predvsem metalogenetske in 
hidrogeološke, kot tudi v povezavi z energetskimi surovinami, najpogosteje za premoge ter nafto in plin 
v vzhodni Sloveniji ter za ovrednotenje nahajališč nekovinskih mineralnih surovin. Med slednjimi velja 
omeniti steklarske peske iz Moravč. S sodelavci je objavila več del o sedimentoloških, mikrofacialnih 
in geokemičnih značilnostih jurskih in krednih plasti na območju Dinaridov ter o flišu v jugozahodni 
Sloveniji. V arhivu Geološkega zavoda Slovenije se nahajajo njena poročila o raziskavah, tudi tista s 
kartiranja v Alžiriji. Sodelovala je pri pripravi tiskanih vodičev za ekskurzije po Sloveniji, katerih so 
se udeležili mnogi priznani domači in tuji geologi.
Ob rednem delu se je bila vedno pripravljena posvetiti tudi izobraževanju mladega kadra. Bila je 
mentorica in svetovalka številnim mladim kolegom, katere je uvajala v svet petrologije sedimentnih 
kamnin Slovenije.  
Saša je bila do konca ponosna in aktivna članica Združenja borcev narodnoosvobodilne borbe (NOB) 
ter kritična do spreobračanja zgodovine. Svoje mnenje o dogodkih iz zgodovine je vedno povedala jasno 
in glasno, ne glede na odziv okolice. Ni je bilo strah ne nasprotovanja, ne zasmehovanja. Trdno je stala 
za svojim mišljenjem in obnašanjem, kar smo znali ceniti vsi njeni prijatelji in znanci. Z veseljem je 
pomagala pri organizaciji raznovrstnih geoloških srečanj. Pristno in neprisiljeno je združevala svojo 
strokovnost in osebno dostopnost ter bila ravno zaradi tega vedno priljubljena in cenjena med kolegi. 
V delo je vnašala svežino in vedrino. S svojo neposrednostjo nas je pogosto nasmejala, nemalokrat na 
svoj račun. Prenekatero anekdoto je povedala o svoji poklicni poti, simpatijah, družini in predmetih, ki 
jih je izgubila na terenu ter jih na nenavaden način vedno znova spet našla. Večkrat je ponovila, kako 
so se šalili z imeni treh sester: »A-sta Saša in Meta doma?« Pred nekaj leti je izgubila sestro Asto, lani 
ji je umrla še sestra dvojčica, Meta, ki ji je bila po mamini smrti glavna opora.
Saša nas je velikokrat zbrala skupaj za razne priložnosti, nas pogostila in napolnila z optimizmom. 
Junija nas je poklicala zadnjikrat – za spomin na svetle trenutke – za slovo. Odšla je k svoji dragi 
družini.
Vedno se je bomo spominjali po njenih delih, predvsem pa z mislijo nanjo kot poštenega, neposrednega 
človeka širokega duha in odprtega srca.
 Mirica in Miloš
(Mirka Trajanova in Miloš Markič)
Aleksandra Orehek -  
pomembnejša tiskana bibliografija
Benić, j., droBne, k., kneZ, M., ogorelec, B., 
orehek, a., Pavlovec, r., PavŠič, j., Pleničar, 
M. & droBne, k. (ur.) 1991: Introduction to the 
Paleogene SW Slovenia and Istria: field-trip 
guidebook. Paleontološki inštitut I. Rakovca 
ZRC SAZU, IX, 90. Ljubljana.
koch, r., ogorelec, B. & orehek, a. 1989: 
Microfacies and diagenesis of Lower and 
Middle Cretaceous carbonate rocks of 
NW-Yugoslavia (Slovenia, Trnovo area) = 
Mikrofazies und Diagenese unter- und mi-
ttelkretazischer Karbonatgesteine von NW-
Jugoslawien (Slowenien, Trnovo). Facies, 21: 
135-170.
oreheK, a. (ur.) 1984. Vodič strokovne ekskurzije. 
6. Sedimentološki plenum Jugoslavije, Bovec, 
12.-14.9.1984, 45 p.
orehek, a. & ogorelec, B. 1978: Sedimentološke 
značilnosti jurskih in krednih karbonatnih 
kamenin na Trnovskem gozdu. V: BaBić, l. & 
jelasKa, v. (ur.): Sažeci predavanja. Hrvatsko 
geološko društvo, Zagreb: 11.
orehek, a. & ogorelec, B. 1980: Mineraloške in 
sedimentološke raziskave, Sedimentološke 
raziskave fliša v jugozahodni Sloveniji: 
Geološki vjesnik, 185-192.
orehek, a. & ogorelec, B. 1981: Korelacija mi-
krofacijalnih i geohemijskih osobina jurskih 
i krednih stena južne karbonatne platforme 
Slovenije = Correlation of microfacial and 
geochemical characteristics of Jurassic and 
Cretaceous rocks of the southern carbonate 
platform in Slovenia. Glasnik Republičkog 
zavoda za zaštitu prirode i Prirodnjačkog mu-
zeja u Titogradu, 14: 161-181.
ogorelec, B., orehek, a. & Budkovič, t. 1999: 
Lithostratigraphy of the Slovenian part of the 
Karavanke road tunnel. Abhandlungen der 
Geologischen Bundesanstalt, 56/2: 99-112.
orehek, a., MiŠič, M. & Buser, s. 1986: Petrološke 
značilnosti spodnjekrednega fliša v okolici 
Bohinja. V: Sažeci predavanja = Abstracts, 
Skup sedimentologa Jugoslavije, Brioni 
2-5.06. 1986. S.l.: Hrvatsko geološko društvo, 
108-109.
orehek, a., MiŠič, M. & PavŠič, j. 1980: Mineraloške 
in sedimentološke raziskave, Sedimentološke 
raziskave fliša v jugozahodni Sloveniji: 3. 
faza. Geološki zavod: RSS, Ljubljana: 31 p.
ogorelec, B. & orehek, a. 1983: Microfacial cha-
racteristics of Mesozoic carbonate rocks of 
Slovenia, Yugoslavia. V: jelasKa, vlaDiMir, 
tišljar, j & glovacki, j. Ž. (ur.): Abstracts. 
Split: 122-124.
ogorelec, B., Buser, s. & orehek, a. 1987: Jurassic 
beds in the northern part of the Dinaric car-
bonate platform (Trnovski gozd, SW Slovenia). 
V: colizza, e. (ur.): Communications: ab-
stracts. Poster session: abstracts. Trieste: 
Università degli studi, Istituto di geologia e 
paleontologia, 46.
orehek, a., MiŠič, M. & Buser, s. 1986: Petrološke 
značilnosti spodnjekrednega fliša v okolici 
Bohinja. V: Sažeci predavanja = Abstracts, 
V: Skup sedimentologa Jugoslavije, Brioni 
2-5.06. 1986. S.l.: Hrvatsko geološko društvo, 
108-109.
ogorelec, B., orehek, a., Buser, s. & Pleničar, 
M. 1987: Komen beds - Skopo at Dutovlje 
(Upper Cretaceous). V: colizza, e. (ur.): 
Excursions - 5th and 6th June 1987, E. Friuli, 
Karst of Gorizia and of W. Slovenia: guide-
book. Trieste: Università degli studi, Istituto 
di geologia e paleontologia, 61-66. 
ogorelec, B., orehek, a., doZet, s. & gregorič, 
v. 1991: Microfacies and sedimentology of 
Schythian beds in Slovenia. V: Abstracts. 
Institute of Geology, Zagreb: 67.
338
339
Šikić, d., Pleničar, M., šParica, M., GraD, K., 
rijavec, j., Buser, s., BlaŠković, i., Prelogović, 
e., doZet, s., droBne, F., Mioč, P., orehek, a., 
Pavlovec, r., ŠriBar, l., turnŠek, d. & MagaŠ, 
n. 1972: Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-
89, Ilirska Bistrica. Zvezni geološki zavod, 
Beograd.
šolar, s.v., laPajne, v., oreheK, a., zaKrajšeK, 
s. & ŽuŽa, t. 1994: Geološke raziskave kre-
menovih peskov v okolici Moravč: lokalnost 
Zabritof - zahodni del. Inštitut za geologijo, 
geotehniko in geofiziko, Ljubljana.
šolar, s. v., Petrica, r., jerše, z., strGar, i., 
laPajne, v., oGorelec, B., urBanc, j., sKaBerne, 
D., aničić, B., kralj, P., Bidovec, M., sova, 
d., rokavec, d., droBne, F., stojanovič, B., 
orehek, a., Šajn, r., ŠriBar, l. & treBuŠak, i. 
1994: Nekovinske mineralne surovine: končno 
poročilo o delu. Inštitut za geologijo, geoteh-
niko in geofiziko, Ljubljana.
Soavtorica Osnovne geološke karte SFRJ me-
rila 1:100.000 listov L 33-77, Postojna; L 33-
78, Ribnica; L 33-88, Trst; L 33-54, Ravne na 
Koroškem.