Romana Bizjak v špeglu Na Vidrgi narezali najboljše www.rsh.si Poiščite več informacij na srečnega dobitnika Knjižnica ZASAVC 2010 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Savi) 352(497 Zagon j ob COBISS 0097401 29. 04. 2010, cena: 1,50 EUR Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 6 Jagodni izbor vDUFS V L!™» "II- II“UMBBXintTt"II.JUSU HIIliIIVII ti mm ”11 "r/;S •// •< n i Oglasi Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8: 1251 Moravče Tel: 01 723 11 43 www.nissan-krulc.si SHIFT the way you move Poraba goriva kombinirano 0/100 km): 5.1 - 8.4. emisija C02:135- 199 g/km. Slika je simbolna. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija doa, Dunajska 22.1511 Ljubljana knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci... Začel je Gnitcnbcrg. nadaljujemo pa mi. oblikovanje OFSet tISK digitalni tisk manjše naklade) je, rezanje, broširanje...) založništvo VSEH VRST TISKOVIN _ _ Z NcraFiKa <^| vvgrecer Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si AKCIJA DO 31.5. 2010:1000 letakov A5, obojestranski COLOR -100 € + DDV 29. april 2010 Uvodnik Morate prebrati: Titern vereRansm pohod na Kum Očisrimo SLOvenuo ML3DI hokejisti v IN LINE 8 15 POLIGOn mOTORIST SLOKA 2010 17 21 12. PRazniK saiam na Vidrgi Pojo'mo na Srajensico Špecu: Romana Bizjan 24 26 Uspešni mLaoi strelci KKIII. poiol " Jezen ■ 30 Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. M UHL, En praznik smo odkljukali, vstopamo v drugega. Za oba je značilna kar precejšnja obarvanost z borbenostjo. Upor proti okupatorju smo v vseh zasavskih občinah zelo dostojno in z vsem spoštovanjem do vseh, ki so sodelovali v uporu proti tujim zavojevalcem, obeležili v osrednjih kulturnih ustanovah. Tudi pomnik iz zadnje slovenske vojne, Kum, ni bil osamljen in nič manj slovesno ni bilo tam zgoraj, kakor tu spodaj. Pred nami je praznik dela. Kakšne naj bi bile prvomajske proslave, si komaj še lahko predstavljam. Saj ne, da ne bo veselo, oh, ja seveda bo, če ne samo od sebe, pa s pomočjo...Tako kot v vseh časih, odkar se delavci zbirajo ob kresu. Saj res, kres! Ogenj, ki plamti v nebo... zakaj že? Če drugega ne, je ob njem toplo, prijazno in skrivnostno. Prva majska noč, skoraj polna luna, dobra družba, ah in oh in sploh. Ne, nisem imela namena predati se romantiki. Bolj kot iz kresovanja, črpam navdih za praznovanje delavskega praznika iz prvomajske budnice, pohodi v hribe in rdečih nageljnov. Vse to bo tudi ob letošnjem zasavskem prvem maju, le kresa na Kipah ne bo. Ni denarja, so dejali. Kakor kdo, se bomo znašli vsak po svoje s svojim ali sosedovim kresom. Ampak, nič več ne bo tako, kot je bilo...Navadili smo se na Kipe, nekako zelo delavske so tiste vzpetini-ce in kotanje iz nasutega materiala. Razmišljam: če ni denarja za kres, kako naj bi kdaj dočakali uresničenje vseh tistih lepih načrtov o športnem parku, rekreacijskih površinah, jezeru... Ampak, ja, no saj bo kresovanje v sosednjih občinah in kadar je zabava in žur ni nikoli vprašanje, iz katere občine v katero se pretaka življenjski sok vrlih Zasavcev. Hej, Zasavci, zbudite se! To je prvi maj 2010! Iskreno želim vsem toplo vreme in en super delavski golaž urednica Marta UREDNIŠTVO ZASAVCA ŽELI VSEM DELAVCEM ZA DELAVSKI PRAZNIK OBILO DELA! m fj] ( Naslednja številka ZASAVCA izide 13.05.2010~) Naslovnica: Zmagovalec 12. salamijade, Toni Zupanc Slika: PRAV /gr o' i m |' r/ ■rtf4" Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V Naša bodočnost Šot/o />/ čue/ooito, če />/ /n/a c/ost zna/a ase, /tar /a//o /// siaros/ /noala ase, /ar zna. Ošu/vnans// //regooor 15.04.2010 Tina Golež, Oprešnikova ul. 46, Kranj - sin Luka Golež Laura Kirn, Maistrova ul. 8, Litija - sin Jaša Ceglar Monika Juvan, Dobrljevo 4, Čemšenik - sin Nejc Jager Juvan Alenka Jerman, Spodnje Izlake 16, Izlake, Zagorje - sin Aljaž Lavrič 16.04.2010 Simona Fabiani, Ul. španskih borcev 16, Trbovlje -hči Laura Godec Tanja Ivanovič, Kandrše 23B, Izlake - sin Mark Filkovič 17.04.2010 Polona Zajec, Ledina 46, Sevnica - hči Julija Rozman 19.04.2010 Jasna Dvornik, Log 10, Hrastnik - sin Jure Mak 21.04.2010 Huanita Grosman, Belovo 21, Laško - sin Amadej Janja Bregar, Jagnjenica 11, Radeče - sin Lenart Kovač 22.04.2010 Simona Teržan, Trnov hrib 19, Laško - hči Urška Slemenšek Barbara Leskovšek, Nas. A. Kaple 8b, Hrastnik - hči Vita Leskovšek Polak 23.04.2010 Katja Hribar, Keršičev hrib 30, Trbovlje - hči Hana Tina Lautar, Medijske toplice 25, Izlake - hči Brina 24.04.2010 Beti Vengust, Ul.Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Matjaž 25.04.2010 Milena Hriberšek, Čelesnikova ul. 26, Medvode, hči Ajda Noč Hriberšek Iskrene čestitke! Kdo sem in kaj se mi dogaja Vulkani? Figo!!!! Oni niso niti približno podobni tistemu, kar nas še čaka. Dan Zemlje je nekoga zbudil, drugi bo še naprej spal mirno kot dojenček, smetil, kadil, nečastno služil in mu bo kaj malo mar za vesoljno Slovenijo, ki za njim pobira smeti. Dobro smo se odrezali, še večkrat bi se lahko. Najprej pa moramo prevzgojiti sami sebe in svoj egoizem. Država to sem jaz je rekel francoski kralj in vse je bilo tako kot je želel. Njegovo pojmovanje spoštovanja zakonov je bilo prilagojeno njegovemu razmišljanju. V tajkunskih časih, ki so nas doleteli, nekateri zmotno mislijo, da so tudi oni kralji. Kralji na Betajnovi? Kralji gnilih odpadkov, smrdljivega zraka, kislega dežja in zastrupljene zemlje? Zdaj pa le razmislimo, kakšen kaos je svetu naredil manjši islandski vulkan (večji spi - bo še dolgo?). Nihče več se ne sme izgovarjati, češ: kajmebrigakajjeprisosedih, važno, da je meni ok. Smeti bom nosil v bližnji gozd, ob reki pral avto in menjaval olje, gume pa bom veselo zakuril, da preženem komarje. Rastline na vrtu škropim z najhujšimi strupi, saj je treba tisto golazen odločno uničiti, da ji moj vrt v bližnji prihodnosti še na misel ne pride. Samo, da je meni dobro, pa četudi sosedu crkne krava. Tako samozadovoljni in samozadostni smo postali! Pri tem pa pozabili, da smo si ta planet le izposodili od naših potomcev in jim ga bomo kot slabi gospodarji vrnili v žalostnem stanju. Še obresti bodo zanamci morali sami krvavo plačati. In če pomislim na to, kako se maksimalno žrtvujemo za naš naraščaj, v krivi veri, da smo naredili prav vse za njih- se krepko motimo. Naši ljubljenčki, ki pri tridesetih in več še ne najdejo poti iz materinega gnezda, vsekakor niso dobra garancija za bodočnost. Profesorica Vesna Godina bi rekla, da jim je važno, da jim je fajn in jih niti malo ni briga, če to ni prav. Moralni kodeksi se očitno spreminjajo, vendar ne v našo korist. Pa v njihovo tudi ne. In ko to združimo s tem kaj počnemo z našim planetom, ko mu brez milosti zadajemo rane kot, da ni naš dom, temveč naš najhujši sovražnik - potem perspektiva ni niti malo rožnata. Manca Košir je zapisala: Čiščenje je lahko obredno dejanje, ki nam pomaga premišljevati o sebi in odgovarjati na naša najpomembnejša vprašanja: Kdo sem? Kaj je smisel mojega bivanja? Kaj je v življenju zares pomembno in kaj sploh ni? Kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj slabo? Zato religije predpisujejo čiščenje pred pomembnimi prazniki, čiščenje hiš in stanovanj kot tudi čiščenje telesa (post). Oboje služi tretjemu: čiščenju duše. Strinjam se z Manco. Dodala bi le, da so poštenega čiščenja duše in vsega ostalega potrebni tudi naši politiki. Mislim, da mi ni treba razlagati zakaj. Toliko negativne pozornosti že dolgo ni bilo v naši javnosti, čeravno jim nismo nikoli preveč naklonjeni. Že tako niti malo rožnata prihodnost pod sijem njihovih neverjetnih škandalov postaja še bolj žalostna. Que vadiš homo? StaR Tretji vejeRansici pohod na Kum Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik, Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje, Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi so v soboto 24.4. organizirali 3. veteranski pohod na Kum v počastitev praznika Dneva upora proti okupatorju. Letos so se pohodu pridružili tudi Vojni invalidi Trbovlje. Udeleženci so se peš ali z vozili podali iz vseh smeri, tako, da so ob enajstih prisostvovali uradnemu delu, ki ga je pričel hra-stniški župan in poslanec Milan Jerič, nadaljeval še predsednik Policijskega veteranskega združenja Sever, Alojzij Klančišar. Sledil je še krajši kulturni program s kvatretom trobil policijske godbe in kvintetom slovenske vojske. Slikal in zraven bil, MM Udeleženci se zbirajo, še uro pred pričetkom Skupina veteranov OZVVS Zasavje iz Zagorja se je podala peš od Potjorkove graščine, za julijski praznik ZVVS pa načrtujejo peš odpravo od Kuma do Triglava Pozdrav zastavi Utrinek s proslave RTH uspeL iteauzmaTi PLan 2009 Nadzorni svet RTH je na aprilski redni seji obravnaval letno poročilo družbe RTH za leto 2009. Družba RTH je v drugi polovici lanskega leta zabeležila povečano dinamiko odkopavanja, višjo kakovost premoga in skrbno omejila stroške. Iz letnega poročila je razvidno, da je bilo v letu 2009 nakopanih 510.769 ton rjavega premoga s povprečno kalorično vrednostjo 11,1 G J na tono. Količina nakopanega premoga je bila v skladu s poslovnim načrtom in je za 6% presegla lansko nakopano količino. Prodaja premoga po sistemu prednostnega dispečiranja Termoelektrarni Trbovlje (TET) je znašala 457.659 ton. Ob upoštevanju dosežene kurilnosti je TET prejela pogodbeno količino toplote v višini 4.950.000 GJ. Prodajni plan je bil v celoti realiziran, zaloge pa so se ob koncu leta zvišale z začetnih 15.423 ton na končnih 68.533 ton, tako kot je bilo predvideno v poslovnem načrtu. Proizvodnja rjavega premoga se je novembra lam' preselila iz jame v Trbovljah v jamo Ojstro. Selitev proizvodnje je bila potrebna tudi zaradi zagotavljanja pogojev za podaljšanje proizvodnje po letu 2009, ki je pogojeno z visoko-produktivnim odkopom in premogom višje kakovosti. Tako je družba RTH ob povečani dinamiki odkopavanja, višje kakovosti premoga in skrbni omejitvi stroškov v letu 2009 zabeležila prihodke v višini 38,8 milijonov evrov, kar je 5% več kot v preteklem letu in hkrati 5% več kot je predvideval poslovni načrt. Od tega je dobrih 20 milijonov evrov predstavljal prihodek od prodaje in proizvodnje premoga ter prihodki od prodaje storitev. Stroški so znašali 40,1 milijonov evrov, kar je 10% manj kot v letu 2008. Poslovni izid na proizvodnem delu je bil pozitiven v višini 9 tisoč evrov, med tem ko je bil na zapiralnem delu negativen v višini 1,3 milijona evrov, kar je posledica nepriznanih sredstev za pokrivanje amortizacije osnovnih sredstev na zapiralnem delu in tudi kot posledica obveznosti iz naslova odpravnin presežnim delavcem, katere jim družba ni mogla izplačati v letu 2009 zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev in se je ta obveznost prenesla v leto 2010. Zapiralni del poslovanja in kadrovsko prestrukturiranje je potekalo v skladu s sprejetim programom zapiranja za leto 2009. Tako je bilo ob koncu leta 2009 v RTH zaposlenih 488 delavcev, kar je 133 delavcev manj kot v začetku leta 2009. »Kljub slabšim poslovnim rezultatom v prvi polovici leta 2009, je družbi do konca leta uspelo nadoknaditi zamujeno in tako doseči realizacijo planskih ciljev,« je po seji nadzornega sveta dejal predsednik nadzornega sveta Milan Žnidaršič. Vir: RTH V GaBROVKi E Les obljubil poreavnavo nasraLe šifooe na LoioLniH cesraH na rnasi oaLjnovooa Bemčevo-KRšito Za 80 kilometrov dolg 2 x 400 kV prenosni daljnovod od Beričevega do Krškega je država Elektru-Slovenija (Elesu) pred štiri izdala državni lokacijski načrt in lani oktobra gradbeno dovoljenje. Boljšo preskrbo z električno energijo celotnega Zasavja, predvsem pa Litije, pa bo omogočil daljnovod 2 x 110 kV, ki bo prenašal električno energijo iz osrednjega dela RTF Beričevo do Trbovelj. Izvajalci del so aprila začeli s pripravljalnimi deli- posekom gozda- na trasi daljnovoda Beričevo-Krško in pri tem je zaradi preobremenitev prišlo do poškodb na posameznih delih lokalnih cest. Vso nastalo škodo namerava Eles kot investitor odgovorno poravnati. Vendar so se na zboru krajanov v Gabrovki odločili, da bodo vztrajali, da Eles in Tisa ne smeta več opravljati del, dokler ne bo z litijsko občino sklenjen sporazum o plačilu odškodnine za uporabo občinskih cest in javnih poti. Do konca meseca pričakujejo vrnitev vseh poškodovanih poti v prvotno stanje. Škoda po oceni litijske občine znaša 102.000 €. Na Elesu pravijo: «V okvir pripravljalnih del na gradnjo 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško sodi posek 40.000 kubičnih metrov lesa na trasi daljnovoda, ki je v 70 odstotkih poraščena z gozdom. Izvajalci del so začeli sekati in odvažati les iz gozda aprila, o čemer so bile vse lokalne skupnosti in krajani ustrezno obveščeni in je bila v ta namen odprta posebna projektna pisarna na sedežu družbe. Pri izvedbi del zunanjih izvajalcev pa prihaja do preobremenitev in poškodb lokalnih cest, na kar Eles lokalne skupnosti in občani sproti opozarjajo. Eles se zaveda pomembnosti lokalnih cest za tamkajšnje prebivalstvo. V pripravi razpisov za poseke je predvidel tovrstne poškodbe in v ta namen izvajalce posekov pogodbeno zavezal k zagotavljanju sprotne prevoznosti cest, ki bodo omogočale normalno prevoznost tako krajanom kot izvajalcem gozdnih posekov. V družbi vseskozi poudarjamo, da bomo poravnali vso nastalo škodo na lokalni infrastrukturi. O tem namenu je Eles v tem tednu pisno seznanil župane vseh 10 občin ( Dol pri Ljubljani, Mestna občina Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica, Litija, Šentrupert, Mokro-nog-Trebelno, Sevnica, Škocjan in Krško) preko katerih poteka trasa daljnovoda ter se zavezal, da bo poravnal vso nastalo škodo na lokalni infrastrukturi po končani gradnji daljnovoda. V ta namen je pripravljen z vsemi občinami skleniti poseben dogovor o izpolnitvi obveznosti in to obveznost zavarovati z ustreznimi finančnimi instrumenti.« Vir: Eles Ali 204. ati 75. - za ZacoRjane ni vpnašame Objava lestvice »Občina presežkov«, ki jo je izdelala Akademija Sirius v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za upravo na podlagi posameznih gospodarskih in demografskih kazalnikov ter po ekonomičnosti delovanja občinskih uprav za 210 slovenskih občin, je v Zagorju ob Savi povzročila ogorčenje. Od izdelovalca lestvice družbe SIRIUS.Sl, d.o.o. je zagorsko občinsko vodstvo takoj reagiralo. »...pridobili podatke o pozicioniranju naše občine glede na uporabljene kazalce v navedeni študiji. Iz poslanega gradiva je razvidno, da se zagorska občina ne nahaja na 204. mestu, temveč se je po index- u (ki je seštevek vseh kazalnikov) v letu 2008 nahajala na 55. mestu od skupno 210 občin, v letu 2009 pa je padla na še vedno dobro 75. mesto. Upamo, da si boste lahko občanke in občani na podlagi pridobljenih podatkov , ustvarili objektivnejšo sliko o gospodarskih in razvojnih potencialih ter potencialih človeških virov Občine Zagorje ob Savi kot pa je bila tista o kateri je bilo poročano v dnevnem časopisju.« so, med drugim, zapisali v izjavi za javnost. Občina Trbovlje je na lestvici »občina presežkov« na 118., občina Hrastnik pa na 123. mestu med 210. občinami. MaH Rušenje 'soonue' Zgradbo nekdanjega sodišča in policije v Trbovljah, na Rudarski ceste, nasproti ZD Trbovlje, bodo prihodnji mesec porušili. Staro stavbo bo nadomestil potekarnimi krediti. Stanova-poslovno-stanovanjski objekt nja, triintrideset jih bo, bodo s podzemnimi garažami. Na- imela tudi zimske vrtove in ložbo ocenjujejo na pet mi- terase, mogoče pa bo urediti lijonov evrov. Investitor SGP tudi oskrbovana stanovanja. Zasavje jo namerava realizi- Stavba bo vseljiva konec leta rati z lastnimi sredstvi in hi- 2011 in na začetku 2012. _________________________________________MaH V HnasTniKu ob Dnevu upoRa slovesno Občina in Združenje borcev doma. Slavnostni govornik je za vrednote NOB Hrastnik sta bil dr. Matjaž Kmecl, v progra-organizirala ob dnevu upora mu pa so sodelovali še steklar-proti okupatorju proslavo, ska godba Hrastnik in vokalna ki je bila v petek, 23. aprila skupina Katarinski fantje. 2010, v dvorani delavskega F.M. Janez STanovnuc v TRBOVLJ3H Osrednja proslava ob dne- Trbovlje. Slavnostni gost je bil vu upora proti okupatorju je Janez Stanovnik, predsednik bila v občini Trbovlje na večer Zveze združenj borcev za vre-praznika v Delavskem domu dnote NOB Slovenije. Kan ie bilo neicoaj samoumevno, 36 oanes KORUPCUa V petek, 25. aprila 2010, je bilo izdano načelno mnenje komisije za preprečevanje korupcije, da je trboveljski župan Bogdan Barovič ravnal koruptivno. Očitki korupcije županu občine Trbovlje Bogdanu Baroviču v zvezi z donacijami Lafarge Cementa Trbovlje, ki jih je bojda zahteval za podporo lokalne skupnosti v korist podjetja ( dovoljenj za sežig odpadkov?), so lani pristali pri Kosovi protikorupcijski komisiji. Županu prijavitelj-i očitajo, da je zahteval od Cementarne podporo pri izgradnji bazena, pri ureditvi parkirišč. Bogdan Barovič izrecno poudarja, da je samo prosil in ne zahteval. Ena od prijav govori o pisni korespondenci med županom in LC in prvi naj bi zahteval sodelovanje druge pri raznih občinskih projektih, če naj bi jo lokalna skupnost podprla pri pridobivanju okoljskega dovoljenja. Njegova »korup-tivnost« bi Trboveljčanom prinesla zimski bazen v okviru obstoječega letnega kopališča (nekdanji cementarniški je v razsulu), parkirišče za tovornjake v obrtni coni Nasipi, odvodnjavanje na območju Neže, red na železniški postaji in nekaj odkupljenih parcel od občine s strani LC-ja. In ker vsega tega Lafarge še ni udejanjil, mu je župan zažugal z odpovedjo podpore in zahteval, da se firma pisno zaveže za finančno podporo in določil časovni načrt sofinanciranja. Občina, ki je bila stranska udeleženka v postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja za sežiganje odpadkov v Lafarge Cementarni Trbovlje, po ugotovitvah protikorupcijske komisije ni imela niti enkrat kakršnekoli pripombe na postopek in to je po mnenju komisije sumljivo. Na mnenje komisije je Bogdan Barovič že takoj v petek povedal:«Kvečjemu je korup-tivna ali podkupljena in ustrahovana komisija. Jaz bi bil ko-ruptiven samo, če bi dejal, da občina kot stranska udeleženka v postopku ni zainteresirana za sodelovanje.« Dodaja še:«Kot stranski udeleženec v pridobivanju okoljskega dovoljenja cementarni tudi ne morem ničesar dati, dokler mi izdajateljica, država, jamči, da so vse emisije v skladu z zakonodajo.« Na njegov medklic«Jaz, da sem koruptiven, Jankovič pa ne?« pa je prišlo obvestilo Kosove komisije, da je podana prijava o koruptivnosti tudi za ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in da »zdaj se bomo lotili tudi njega.« MaH Svečanosr ob 27. bprilu v ZaooRiu ob Savi Občina Zagorje ob Savi je v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Zagorje pripravila v petek, 23. aprila 2010, prireditev v počastitev praznika 27. aprila - Dneva upora proti okupatorju v gledališki dvorani DD Zagorje. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za področje organizacije in socialne politike Slavko Grčar. V kulturnem programu je nastopil orkester Slovenske vojske s solistko sopranistko Urško Žižek. MaH Reportaža Z3 EMC Aiccua »očisTimo SLOvenuo« v ZacoRJu V zagorski dolini so se občani pridružili vrtcem, osnovnim šolam in srednji šoli Zagorje ter Ribiški družini Zagorje, gasilskim društvom in Savskim gusarjem. ^"Ncenjujemo, da je vsega skupaj čistilo občino okrog 4000 občanov. Nabranih odpadkov je po nekaterih ocenah 1500 m3, kar \y pomeni za Javno komunalno podjetje Zagorje skoraj tri tedne odvažanja in sortiranja. Na terenu pa smo zabeležili take prizore: Eno od izhodišč je bilo pri RD Zagorje: dogovor za razporeditev ob Kotredeščici MaPS- - m •& : 9 Učenci prvega razreda OŠ Ivana Skvarče so očistili okolico igrišča v KS Franc Farčnik Zagorski mladeniči ob Evroparku Udeleženke akcije in zbirno mesto v Kotredežu Slikal in čistil MM Najmlajši Kisovčani so tudi čistili r — — — — — — — — — — — — — — — i j Zadovoljni trboveljski čistilci j I V Trbovljah se je v akcijo vključilo okoli 1700 I | udeležencev. Službe, ki so skrbele za odvoz | I zbranih odpadkov pa so na odlagališče v soboto | ■ prepeljale okoli 7 ton zbranega materiala in so z . | delom nadaljevale tudi v naslednjih dneh. I Več na strani 20. I fc — — — — — — — — — — — — — — — J Reportaža Čismna aiicua na področju HRasTnuca Gasilci z Rudnika Hrastnik v akciji Jože Buden, predsednik KS Dol daje navodila Tudi vrtci, šolarji pa so se pridružili na terenu staršem. „Posebno zahvalo bi izrekel tudi komunali in AMC Nemec, ki sta že do večera odpeljala 95 odstotkov nabranega materiala - na svoje stroške.“ Rokavice, vrečke, malico in pijačo pa je finansirala Občina Hrastnik. Jože Gole je pohvalil tudi koordinacijo terena z republiškim vodstvom, ki jo je uspešno vodil Timotej Funkl, predsednik gasilcev z Dola škisovec Rok Zupanc. „Opozoril bi, da pripravijo krajani še kosovne in nevarne odpadke, ki ji bomo odvažali sredi maja,“ je dodal Jože Gole. Čistili tudi v Gorah Kako naprej? Zakoni so že napisani, inšpektorji kaznujejo, seveda pa ne morejo nadzorovati vsakega divjega odlagališča posebej. Zato bi moral preprečevati brezvestno odlaganje smeti v naravi vsak posameznik. Skupina mladih hrastniškega ŠOHTA na Blatih Besedilo in slike: Fanči Moljk Zelo sem vesel, da seje čistilne akcije tudi na hrastniškem področju udeležilo toliko ljudi, je dejal Jože Gole z občine, ki je akcijo pripravljal in vodil. Ideležencev je bilo okoli 900 in nabralo se je 750 kubič-jjUnih metrov odpadkov...“ Potapljači, ki jih je vključil preko civilne zaščite Aleš Venko, so na primer izvlekli iz Save tri avtomobile, ki so jih kar takoj odpeljali v reciklažo. Na terenu so se izkazala vsa društva od krajevnih skupnosti, do gasilcev lovcev, ribičev, planincev in športnikov. Kšefti za avc MaiceDonci na oa.eDU dobrih prbks v Srcu Slovenije V okviru obiska partnerjev iz Makedonije je 15. aprila 2010 na Občini Litija potekala novinarska konferenca, na kateri je direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek, podpisala dogovor o sodelovanju z Regionalno agencijo Severno-vzhodne planske regije iz Makedonije. A A akedonske kolege je Center za razvoj Litija gostil v okviru /Vlprojekta Prenos znanja v Makedonijo, ki ga je v lanskem letu odobrila Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Namen študijskega obiska je bil ogled dobrih praks na območju Srca Slovenije, predvsem na področjih razvoja podeželja, turizma in podjetništva. V času od 12. do 15. aprila 2010 so gostitelji Makedoncem predstavili projekte, ki se izvajajo v okviru pristopa Leader iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in primere dobrih praks v občinah Litija, Dol pri Ljubljani in Kamnik. Obisk Makedoncev v Srcu Slovenije je nadaljevanje delavnic, ki so jih predstavniki Centra za razvoj Litija februarja izvedli za predstavnike šestih občin Severno-vzhodne planske regije Makedonije na temo črpanja evropskih sredstev in organiziranja razvojnih projektov na regionalnem nivoju. Makedonci so na omenjenih delavnicah izrazili željo po predstavitvi dobrih praks, ki so zrasle iz zasebnih podjetniških iniciativ na podeželju ter iz nacionalnih in evropskih vzpodbud za razvojne projekte. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija je povedala, da »je študijski obisk iz Makedonije prvi korak k strateškemu vključevanju v mednarodna povezovanja na območju Jugovzhodne Evrope.« Prisotne je na novinarski konferenci pozdravil tudi župan Občine Litija, Franci Rokavec, ki je izpostavil pomen delovanja razvojne institucije v lokalnem in regionalnem okolju. Namen študijskega obiska je bila seznanitev s pristopom pri izvajanju projektov od spodaj navzgor ter povezovanje lokalnih deležnikov. Tako so kolegom iz Makedonije v Dolskem predstavili povezovanje različnih institucij pri nadgraditvi ponudbe turistične kmetije Pr' Krač, obiskali pa so tudi kolesarsko točko, ki je bila vzpostavljena iz Leader sredstev. Aktiv žena Plamen iz Dolskega jim je pripravil posebno doživetje v novih prostorih, kjer skrbijo za ohranjaje lokalne kulinarične dediščine. V Kamniku so gostje iz Makedonije obi- skali Terme Snovik, ki so prve e ko toplice v Sloveniji in so nastale tudi s pomočjo sredstev iz programa CRPOV. Sprejem so Makedoncem pripravili tudi na Občini Kamnik. Sledil je ogled dveh primerov izvajanja dobre prakse iz programa Leader v Zdravilnem gaju Tunjice in v Budnarjevi muzejski hiši. Makedonci so zadnji dan svojega obiska obiskali tudi podjetnika iz Velike Preske, ki vodi samostojno podjetniško dejavnost, poleg tega pa se aktivno vključuje v razvoj lokalnega okolja. Ob podpisu pisma o nameri so se predstavniki slovenske in makedonske strani strinjali, da je nadaljnje sodelovanje koristno in potrebno. Center za razvoj Litija bo tako s svojim znanjem in izkušnjami prispeval h krepitvi stebrov razvoja, sodelovanje pa se bo odvijalo tudi pri prijavi mednarodnih projektov. V mesecu juniju je predviden ponovni obisk Makedonije v Severo-vzhodni in v Ohridski regiji. Mladen Protic, direktor Regionalne agencije Severno-vzhodne planske regije iz Makedonije je povedal, da »smo izvedeli koristne informacije o povezovanju in izvajanju projektov, predvsem pa nas veseli, da bomo skupaj iskali vire financiranja za projekte sodelovanja na področju razvoja podeželja in turizma preko evropskih programov.« Drage Trboveljčanke, dragi Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin! Ob 1. maju, prazniku dela, vam iskreno čestitam in vam žetim prijetne praznične dni v krogu vaših najdražjih! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN L 4 Kšefti e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 ÄWgoö! " O uporabo in javno prikazovanje, z j m fl možnostjo sponzoriranja postanltß VICIH 1 • trženje in produkcija za gospodarsko 1 * interesno združenje lokalnih TV Slovenije •VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (?kl ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > bar Sedmica lokalna televizija ETV efv etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 C Zasavc. d.d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 V W I Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................. Davčna številka:........................ Podpis:................................ hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče PoDjemišKi koti če k Inene Merenc Evropski teden podjetništva usposabljamo poslovne prvake! Evropska komisija je lani organizirala Prvi Evropski teden podjetništva, kar se je izkazalo kot uspešno informativno komunikacijsko dogajanje med državnimi in drugimi podjetniškimi podpornimi inštitucijami ter podjetniki. rjvropska komisija se je zaradi odmevnosti dogodkov in za-tidovoljstva podjetnikov odločila nadaljevati s tem uspešnim projektom, saj gre za vseevropsko kampanjo, ki hkrati poteka v 37 evropskih državah. Slovenija se je v okviru Prvega Evropskega tedna podjetništva izjemno izkazala in se povzpela v vrh držav, ki so sodelovale z dogodki tako po številu kot po vsebinski kakovosti. Priznanje pa je za nas tudi obveza, da v okviru Drugega Evropskega tedna podjetništva še nadgradimo dosežene rezultate. Nacionalna koordinatorja, JAPTI in GZS OZL, bosta skupaj s partnerji iz podpornega okolja za podjetništvo poskrbela za vsebinsko raznolik program dogodkov po vsej Sloveniji, vse od 1. maja do 30. junija 2010. V okviru tega bodo organizirane delavnice, seminarji in druga srečanja, kjer bodo strokovnjaki posameznih področij razkrivali številne teme, od osnov, kako napisati poslovni načrt ali ustanoviti podjetje, do podjetniških priložnostih ter storitev, ki jih podjetnikom nudi podjetniško okolje. Za že delujoče podjetnike in podjetja bodo aktualne predstavitve o pomenu inovativnosti, o ravnanju s človeškimi viri, in modelih uspešnega trženja, internacionalizacije podjetja, mednarodnega poslovanja, raziskav in razvoja, uporabe sodobnih tehnologij pri poslovanju... Letošnji Drugi Evropski teden podjetništva bo formalno potekal med 25. majem in 1. junijem in bo tako kot lani namenjen tako tistim, ki se šele odločajo za podjetništvo, kot obstoječim mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Cilji Evropskega tedna podjetništva 2010 so: • ponuditi informacije o ukrepih Evropske unije ter državnih, regionalnih in lokalnih oblasti za podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem, • spodbujati podjetništvo, da bo več ljudi, predvsem mladih, resno razmislilo o podjetništvu, kot o možnosti za ustvarjanje kariere, • dati priznanje podjetnikom za njihov prispevek k dobrobiti Evropske unije, zagotavljanju delovnih mest, inovacijam in konkurenčnosti na trgu. Prireditve v okviru Drugega Evropskega tedna podjetništva bodo organizirane na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ob podpori javnih in zasebnih izvajalcev. Že sedaj vabimo vse, ki se zavedate pomena spodbudnega podjetniškega okolja za razvoj, ki je gonilna sila napredka celotne družbe, na dogodke, o katerih vas bomo sproti obveščali. Organizatorji si želijo si in tudi potrudili se bodo, da bi Drugi Evropski teden podjetništva ne bil zgolj druženje, ampak predvsem srečanje znanja in priložnost za krepitev sodelovanja v prihodnje. Osrednji dogodek Evropskega tedna podjetništva 2010 v Sloveniji z naslovom »Imate idejo? Ujemite najboljše!« bo potekal 27. maja v Austria Trend Hotel v Ljubljani in je brezplačen. Teme dogodka so usmerjene na predstavitev odprtih možnosti financiranja podjetniških idej v Sloveniji in v tujini. Zaradi finančnih negotovosti na prodajnih trgih, je možnosti za investiranje dobrih podjetniških idej manj kot bi si želeli. Na enem mestu bodo predstavljene možnosti financiranja od javnega do zasebnega, v nadaljevanju pa imate možnost poglobiti znanja in informacije o praktični izvedbi podjetniških projektov. Več informacij o dogodku in prijavi najdete na www.japti.si. Kako in kje preveriti poslovnega partnerja? S programi on-line bonitetnih hiš je mogoče slediti plačilni disciplini poslovnih partnerjev, preveriti, ali jih kdo toži in ali ti tožijo koga, oceniti menedžerske sposobnosti vodilnih v podjetju, preveriti, ali ima partner blokiran račun in kako posluje. Najhitrejšo sliko o podjetju, s katerim že poslujemo ali poslovati šele nameravamo, dobimo, če pogledamo izračun njegove splošne bonitetne ocene, ki vse te dejavnike upošteva. Javno dostopnih (in pogosto brezplačnih) baz podatkov o podjetjih je danes sicer veliko (objavljajo jih Banka Slovenije, sodišča, Surs, poslovni tisk in drugi viri), a da je iskanje po njih pogosto tudi zelo zamudno. Ne omogočajo vpogleda v zgodovino podjetij in podatki se med seboj ne povezujejo. Zaradi nekonsistentnosti podatkov uporabnik ne dobi relevantne slike o določenem podjetju. Zato se priporoča standardna programska orodja za preverjanje bonitet, ki so hitra in učinkovita. Katere informacije preveriti In katere informacije o poslovnem partnerju je treba preverjati, da sploh vemo, s kom poslujemo? Eden od pomembnejših bonitetnih kazalcev je zagotovo plačilni indeks, ki ponazarja koliko partner zamuja pri plačevanju računov. Nadalje ni odveč vedeti, ali našega partnerja zaradi neplačil že kdo toži in ali ta toži koga drugega. Če so tožbeni zneski visoki, je tudi večja verjetnost, da bo partner zašel v likvidnostne težave. Enako je, če ima partner blokiran svoj račun, saj v tem primeru ne more izplačati morebitnih dogovorjenih zneskov in postavlja se tehtno vprašanje, kdaj in ali jih bo sploh lahko izplačal. Analizirajte tudi, kdo vodi podjetje, saj je uspešnost podjetja v močni korelaciji z menedžerskimi sposobnostmi oseb, ki ga vodijo. Ne gre zanemarjati tudi letne bilance, a se je hkrati treba zavedati, da gre le za posnetek stanja na zadnji dan preteklega leta. Zato je analizam bilanc treba dodati analize gibanje likvidnosti, zadolženosti, donosnosti ter prihodkov in dobička, poleg teh pa tudi primerjavo s konkurenčnimi podjetji in povprečji v celotni panogi. Zunanji svetovalci niso poceni, so pa potrebni Če gre za večje posle priporočajo, da si podjetnik najame svetovalce. Za manjše vsakodnevne posle zadostujejo že standardna ali napredna programska orodja. Pri tem je pomembno, da so ta orodja uporabnikom domača in da z njimi hitro lahko ocenijo tveganje poslovanja z določenim partnerjem brez najemanja dodatnih svetovalcev. Mala podjetja in podjetniki so v sedanjih razmerah občutljivi na vse dodatne stroške, zunanje svetovanje pa je pogosto draga storitev. In kam se obrniti, da bodo bonitetne informacije dovolj strokovne in kredibilne? Obdelovanje podatkov za potrebe bonitetnih ocen morajo voditi strokovnjaki, in sicer na objektiven, transparenten in neodvisen način. Pomembno je tudi, da imajo izkušnje. Kakovost bonitetnih ocen je odvisna od globine in širine podatkov, ki jih posamezna bonitetna hiša zajema v svojih izračunih. Pri njih se baze osvežujejo vsak dan na podlagi novo pridobljenih podatkov o blokadah računov, povprečnih zamudah pri plačevanju, tožbah, stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah ter drugih izbrisih. I.M. - Vir: Finance Akcija Vlog3 in pomen NVO seifTORja za cospooaRSTvo in javno upnavo v necui Regionalni center za razvoj je, 31. marca 2010, organiziral okroglo mizo na temo “Vloga in pomen NVO sektorja za gospodarstvo in javno upravo v regiji“. Namen okrogle mize je bil osvetliti probleme med javno upravo in gospodarstvom, oceniti kakšna je zmožnost participacije nevladnih organizacij in se spoznati s programom dela Regionalne mreže NVO v zasavski regiji. Tomo Garantini je izpostavil problematiko prenehanja delovanja Zasavskega zakona, v katerem je bilo precej sredstev namenjenih tudi NVO-jem. Zaradi institucio-nalizacije družbe pridobivajo NVO-ji na veljavi in pojavljati se je začela potreba po sodelovanju med javno upravo, gospodarstvom in NVO-ji, tako da bi tvorili enakomeren trikotnik, v katerem so uravnotežene ambicije vseh treh sektorjev. V prihodnje je izrazil željo po partnerstvu in uspehu MREST-a, regionalne mreže nevladnih organizacij zasavske regije. Predsednica Regionalne mreže NVO v zasavski regiji, Slavi Gala, je zbranim predstavila vizijo in okviren program dela Regionalne mreže nevladnih organizacij zasavske regije, ki je ena izmed prvih tako organiziranih mrež v Sloveniji. Mreža se bo tudi v prihodnje prijavljala na razpise, članicam nudila ustrezno izobraževanje, administrativno pomoč in strukturno povezala nevladne organizacije po skupnih željah in aktivnostih. V pripravi pa je tudi natančnejša strategija dela. Staša Baloh Plahutnik, predsednica GZS - Območne službe Zasavje, je pojasnila tudi, da ima MREST pri sodelovanju s podjetji, ki se zavedajo družbene odgovornosti, veliko prednost, saj predstavnica mreže deluje tudi v Regionalnem razvojnem svetu. Izžrebana glasovalka: Urška Holešek, Novi dom 16 a, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 9/2010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi r Trenutni vrstni red: Naj NVO: 1. DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje, 115 glasov 2. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje, 37 glasov 3. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Trbovlje, 58 glasov 4. Društvo invalidov Zagorje, 21 glasov 5. Turistično društvo Čemšenik, 18 glasov 6. Društvo prijateljev mladine Trbovlje, 17 glasov 7. Turistično društvo Hrastnik, 7 glasov 8. Medgeneracijsko društvo -Srečno« Zagorje, 8 glasov 9. Društvo osteoporoze Trbovlje, 1 glas 10. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje, 1 glas 11. Turistično društvo Trbovlje, 1 glas 12. Društvo invalidov Trbovlje, 1 glas 13. Društvo vojnih invalidov Zasavje, 1 glas Naj prostovoljci: 1. Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) , 115 glasov 2. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje), 36 glasov 3. Leon Janežič (DMSNV), 59 glasov 4. Stanislava Radunovič ( TD Čemšenik ), 22 glasov 5. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje), 21 glasov 6. Mojca Greben ( TD Hrastnik), 7 glasovi 7. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje), 2 glasova 8. Mojca Grden ( Medgeneracijsko društvo -srečno« Zagorje), 8 glasov 9. Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje), 1 glas 10. Ana Holc (Megeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 1 glas 11. Rudi Janežič ( Društvo invalidov Trbovlje), 1 glas 12. Zvone Tahirovič ( Društvo vojnih invalidov Zasavje Trbovlje), GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 9/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Društvo invauoov HRasrniii v Slovenj Gnaocu Razstavljeni izdelki Plavih orlic Invalidi društev Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) so v petek, 16. aprila 2010, odprli že tretjo razstavo ročnih in umetniških del v Slovenj Gradcu, kjer so že tretjič razstavljale tudi članice hrastniške sekcije ročnih del pri Dl. priključile so se nam tudi hrastniške in dolske upokoji I jenke, tako da se nas je zbralo kar za cel avtobus,“ je povedala vodja sekcije Minka Rizvič. V Slovenj Gradcu je potekala istočasno tudi osemnajsta bienalna razstava domače in umetnostne obrti ter razstava domačih klekljaric, zato so si ogledale tudi to. “Ugotovile smo, da se lahko tudi večina izdelkov Plavih orlic Dl Hrastnik povsem mirno kosa z drugimi,“ je bila zadovoljna z izletom Minka Rizvič. Besedilo: Fanči Moljk, Slika: arhiv Dl HRasTfiišiii pevci ovaimaT napouiiLi ovoRano Letni koncert hrastniških pevcev pomeni za mnoge krajane Hrastnika in okolice kulturni praznik. Vedno napolnijo dvorano DD do zadnjega kotička, kot je bilo tudi letos, v četrtek in petek, 15. in 16. aprila 2010. \/prvem delu so peli priredbe starih in manj znanih sloven-V skih ljudskih pesmi, potem pa je imel nastop harmonikar Andrej Gabrovec. V drugem delu programa so si zamislili skeč, ki je predstavljal vrtičkarje in izletnike s piknikom v naravi. Vmes je posegla stroga inšpektorica Joži Hriberšek, ki je poskrbela za dodaten smeh. Seveda pa niso pozabili na pesmi, ki so jih v tem delu povzeli od raznih narodnih ansamblov kot na primer od ansambla Spev, Brodniki, Rubin... »večB Zbor v vsakdanji opravi Hrastniški pevci znajo tudi igrati Pesmi so popestrili z instrumentalno spremljavo Alojz Stradar, Štefan Kajič in Janez Hameršak. Dirigentska palica je bila v rokah zborovodkinje Mateje Škorje, povezovala pa je simpatična Nina Pader. Dodajmo še to, da so se v teh dneh pojavljale različne pohvale na račun članov MoPZ Hrastnik na facebooku, obiskovalci pa so si množično vrteli njihov štiriminutni posnetek Pesmi za prijatelje. Besedilo in slike: Fanči Moljk Ml3di HOicejiSTi začenjajo onzavno ligo In Line V naslednjih dveh mesecih bo potekala državna liga IN LINE, v kateri bodo sodelovali tudi mladi zasavski hokejisti, starosti 9-12 let. rkipa Minners - Mufloni U-96 pod vodstvom Matjaža Reme-Lniha deluje v sestavi: Jernej Bokal, Žan Brleč, Maj Hauptman, Miha Hvala, Nejc Hvala in Tilen Špec. V državni ligi bodo tekmovali kot ekipa Minners - Emok, v sodelovanju s tolminsko ekipo. Na turnirju bo sodeloval tudi Jan Kirn, ki bo član tolminske ekipe v višjem starostnem razredu. Prvi turnir državne lige je potekal v soboto, 24. aprila v Lukovici, sodelovalo je 6 slovenskih ekip. Državna liga bo potekala do sredine junija, turnirje bo gostila vsaka od ekip v svojem kraju. Izjema so trboveljski tekmovalci, ki svojih konkurentov ne morejo gostiti na igrišču zraven Gimnazije in ekonomske srednje šole, ki je že nekaj let potreben obnove. Celoten razpored tekem si lahko ogledate na spletni strani lige www. in line.si, sam potek pa tudi na Siol TV. Ekipa Minners Mufloni pod vodstvom Matjaža Remeniha deluje pod okriljem trboveljskega športnega društva Vertikala. Starši lahko svoje otroke, ki jih zanima hokej »na suhem«, kadarkoli vključite tako, da pokličete na telefonsko številko (070)711-214, kjer boste prejeli tudi napotke za nabavo hokejske opreme pa najugodnejši ceni. Besedilo: Irena Meterc Slika: I.M. in M.R. DROBTinice z mize mLaoosTi Manja Goleč ob spremljavi Francija Vrtačnika Manja Goleč je na aprilskem literarnem večeru, ki so ga pripravili Literarni prijatelji pri DUT in harmonikar Franci Vrtačnik, predstavila svoje ustvarjalno delo. Qama je povedala, da se je v otroštvu zavedala, da ni sama J na svetu, v najstniških letih preživljala prešernost, trpljenje, zaljubljenost, obup... Ko je dozorela, je uživala v materinstvu, ki je bilo njena druga velika ljubezen. Danes ima snaho za veliko prijateljico. Trdi, da bi ji bilo danes brez moža zelo hudo. Zjutraj si nadene nasmeh, ki ji ves dan ne izgine z obraza. Prisega na prijateljstvo, saj bi ji brez njega nekaj manjkalo. V svojih delih, pesmih, šansonih in pripovednih delih je izlila svoja čustva, občutke in mnenja. Ošvrknila je tudi politike, gospodarstvenike in bankirje, ker so po njenem grešili. Besedilo in slika: Irena Vozelj ALPE Kot jih vidijo ptico Matevž Lenarčič je v treh letih opravil tristopetinštiridest letalnih ur in prevozil več kot šestdesettisoč kilometrov, naredil po tritisoč fotografskih posnetkov dnevno, da je pripravil čudovito knjigo o Alpah. A Ipe se raztezajo od Monaca do Dunaja, preko osem držav. /Ahlobena med njimi se ne more pohvaliti s tako obsežnim projektom, kjer bi enakovredno prikazali njihove lepote na vsej dolžini tisočdvesto kilometrov. Da bi jih kdo želel prehoditi, je življenje prekratko. Matevž je to opravil z ultralahkim letalom Pipistrel, ki ima glasnost cca 55 decibelov, porabi toliko goriva kot avto, celo alpsko verigo je mogoče preleteti v času od treh do petih ur. Najboljši posnetki nastanejo pri sončnem vzhodu ali zahodu. Ker so skrbeli za ekologijo, se pohvalijo, da so pri tem delu ozračje obremenili s sedmimi tonami C02, kar je primerljivo s povprečno obremenitvijo, ki jo ustvari avto v letu dni. Knjiga prikazuje Alpe v Monaku, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Lichensteinu, Italiji, Švici in Sloveniji in opisuje življenje tri- najst milijonov ljudi na tem področju. O vsem tem so pisali Janez Bizjak in soavtorji. Knjiga je dobila priznanje Krilati lev, Združenja grafičarjev Slovenije, na Banff Mountain Book Festivalu je bila nagrajena za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Image ... Pripravili so tudi razstavo posnetkov na stodvajsetih panojih v Jakopičevem drevoredu v Ljubljani. Knjigo prevajajo tudi v tuje jezike. Avtorji si želijo, da bi Alpe ostale ohranjene take kot so bile, zakladnica pitne vode in eden največjih ekosistemov. Besedilo in slika: Irena Vozelj ČLam Moto klubb Schlossbcrg vaBiJO k DoLamci Motoristi se bodo tudi letos udeležili prvomajske budnice po Zasavju. \/organizaciji Moto kluba Schlossberg Hrastnik bodo imeli V ob Dolanki ob deveti uri zdaj že tradicionalni blagoslov za motorje in motoriste. „Ker bodo postavili na igrišču tudi stojnice, bo še posebej zanimivo,“ pravijo organizatorji. Obiskovalce bodo tudi tokrat postregli s kavo in malico. F.M. Društveno Na igrišču pri trboveljski občini je 17. aprila 2010 že tretjič potekala akcija Poligon motorist. »Vsi prisotni in prisebni« Nujna prva pomoč z motorji \/organizaciji ZŠAM Trbovlje je v sodelovanju s Svetom za V preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in Policijsko postajo Trbovlje potekala ob pričetku motoristične sezone akcija Poligon motorist. Trboveljska policijska postaja in Gasilski zavod Trbovlje so predstavili nekaj svojega dela. V demonstraciji varne vožnje sta spretnosti pokazala policista PPPLJ, nato pa so se med stožci lahko zapeljali tudi navzoči motoristi s svojimi konjički in preizkusili spretnosti in sposobnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali simulator za vožnjo motornega kolesa, predstavila sta se člana motoristične ekipe nudenja nujne medicinske pomoči RP Ljubljana. Stojnica in komentator - policist Simulator vožnje z motornim kolesom Pokaži, kaj znaš! Besedilo in slike: MaH JaGODni 10 PRva Lica Enkrat mesečno se stanovalci Doma starejših občanov Franca Salamona v Trbovljah zberejo v jedilnici s posebnim namenom. V napetem pričakovanju Ustvarjalna vnema Pokušanje \ /odja kuhinje Matej Rotar s pomočjo svojih kuharskih sodelavk V in drugih zaposlenih v Domu pripravi vedno kaj posebnega, kar seveda stanovalci poizkusijo - degustirajo - in z ocenami od 1 do 5 izrazijo svoje zadovoljstvo po »še«. Nazadnje so imeli na poizkušanju sladoled in sicer regratovega, iz belušev in jagodnega. Končni zmagovalec ocenjevanja je bil jagodni sladoled. Matej ga je pripravil zelo na hitro, ob mešanju ga je zamrznil z -120° C »mrzlim« tekočim dušikom. Strogo ocenjevanje Zadovoljni degustatorki Društveno V sobotnem aprilskem dopoldnevu so se člani Lions kluba Trbovlje BRIN na svojem obisku po Koroški ustavili tudi v Železni Kapli. Sprejel jih je tudi župan Železne Kaple Franc jožef Smrtnik. xz upan Smrtnik jim je v svojem nagovoru na kratko predstavil zgo-Z-dovino ter gospodarski utrip kraja v preteklosti, problematiko zapiranja delovnih mest iz tega časa ter izseljevanje krajanov. V nadaljevanju pa jim je spregovoril o načrtih in perspektivah kraja. Člani Lions kluba, ki ga sestavljajo podjetniki, gospodarstveniki, akademiki, zdravstveni delavci in drugi so z zanimanjem spremljali predstavitev in se vključili v pogovor. Ker so Trbovlje energetsko mesto z rudnikom in termoelektrarno je goste zanimal zlasti energetski vidik kraja. V pogovoru so poudarili pomen t.im. zelene energije, za katero se v zadnjem času vsi zavzemamo. Lionsi so bili mnenja, da ima tudi Železna Kapla s svojim vodnim virom, neposredno bližino Pece ter sončnimi pobočji vse perspektive na tem področju. Zelena energija pa je, kot je poudaril tudi župan Smrtnik, gospodarski potencial za nove industrijske in podjetniške obrate. Člani Lions Kluba, ki izhajajo iz rudarsko industrijskega okolja so poudarili tudi pomen Evropske odprtosti idej in sposobnost za reševanje sporov iz zgodovinske polpreteklosti v duhu jutrišnjega dne. Prav zato so bili navdušeni nad odprtostjo in tolerantnostjo misli, ki prevevajo župana Železne Kaple. Poudarili so, da je pogled v preteklost sicer pomembna, vendar v določenem okolju in trenutku lahko pomeni tudi nazadovanje. Zato je odprtost duha in idej ter pripravljenost na spravo, ki jo vidijo v Železni Kapli, bogato izročilo ter tista perspektiva, ki gradi sodoben in napreden svet. Svojo pot po Koroški so člani združili še z obiskom Koroških Slovencev v Dvoru in Pliberku. za uvo Bodite poetni in prihranite do 59 X pitne vode. Uporabite brezplačno - SioCoške čistiCne naprave od2 -1000 (PE (preßivaCcev) - greznice (zßiraßne,dvo preßgtne in troprekgtne) -predpripravCjene za prede kavo v biološko astiCnj napravo 0 - rezervoarji -fiCtri za deževnico - pCavajoči sesaCni kompleti - črpaCišča - dodatna oprema Ivančna gorica, Ljubljanska cc. TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 aCi OSI ‘E-maik inf o. armexßsioC net www. cistiCnenaprave-dezevnica. si Učenci osnovne šole Ivana Ca n i Špeguza Romano Bizjaic [Romano Bizjak, višjo knjižničarko v l\knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju, poznamo kot dobro poznavalko mladinske literature, ki zna vsakomur priporočiti kaj dobrega za branje. Babicam predlaga kaj bi lahko skupaj prebirale s svojimi vnučki. Dopoldanske knjižne čajanke, ki jih je pripravila v knjigarni Mladinske knjige in kisovški knjižnici so bile vedno nekaj posebnega, zato si jih številni ljubitelji knjig še vedno želijo obiskati. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Igre s številnimi prijatelji iz našega blokovskega naselja. Danes se otroci žal ne znajo več igrati. Njihova igra je sedenje za računalnikom ali televizijo. Mi smo se pa znali - igrali smo se šolo, med dvema ognjema, kotalkali smo in se vozili s kolesi, skrivali smo se in lovili. Še bi lahko naštevala, saj smo bili na dvorišču po cele dneve in nikoli nam ni bilo dolgčas. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Brez pomišljanja je to Vanda Videnič, moja učiteljica slovenskega jezika iz osnovne šole. Ljubezen, ki jo gojim do jezika, lepega izražanja in branja, je povsem njena zasluga. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po končani osnovni šoli, na katero imam zelo lepe spomine, sem obiskovala Srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, kajti moj edini cilj je bil postati učiteljica. To sem si želela že od prvega razreda dalje. V nižjih razredih sem sanjala, da bom učiteljica razrednega pouka, na predmetni stopnji sem si premislila in se odločila, da bom učila slovenski in angleški jezik. Študirala sem na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer angleški jezik in knjižničarstvo. Takoj po končanem študiju sem se zaposlila na litijski osnovni šoli, kjer sem eno leto poučevala angleščino, nato pa sem se za stalno zaposlila v Knjižnici Zagorje, kjer z veseljem opravljam svoje delo še danes. In to mi je pisano na kožo. Delam na mladinskem oddelku in imam stalen stik z otroki. Dopoldne velikokrat prihajajo na obisk skupine iz vrtca, popoldne se srečujemo, ko knjižnico obiščejo s starši. Z malo starejšimi rada poklepetam, saj so nekateri zelo zgovorni in odprti za pogovor. Rada vodim pravljične ure in uživam, ko otroci pozorno poslušajo, ko se njihove oči razširijo in včasih z odprtimi usti spremljajo pravljične junake. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? SAMA SEBE! Najbolj sem bila razočarana sama nad sabo, ko sem končno dosegla svoj življenjski cilj - postati učiteljica - potem sem pa že po nekaj mesecih ugotovila, da nisem rojena za ta poklic. Otrokom v razredu nisem bila kos in domov sem hodila s hudimi glavoboli. Knjižničarstvo sem študirala kot »nujno zlo«, ker angleškega jezika nisem mogla kombinirati s študijem slovenskega jezi- ka. A ko sem se zaposlila v knjižnici, sem bila zelo presenečena, ker sem svoj poklic resnično vzljubila in še po dvajsetih letih mi ni žal, da se je moja poklicna pot tako obrnila. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Verjetno ne. S svojim življenjem sem zadovoljna. Ustvarila sem si prijetno družino, uživam v službi, aktivna sem pri Društvu prijateljev mladine. Če so ljudje okrog mene zadovoljni, sem zadovoljna tudi sama. Zakaj bi iskala drugačno pot? Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Veliko je dogodkov, ki so se mi vtisnili v spomin, zato samo enega nepozabnega ne bi mogla izpostaviti. Zelo rada gledam albume s fotografijami in uživam, ko obujam zgodbe in dogodke iz preteklosti. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Čisto običajen je: služba, ki jo res z veseljem opravljam, kuhanje kosila, malo pospravljanja, branje s sedemletnim sinom, debata s starejšo hčerko, bodočo maturantko, malo televizije, branje. Vmes kakšen sprehod s psičko, obisk staršev, kakšna kavica s prijateljico ali telefonski pogovor. Za pogovor po telefonu moram biti kar posebno razpoložena, saj se dosti raje pogovarjam >>iz oči v oči«. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Z našo psičko Dono grem na daljši sprehod v Evropark. Takrat skušam misliti na nič in samo uživati v zelenju okrog sebe. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Nekaj sveta sem imela priložnost spoznati na lastne oči, nekaj sem ga spoznala s pomočjo knjig. Veliko sem se naučila o svetu in posameznih celinah med vodenjem čajank. Celi dve sezoni smo spoznavali literarni svet in kulturo različnih narodov sveta. Ob pripravah na te čajanke, sem se morala bolj podrobno seznaniti s posameznimi področji, od naravnih do kulturnih bogastev dežel, s političnimi ureditvami in res sem se kar veliko naučila. Imam pa nekaj neuresničenih želja - močno si želim prepotovati Kanado in si ogledati egipčanske piramide - in želje so zato, da jih poskusimo uresničiti... Kje se srečujete s kulturo? Vsak dan na svojem delovnem mestu, rada se udeležim tudi kakšne kulturne prireditve. Nazadnje sem bila na koncertu Perpetuum Jazzile in moram povedati, da sem neizmerno uživala. Rada grem tudi na koncerte glasbene šole, še posebej zdaj, ko moj sin poje pri Cicidoju. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ne bi mogla reči, da mi je katero od domačih opravil ljubo, a jih postorim, ker drugače ne gre. Likanje mi je prava muka in z veseljem bi ga prepustila komu drugemu. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Sploh ne, saj imam rada vrvež okrog sebe. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Ne, ni me sram, da izhajam iz Zasavja. Tu sem se rodila in tu je moj dom. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Prijateljstva iz mladosti so se nekoliko razrahljala, spomini pa seveda ostajajo. Najbolj dragoceno mi je prijateljstvo s sošolko Karmen iz srednje šole. Sicer se redko vidiva, a močna vez med nama še vedno ostaja. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Lepa beseda, podkrepljena s prijaznim nasmehom, polepša še tako turoben dan. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Romane B. za ave Šport Saucič zmacovai.ee 30. Gnano prih Slo vasice V nedeljo, 18. aprila 2010 je v slovaški Bratislavi potekal jubilejni mednarodni karate turnir »30. GRAND PRIX SLOVAŠKA«. Na turnirju je nastopilo 350 tekmovalcev iz 11 evropskih držav. Qlovenska reprezentanca je nastopila z zelo močno zased-Obo, kar 33-tih tekmovalk in tekmovalcev. Slovenske barve so zastopali tudi trije trboveljski tekmovalci, Almin SALKIČ v katah, ter Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK v športnih borbah ter trener Miha KOVAČIČ. Največ uspeha je ponovno imel Almin SALKIČ. V kategoriji mladincev je uspešno izvedel vse svoje nastope in se na koncu zasluženo veselil zlate medalje. Z njegovim nastopom je bil zadovoljen tudi selektor za kate, Livius BUNDA. V športnih borbah je Tim ŽLAK dobro začel svoj prvi nastop, vendar je v nadaljevanju borbe predvsem zaradi prevelike želje po dobrem rezultatu, napravil nekaj napak, ki so odločile v prid nasprotnika. Aljaž VESENJAK je v svojem zadnjem nastopu v kategoriji mladincev do 61 kg zasluženo osvojil bronasto medaljo. KK Trbovlje Vira onuca na AusTRian Clbssic v InnsBRUcu V petek, 16.4.2010 so se Izlaški fighterji odpravili na drugo najmočnejše tekmovanje v Evropi, Austrian Classic v Innsbrucu na katerem je sodelovalo 1340 tekmovalcev iz 20 držav. v ■7 e v petek je Izlačane čakalo obvezno preverjanje teže, v soboto pa se je pričelo tekmovanje. Letos sta na njem prvič nastopila Aleks in Ana Marija Maselj. Najmlajši član ekipe, Alex, se nasprotniku iz Italije ni zlahka predal, a na koncu težke borbe je na žalost moral priznati premoč nasprotnika. Ana Marija je v svoji borbi pokazala velik napredek, a ji je proti koncu zmanjkalo časa in je morala priznati poraz. Rok Vrtačnik je najprej vodil, nato pa mu je padla koncentracija in to ga je stalo zmage. Sara Smrekar je v hudi konkurenci nastopila v kategoriji starejših kadetinj. Sari je žreb določil Hrvatico, ki se ji je dobro upirala, a na koncu proti njej prav tako klonila. Maruša Izlakar je celotno borbo odlično narekovala tempo, a zadnjih devet sekund duela storila napako in nasprotnica je rezultat izenačila. Sledila je minuta podaljška, Maruši je dobro kazalo, nato pa jo je nasprotnica zadela z premočnim udarcem v glavo. Maruši je padla koncentracija in izgubila je z minimalnim možnim rezultatom. Za njo je na borišče prihrumel Tilen Zajc je prikazal dobro tehniko, a mu je primanjkovalo zbranosti, kar ga je stalo uvrstitve v naslednji krog. Za rešitev izlaške časti in dober rezultat pa je poskrbela Vita Hudi. Uspešno je ugnala borke v kvalifikacijskih krogih, a v finalu je sicer morala priznati premoč nasprotnice iz Nemčije, a se je iskreno veselila srebrne medalje. Besedilo: Maruša HiLamj ko Lesam Slovenski ultramaratonski kolesar Radovan Skubic - Hilarij se bo prvega junija podal na svoj najdaljši kolesarski podvig doslej, saj bo v 90 dneh po Sloveniji prekolesaril 25 tisoč kilometrov. Qtart in cilj rekordnega podviga bo vsak dan v Termah Snovik Ov Tuhinjski dolini. S kolesarjenjem želi Hilarij poudariti pomen ohranjanja našega planeta in opozoriti na stanje okolja. V ta namen bo 90 dni osveščal ljudi o stanju našega planeta, ki nam je vsem skupni dom. Hilarij bo med poletjem vsak dan prekolesaril traso, ki poteka po območju naslednjih občin: KAMNIK, DOMŽALE, DOL PRI LJUBLJANI, LITIJA, ŠMARTNO PRI LITIJI, IVANČNA GORICA, ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE, NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ, KOSTANJEVICA NA KRKI, BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA, RADEČE, LAŠKO, HRASTNIK, TRBOVLJE in ZAGORJE OB SAVI. Poganjanje pedalov bo spremljala vrsta dogodkov v krajih, skozi katere bo maraton potekal. RCL Uspešni mLam STR6LCI i Alajši tekmovalci Strelskega društva Rudnik iz Hrastnika /Vlso se 10. aprila 2010 udeležili 19. državnega prvenstva v streljanju z zračno puško v Ljubljani. Ekipa pionirjev v sestavi Matic Sapor, Žiga Vodenik in Patrik Gnus se je uvrstila na 3.mesto od skupno 16. ekip. Ekipa je tekmovala pod vodstvom trenerja Sebastiana Lisec. Za dosežen uspeh jim čestitamo. PDK laporje Puezaica v sevenni sreni Becunjščice V soboto, 10 aprila 2010, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan jančič s soplezalcem Matjažem Čukom iz Kranja namenil v Karavanke. ^eprav vremenske razmere niso bile obetavne, sta plezalca odšla proti severni steni 2060 m visoke Begunjščice. Odločila V»sta se, da bosta plezala v 200m visoki smeri Bor. Že na začetku smeri sta naletela na odlične snežne razmere. V prijetnem plezanju sta uživala in hitro pridobivala na višini. Na približno polovici smeri je njuno plezanje zmotil plaz, ki se je z vrhnjega dela stene sprožil za plezalcema. Brez hujših posledic sta z vzponom nadaljevala in po nadaljnji uri plezanja že stala na vrhu Begunjščice. Smer Borje ocenjena s 70/65-550. Po krajšem počitku sta se plezalca po 300 m visoki Osrednji grapi z naklonom 45o uspešno vrnila v dolino in nato domov. -fine Lenarčič '■$ %. A Plavanje: XXIII. poioL " Ježeit11 in ooučen uspeh na miTincu Po m La d 2010 Medtem, ko so starejši dečki in deklice tekmovali v Mariboru v 50 metrskem bazenu na mitingu Pomlad, so imeli najmlajši tekmovanje v ljubljanskem Tivoliju, kjer je potekal tradicionalni, že 23. po vrsti Pokal »ježek«. IZar 391 najmlajših plavalcev iz 20 klubov Hrvaške, Srbije in FXSlovenije se je pomerilo na pravem » festivalu plavanja », ki je eden največjih mitingov za najmlajše v tem delu Evrope. Tekmovali so v vseh 4 - ih tehnikah: prsno, hrbtno, prosto in delfin na 25 metrski razdalji. Tako so se medalje podeljevale za vse tri najboljše v posamični disciplini, skupnega zmagovalca pa je dal seštevek vseh štirih časov iz odplavanih disciplin. Trojica iz plavalnega kluba Lafarge Cement je pokazala zavidljivo tehnično znanje. Nihče ni bil diskvalificiran zaradi nepravilne tehnike plavanja in dostojno konkurirali vsem plavalcem. Hrastničanki Živa Brglez in Karin Stražar sta iz plavalne šole Tine Moljk, ki sta se v letošnjem letu priključili treningom v trboveljskem klubu, najmlajši, Luka Zajc je eden od perspektivnejših in delovnih iz Trbovelj. Živa Brglez je osvojila 11. mesto na 25m prosto, 13. mesto na 25 delfin, 14. mesto na 25 hrbtno, ter 17. mesto na 25 prsno. Karin Stražar je bila v delfinovem slogu 14., v prsnem 20., v prostem 21., in v hrbtnem 56. Luka pa je osvojil v kraulu 17. mesto, v delfinu 23., v hrbtnem 27., v prsnem slogu pa je bil 37. Na Pokalu Ježek so vsi trije prestali ognjeni krst in se tudi uvrščali v prvo četrtino nastopajočih. Karin je v skupnem seštevku dosegla 22. mesto, Luka je bil 21. Živa pa se je povzpela celo na 11. mesto, kar je ob takšni konkurenci izjemen uspeh. (Darko Raušl) Pokal »Ježek«; Karin, Luka, Živa Na četrtem mednarodnem plavalnem mitingu, ki ga je organiziralo Plavalno društvo Maribor, se je zbralo 334 plavalcev in plavalk iz 17 slovenskih klubov, po eden s Hrvaške in Italije ter dva iz Madžarske - skupno 21 klubov. Mladi plavalci iz Trbovelj, dečki Jan Burgar, Tilen Šintler in Nejc Kos in deklice Neža Patricija Kurnik, Karmen Kovač, Nina Kos in Klara Volaj so se prvič v tej sezoni »pognali« v 50m bazen in dosegli odlične rezultate. Klara Volaj je osvojila tri prva mesta: v disciplini 200m prsno, 200m mešano in 200m prosto in bila četrta na 200m hrbtno. Jan Burgar je osvojil dve četrti mesti na 50m in 200m hrbtno, bil sedmi na 200m prosto in deveti na 50m delfin. Odlično je odplaval tudi Tilen Šintler, ki je osvojil dve nehvaležni četrti mesti na 200m mešano in 200m prosto, zasedel pa še peto mesto na 200m prsno in deveto na 100m prosto. Neža Patricija Kurnik je bila šesta v disciplinah 200m prsno in 200m hrbtno, osma na 100m prsno in enajsta na 200m prosto. Nejc Kos je bil deveti na 200m mešano, deseti na 100m prosto in enajsti na 200m prosto. Na zmagovalnih stopničkah Nina Kos je osvojila deveto mesto na 200m hrbtno, deseta na 100m hrbtno in sedemnajsta na 200m prosto. Karmen Kovač pa je bila osemnajsta na 200m prosto. To so lepi dosežki še bolj pa razveseljuje, da so vsi ti mladi plavalci odplavali tudi odlične rezultate in popravili svoje osebne rekorde. Boris Seiko, PK LCT Klara Volaj - trikrat prva Kickboks: SveTovm PRvait v GLaseeniH FORmaH, MicHaeL Möller v ZacoRiu in uspehi na Ausrman Ciassics 2010 V klubu borilnih veščin, PON DO KWAN Zagorje je v soboto, 10. in v nedeljo, 11. aprila 2010, potekal seminar v glasbenih formah, med 16. in 17. aprilom pa so Zagorjani gostovali v Avstriji na svetovnem pokalu. \/Sloveniji obstaja le peščica klubov, ki se ukvarja s to spe-V cifično obliko borilnih veščin, ti pa se v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije udeležujejo tudi evropskih in svetovnih tekmovanj. Seminar je organiziral predsednik sodniške komisije KBZS in trener državnih reprezentantov za glasbene forme Alojz Miklavčič z namenom, da bi naši reprezentanti razširili svoja znanja v tej disciplini, se naučili novih ekstremnih tehnik in dosegali še boljše mednarodne rezultate. V klubske prostore kluba PDK-Zagorje je tako povabil mojstra te veščine, ki prihaja iz Nemčije, Michael-a Möller-ja, ta pa je člane kluba z odličnim pedagoškim pristopom še močneje navdušil nad omenjeno veščino. Glasbena forma je oblika borbe z namišljenimi nasprotniki ob spremljavi glasbe. Treniranje glasbenih form je zelo specifično, saj morajo športniki obvladati ekstremne borbene tehnike raznovrstnih borilnih veščin, ki jih izvajajo ob ritmu glasbe. Pri svojem nastopu pa je hkrati potrebno obvladati izrazno mimiko in izžarevati ogromno samozavest in energijo. Seminar je subvencionirala tudi Kickboxing zveza Slovenije, saj gre za znanje športnikov, ki predstavljajo našo državo na mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Seminarja se je udeležilo deset članov kluba borilnih veščin PDK-Zagorje, ki trenutno tekmujejo tudi za državno reprezentanco. V Avstriji je potekal svetovni pokal v vseh disciplinah kickboxin-ga. Sodelovalo je 1410 tekmovalcev iz Evrope, Azije in Amerike, udeležili pa so se ga tudi predstavniki zagorskega Pon Do Kwan kluba. Prvi dan so se odvijale glasbene forme, v katerih so Zagorjani pokazali vrhunsko pripravljenost. Prvi mesti sta dosegli Tina Baloh med nastopajočimi do starosti 10 let in Eva Bartelme med mlajšimi kadeti(10-12 let). Med starejšimi kadeti in kadetinjami(13-15 let) sta se na tretjo stopničko uvrstila Miha Drnovšek in Tjaša Vozel. Drugi dan so bile na sporedu športne borbe. Vsi zagorski tekmovalci so tekmovali v disciplini šemi contact, ki je tudi najbolj množična disciplina kickboxinga. Tudi rezultati v športnih borbah so bili zelo razveseljivi, saj so tretja mesta v svojih kategorijah osvojili Tjaša Vozel, Melinda Ramadani in Primož Bračič. Za največje veselje pa je z najboljšo uvrstitvijo v karieri poskrbel Nejc Taškar, ki je na koncu zaostal le za grškim tekmovalcem in tako zasedel drugo mesto. Tudi ostali tekmovalci kluba so pokazali dobro pripravljenost, saj jih je večina zmagala vsaj kakšno borbo, kar pa zaradi številčnosti kategorij (v vsaki kategoriji je bilo prijavljeno med 15 in 40 tekmovalcev) ni zadostovalo za oder za zmagovalce. Kljub temu so zelo zadovoljni z bero medalj in novimi pomembnimi izkušnjami na tako velikih tekmovanjih, ki so odlična popotnica za evropsko prvenstvo v drugi polovici leta. PDK Zagorje Razvedrilo za avc SLIKA S SUHIMI BARVAMI STARA PLOŠČIN- SKAMERA PERJE PRI REPI TONI GAŠPERIČ CERKVENI PREIS- KOVALNI SODNIK NASVET (EKSPR.) JUNAK SO-FOKLEJEVE TRAGEDUE ŠVEDSKI KAMION STANJE BREZ GLASOV NEKD.AM. KOŠARKAR LARRY DUDAR OBDELOVAL. STEKLENIH IZDELKOV DVOD. Ž. KOPALKE ORIS, OČRT NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR MEŠKOVO DELO KODA ZA GSM LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA ALFRED ADLER AVSTRUSKO GOROVJE NEKD. FR. NOGOMETAŠ REYNALD POSODA ZA MAST GOROVJE V SAUDOVI ARABIJI HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ VIR ŽIVLJENJA GORAN KARAN BOSANSKI PESNIK KIŠEVIČ PREBIVALCI ANGLIJE IZDELOVALEC RAKET REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. su DO KU 4 2 7 6 5 2 1 6 5 7 9 4 1 3 5 8 2 9 8 4 2 6 7 8 KAKURO k NURIKABE Razvedrilo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 08. 05. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 09/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 08/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Marija Lajkovič, Opekarna 20 a, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Darja Odlazek, Vreskovo 26, 1420 Trbovlje - 12,52 € 3. Ivica Obran, Titova 6, 1433 Radeče - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO ODLIČEN SLASTEN BRGLEZOV SLADOLED DOBER...SLASTEN.. PO NORI CENI PAKIRANO 600 g RAZLIČNI OKUSI SAMO 2,60 € POSEBNA PONUDBA OD 29.4 DO 12.5.2010 VABLJENI NA SLADKO SLADKANJE V BRGLEZOVI PRODAJALNI MAJ IN JAKA V ZAGORJU Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 07.05.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA VRAČEVIČ IR e I ej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Ocvrti jabolčni kolobarji Sestavine: 3 ali 4 kiselkasta jabolka, 2 jajci, približno 7 dag moke, 7 dag sladkorja, mleko, 3 dag masla, ščep pecilnega praška, ščep soli, olje za cvrtje. Maslo razpustimo.V skledo ubijemo jajci, dodamo presejano moko s pecilnim praškom, 3 dag sladkorja, sol in malo mleka.Vmešamo maslo. Mešamo, da dobimo gladko testo. Če je potrebno, dodamo nekaj žlic mleka. Jabolka olupimo, izrežemo peščišče in jih narežemo na I cm debele kolobarje. Olje segrejemo. Kolobarje jabolk pomočimo v testo in jih ocvremo v vročem olju. Zlagamo jih na kuhinjski papir. Potresemo s preostalim sladkorjem in takoj ponudimo. Dober tek! Staša MeonaRODni uspeh za Šterkov 9:06 in za Simona Tanšita Na zadnjem filmskem festivalu v Portorožu je prejel film Igorja Šterka 9:06 devet nagrad. Tokrat pa je razveselila novica, da je dobil film tudi prvi mednarodni nagradi. S snemanja filma 9:06 Simon na Kornatih, na otoku Mana X /italijanskem mestu Lecce je namreč med 13. in 18. apri-V lom 2010, potekal enajsti festival evropskega filma, kjer je film 9:06 prejel posebno nagrado žirije in nagrado za najboljšo fotografijo, katere avtor je Simon Tanšek. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da filmu podeljuje nagrado zaradi stilistične doslednosti, s katero je prikazana ekstremna človeška situacija. Zlato olivo - ki jo podeljujejo na tem festivalu - za najboljši V elementu ob reki Soči, v Solkanu film je prejel nemški film Desperados on the block, režijski prvenec Tomasza Emila Rudzika. Film 9:06 Igorja Šterka pa je trenutno na 23. mednarodnem festivalu v Singapurju, kjer so ga uvrstili v program najboljših filmov iz leta 2009. Našemu zasavskemu direktorju fotografije čestitamo za najnovejši uspeh! Besedilo: Fanči Moljk, slika: Sabina Dokič Festival slovenskih flavtistov Glasbena šola Zagorje letos že osmič organizira festival flavtistov Slovenije, ki bo v soboto, 1. in nedeljo, 2. maja 2010, v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na festivalu se bo na koncertih, učnih urah, delavnicah in predstavitvah zvrstilo več kot deset uveljavljenih domačih in tujih umetnikov - flavtistov, udeležilo pa se ga bo več kot 400 obiskovalcev. V času festivala bo potekala tudi prodajna razstava inštrumentov ter notnega gradiva različnih domačih in tujih založb. GŠ Zagorje Evropa v šoli - zaključek v Hrastniku Letošnji enajsti natečaj Evropa v šoli je imel naslov Poiščimo nove priložnosti, kar je v soglasju z evropskim letom boja proti revščini in socialni izključenosti. Na zaključno regijsko prireditev, ki je bila spet v Hrastniku, so bili vabljeni sodelujoči učenci in njihovi mentorji, ravnatelji, župani občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije in člani komisij. Na prireditev, ki je bila v torek, 20.4.2010, v delavskem domu Hrastnik, so prišli tudi učence iz Hrastnika in z Dola iz razredov, ki so sodelovali na tem natečaju. Za gledališko -glasbeno - animacijski program sta poskrbela člana Studia ANIMA Andreja Stare in Sten Vilar, vmes pa so podelil tudi priznanja in nagrade. Natečaj je obsegal video natečaj, natečaj projektnih nalog in likovni natečaj. Besedilo: Fanči Moljk Škisova tržnica 2010 Škisova tržnica je tradicionalna prireditev, ki jo že trinajstič organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), na kateri sodelujejo tudi zasavski študentski klubi. Na stojnicah predstavljajo svoje delovanje. Kar 55 se jih bo zbralo na letnem telovadišču Narodni dom Ilirija, v Ljubljani, 5. maja 2010, ob 12.00 uri, razdeljeni na šest regijskih otočkov bodo predstavljali svoje običaje, tradicije, lokalne posebnosti in značilnosti ter razvajali študente z domačimi kulinaričnimi dobrotami, vse pod geslom Moj kraj, moj ponos. Na tržnici Brez meja se bodo predstavili študenti iz tujine. Pripravljajo bogat spremljevalni program. Prireditev je brezplačna! Predstavili se bosta Študentska organizacija Slovenije in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, fundacija Z glavo na zabavo ter partnerji prireditve. Mahi Revija pevskih zborov v Hrastniku V Hrastniku je bila v torek, 19. aprila 2010, vsakoletna revija pevskih zborov v organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije in KRCa Hrastnik. Nastopali so ŽPZ Svoboda Dol, Pevsko društvo Steklar, Moški oktet Prijatelji iz Kočevja, Ženska vokalna skupina Plavica, Mešani pevski zbor Marno in Moški pevski zbor Svoboda I. Ocenjevalec je bil s primorskega konca, in sicer Gregor Klančič, program pa je povezovala Karmen Kopušar. „Dvorana je bila skoraj prazna,“ je povedala ena izmed zborovodij, „vzdušje pa je bilo vseeno zelo prijetno...“ F.M. Ust Alefcsij Porednih: ALI SO SE SVINJE SKRILE? T)et dni pred svetovnim dnevom JL Zemlje se je v naši državi kot vihar širila akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Po podatkih organizatorjev se je največjega čiščenja divjih odlagališč na naših tleh in tudi širšem merilu udeležilo četrt milijona ljudi. Takšnih, ld so vztrajali vseh pet ur, je bilo sicer manj kot sto tisoč, a vsakdo, ld je prispeval k čiščenju, čeprav samo uro ali dve, je prispeval svoj delež k uspehu podviga, Id se ga ni spomnila in organizirala država, ampak društvo Ekologi brez meja - torej zagnani prostovoljci, ld jih je navdihnila podobna akcija, izpeljana pred dvema letoma v Estoniji. Danes smo ljudje okoljsko vendarle bolj ozaveščeni kot ob začetku nenadzorovanega odlaganja težko razgradljivih odpadkov. Človek je bitje navade in dela tako, kot se je naučil od prejšnje generacije. Preden se je uveljavila industrija, so bili odpadld bolj ali manj biološkega izvora, kar pomeni, da so se na odlagališču hitro razgradili. Z industrializacijo in sodobnim načinom življenja pa je prišlo do preloma. Pojavili so se težko razgradljivi in strupeni odpadki, ld so zaradi dolgega roka razpadanja grdi na pogled, še huje pa je, da številni med njimi onesnažujejo tudi prst in podtalnico. In kakšen je bil odziv ljudi na nove vrste odpadkov? Z njimi so začeli ravnati, kot so bili naučeni od generacije, ld je imela večinoma opravka z biološkimi in nestrupenimi odpadld. Pomembno je bilo, da ne ležijo v hiši in njeni bližnji okolici, medtem ko je bila bližnja grapa ali strm, z gozdom porasel teren že primerna lokacija, kjer so se znebili smeti. Struktura odpadkov se je spremenila, priučeni način ravnanja z njimi pač ne. Ljudje so jih še naprej odlagali po starem. Sčasoma je začela velik problem predstavljati tudi količina odpadkov. Danes je slednjih bistveno več kot pred stotimi leti. Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko ljudi, ld so prispevali k nastanku divjih odlagališč, je bilo 17. aprila v armadi prostovoljcev. Vsiljuje se domneva, da so Slovenijo večinoma čistili ljudje, ki niso imeli veliko pri divjem odlaganju odpadkov. »Svinje so se skrile, mi pa smo slddali njihov gnoj,« bi lahko zavzdihnil kdo izmed prostovoljcev, ki je ob kruljenju v želodcu zaradi pozne malice začutil krizo. Morda se mu je čiščenje za »svinjami« zazdelo neumno početje, češ: »Kdor je odpadke spravil tja, kamor ne sodijo, naj jih še pospravi.« Toda to se običajno ne zgodi, zato so morali okoljsko ozaveščeni za čiščenje poskrbeti sami. Kdo utegne pomisliti, da je bila akcija brca v prazno, saj se bo svinjanje nadaljevalo. Gotovo se bo nadaljevalo, vendar je treba vedeti, da je letošnja akcija vendarle imela izjemen potencial ozaveščanja. Učinek je imelo ne le pobiranje odpadkov, ampak tudi aktivnosti ozaveščanja prebivalstva o primernem ravnanju z odpadld, izpeljane v okviru kampanje, ki je spremljala akcijo. Poleg tega bi bilo neresno podcenjevati 80 tisoč ton smeti, odnesenih in odpeljanih iz gozdov, močvirij, travnikov, brežin. V mnogih primerih so se očistila divja odlagališča, kjer so se odpadki kopičili cela desetletja. V mestih se je prej začelo z nadzorovanim odlaganjem smeti kot na podeželju, zato so se divja odlagališča na podeželju še naprej polnila. Tamkajšnji prebivalci enostavno niso imeli kam s smetmi, zato so jih odmetavali na ekološko nesprejemljivih lokacijah. To početje se je v veliki meri opustilo, potem ko so tudi na podeželje prišli zabojniki. Na ta način so občinska komunalna podjetja naredila veliko uslugo naravi. Ljudje imajo kam odvreči težko razgradljive plastične, pločevinaste in druge odpadke. Zakaj bi se trudili in jih vlačili v gozd, ko pa za hišo stoji zabojnik in se komunali plačujejo položnice? Odlaganje smeti je zdaj v precejšnji meri že urejeno, čeprav je ločeno zbiranje odpadkov marsikje šele v povojih, medtem ko so divja odlagališča ostala. In prav čiščenje slednjih je bilo dolgoročna poteza nedavne vseslovenske očiščevalne akcije. Odpeljalo se je namreč ogromno smeti starejšega datuma, ki jih tam ne bi bilo, če bi bilo njihovo odlaganje že pred desetletji ustrezno organizirano. Jasno pa je, da bo do nelegalnega odmetavanja odpadkov še naprej prihajalo, dokler bodo kazni za storilce zgolj simbolične. Tako pravne kot fizičnejjsebe bi morale biti za onesnaževanja "narave bistveno ostreje kaznovafr^l Kino Delavski dom Zagorje Ponedeljek 3.5. ob 20.00 PARFUM, triler Torek 4.5. ob 20.00 Film teater: PARFUM, triler Petek 7.5. ob 20.00 ZELENA CONA, vojna drama Nedelja 9.5. ob 20.00 PRESTOPNO LETO, rom. kom. Ponedeljek 10.5. ob 20.00 ZELENA CONA Torek 11.5. ob 20.00 Film teater: NEPREMAGLJIV, biograf, drama Kino Izlake Nedelja 2.5. ob 19.15 PARFUM, triler Nedelja 9.5. ob 20.15 ZELENA CONA, vojna drama Kino Delavski dom Trbovlje Sobota 1.5. ob 18.00 ZLOVEŠČI OTOK ob 20.30 NAJ OSTANE MED NAMI Nedelja 2.5. ob 18.00 TOK: V IMENU LJUBEZNI DO VODE, dokument, ob 20.00 ZLOVEŠČI OTOK Ponedeljek 3.5. ob 18.00 NAJ OSTANE MED NAMI Sobota 8.5. ob 18.00 LOVEC NA GLAVE,akc.rom.kom. ob 20.00 BOŽJI BOJEVNIK,pustol. Akc. Nedelja 9.5. ob 18.00 LOVEC NA GLAVE ob 20.00 BOŽJI BOJEVNIK Ponedeljek 10.5. ob 18.00 BOŽJI BOJEVNIK ob 20.00 LOVEC NA GLAVE Torek 11.5. ob 18.00 LOVEC NA GLAVE ob 20.00 BOŽJI BOJEVNIK Sreda 12.5. ob 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA.anim.druž. pustol. ob 20.00 LOVEC NA GLAVE Četrtek 13.5. ob 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA Kino Delavski dom Hrastnik Sobota 1.5. ob 18.00 VOLKODLAK, groz. ob 20.00 PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI:Kradljivec strele, domiš.pust. Nedelja 2.5. ob 18.00 PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI:Kradljivec strele ob 20.00 VOLKODLAK Sreda 5.5. ob 20.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI, domiš. pustol. Četrtek 6.5. ob 19.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI Petek 7.5. ob 20.15 DEVET, muzical/drama Sobota 8.5. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI ob 20.00 DEVET Nedelja 9.5. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI ob 20.00 DEVET Sreda 12.5. ob 20.00 LOVEC NA GLAVE,rom.akc.kom. Četrtek 13.5. ob 19.00 LOVEC NA GLAVE Kino Dol pri Hrastniku Petek 7.5. ob 18.00 ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI, domiš. pustol. Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: Alojz Bizjak Golovec 40, 1420 Trbovlje http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kultumidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, st. 8 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek glavnega igralca iz filma " Na robu terne" Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. • ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah Tokratna srečna izžrebanca sta: Zala Drnovšek (Zagorje), Justina Milar (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo • Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. Mali oglasi Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Pohod Pomlad na Bukovici Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC Datum: 27.4.2010 Dodatne OUMPUSKI KOMITE **""* D*»-'- ......................* SLOVENIJE ZMUtozvEz°R™IH informacije: Roman Novak 041 224 039, www.pd-vrhnika.si. Naravovarstveni izlet Varstvo narave Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 27.4.2010 Dodatne informacije: Pd Horjul 01 7549267, www.pd-horiul.si. Pohod Slomškova pot - zaključek Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE 27.4.2010 Dodatne informar~ D~"'1 —A'4 7CC '5C0..........."H: -i E IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: acije: Boris Lazar 041 7 Pohod Nanos - Slovensko Primorje Organizator: PLANINSKO DRUŠ" Tradicionalni pohod k Unukovim na Remšnik Organizator: PLAN I NSKODRUŠT^O^BALT KAPLA Datum: 27.4.2010 Dodatne informacije: Marjan Račnik 051 362 153, www.Ddozbalt-kapla.com. pdozbaltkapla@pzs si. Pohod Jelenk čez Kendove robe Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 27.4.2010 Dodatne Naravovarstveni izlet Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 27.4.2010, dodatne informacije: PD Horjul 01 7549267, www.od-horiul.si. boQdan.selioer@ouest.ames.si. 36. Trim pohod na Boč ob Dnevu upora Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO POLJČANE Datum: 27.4.2010 Dodatne informacije: Ivo Borovnik 041 878 376, Janko Kovačič 051 211 801. Pohod na Sveti Križ nad Mavrlenom Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ Datum: 27.4.2010 Dodatne informacije: Marjan Kastelic 040 469 599. Odprto ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem Organizator RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE Datum: 27.4.2010, www rd-bistrica-domzale.si. rd.bistricadomzale@omail.com. Kolesarsko tekmovanje z gorskimi kolesi v disciplini kros » XC ŽERIBLE 2010 « Organizator KOLESARSKI KLUB POSTOJNA Datum: 27.4.2010 Dodatne infom otonicar@liv.si. Gor na Golico Organizator: BMK - KLUB BREZ MEJA Datum: 27.4.2010 Dodatne informacije: BMK - Klub brez meja 040 893 593, www.bmk.si. bmk@bmk.si. Tekaške počitnice 2010: Tekaški tabori ali tekaška popotovanja Organizator: informacije: 051 346 897, www.tekaskitrener.si. urban@tekaskitrener.si ali urban@ora Pohod na Kožljek Organizator PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 30.4.2010 ŠD MLADI UP Datum: 29.4.2010 Dodatne ______________________jan@tekaskitrener.si ali urban@orai Pohod na Kožljek Organizator: PLANINSKO DRI Dodatne informacije: PD Horjul 017549267, www.pd-horiul.si. boqdan.selioer@ouest.ames.si. 3-dnevni izlet Pohorje Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 30.4.2010 Dodatne informacije: PD Pohod na Smuk (kresovanje) Organizator PLANINSKO^DRUŠTVO SEMIČ Datum: 30.4.2010 Dodatne informacije: Franc Jakofčič 040 377 958. Prvomajsko srečanje na Kalu Organizator PLANINSKO DRUŠTVO HRASTNIK Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Marjan Pergar 031 539 945. Turno smučanje Bosses Weigel Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: PD Ljubljana - Matica 01 2312645, www.pd-limatica.si. info pdlimatica@siol.net. Tumo smučanje Triglavska stena Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 1.5.2010 Dodatne Prvomajski pohod na Kremžarjev vrh in kočo Planinc Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO VUZENICA Datum: 1.5.2010 SLOVENJ GRADEC Datum: 1.5.2010 140, www.oeocities.com/pd dravoorad. pd.dravoorad@email.si. Prvomajsko srečanje na Kremžarjevem vrhu Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO Dodatne informacije: Ivan Hojnik 051 310 913, Danilo Goljat 031 345102, www.pdso.si. info@pdso.si. 6. spominski pohod ob meji Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO GORNJA RADGONA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: 041 843 203, www odradoona si. info@pdradoona si. Za prvi maj na Zavrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LENART Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Franc Meke 031 755 610, pdlenart@volia.net. Tradicionalni pohod Ribnica - Štruc Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA NA POHORJU Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Božo Kotnik 031 352 719, pdribnicanapohorju@Pzs.si. 49. pohod na Goro oljko s Polzele Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Bemi Palir 041 813 909. Prvomajsko srečanje na Krimu Organizator PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ - PRESERJE Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Marko Goršič 041 795 006, 01 3631175. Prvomajski pohod Stari grad - Križ - Kapunar Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO OŽBALT KAPLA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Simon Koležnik 041 250 973, www.pdozbalt-kapla.com. pdozbaltkapla@ozs.si. Prvomajski pohod na Ermanovec Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Simon 031 204 048, www.pd-sovodeni.si. info@Dd-sovodenisi. Bajt Tradicionalni prvomajski pohod na Mrzlico Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE Datum: 1.5.2010 Dodatne i Treven 041 672 ~ ““ ............ informacije: Vili Treven 041 672 233, Bojan Gorjup 070 711 202. rr Prvomajsko srečanje na Kalu Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HRASTNIK Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Marjan Pergar 031 539 945. Za prvi maj na Zavrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LENART Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Franc Meke 031 755 610. http://users.volia.net/pdlenart. pdlenart@volia net. Prvomajski shod v Završah Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Marko Vogel Izlet Lovrenška jezera Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DRAVOGRAD Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Mateja Pohod na Pikov vrh Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ČRNA NA KOROŠKEM Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: 041 294 225, Ddcmanakoroskem@pzs.si. Tradicionalno srečanje na Šmohorju Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Jože Rajh 041 643 165, klincek@vahooorouPS.com. Prvomajsko srečanje planincev pri Pečovniški koči na Grmadi Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE Datum: pdormada@siol.net. Turni smuk na Veliki planini Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BAJTAR VELIKA PLANINA Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Boris Pohlin 041 577 625. 14. prvomajski pohod po Moravški planinski poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Leon Lavrič 041 433 254, 01 723 12 74. lleon@siol.net. Prvomajski pohod in srečanje na Krašnjem vrhu Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO METLIKA Datum: 1.5.2010 Dodatne acije:Jožef " ....................... Prvomajski pohod na Pečke Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO DRAVA MARIBOR Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Franc Trstenjak 02 331 33 26. www.planinskodrustvodrava.si. davidtoianovic@siol.net. Prvomajski pohod na Areh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO FRAM Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Janez Sagadin 02 601 49 81, www.planinskodrustvofram.si. infq@olaninskodrustvofram.si. Ljubljanska teniška liga Organizator: TENISKA ZVEZA SLOVENIJE Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Teniška zveza Slovenije 041 786 743, www.teniska-zveza.si. info@teniska-zveza.si. Športni vikendi - športaj z nami Organizator: ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Sonja Poljšak 041 664 663, sport.koper@siol.net. Triatlon Slajkatlon - Hotaveljski izziv Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO MARMOR HOTAVLJE Datum: 1.5.2010 Dodatne Moravski tek Organizator OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Datum: 1.5.2010 Dodatne informacije: Branko Recek 041 389 905, www.ozs-moravsketoolice.si. branko.recek@omail.com. Jožetov pohod po Slomškovi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Ivan Šalamon 041 794 104. Pohod po obronkih Celja - Čemšeniška planina Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Alenka Mimik 041 623413, www.pdqrmada.orq. pdqrmada@siol.net. ŠMARTNO OB PAKI Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Majski pohod na Goro Oljko Organizator: PLANINSKO DRUi Jože Špeh 040 839 036, danilo.verzelak@siol.net. 14. Hura na Konjiško Goro Organizator. KOLESARSKI KLUB ROGLA Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Vinko Rutnik 041 202469. Tumo smučanje Romariswandkopf Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: 01 23 12 645, www.Pd-limatica.si. info.pdlimatica@siol.net. Kolesarski maraton Po dolini Krke Organizator KOLESARSKI KLUB ADRIA MOBIL NOVO MESTO Dodatne informacije: Andrej Izlet Šparglijada Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: PD Ljubljana Matica 01 231 26 45, www.planinskodrustvo-limatica.si. info.pdlimatica@siol.net. Pohod na Kršičevec Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: PD Logatec 01 75 41 593,041 544 561. Tradicionalno romanje od Žalostne gore preko Vesele Gore do Zaplaza Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POLET ŠENTRUPERT Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Bojan Brezovar 041 541 077, martina.rupercic@dana.si. Družinski pohod na Mimo goro Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: Janez Jerman 041 392 552. 28. tek ŠD Dren, po mejah krajevne skupnosti Drenov Grič-Lesno Brdo Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO DREN DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Datum: 2.5.2010 Dodatne informacije: ŠD Dren 031340455, www.sd-dren.si. jani ielovsek@volia.net. Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so loglasi plačljivi! ^ Prodam Ugodno prodam dva Bagat šivalna stroja in Privitega v kovčku. Telefon: 03 56 21 141. Ford Mondeo karavan diesel, sive barve, 1,9 Tdci, 115 KM, 160000 km, 2003 letnik, lepo ohranjen, cena po dogovoru, info: 041 617 878 Poceni prodam pianino. Telefon 041 617 464. Izdelujem ročno kleklane čipke, primerne za darila. Informacije na tel.: 040 663 092 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www. nemskedoge.net ali na tet.:041 393 432. Severina Trošt Šprogar LIKOVNE DELAVNICE Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, tiffanya, kaligrafije, slikanja na svilo... Za informacije pokličite 031 307 577. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo - 12. del GameeRK, 10. januaR 1248 k li pa Werso vedel, niti slutil, kaj se INje med tem časom na kamniškemu dvoru dogajalo. Vemo, da je kastelan od stare Gaware izvedel za nagnusni umor lepega dekleta, tudi kje dekletovo telo, pokrito zgolj z nalomljenimi vejami, leži. Brž je poslal, seveda tako, da nista zbujala pozornosti, dva zanesljiva hlapca po telo nesrečnega dekleta. Ju je pa še prej s prisego zavezal k molčečnosti. Kajti, bog ne daj, da bi za usodo dekleta, svoje ljubljene hčere edinke, zvedel oče, grajski sokolar Hartwik. Je imel med služinčadjo pa tudi med oboroženci velik ugled. In bi koj lahko naneslo, da bi se odnos do gospode, ki je ob Wersovih početjih mižala, nevarno zaostril. Tako sta ob prvemu mraku odpeketala po grajskemu griču navzdol, ne da bi ju kdo hudo pogrešal. S seboj sta vzela kopačo in nekakšno lopato, oboje ovito v nevpadljivo platno. Da ne bi kdo posumil, kaj jima bo v nastajajoči noči takšno kmečko orodje. Dekle sta našla, še k sreči, nedotaknjeno. Zveri je še niso odkrile. Najbrž, ker je večernik vel iz hoste ven na piano. Bila je še vedno ovita v ogrinjalo, katerega ji je ovil Hilprand, Wer-sov kompanjon pri umoru. Kar tam sta izkopala dovolj globok grob, vanj položila ovito telo in vsak zase zmolila molitev za pokoj njene duše. Pa še zase, za vsak slučaj. Mrak se je že poslavljal, ko sta, že kar malo v temi, grob varno pokrila z vejami in podrastjo ter se po velikemu ovinku vrnila na grad. Kastelanu, ki ju je čakal v svojemu službenemu prostoru, se je, ko sta mu povedala, da je vse v redu, odvalil velik kamen skrbi od srca.. Bogato, kar sicer, skopuški kot je bil, ni rad počel, ju je nagradil z mošnjo črnih fenigov. Tistih, ki so jih v kovnici v mestu gospodje grajski sami kovali. In prav zato, ker so ti fenigi bili kamniškega porekla, so imeli doma, pa tudi na tujem, veliko veljavo. Ni ju pa pozabil še enkrat spomniti na dano prisego o molčečnosti in pa, kaj ju čaka, še se je ne bosta držala. Nato je, že pozno v noč, dal zbuditi in pred sebe privesti grajskega sacelana, kot so pravili tedaj duhovnikom, ki so na gradovih skrbeli za dušni blagor. Gospode, seveda. Vse mu je povedal in naročil, da naj se zgodaj, še v jutranjemu svitu, odpravi na grob nesrečnega dekleta. Kraj mu je dobro opisal. Velel mu je, naj opravi vse pogrebne molitve za pokojno Mehtildo in da naj na njegov, kastelanov račun, opravi v grajski kapeli še sedem-dnevnico. Pa na večno luč naj ne pozabi. Kar en funt olja naj prišteje h kastela-novim stroškom. Tako si je kastelan vsaj malo olajšal svojo vest, ker ob zločinu ni ukrepal. Gallenberg © 2008 Aleksander Hribovšek Pa sacelan kar ni zdržal v svoji duhovniški, zapriseženi molčečnosti. Vedel je, če tako pomembno vest, da je Werso morilec, še toplo nese k svojemu gospodarju, mengeškemu župniku, mu posebna nagrada ne uide. Mogoče bi dočakal še kakšno donosno kaplansko namestitev. Kajti, mengeški župnik Weriand ni bil kdorsibodi. Predvsem je mengeška prafara obsegala tudi za današnje pojme veliko področje, ki mu je, jasno, nosilo velike denarce. Pa ugodnosti iz desetin tudi. Zato je bil gospod Weriand župnik le po nazivu. Kajti po poreklu je bil velik gospod, viteškega rodu iz ene najbolj pomembnih kamniških plemiških rodbin. Pa tudi brat Wersovega očeta, Berona. Tako je bil Wersu stric. In je skupaj z Be-ronom ter ostalimi brati bil med ustanovitelji ženskega samostana Dominikank v Velesovem. Že dvanajst let pred dogodki, o katerih teče v naši zgodbi beseda. Seveda ga je novica presunila. Politik, kot je bil, je vedel, da Wersov umor lahko odpihne tudi njega s tako donosne službe. Ko so nekateri kar čakali, da bi se mu kaj zalomilo. Tako je še enkrat natanko izprašal sacelana in ko se je prepričal, da mu ja ta povedal vse, kar je vedel, mu je velel, naj počaka. Sedel je in napisal nekaj stavkov na manjši pergament, za- pognil pliko in skozi njo na oba trakova čez vosek odtisnil svoj pečat. Sacelana je dal pod budnim očesom nahraniti in mu dati nekaj popotnice. Nato ga je poklical k sebi in mu dejal, da edino njemu lahko zaupa, da bo sporočilo varno prinesel nazaj v Kamnik in ga, seveda na skrivaj, osebno, predal v roke Weriando-vemu bratu, gospodu Gerlohu. In da naj kar tam počaka na odgovor. Če bo dobro opravil, mu je še dejal, ga čaka zagotovo napredovanje. Da pa ne bo spet pešačil, je dal naročilo hlevarju, naj sacelanu pripravi jezdnega konja. Tako bo sacelan pergament dostavil še pred jutrom. Tako se je sacelan vrnil skozi kamniško naselbino in nadaljeval pot proti Ko lovcu. Oborožencema, ki sta stražila pred dvižnimi vrati, je pokazal župnikov pečat. Hlapčič, ki je bil ta čas za sla, ga je popeljal visoko v gornje nadstropje, kjer ju je pričakal služabnik in vzel sacelanu pergament. Sla je odslovil, sacelanu pa je velel počakati. Ko se je ta že naveličal čakanja, sta se od nekod vzela dva obo-roženca in ga zgrabila nič hudega slutečega ter mu zamašila usta. Da ni mogel več ne govoriti, ne kričati na pomoč. In spregovoriti o skrivnosti Wersovega umora. Kajti, v župnikovemu pismu je pisalo: prinositelj je nevaren, preveč ve, takoj pod rušo z njim Da je rodbina ostala čista, njihov ugled neomadeževan. Tako je sacelan, s prisego kastelanu zavezan k molčečnosti, sam sebi skopal grob. Kajti, kaj pa je življenje enega nezanesljivega, nižjega duhovnika proti časti druge najvplivnejše plemiške družine na tedanjemu andeškemu gospostvu. se nadaljuje M.K. Ustvarjalno Naša stara znanka Ruth, ki je v četrtek, 22. aprila 2010, gostovala v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik, ni samo izjemna poznavalka rož oziroma cvetličnih nasadov, ampak tudi duhovita in prepričljiva predavateljica. "Tokratno sporočilo je bilo: „Balkonske rože so bolj za so-I sede, zase si privoščimo posebne rožice v glinastih lončkih...“ Kot vedno, je tudi tokrat opozarjala, da rdeča in vijoličasta barva ne gresta skupaj. Posebno pozornost je namenila okenskim ograjicam. Če je belo pobarvana, se barvno lepo ujema z belim cvetjem. Če imamo drugo barvo rož, nam ne bi smelo biti težko prebarvati ograjice z ustrezno barvo. Za stare hiše so bolj ustrezne stare rože - asparagus, roženkraut... Kakšne viseče bršljanke sem ne sodijo. Številni obiskovalci so kar dobri dve uri uživali ob čudovitih predstavitvah na platnu, saj ostremu očesu Podgornikove ne uide nobena lepa zasaditev. Dragocen je bil tudi njen nasvet, kako se znebimo gosenic, ki nažirajo liste. Ponoči od kakšni četrti uri zjutraj je treba vstati, podložiti pod korita rjuho in rože potresti. Ker so gosenice takrat ravno pri hranjenju, popadajo na tla. Seveda pa najdemo koristne nasvete tudi v njenih knjigah, ki v tem letnem času v knjižnicah še posebej pridno krožijo. Treba je videti od blizu.. Ruth Podgornik Reš Neumorna Ruth P. Reš Na levi njena asistentka Damjana Napret mimiko Streha za več generacij! www.metalko.si (03) 5771 495 brigita.bucar@amis.net 041 622 385 Bučar Brigita s.p., Prožinska vas 57, 3220 Štore LASTNOSTI KRITINE METALKO LUK: - Izredno dolga življenjska doba, saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in se ne lušči - Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje - Daje lep videz opečnega strešnika - Potrjena požarna varnost - Okolju prijazna Naše podjetje vam nudi kompleten program aluminijasto barvno kritino Metalko lux, ustrezen prezračevalni sistem, obrobe, slemenjake, snegolove, žlebove in odtočne cevi iz enakega visoko kakovostnega aluminija. Montažo strešne kritine in vseh elementov izvaja skupina monterjev iz našega podjetja. Pf . ■ j Br v. 1'I •'11 n J \7a\1C- \Di ■ > 7. jttjj n |7a\ U on [/A\| (VaM V J 1