St. 260.
Trat, v nedeljo 28. septembra 1918.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
Ml * oodoljab !■ praznikih ob 5., ob-poaedcljklh ob 9. zjutraj. Pasamllmo itov. »e prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcofeakaraah v Trsta m okolici, Gorici, Kranja, St. Petra, F ostem«, Seiani, Nab rezini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-S&ni, Barab ergu itd. Zastarelo šter. po 5 nvč. (10 stet.)
«E RAČUNAJO HA MILIMETRE t flirokosti 1 Volona. CENE: Trgovinski in obrtni ogrlasi po 8 st. mm. >«artaice, zabv&ie, poslanice, oglaai denarnih zavodov po i© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 fitot. beseda, naj-sjjusj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« JEfJinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
NAROČNINA ZNAŠA
3 mesec« O K ; na ai s« uprava ne o sir*
Glasilo političnega dru*tva „Edinost4' za
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Primorsko. V «Km«#• je m*i /•
U celo i«to a« K, pol leta ta K, ročbe brez doposlane naročnin«, ■u*Wn m »Okjak« lt tuj* „ISIVOITI
••I« UU Bioa s-ao, Ik 9*1 Kt«b a tO
Tri dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak«-
vaaa pisma M M • prejemajo In rokopisi oo M vrafiajo. Naročnino. oglas« in reklamacije jo pošiljati na opravo lista«.
UREDNIŠTVO: tilloo Glorglo Galattl 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ksasercij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino***, vpisana zadruga x omejenim poroštvom v Trstu, mir* Giorgio Galatti štev. 20.
PeHso-hranllnlCnl ra?un Stcv. 141-652. TELEFON It. 11-37.

Ob otvoritvi „Splošne hranilnice".
Kiikcr je oni list s?oJ čas Že poročal, ]e c. k". nameetništvo v Tr:>tu na podteg? pco l23tiIa nj;c'sksivTa notranjih zad^v po-irdsio pravila „Soltšae hranilnice" v Trstu, zavoda, te je osnoval ryn	hrasii-
ničnega regulativa h leta 1844.
V car dneh, s 1. oktobrom t. I., prične ta novi slovenski denarni žR'od svoje poslovaaje ter e uvrsti k t v ar'en faktor v našo tukajšnjo tako lepo :atv j jr.čo gospodarsko organizacijo In s tem d se izpolni vrže*, v.\ smo jo čim d -Jfe iem bolj ču ili v tej paacgl svojega r aro d nega ž vite-nja. Kajti d£5i?a ji3c ieži postanek rtgu'3 tivnJh hranilnic v črjsu, ki s; po nerazvito s'.i Sedanjih gospodarskih r-szmer votče ta possbeo kredine organizacije znatno rszlo ču'e cd drtsešeje dobe, so hraDiinfce vendarle v polni rn^ri obdržale svoj pomen is ono važnost, ki jim |o je prJpoznavala že tedanja narodnogospodarska literatura in zakonodaja. Daf s tem, da so se hranilnic* prilagodile razvoju denarništva v drugih stro^pb, ne da bi blie deiežne razn'h ne-o^i! 7, ki so bile s tem razvojem često v ozki zvezi so ono svojo važnost ne samo oh ran;!?, nmpak tudi povečale In danes nam hranilnice s svojih solidnim, vsako spekulacijo izključujočim poslovanjem predočujejo varnost in trajnost v često burnem valovenju gospodarskega življenja.
Scc jitiao nalogo hranilnic je sicer pri nas {zviševala z naj boljši TjI uspeh! deearna organizacija na zadružni podlag?, v prvi vrsti „TsžaŠka posojilnica in Inanlruca", k a t e r i m o r a m o p r i p i s o v a i i najmočnejši d e 1 e ž n a gospodarski okrepitvi ?iovenskega tržaškega ž i v 11 a. Navzlic temu smo pa raeraii občutiti čJm dalje bo?| pomaajkar/je reguial vne hranilnic*?, in s cer z o?irom na razne za-konske določbe, ki zahtevajo, da se ie pri regula!i?alh hranilnicah vlagajo one denarne vsote, za kst«re se znhteva pupJfarDa var-Eost. Ves deiar slovenskega izvora, ki se je smel ealsga'i le na ta način, se je v$ted pomanjkanja slovenskega pupllsrnovarnegii zavodr. mori*! stekati pil nas v tuje denarne zavode, predvsem v tukajŠajo mestno hranilnico ,-Cassa di Risparmio Triestina", in ves ta tfeaar je bil tako večiroma trajno izlečea iz našega narodnega gospodari t
Že iz tiga je jasno razvidno, kolikega pomena Je za cas ustanovitev lastne regule tivs* hranilnic?, a s tem še ni izražen ves njen pomen.
Omenili smo že socijalno nalo-g o hranllalc, ki Itži v tam, da naj se po rj h v£gojuje varčnost in šted!{ivo*t v manj premoždh krogih prebivalstva. Zadruge, ki dele to nalogo s hranilnicami, jo moreio vs ed svojega ustro[a izvrševati le v gotovih m iah; giavci del naloge je prepuščen re-guiativnim hraBtlfiicam. Kaka je bilo v tem oiiru doslej pri nss? Nam sicer ne prfctija soditi o lena, s kakimi uspehi je v Trstu dos ej to socijalno nalogo izvrševala edina reiiuiatlvia hraniiaica, namreč mestne, ugotoviti pa ?memo dejstvo, da je ta zavod navilic svojemu doigeaiu delovanju dosege' koma} 32 milijonov sron vlog, dočlm imajo tri regulativae hranilnice, ki poslujejo v mnogo msajši Ljubljani približno 100 milijonov fcon vloženega denarja. Ugovor, da je Trot irgovako mesto, kjer daje občinstvo prednost bančnim zavodom, pač tie zadostuje za rsztego tako velikega razločka, po-
PODLISTEK.
Prisega,
Spisal OCTA VE FEUILLET.
M^da žeoa si je res slaviia vsa ta vpraisnja ia se frudiia, da bi reši'a problem. Toda raSUe? «e jej [e videla menda prstfŽAVTiž, k»jti zdelo se je, kak r da se oalreka temu; da, aasledcje dni Je bila ceio pozor^eja in Ijubeznjiveja napram svojemu ženitiu.. aego kedsj poprej. Dražila ga jt prijateliski radi njegovega slovesa kator Don Jiana ia radi njegovih ljubavrih afer, in petem, zTečar ori dice Ju, ko je videla, kake ja go-p^ de Combaieu nsdzcru;e, ko iso - ia k«ko rnu je metala trišne peglede, ču je izkazoval Drevtč čfstl vinom svo|e »estričise, je reMa Marlanne: „Alf, i|uba teta. ne muči ga vendar in dovol; ubogemu J^čffu, d2 si gasi ž?|o. Mtne vesel?, da ima d ber želodec m tr: o glavo, ker mi ženski racžje ne ugajajo. Gle:, naši prtdn k! so pili "vedno še eno čašo" in bili so vzlic temu
3fcbno ne, ker so hranilnice v prvi vrsti namenjene sloiem, ki jim je bančno posfova-nje popolnoma tuje.
Dunaj in Praga ?ta vendar tudi trgovsk? mesti in vendar imsb dunajske rtgufaHsne luiii^itiic«1 piibližco 950, praške pa okroglo 450 milijonov k?on vlog. V razmerju s terci š e i:l je vsota vlcža^g^ stanja pri ed»si tr-žušfei regulativni hranilnici izredno majhna Id dovol en je iz t?ga dejstva sklep, da je v Tr'itu Irs bližaj! ošoi c! še mnogo ljudskega premoženja, ki ne a-i neplodooosno uporabna negospodarsko ?rati. Ia tik^j Čeha novoustanovleno »SpSošao hranilnico" v zvezi z našimi starimi zavodi dru .:i vsžen del njene naioge, vagojevanje štedljivosti ia gospodarskega sesi-3 i v.
To s ojo nalcgo bo „Spl šaa hranilnica** tem lažje !z?rševaia, kei' nima kot reguJa-ti na hraniiaica nvkakega pridobitnega namena. Njeno poslovanje ae bo vršilo strogo po deločbah regulativa in od vlade potrjenih pravil in poseben vladni organ je poklican v to, da tu pesiovanje nadzoruje. VLženi denar bo hranilnica nalagala ie ? pu-oi!arnovarn;h hipotekah in vrednostnih pa-p rjih, v meničaem poslovanju pa ji Je dovoljen lb eskompt in reskompt n.eaic s tremi priznano varnimi podpisi; poslovanje spekulativnega značaja je iz njesega delokroga izključeno. Vsied tega bo njena vložna obrestna mera (4%) nekoliko nižja nego povptečna obrestna meta pri kreditnih zadrugah, a še vedno bo za poi odstotka višja, nego redaa obrestna mera tržaške mestne hranilnice.
Kakor so se hitro in ugodno mogle razviti nase dosedanje denarne organizacije v Trstu, tako pričakujemo ugodnega rszvoja tudi pri novem zavodu. Ne smemo pa pozabiti, da bo ta razvoj odvisen tudi od sodelovanja vseh onih naših somišljenikov, ki jim je vsied njihovega poklica ali kot varuhom ali oskrbnikom poverjeno soodioče-vanje pii nalaganju pupiiarnega den. rja slo-vensa h slrank; tem In sploh vstm našim ljudem, ki Jim je na srcu procvit našega narodnega gospodarstva ia razvoj narodovega premoženja, velja poziv, naj po p ii-IUi in močeh p o m a g a J o »S p I o š -ni hranilnici0 pri izpolnjevanju njene važnenarodae in soci-
Mz. i - nnrrr
Jalne naloge.
„Gorotan".
Lepo sHko marljivega manjšinskegs dela na Koroškem je podal občni zbor ,0} rot3na", društva slov. koroških akademiko? in učiteljev, ki se Je vršil dne 14. kima ca pri Trabesingerju v Celovcu. Sorazmerno s pičlim številom čianov, s »krasnimi silami in gmotnimi sredstvi, Je društvo res mnogo storilo za narodno stvar na Koroškem. Seve je delo že po svojem značaju tako, da uspehi ne bodejo naravnost v oči in ga ne kaže objavljati. V prvi vrsti gre priznanje šolskemu in obrambnemu odseku, v katerima delujejo s posebno vnemo nekateri starejši člani učitelji.
Šolski odsek se Je bavil z vprašanjem rt forme ljudske šole sploh in posebej še na Koroškem in Je prišel do popolnoma pozitivnih sklepov, ki bodo podlaga vsemu na-daljnemu obrambnemu delu na šolskem polju. L delal je podroben program ia priprav ijal pot za organizacijo obrambnega dela na Koroškem s sodelovanjem vseh koroških in izvenkeroških čiofteljtv. Izbral fe gradivo za šolski kataster, ki nudi natančno sliko našega pcložaja.
odlične, znamenite osebe. Nedavno sem čitala memoare Bassompierreja — ia B^s sompierre je hi! goiovo tip plemenitaša —; ali kosal se je s prvimi pivci Nemčija in jib Je pre* v 1 To le bil čini in za čass Stuartc	- vitezi istotako hrabro, kakoi
so se bci£>.. Zaicrnosti današnjega dne ni, meuin, pripisovati resnični čednosti, ampak gospodje vitezi devetnajstega stoleta na pravlj£jo iz potrebe čedsost: ns prenašal: enostavno nič več; zato, ljubi bratranec, le pij po srčni želji; veselilo me bo ; seveda, če bi se tudi op J, bi me bolelo.*
„Ah, ljuba sestJičmšca," Je rekel dobrodušni Gerard ves ganjen, „res, zelo ljubša s', zelo ljubka 1 Ne bom zlorabljal tvojega dovoljenja, gotovo ne, toda, ganjen sem po tvoji dobroti. In kar se tiče Bassompierreja, to je bil kavelf, kakor bi jih malo naši', oovsem soglašam, famozno — iu tako iz praznim to čašo tvojega izbornega pcr:o glob ko ganjenega srca ca tvo|e zdravje/ Garardu, ki se je večkrat gtbal v slabi, nego pa v dobri družbi, ni bilo n;k<Ji prav ugodno v družbi ujngove sestrlčlne, ker ta nje lepctl in nje ljubkosti je bisa tista dostojanstvenost, ki odpravlja preveliko zaup-
Obrambni odsek se je poleg razpeča-vanja časopisov in knjižničnih stvari mnogo bavil z vprašanjem ptujskega prometa ca Koroškem ter gradivom za seznam v-eh slovenskih koroških gostiln ia obrti. Vrhutega je z vnemo razmotrili vprašanje strokovne izobrazbe naše kmetske mladine iu s tokovne organizLcije s!ovenskega krnita. Prš redil je tudi par* gospodcr;kih predavanj. Ker so gospodanka vprsšinja vete^ažjega pomena in so daJa obrambnemu od.tku obilico posla, ki ne spada v njegov dc!okrog; se je u-tanovii na občnem zboru poseben gos poen riki edsek. ki bo nadale val pričt-to delo.
V „Podjunikem krožku* so se razmo trivcla učite!jsko-3iaaovsko-?oiitična vp;a šania ter ugotovila terad'na načela vsake zdrave stanovske polit'ke. V spoznanju, c"a aa-n le krepka organizucija vseh stanov, posebno še kmetskega, da potrebne odporne sile proti navalu ptujca, hoče „Goro^n pospeševati po svoji moči stanovsk i in stro seovno organizacijo med koroškimi Slovenci Lahko trdimo, da Je „Gorotan* zavzel napram vsem perečim narodnim vprašanjem trdno, Jasno stališče, ter da je po svoje pri pomegel, ako pride narodno obrambno delo / vseh niegovlh panogah na Korošcem v . ravi tir in ae bo v bodoče uspešneje raz vijalo.
„Gorotan nam Je lep dokaz, da se narodni idealizem in navdušenje dajata družiti z resnim mišljenjem In delom. Nikjer ne sovražimo boij fraze, nego na Koroškem nič nas ne peče huje, nego Če nas izven koroški narodnjak', ne da bi se potrudili, da b) spoznaii naše razmere, naše dobro ljudstvo, našo krasno deželo, pora!!JuJe>, češ, da smo izgubljen;, na sm.t obsojeni! To so oni, ki imajo v mislih le politično moč ia veljavo. A nam gte za vs^kj dušo, ki jo otmemo potujčenju, teref muraloi in duševni pogibe!!. Naš narodni boj je vseskozi pozitivnega zna čaja in služi moralni, duševni in gospodarski povzdigi naroda. Narodno fdejo z vso n|eno suge stivno silo stavljamo v eLžjo narodnega napredka; zato ne klonemo radi morebitnih aeuspehov, zato trdovratno zasledujemo svoj cilj; zikij prepričani smo, da vse, kar storimo iz h krene ljubezni do naroda, obred: dober sad v te] ali oni obliki; če ne danes, pozneje. Prepričani smo, ko bi se povsod Javljal narodni čut v globoki ljubezni do naroda, t. J. do tlačenega, brezpravnega, gospodarsko in duševno zaostalega ljudstva, bi se kmalu našli vsi dobro misleč^ vsi pošteni rodoljubi k skupnemu deiu In obrambi in vsi oni akademični prepiti o absolutni narodnosti, o narodnosti kot poganstvu, o nespojljivosti katoliško-vernega in narodnega mišljenja bi ostali domena nepoboljšl|ivih ideologov. Dejansko smo narodno vprašanje še le površno obdelali ; spoznali nismo dovolj jasno glavnih živlienskih nalog in vprašanj svojega nareda, pač pa naša inteligenca, zarita v aesrečoo fdeolatrijo, kaj rada drvi za fantom*, za lds jami, ki za ess niso žkljeaskega pomen?, ki se ni30 porodile kot sad resnega socijološkega študja in sccijalnega dela, ampak pod vplivom duševrih smeri, tujih nam po svojem značaju in svojem izve ru. Zato nam le treba pc gtabljanja, poglabljanja ia stvarnega dela in najdemo se, spoznamo, keliko skupnega dela nas Še čaka.
„Gorotan" Je zasnovan na izključni narodni podlagi. Vodilno načelo mu Je: združenje šibkih naših sil k
nest, in tako se Je čuti! v njeni družbi vedno nekako omejenega in ni vedel, kako naj bi se vtdel napram njej.
„Kajti," je govorii svo;im intimnim prijateljem, ko so zaupno sedeli pri vinu in je ta razvezal Jezike in deial srca zgovorna, „vrag vedi, kako naj se postopa s tafetrri
ženskami; fepa je, moja sestričina, kaj ? Ali presoeta gizdaliuka, naj me vtag vzame---•
In kakor da Je markiza pogodila svojega ženina, ker sicer, kako bi bila mogla oiti tako ljubezniva 1 Da, zgodilo se je ne kaj čudnega: Msrianne je stopila iz svoje rezerve, ni bila več ponosna in hladna, ampak polna otroške raga^ivosti; vtikala mu Je, ko se |e sprehajala žnjira po vttu, c?etja
v lase. mu Je trgala čieštje in mu Jih da jala l?čno s konci prstov, nahejsta stotine oretvez, da mu je svoji lepi drhteči rok! molila pred obraz.
Ko ie tako postopala, je bii Geraid iz gubljen; izgisjala mu ie polagoma boailj-vost. ki ga je poprej tako dolgo ovirpia aa:ram sesiričini, ali prišla mu Je tova zadrega: ker Je bii po/sem nekfcu^ea ^v umetnosti dostojne IJubezn1, vpraševal se {e,
skupnemu delu in obrambi. V svojem okrilju združuje danes akademike ta učitelje na.razilčaejšega m šlfenja. Vsakdo, ki ;e voljan delati, je v društvu dobrodošel ia najde svoj delokrog, ne da bi meral v na-če!oih vprašanjih delftl najmanjš h konet-ij. Ni 11 breznačeii.o s'ogaštvo, nejasnost v načel ih vprašanjih, ki nas združuje, marveč ž i vije uska potreba. R izume:ao nje, ki nsm kaj očitajo v tem ozlru, ali ooi ne razumejo cas. Preden Je osnovai „G:>rctaa" na sedaclt podl.igi, £0 snov te!|i zavzeli jasno stališče taprf.m vsem spornim vprešanjem sa izLčiii vse, k r ni skupno, a zigotasljčnio khko: :staio i e še o g r o .T! d o, ogromno dela. Želimo si poglabljanja idejnega življenja, želimo [asnosti v oačii.h, a želimo Udi, da iefeje ziragniejo z notranjo svojo silo, brez co'it čnega zastrupljevanja duhor, brez političnega pritiska. Mladine naj ne cvira v nienera razvoju politična strast in tcviaštvo. „Gorotsn* (repuŠČa rešitev nače-aih vprašanj drugim crgacizacilam, ki jim lahko svobodno pristopi ssrk član, ker si ohrani vsak član popolno 3vcbcdo prepričanja, j.ač pa si Je stavii „Gorctan* nalogo, da vzgaja svoje člane k politični treznosti in strpnost*, da prepreči, da vsied načelnih nasprotetev ne nastaneta osebna mržnja in sovraštvo, in da omogoči složen nastop in skupno delo v vseh skuonih stvareh.
Radi svojih zdrav:h temeljev in svcjlh Jasnih ciljev upatro, da bo „Garotan" tudi v prihodnje vkljub skromnim svojim silam uspešno v t šil t veje obrambne in druge naloge na Koroškem, da iz njega pride mar-katera in!cHat!va za ozdravljenje političnih razmer na Slovenskem in di bo uspešno sodeloval pri organizacijah vseh narodnih sil k skupni obrambi naše leoe domovine. Upamo pa tudi, da najde ,Gorotan* izven Koroške vedno več prijateljev in podpornikov.
Socijainodemokratska razkritja.
V ceieljo so imeli takozvani „slovenski, ali celo Jugoslovanski* sodj&lal demokrati svoje strankino zborovanje, o katerem Je priobčila sredna „Zarja" tako zanimivo poročilo, da naj posnamemo tudi mi Iz njega neka} najznačilnejših točtk.
Tako pravi „Zarja", ko piše o udeležbi na zborovanju: „In kakor po navadi, se je izkazala tudi topotnaša takozvana inteligenca z odsotnost j o I" — Obrnili smo Še enkrat Ust ia pogledali, ali je to res socijainodemokratska .Zarja", ali pa kak trikrat prokiet „buržoazijski naiodnjakarskl" list, ki se jez^ da inteligenca ne prihaja na deiavtka zborovanja, kar „Zarja" tako rada očita „narodnjaka, jem" ; toda pisala je to „Zarja*4 o socijalnodemokratskl Inteligenci, ki jo imenuje „takozvano".
Torej inteligence ni bil o. Potemtakem je treba sklepati, da je bilo vse ono, kar je bilo na zborovanju, sama — neinteligencal Poročal Je — Regent. No, potem bo fe res ono zaradi Inteligence, saj Je kom«j pred dvema mesecema pisal „Lavoratore" o fenomenalni nezmožnosti sodruga Regenta, in odtedaj se meada vendar Regen* tova fenomenalna nezmožnost ni izpremen la v — iotcligeaco. „Zarja* Ima potemtakem popolnoma p a v, ko pravi, da inteligence nI bilo; prav tako pa imamo
kako daleč more sezati v odgovoru na nje dražestne nagajlvosti — in zdelo se mu je neizogibno, da se spusti v to —, kaj Je dovoljeno napram taki, kdkor je mislil sam pri sebi, prerahlcčutai osebi, da ne bi prestopil mej dovoljenega ?
Nekoč, ko sta skupaj jeidUa, Je rekla msrkiza, ki se }e že davao čudila na skrivnem, da tako hladno spr*jem!je nje ljubeznivosti: „Povej mi vendar, moj dotri Gerard, ali ie res, da si bil.. uu, neaak mou-vais siijet (lahka oseba)?"
„Ah, ljuba se^iričina, bil sem pač m?ad.
„Nti, saj to si še, hvpla B gu, ali povej, so te pač cbre&ovali ?* „Najbrže."
„AH pa sem se morda," je nadaljevala Marlanre, „zmotila, kajti me ž.uske, ki prav za prav n č ne vemo o tem, si de a»co o »e n kaj čudaa, fantastična domnevala ; če je kdo izpregovoril pred narsi besi do mau -cis u et{ si mislimo nekaj stro?ufga, neum!J-vtga — jaz, za svejo osebo, sem se te biia, v resnici pa nisi nikakor take sirašen."	(Dalje).
*
Stran U.
„EDINOST." St. 269
»
V Tr»to, dne 28 septembra 1913
torej prav tudi mi, U sklepamo, da ]e bila torej navzoča sama neintellgenca.
Za poročevalce določal o povsod najio-tellgeatoejŠe ljudi; če pa je tu poročal ! e • nomenaino nezmožni, torej na vsak način neinteligentni scdrug Regent, kako fenomenalno nezmožni in neinteligentni morajo biti šele oni drugi so drugi, ki so govorili za poročevalcem: Milost, Kline, Kermolj, Novak. Hočevar. Hara-mica, Rože, Mezinec itd. To se tudi jasno vidi iz poročila in razprave.
Regent |e poročal, da politični cdb^r nI dal od sebe nobenega življenjskega znamenji h to že cele tri mesece. Posamezni sodrugi da io si privoščili nekoliko počitka. Vkijub temu pa da politični odbor ni dal od sebe nikakega življenjskega znaka, pa vendar — ni dremal. (Bravo, Regenti „La voratore" ima popolnoma prav!) Poročal Je nadalje Regent, da se je to „nedremanje" karalo v ustanavljanju novih podružnic „L;ud kega odra" (b?je strogo kulturne, ne strankarske institucije), v zborovanjih po okolici, ustanovitvi strokovne organizacije v Škedoju in mladinske organizacije v Rojanu, Vse to da je za stranko koristno in potrebno delo. (Tudi mi smo vedno poudarjali, da je vse socljalnodemokratsko zagotavljanje o samo kulturnih in gospodarskih cil<ih teh organizacij le „ivindel* in da |e vsemu temu edini namen — korist stranke 1)
Kako je nato Regent poročal o namest-nlštvenlh odlokih, „Zar|a" previdno — molči. Seveda, mož je branil renjikole in tega ne sme izvedeti tisio slovensko delavstvo, ki v svoji slepoti še kaj verjame Regentovi — inteligenci. Potem je zaradi renjikolov najbrž razdražene sodruge potolažil s preper cijonalnim volilnim sistemom na podlagi splošne volilne pravice in to za Trst, Istro In Goriško in končno nekoliko poagitlral za „Zarjo" ter predlagal, naj se sestavi poseben agitactjski odbor za „Zar|o".
Na to sledeča debata ni bila za gospode sodruge preveč prijetna; zato so najbrž tako pogrešali — inteligence. „S odru g Milost je podal nekoliko pojasnila o tržaškem dopisovanju »Zarji", ki je v poslednjih časih pojenjalo. (Povedal |e najbrž, da je temu ponehanju kriva — fenomalna nezmožnost.) Sodrug Kline si želi več dopisovanja v „Zar|ou, Id pa prihaja prepozno. Pravi, da se zahteva od delavca agitatorja preveč dela. Agitacijski odbor za „Zarlo* naj bo sestavljen iz strokovnih tal-niKov. (Aha I .Lenobe, naj delajo 1" Tako je pač mislil. Povedal je tudi najbrž še ka| -več, kar je pa „Zarja" seveda zamolčala.) Glede politične organizacije prosi pojasnila, ker (e bila organizacija dva tedna brez znamk. (Seveda politični odbor — ni dremal, ko ni niti preskrbe! plačilnih znamk za ft ankn; davek I)
Se bolj robat nego Kiinc je bil K e r -mol], ki je rekel, da politični odbor ni livriil svoje dolžnosti. Člani neredno plačujejo In odbor se za to ni zmenil veliko. Četudi nerad, |e prisiljen kritizirati nemarnost političnega odbora. V »Zarjo* naj se več dopisuje. Za dopisnika na| skrbi politični odbor. (Regentova fenomenalna nezmožnost se torej Še vedno kuiat) Sodrug Novak je proti izvolitvi agltacljskega odbora za .Zarjo". Prosi pojasnila o .rdečih tednih", ki jih ni bUo. Sodrug Hočevar
Sravi, da je lahko kritizirati, težje pa delati, odrug H a r a m i n a brani politični cd bor, toda priznava, da se ne godinik|er b o 11 e 11 Povsod se zdi sodrugom premalo dela, povsod |e premalo navdušenih delavčevi (Nič življenjskih znamenj, pa vendar ne dremajo I Pa ne da bi že kar smrčali?!) Priporoča Izvolitev agltacilskega odbora, toda ne iz tajnikov. (Mož Že ve, zakaj ne. Tak agitacijski odbor bi le še pomagal — smrčati!)
Sodrug Rože (to je menda tisti kontrolor okrajne bolniške blaga|ne, ki mu je neki narodni Železničar očital, da |e prava tumpsrija in svinjarija, kar uganja kot kontrolor okr. bolniške blagajne, in mu |e tudi dokazal to) poudar|8l potrebo mladeniške organizacije in priporočal ustanovitev agltacljskega odbora. Organizacija za Ro|an-No-vo mesto bo tudi izvršila svojo dolžnost. Ko sta še sodruga Mezinec In F e r r i
PODLISTEK.
„GOLGOTA".
Drama v treh dejanjih. — Spisal S r d J a n pl. Tučić.
(K nocojšnji otvoritveni predstavi v slovenskem gledališču.)
Tradicija našega gledališča |e, da vsake sezone odpira duri našega gledališča s slovanskim avtorjem. Letos se je odloČila in-tendanca, da na otvo vit veni predstavi spozna naše občinstvo nbjaovejše delo mladega pisatelja Srd Jana pl. Tučrća. Tučić ni novinec našemu občinstvu. Ooe njegovi prvi drami sta se že Igrali na našem odru. Pred leti Je uprizorilo naše gledališče njegov .Povratek" (Na sveti večer) in pa pretresljivo dramo „Trhli dom*. Obe dra-ai sta imeli velik io zaslužen uspeh. Kajti 4P.matek* in „Trhli
priporočala način dopisovanja In opisala težkoče agitacije, Je bil po Regentovem zaključnem govora izvoljen sledeči agitacijski odbor za »Zarjo*: Haramina, Mezinec, Hirš, Kervin, Š/agl In Miklavc. Tri pa izvoli okr. organizacija Rojan-Novo mesto. Za tem Je sodrug Milost zaključil to zanimivo in važno zborovanje."
Tako „Zarja."
No, prav nič se ne Čudimo, da Itali (anski sodrugi tako neusmiljeno bagatelizi-rajo svo|e takozvane „jugoslovanske" so druge. Ob taki duševni revščini, kakor so |o pokazali tu, pač res ne zaslužijo kaj dru gega. Pa da bi že vsaj molčali in te svoje beračije ne izobešall v javnosti, sa| mora vendar vsak, k 'or ima le še kaj možganov v gla /i, s strahom pobegniti iz te družbe, da mu Še njegovih ne snedo molji. In če so „voditelji" takt, kakšni morajo biti šele vo jenci! Ubožčki, smilijo se nam 1
Domače vesti.
Smttna kosa. V petek |e umrl v bolnišnici pri sv. M. Magdaleni po dolgi io mučni bolezni knjigovodja gospod Teodor C r n k o v i č. Pokojnik je bil navdušen hrvatski rodoljub, član društva „Slrossmayer" in zelo prijeten družabnik, vedno vesele naravi. Mnogoštevilne prijatelje njegove |e njegova smrt globoko užalostila. Žalujoči vdovi iskreno sežalje.
Osar tutto 1! Pred par tedni je pisal tukajšnji „Corriere Adriatico", da je tudi ravnatelj tramva|a v Trstu renjlkolo. In to je tudi resnica, kakor je resnica, da je pri tramvaju uslužbenlh še par drugih renjikolov, ki pa |im Je laško-Uberalna stranka znala pridobiti avstrijsko državljanstvo. Na to konstatacijo v „Corrieru" je prinesel „Pic colo" neko izjavo, v kateri Je 12 podpisanih uslužbencev izjavilo, da ne odobrujejo tega, kar je pisal .Corriere". Sedaj pa dozna jemo iz La|gotovejega vira, da sta šla v .Picco-lovo" uredništvo le dva ali trije uslužbenci, Id so svojevoljno, ne pooblaščeni od nikogar, ne le podali ono izjavo v imenu vseh uslužbencev, ampak so tudi stavili imena drugih tovarištv, ne da bi bili ti kaj vedeli za t o! I To Je bila gotovo zloraba najhujše vrste. Nekvalifikovana predrznost
Osar tutto I Na tem izgledu vidimo zopet, kako obupnih sredstev — nobeno ti ts?.o slabo, da bi Jim bilo preslabo — se poslužujejo kamoraši, da bi ohranili nezdrave razmere, ob katerih se rede in maste. So pač brez vesti in brez sramu. Posebno Še, ko se nam uiiljuje vprašanje: ali so šli oni dva trije uslužbenci svo|evol|no v uredništvo .Rccola" ter zlorabili imena drugih, ali pa so morda storili to po kakem nalogu?! V tzm slučaju bi se dogcdsfc kazal v še črnejši luči.
Kake misli je vcepila ljudstvu tista javna vzgoja, ki mu jo dajajo „Piccoio" in slični listi, to |e pokazal neki tržaški meščan v pogovoru z ne ni na našincem dolgoletnim prijateljem svojim. Pogovarjala sta se o političnih stvareh in posebno še o peripe tijah v razmerju med Itati|o in Avstrijo. In tu je podal oni tržaški meščan to-le karakteristično izjavo: „Dokler cesar Franc Jažtf živi, se glede Trsta ne spremeni ničesar, ali potem se določi n|egova bodoča usoda!!!"
Umejete-ll smisel besede? Ne da bi hoteli te| izjavi da|ati bogve kako važnost. Italijanski mlini melje|o sicer neprestano, ali ne vsikdar moke, ampak večkrat tudi — otrobe, a mnogokrat tečejo tudi .prazno". In potem |e ludi gotovo, da moke bodoče usode Trsta ne bodo mleli samo Italijani ki mlini, marveč bodo Imeli besedo tudi dragi mlinarji. Kraj vsega tega pa vendar ni bagatelizirati takih pojavov, ker so — kakor že rečeno — veiekarakteristiČni za duh, ki se privzgaja našim Italijanom t Te Ideje ne bodo sicer disastrozne za našo državo, ah disastrozne so za razpoloženje teh ljudi napram naši državi in za njihove nazore o nje bodočnosti.
I a ti renjikoli, radi katerih je sedaj toliko hrupa, so vidni znaki propagande takih ide).
dom" sta drami velike literarne cene in premišljene tehnike. Tučfć je dete časa. svoj Čas |e bil eden Izmed prvih modernistov. Cim se |e porodil naturalizem, pojavil se je Tučić s svojim prvim delom .Povratek" in Je dokazal, da tudi hrvatski narod Ima smisla za novo strujo. S »Povratkom" |e imel takoj velik moralen in materi|alen uspeh, tako, da |e hitro za tem napisal svo .Trhli dom". Bilo Je to v času, ko je slavni Italijanski igralec Zacconi s svojo verističuo igro navduševal mladino, ki se Je hitro navdušila za to novo vrsto literature. In lansko leto le slavni Reinhardt uprizoril v .Rotundi* na Dunaju s sijajnim uspehom VolmOUerjev, .Mirakel". Tudi Tučić se je začel navduše vati za to vrsto gledališke umetnosti in spisal Je .Golgoto".
In tu spoznamo zopet sijajno pero Tu-čićevo, njegovo globoko izobrazbo in rafinirano tehniko. Tudi v „Golgoti" se menjajo realistični prizori s misticizmom. Marsičesa ce je naučil od Maeterlincka, ki fe tudi oče mistiČae drame. Iskati tendence v literarnem delu ni potrebno, kajti literatura je umetnost,
K poglavja o renjlkotlli. Ozlrom na notico pod tem naslovom v izdanju našega lista od dne 20. t m., v kateri |e bilo re i Seno, da se med nameščenci Avstrijskega Lloyda nahaja tudi na stotine Italijanskih podanikov, nam piše ravnateljstvo te družbe, da ta trditev ne odgovarja resnici. V smislu 17. člena dogovora, ki ga fe Lloyd sklenil z vlado, morajo biti nameščenci sami avstrijski državljani ia je LIcyd vedno pazil da so nameščenci na morju in na kopnem v smislu omenjenega člena pogodbe vsi avstri|ski državljani.
Renjikolom — kruha, domačinonm — kamen. V Istem času, ko v Italiji vsa Javnost naravnost kar besni proti Avstriji italijansko časopisje priobčuje najljutejše na pade na našo državo, našo vlado — imeli smo v rokah neki Ust iz Faenze, .11 La-mone", kjer neki G. T. že prerokuje, da ni daleč tisti čas, ko zabebne topovi In nad Trstom za vihra italijanska trikolora — v istem času pa se doga|ajo pri tržaški mestni občini stvari, ki naravnost kriče po državo! oblasti, naj vendar napravi tu enkrat red, kajti ona prerokba je prišla pravzaprav prepozno, ker v tržaški občini itak že koman-dirajo ljudje izpod .trikolore" in Avstrijec že sploh nima nič več opraviti v mestni občinski službi.
V Italiji so grozili, da bodo odgovarjati na tržaške namestništvene odloke z repre salvami, da bodo začeli izganjati v Italiji naseljene Avstrijce. No, v Italiji so se pač premislili, da bi prišli s takimi represalijam), t: da take represali|e |e začela izvajati tržaška mestna občina, oziroma v mestni občinski službi odločujoča laškcllberalna ka mora in renjlkclski komedijantje. Odkar so namreč bili izdani oni na* mestništvenl odloki, se dogaja danzadnem, dakarpovrstiodpu-ščalo iz občinske sluz be doma Čine in nameščajo namesto n|ih renjikole, ali pavsa| obdržuje-|o v službi renjikole, dočim pa od pušča|o avstrijske državlja ne, in tone glede na to, atlsoti avstrijski državljani slovenske ali italijanske narodnosti.
Tako se je zgodilo tudi včeraj, da so odpustili od občinskih smetarjev tri avstrijske državaljane, enega Slovenca in dva Italijana lzavstrl|skeFur-I a n i J e in to celo brez odpovedne ga roka, ne da bi bili ti trije dali tudi na |ma n j ši p o vod za takoj šnji odpust. V četrtek so jim povedal, da jih ne potrebujejo več, včeraj pa so j« m izplačati zaslužek za potekli teden in so Jih postavili na cesto. Ostali pa so v služ-b i renjikoli, kisobllivelikopo zneje sprejeti v službo, kakor pa odpuščeni domačini.
Ia io še ni vse. Ko so prišli oni tri|e odpuščeni delavci v soboto po svo| zaslužek, lih |e nahrulil neki Derini, ki |e seveda renfikolo takole: .Pojdite v Avstrijo po denar, ne pa semkaj, kjer je Italija !u
Take nesramne predrznosti si upajo uganjati tuji državljani pri nas v Trstu na a<~stri|sldh tleh. Seveda domačin tu nima nobene pravice, kajti .tu |e Italija" in to „Itali|oa na avstri|skih tržaških tleh je ustva ; laškoliberalna kamora. Potem naj pa še t. jo govori, da se renjikolom godi krivica v Trstu, da |ih preganjajo, da so namestništ-veni odloki krivični! Ne odlokov, temveč pasjega biča bi bilo treba, da bi take ne-sramneže zapodili tjaka|, odkoder so prišli semkaj odjedat kruh domačinom in pljuvat v lice zemlji, U jih redi!
Kako govore na štiri oči! Neki Slo venec, ki igra v slovenskem Javnem življenju Trsta važno ulogo, se |e pogovarjal te dni z nekim Italijanom, tudi intelektuvalcem in zagriženim nadjonalcem, o renjlkolski aferi. In tako le na štiri oči |e Italijan pripoznal da tudi pametni tržaški Italijani nimajo prav za prav nič proti nared-bam tržaškega namestništva, ker so utemeljene v zakonu; samo to da obso|ajo, da se |e tako kruto nastopilo tudi proti že nameščenim uradnikom, ker bo s tem uničena n|ihova ekzi-stenca.
Takemu človekoljubju vsa čast. Toda
ki ima geslo „Art pour L' art" in |e strogi umotvor.
1. dejanje se vrši v nekem samostanu Mladi menih Demetrl| čuti v sebi mladost in hrepenjenje po življenju, ki je onkraj s a most&nskega zidu Usoda mu dovaja živ!|en|e v osebi krasne Žene in tu zastavlja simbolizem v .Golgoti". Žena je sim bolizirana, kajti le ona je mogla vzbuditi v Demetriju ono hrepen|enje, kajti le kiic po ženi more iz mladega srca Izvabiti strasti; is v odločilnem času, ko ga |c zapustila stoji sam »On" (Krist) pred Demetrijem ter ga sprovaja v življenje. Z nastopom Krista pa nastopa misticizem v drami. Ia zda) nastaja Demetrijeva .Golgota". Kakor Krist, U fe Imel prehoditi svo| križev pot, tako |e tudi menihu Demetriju izpiti do dni svojo kupo žlvljen|a
Drama se vrši v sedanjih časih; in vendar vidimo v 11. dejanju .Njega" Krista v osebi zdravnika. Ideja, spraviti osebo Od-rešenlka v moderno obliko, ni nova. Anglež Jer ome |e tudi spisal legendo .Tujec", v Kateri nastopa Kri s t v modernem času. la
državni uprava se ne more pri svo|'h akcijah, ki jih Je spoznala za nujno potrebse, dati voditi od sentimentalnosti, ampak le po zakonih in po izpoznani potrebi za dtžavo. Čim le vlada postavila princip, da zakon ae dopušča nameščavanja inozemcev v naših davnih službah, mora vel|atl to za vse brez Izjeme, tudi za liste, ki so že nameićeai 1 Potem Šele, ko Je uveljavljen princip, Je stvar vlade, da eventuvelno upošteva po ozira vredne slučaje in da dovoii Na to stališče se Je postavila tudi vi {e Izdata one naredbe, radi česar Drigovoii človekoljubja mamiti le t in nerazsodne ljudi.
Slabo Jo je torej pogodil oni iateUgent, ko Je v pobijanje namestalkovih naredb navajal le moment človekoljubja. V prvi vrsti pa smo hoteli pribiti dejstvo, da tudi Italijani sami, tako le na Štiri oči, primi-* a j o zakonitost naredb tržaškega namestnika proti renjlkolo m I
Smo li mi krivi, da smo Slovenci?! Kakor |e bilo čitati v včerajšojem našem uvodniku, Je solnogralki nemiki, liberalni — Bog nas varuj tacih liberalcev 1 — list pri-hitei renjikolom na pomoč s čudno apo-strefo: rcari so oni krivi, da so renjikoU ? I la ker niso oii krivi, tudi ni lepo, da jirt avstrijska vlada preganja in oškoduje v njihovi ekzistenci 1
Čudna misel, čudna logika I Imi pa vendar nekaj dobrega na sebi. Na podlagi te argumentacije moremo ml Italijane polteno potegniti za Jezik. Sprejemši ta argument obsojajo sami svoje divjanje proti slovenskemu prebivalstvu. Sovražijo nas, pro-ganjajo nas, tlačijo nas, ovirajo vsak naš napredek, delajo našemu ljudstvu škodo v njegov! gospodarski ekzistenci, zapira|o nam poti do šole, do izobrazbe, odrekajo nam vsako politično in narodno pravo; z eno >esedo : da Je po njihovem, ne bi smeli mi tu niti dihati, di-si smo domače prebivalstvo 1 Zakaj ? Zato, ker smo Slove n c 11 A seda| vprašamo mi njih po solnograški analogiji: Srao- II mi krivi, da smo Slovenci?! Če ni to naša krivda, ampak božje previdnosti, ki nas je postavila semkaj kakor Slovence, po tem je to kruto, barbarsko, da nas preganjaj d le zato, ker smo Slovenci I
Solnograška sulica se je zasukala in zadela vas, itali|anske mogotce, v zakrkneno in zastrupljeno srcel
Kako ustrezajo na glavni poŠti slovenskim strankam, o tem priča nastopni dogodek, ki nam ga sporoča slo ven. ki trgovec: Sel sem v petek zvečer ob 6 uri aa glavno pošto, kjer sem zahteval (v pritličju na desno, prvo okno) dvostroko do-jisnico, tudi za odgovor. Gospića me nikakor ni mogla, ali pa tudi nI hotela razumeli. Metala je predme vsakovrstne tiskovine, tamo prave ne! Ker pa sera dopisnico nujno potreboval, ml nI preostajalo drugega, nego da sem le oni gospicl na ljubo govoril nemiki.
Prav tako, kakor da Je občinstvo radi poštnih uslužbence? tu in ne oni radi nas. Ker so ti uradniki in uradnice aesposobnl, pa na| se vsak Slovenec uči nemški, če sploh hoče, da bo poštna Institucija služIla tudi nJemu. Javnost naj se prilagedja, da morejo javni funkdjonarj! sploh vršiti svojo službo. Smo pač v deželi neverjetnosti In absurdnosti.
Trgovski tečaji za deklice se otvo-rijo začetkom oktobra. Priglase spre|eT?a g. Detela S., tajnik Trgov, obrtne zadruge ul.
XXXXXXXXXXXXXXXX
USTftEDNl BANKA ČESKYCH
SPORITELEN PODRUŽNICA v T>*TC
flt dtl Pontarouo 5.--vi* Snova 15
Vloge na knjižice 47«-«% ) poodpoved-Premijne vloge 5 6/0 / nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računa s; po dogovora najugodnejše. si
mm n KAVCIJE - • - MENJALNICA-
Urada« uro od S.-ia.V, dop. ta a.1/!—5. pop
XXX*XXXXX*XXXXXX
končno so le Ideje Kriitove, ki Jih propo-veduje oseb3, kajti avtor ne Imenuje Krista, temveč nastopa le „On". Tudi „Oa" Je irrei s?o| križev pot in človek, njegova podoba ga tudi mera imeti.
Morda sta ta tendenca in ideja avtorju pred očmi, ko je za »no val svojo dramo, aii pa tudi, da je hotel spisati satiro na člo-veško hrepenenje, na dulevno svobodo; toda to je temeljna nota naše noco|inJe novitete. Se ena ideja je v drami In ta bi bilat da niti „On" ne more prevzeti človeikegi greha, kajti duša bo iskala utehe in miru tudi po zločinu.
Kakor sem omenil v začetku, bi bilo neumestno iskati tendence v delu, ki |e umotvor. Hotel sem le podati temel|ne ideje te drame, ki |e niso dosedaj aikjer drugje igrali kakor na kr. hrvatskem deželnem gledališču in sicer z uspehom, na katere te avtor lahko ponosen. Slovensko gledališ:e izpolnjuje pa svojo dolžnost s tem, da |t s to dramo otvorilo svojo novo sezono in tako dalo prednost Jugoslovanskemu avtorju
Leon Dragutinotič.
„EDINOST11 St. 269
Stran III.
S. Francesco 2. Mesečnina znala K 4*30. Tečaj traja 2 leti. Poaču|e|o te vsi potrebni strokovni predmeti, kakor tudi nemičina io italijanščina. Pouk se vrli vsak dan 1 P. a. starše opozarjamo, da se na poznejše priglasitve ne bo oziralo.
Učenke, ki vstopa|o letos v drugi letnik, se morajo istotako pravočasno priglasiti.
DANES ob 4 pop. se vrši vinska trgatev, ki jo priredi Šentjakobska Čitalnica v dvorani „Konsumnega društva". MT Po trgatvi PLES!
Razpisane štipendije za živlnozdrav-niSke nauke. Naučno ministrstvo razpisuje sedem državnih štipendij v letnem znesku po K 600 — za slušatelje na visoki šoli ia živinozdravništvo. Prošn|e do 31. oktobra rektoratu omenjene visoke šole. Natančne|e glej „Osservatore" št. 222, z dne 27. septembra 1913.
Vpisovanje v slovensko obrtnona daljevalno Solo se vrši danes dopoldne od 10 do 11 v prostorih „Slovenske trgovke šole", ulica Stadion 21. I.
Desetletnica „Narodnega doma" pri Sv. Ivann. Danes se vrši oni del jubilejne sfavnostf, ki se minole nedelje nI mogel vr-
i i ti radi neugodnega vremena: nastop Vrdelskega Sokola po programu : a) Proste Vc|e moškega in žeuskega naraščata, h) Vaje članic z obroči, c) Proste vaje č»a-nov. d) Proste vaje član:c (ijubi. proste vale), e) Telovadba na orodju: 1. dve vrsti (drog in skok čez konja). II. uiorsa (na drogu in bradlji). III. skupina. Sviral bo društveni orkester. Začetek ob 4. Dvojen je vjrok, radi katerega poživljamo občinstvo oa obilo udeležbo. Prvi je ta, da se dostojno zaključi slavnost naše ustanove, ki Je najtrdnejša zaslomba vsej naši stvari pri Sv. Ivanu, a drugi, da pokažemo svoje simpatije Sokolu, ki toli hvalevredno vrši svojo nalogo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Mlhevc, stud. med. vet. na Dunaju 10 K. katere so zložili v spomin na 20. IX. 1908 slovenski veterinarji na Dunaju. Iz kazenske poravnave Adele Jeršek ca. Ivan Mausar je plačala Adela JerŠek 10 K, katere je ooslal družbi odvetnik g. dr. Ant. Švigelj. Franc FJscher, gostilntč?r na postaji pri Sv. Luciji, je plačal v poravnavo nekega spora C. M. družbi 10 K. Gdč. Katica Rebek, Radchova vas, je nabrala o priliki ženitovanja svo|e sestre Ivanke z g. St. Lapajne 10 K 40. Julij Sstina je nabral za družbo na narodni praznik v veseli družbi opatijskih Slovencev 33 K 40. Iskrena hvala 1
V Kanalu na Goriškem se Je vršil dne 14. 9. 13 cvetlični dan, od katerega |e prejela CM družba polovico vsote K 142 64. Denar le poslala blaga|ničarka g. Fraoja Kokri. Požrtvovalnim rodoljubom v Kanalu prav toplo zahvalo.	*
X. redni občni zbor ak. fer. druStva „Prosvete" se vrši z običajnim dnevnim redom dne 30. 9. 13. ob 8 zvečer v LJubljani pri „Novem Svetu". P.akujemo obline udeležbe 1
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Poleg glasbene šole go|i tržaška podružnica „Glasbene Matice" tudi koncertno petje. To Je storila podružnica že od vsega početka s tem, da je vzdrževala koncertni zber in priredila ž n|lm dosedaj šest večjih koL-certov In raznih manjših nastopov, vsi-kdar s častnim vspehom.
Ker hoče podružnica iti v svojem delovanju vedno in vselej korakoma naprej do stavljenih dijev, bo tudi letos vzdrževala polet; glasbene šole moški In ž e n s k i zbor. Poleg novejših in najmodernejših zborov se bo pelo tudi nekaj zborov iz sta-rejie glasbene literature. Posebno pažnjo pa bo društveni pevski zbor posvečeval gojitvi prekrasne narodne pesmi.
Stavljeno nalogo pa more doseči podružnica s svojim zborom le, ako se sodelovanju v pevskem zboru odzovejo mnogoštevilno peTCl in pevke, ki imajo dar in dobro voljo.
Zato vabi tržaška podružnica .Glasbene Matice" vse dosedanje pevce in pevke, rav-notako p^ tudi nove, da se v obilnem številu ude) čv kih vaj in Jih redno in točno
posečaJ:>.
Pe?*ke vaje bodo za ženski zbor ponedeljek In sredo, za moški zbor pa torek in petek, vselej od 8 do 9 zvečer v dvoraai „Trgovskega Izobraževalnega društva" (ul. s. Francesco št. 2 1) Prva va|a v ponedeljek, 29. t. m., odnosno torek, 30 t. m. Novi pevci In pevke naj se zglasekar pri vajah.
Razpis nagrade. Tržaška podružnica „Sloventkega planinskega društva" v Trstu razpisuje 50 kron nagrade za najlepši lepak za III. veliki planinski ples leta 1914. Lepak v velikosti 180 X 80 *ma obsegati 3 barve. Osnutke je doposlati najkasneje do dne 15. novembra t. I. na naslov: Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva*, Trst, ulica Torre bianca št. 41, I. nadstr. Sprejeti osnutek ostane izključna last podružnice.
Namesto praznovanja šestietnice
priredi „Narodna delavska organizacija11 da nes, v nedeljo, ob 3 popoldne koncert oa vrtu „Konsumnega društva" v Rojanu. Po koncertu, h kateremu Je vstopnina prosta, se vrši ples, ki traja do polnoči.
Loterijske Številke, izžrebane dne 27. septembra: Duna| 4 45 18 34 30
Tvrdka Križmančlč A Breščak v
ulfcl Nuova je povečala svoje prostore, razširila je svojo trgovino tudi v 1. n. Ob otvoritvi se je pa g. Krlžmančlč kakor vselej in ob vsaki priliki spomnil naše Šolske družbe, ter jI izročil polico zavavarovalnlce „Prvt češke" glasečo se na 500 K. Čast takemu trgovcu, ki |e vreden že radi svoje dobro znane trgovine največje podpore od strani slovenskega občinstva.
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. septembra.
Satnoumor. Hermina Maitzen, stara 36 let, zasebnica, stanujoča v ulici delle Poste št. 13, je danes dopoldne izpila večjo mno Žino karbolne kiseline. Poklicali so sicer takc| zdravnika rešilne postale, a bilo je že prepozno. Ko je zdravnik prišel, je bila netrečaica že mrtva. Truplo so pustili na njenem domu. Vzrok samoumoru fe neznan.
Avtomobil ga je zadel. Železničar Gašper Kuschel, star 36 let, stanujoč v ul. Evangelista Toricelll, Je imel snoči nesrečo, da je zadel avtomobil In pobil po tleh. Kuschel Je zadob 1 več poškodeb, ki pa po sreči niso bile težke. Na rešilni postaj! so ga obvezaii in je nato odšel domov
Zastrnpljenje z alkoholom. Snoči so pripeljali v bolnišnico mornarja, ki služi na parniku .Žara", nekega Mihaela Oliča. Olfč se (e tako opil, da [e bil v popolni nezavesti.
Nesreča pri delu. Marij CaStro, star 20 let, tesar, zaposljen pri zgradbi neke nove hiše v ul. dei Lavoratort, je včeraj padel z odra in se precej težko poškodoval.
— Emil Cassallnl, star 46 let, slikar, stanujoč v ulici del Salice St. 12, je tudi padel pri delu in ti zlomil levo nogo v gUžoju. Oba so prepeljali v bolnišnico.
MaSčeval se je. NeU Anton Ceglar, s priimkom „Toni piccolo", star 29 let, premogar, stanujoč v ul. Molin a vento št. 50, je imel znanje z neko Kornelijo NI-colioijo. Nicolinijeva je stanovala v ul. Sporcavilla in Toni je prav pridno zahajat k njej in izvabil od n|e marsikatero kro nico, tako da se je prav lahko reklo, da ga je Nicolinijeva skoraj popolnoma vzdrževala. To je trajalo precej dolgo, a končno pa je bilo Ntcollnijevi le preveč In povedala je Toniju, da ne prihaja več k njej. To pa je Tonila tako ujezilo, da |e prišel poneči k Nlcolinljevi, ko le spala in je| potegnil z nožem čez lice. Nicolinijeva [e stvar ovadila ooliciji in Toni je šel za nekaj časa v luknjo. Pred par dnevi so ga šele izpustili iz zapora.
Snoči je Toni pohajal po mestu in |e nenadoma naletel v ul. Punta del forno na Nicolinijevo, ki sedaj stanuje v zagati delle Pancogole št. 4, In jej je strogo zaukazal naj gre ž njim. Ženska se ga |e ustrašila in je v resnici šla ž njim. Prišla sta v neko ulico, ki je bila precej prazna in tam jej je najprej zagrozil, da jej razpara trebuh, potem pa jo je udsrtl z neko steklenico po glavi In jo precej ranil. Ženska |e začela kričati in na njen krik sta prihitela dva re d&rja, ki sta aretirala nasilneža in ga odpeljala v zapor.
Aretacija na krovn. Včeraj Je bil cb prihodu Lloydovega parnika „Trieste* are tiran neki Mohamed Našim, star 18 let, težak, ki se je v Port Saldu vtihotapil na parnik in se tako hotel zastonj pripeljati v Trst. — Tako je osleparil Lloyd za 65 frankov.
SVOJI K SVOJIMI
SVOJI K SVOJIM t
Nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina £tev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih eenah. aV» SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Dr. 1'efnih
Dr. PBTSCHNIOO
bit, vli S. Mirta Bt?. i
m notranja (splo^e) koleni -1 Is Specijalist aa kaiaa Sr (spalna) bo lasni i 11^—i la 7—T*
ARTURO M0DRICKY
Pradajalaloa naaf. klas« ta drabalfc predaatav
Trst, al. Belvederc
Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, g manšet, srajc, dežnikov, Čipk, tra- | kov in drobnarij v popolni izberi. *
Neverjetno!
Kičmarji pozor !!
Fino o\je po 96 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka H* Furlan
Trat, ulica Glulia Stev. 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve. I Poštne odpošiijatve.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente)
Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potaebMin m čevljarja. — Specijaliteta
potreb&čin mm aedlarje.
iVRDKA
Francesco Bidnar
TRST ~ ustanovljena leta 1878 — TRSI |e preložila svojo
trgovino Šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delav gico vred la ulice Ponterosso Stev. 4
v ulico Campanils štsv. 19
11=30:
■osai
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Not prihod volnenega blaga za moške in ienske, zefir, batist in perijiva svila za jopice.	.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarge, preproge, zavese, trliž po izjemno "irb-ih cenah.
Dr. Korsano
Specijalist za sifilitlčne la kotne bolezni
aar se je povrnil in
Ima avoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro it 17,1.
(Palaezo Diana) Za cerkvijo St. Antona coveg*
Sprejema od 12. do I. in od 61/. do 77, pop. Ženske od 5 do 6 popoldne
i S
1$ 5
Jtermangili) Zrocca
Trst, ni. Barrlera vserhla 8
liaa
veliko z: logo mrtvaSkihpreftmetov.
Voh ri porc.lina in bl«*r«v vezanih i Mdwi * C" i i o«, od umetnih ov.tto ■ trakov In na»l»i. Slika poroolanaatih ptoičah za grobno spomenike, ■ajnlij« koakvoBlao ooaa.

Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
aa je preselil ia ulioe St. La carja
o ulico Vuldlrivo it. 27.
Ordinira in sprejema od 9—1, 3 — 4. Dvigalnik na raspoiago.
il

3DE
RESTAVRACIJA
AURORA
Trst, oiica Csrtccri siv. 13.
Vsak »efer od 7. do polnoči
Velik koneert
Brzojavka iz Prage t Trst
Dne I. oktobra 1.1. nastopi
:: PRVa ČEŠKA ::
DANSKA KAPELA.
Ob nedeljah in praznikih Matinee. rvSTOPNINA PROSTA. :
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomiranoga Goesaovega piva ne toči pivo Beuchel-Brftu iz Kulmbacha.
31
— Marko Haldlć In Maoojlo Kraljević, oba Dalmatinca, ki sta v Carigradu težko ranila nekega človeka, sta prispela včeraj z LUjdovlm parnikom »Bukovino" v Trit in so Ju tu izročili pomorski polički.
Zmetalo se mu je. Včera| popoldne so poklicali Treveia v Škofije, kjer je nepričakovano zblaznel 30letni kmetovalec Peter Petrovič. Ker Je blaznlk začel postajati nevaren, ni drugega kazalo, kot da ga |e Tre ves prepeljal v tižaSko opazovalnico.
Društvene vesti.
Odsek pevskega druttva „Velesila*
priredi danes, v nedeljo, 28 t. m. v Sancin-Čemotovi dvorani v Škednju ob 4 pop« velik koncert s sledečim sporedom: 1. V. K!a!č: „Svračan]e", osmerospev. 2. A. La-jovic: „Serenada", solo-tenor, poje g. Josip Sancin. 3. Schumans: „Uspavanka" za gosli, izvaja g. Drsgotin Ssncio. 4. P. H. Sattner: .Pogled v nedolžno oko", čveterospev. 5. S. Sante!: „Galebi", sopran po|e gdč. A Godina. 6. Ranzato: „Serenata" za gosi, prediaia gosp. D. Sancia. 7. F. S. Vllbar: „Mornar" solo-tenor, po|e g. I. Saocin. 8. V. Vanda: „V slovo", četverospev. 9. V. Krjrlov: „Medved snubač", veseloigra v 1
novosti za ionske in moško obleke in ¥se v to stroko spadajoče se dobi
v največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova št. 3?.
Veatna, todn» postrežba, a a Z akte vaj te vzorce, ki ao poštnine proati. - •
Stran IV.
tEDINOST" St. 263.
V Trstn, dne 28. septembra 19131
a-
Mesto K 12.- samo K 5*-
Elegantni moSkl ali ženski čevlji s poveiamt,. glasom predstojećega odtisa izdelani po novem -fa<;diiu, z močno pribitimi podplati in vsake mere. i Za tr, ežnost se Jamči. Tsak par K 5 — poSllja po povzetju trrdka
Leopold SchSchter,
Dunaj XY//9, Lerchenfeldergiirtel N. 5.
Nikak riziko. Dovoli se menjava ali pa se vrne denar.
[Josip Zavadlal
>Trst, ulica Marco Polo 6.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na ddfi Bvež kruh. Prodaja ee moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
I
Akademieni slikar
Josip Vužetif
podučuje risanje in slikar« stvo v svojem atelierju v Trstu, uliea Belpoggio 3a. .(Hiša nova).
Ulica Belvedere 47.
P. N. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem zopet odprl :::::
trgoulno Min in kolonijam, blaga
katero sem popolnoma preuredil. Blago sveže in I. vrste. Cene zmerne. Postrežba točna. Prodajam domača In tu|a pridelke in sicer: otrobe, koruzo, fižol, riž, kavo, tržaško, bi atriške in napol] eka testenine, izvrsten ruski 6a| v zavitkih v prid CMD, kolfnsko cikori o itd. SPECIJALITETA: NanoŠki ovčji sir, vsak dan svež koperski kruh, oljčno olje, vinski kis. Postrežba na dom. — Poštne odpošiljatve. Uljudno se priporoča udani
DOMINIK TENCE — TRST
Ulioa Belvedere 47.
Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODB.
Ces kT. priv.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica Ia reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TR81U Piazza Nuova it. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
jeklene varnostne celice
zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolino Hjamfien« proti poiara la vlomu, pobrane ta apr&vljanje vrednot, kakor tudi asaio po-luano saprtih savojav, ter dž v dotičnih jeklenih celicah v najem
varnostne shrambtce (safes) ::
ruličnib velikosti, v katerih sa lahko shranijo vrednostni papirji, listin«, dragulji itd.
(Varnostne celice ne more nihče drugi odprai; kakor stranke vzajemno z banko.
Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižica
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/.
Kontni davek plača direktno zavod.
Bavi tudi % vasmi bankovnim! posli, toi zavarovanjem proti sptbam na irebaaju.
PpS
T'-
\f U
mi



i
Hapag, Hamburg
(Hrnmb«rg*Amerika Linie). * ^
--	Prevažanje oseb v vse dele sveta.
Hamburg—Vo^k
Bouiogne — New York; Cherbourg — New York; Southampton — New York.
Hamburg — PhiladeSpIica Hamburg — Boston Hamburg — Kanada Hamburg — Kuba Hamburg — Meksika Hamburg — Brazilija Hamburg — Argentinija Hamburg — Zapadna Indija Hamburg — Čile Hamburg — Peru Hamburg — Afrika
Zabavne vožnje
s posebno v to svrho napravljenimi parnikf.
Potorania okrog svela pGtoiMia i Indijo PtMja v Ofijent
Polivanja m severni rt Polsianja v Islandiia Potovanja v zid. Id«!i;o
Vožnje po liiiiL
Ravnokar je stopil v službo turbinski poštni brzoparnik
yylmpepatop<c
največja ladja sveta.
Dolgost 910 čevljev, iirokoat 96 čevljev, globočina 63 čevljev, SOOOO ton obsega.
Vožnja traja: Hamburg — New York sedem dni. Štirje vijaki. Popolnoma mirna vožnja. Prednosti:
Prva kajut«.	j	Druga kajuta.	|	Medkroy.
Brez postelj eno vrb dru;e, »obe Velike sobe za 2,3 in4 osebe, z elelc- Preskrbovanje ceiih dni m in ter.sk V velilfosli in onrnni If.itnr <snh*»	tnAi«,	_ ...—

S'
i
m
m
^V J !
l i

v posebnih prosi -irih. Ti prostori imajo po dve ali štiri postelje in so električno razsvetljeni. Jedi se
v velikosti in opremi kakor sobe trično lučjo, električnim zvoncem, na kopnem, 119 sob z lastno ko- umivalnik) io omarami za obleko, potnico in toileto, v prvi kajati jedilni aa!on za 354 oseb, zabavni
aleupno 180 kopalnih sob, poleg teja s 'Iou, lopa, pi.-.sJna	Itadilni servirajo po posebnih posije/.ni k i h
tudi ei-ktriCne in turške kopel: v salon, telovadnica, dvigalo, prostor- in po!itreiaicah fotni'coin na mizah, vseh sobah tekoča gorka in mrzla ni sprehajalni krovi, 20 elegantnih; Kroinilci, no i i, vilice in žlice, kakor veda, 3 dvigala, promenadni krovi	konalnic z bnnami.	tudi žtmnice, 7ylavj%, odeje, brisače
v pol klm. dolgosti, velika plesu.	Tretja ka:ut3	. in milo »e dobe na krovu. Poseben
in slavnostna dvorana, restavracija'	' *"'---_ i oddelek za umivanje, kjer se pere
Ritz-Carlton, velika plavalna dvo-ISobe za dve in Miri os-zbe z umi- lahko tudi otroško in (iru» perilo, ran?., obedna dvorana, paLr.ov vrt, j valnikom in elektr. razsvetljavo,1 je na razpolago. Istota!» gotovo Grili-prostor, pihalna hi bralna dvo-i jedilnico za 4*Gos<4>, zabavni saLo,-	iteviio banj.
rana, telovadnica, kadilni salon, salon kadil ni salon, knjižnica. pm-ncrmdru' za cirokc in otro ko igrat: Je- j krov, 17 kopalnih sob z bnnami.
iii
^fe I
m

fes
Ni
te!
Prospekti brezplačno in poštnine prosto.
Abtsilung Personenvarkehr,
Hamfcm
Hamburg-Asnerika Lini-3, Zastopnik v Trstu: Slavna agtntura za Primorsko. Diica Parporslla st, 1.
m
tel nzi »
^rrr^
fSS pS
A. SBOGAR
komS, mehanik In elektrotehnik - x delavnic« n nikellranj«, posrebrnenje, bakranjt Itd. M.
Via Gaatano Donizatti S. - Talafoa 126, Rom. IV.
motoma ma ni In bencin, toaaljka, iiralna stroja, dala, U Bpuajo ▼ stroko mehanikov, priprave aa motorje In radigoralnic«, električne zvonce, telefona la vsako delo elektrotehniko. - Zatofa žarate, ttokel n pa Ia elektrike In dragih predi
Trat,
ittev.
i: NADOMESTILO ::
kava -ae smr kava
.PERL'
odlikovan z zlato kolajno na mednarodil polje-deloko-obrtnl razetavl v Rimu 1913.
naravno pečeni čiati bob a finim okoeom ia Jako i* dat en v uporabi Kron 1-98 kilogram.
Poštne pošiljke 5 kilogramov po povzetja franko v vsej Avstro - Ogrski.
! The Caffea Sur Export!
—— Trat Z/233. ——
Iščejo se zastopniki.

Kupujte Nar. kolek!
ČEVLJA RNICA
MIHAELA HUČICA
Trat, nlioa Lazaaretto veoohio it. 43
prej Šalita Promontorio 3, se priporoča slav. občinstvu in cen. odjemalcem za obilen obisk.
Stavbeno podjetje
Roman Treo
ČRNOMEL
ima na prodaj več konj, even-tuelno tudi vozov in ko-
matov.
70.000hektolitrov
za eksport popolnoma odležanega češkega
budjejeviškega piva
lahkega, aromatičaega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago
v svojih velikanskih kleteh
Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah
Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu.
Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo:
bTvrđka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdlrlvo 4.
Reomotlzem, tržnnic, nw-rfllžUe ln ozeHKoo
blaži bolečine, pri trganju odstranjuje otekline ter napravi ude zopet gibčne, odjtranjuje nadalje neprijetea občutek mraza, za drgnenje, masažo, ob-kladke in kopelji pripravni
C0NTRH6UNAI1
a
Besedna znamka zavarovana.
Falite na ime IsđeiKa 11 uaelOTaiella.
B
Tudi če se ga d^e čas*a vporablja rima ni kakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki. 1 eevka 1 krono. Po jiošti proti naprej poslanem znesku
cevka K 150 5 cevk ,5 — J franko. 10 cevk „9 —1 Izdelovanje in glamo skla'Uče :
LEKARNA B. FRAGNER
C. k. dvorni zalagatelj PRAGA III. 203.
Zaloge ro l-karnah.
URADNIKOM
aktivnim veeh kategorij, profeSfrjam in UČ te I jem katerih neobremenjeiiH služ-nina znaša najmanje K 2300*— na leto, dalje penzijoni8tom, ki imajo vsaj kron 1400'— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na Blužnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernem* poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5_30 letno amortizacijsko dobo
„Slavija"
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi. — Podrobna pojasnila daje brezplačna „Generalni zastop banke „Slavij*" v -—-- Ljubljani. --------
::: ZAMEN
Sods 50-500 litrov od žganja in tudi nove; dve lahki polkriti kočiji in breg za 8 oseb proda, oziroma zamenja za brinje
J. GVEK v Kamniku
(KRANJSKO).
Kje se dobi ?
prao! rlaol sladkor 40". sladkejirod belesa 77?
Pri MM ulica S. Hiovanni St 8
Ces. kr. prlv.
Rlunlone Adrlatlcadl SIcurta u Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogujn,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suha«. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
r>eln*ska glavaica in rezerve dne SLde^mbra 1912 K 175.M0.1S? 9S.
3tanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1912) K &34.593.V29 80 Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšaJi »a-
plačano na škodah K 758.460.35« 88. Zastopstva v vseh dežcialh |!avalb aeatlb In »ažae|*4S krajih A^trs Ofer ke ■••*r»»lfi.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji in pianini
se vkupijo najceneje proti takojšnjem uplačilu ali na najmanjše mecečne obroke (tudi za provincije) samo naiavnout od tvorničarja
:: HENRIKA BREMiTZ ::
c kr. dvornem založniku
v Trstu, ulica Tor S. Plotro 2 (Belvedere)
Svetovna razstava ▼ Parizn 1900 najvišje odlika-
vanje Avstro-Ograke za glasovirje. —: Kat.tioffl la kondie. rr»tis 1» framko. :—
ržaška posojilnica in hranilnica
reglatrovana zadruga z ome|#nlm poroštvom.
Trst, piazza Caserma fttev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjioah).

Pofttno hrsmltnJČnl radun I6.00A,
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, " na lajftave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
menice«
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
f^r 4V!o
Večje stalne vloga In vloge na tekoči račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje savod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon Atev. 902.
Ima varnostno calloo (saJe deposits) za shrambo vradnotlnih listin, dokumentov in raznih tlrugih vrednosti, popolnam« varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
Stanje vlog nad tO trilijonov*
URADNE URE : od 9 do 12 do^cldno In od 3 do a popoldn* Izplačuje se veak delavnik ob uradnih ur-oh.
I
V Trstu, dne 28. septembra 1913.
Biran V.
Slovansko ljudsko in stro-
U,,««	višje strokovne iišolanosti!
Kovno SOISIVO.	Za par Nemcev nam hočejo utrakvi
taočUo g. Ivana Dimnika, učitelja	skoro vse naše šolstvo; par Nem-
šole CMD v Trstu, na kongresu narodih cem »a ljubo mora večina Slovencev na strokovnih organizacij v Izubijani. marsikaterem zavodu prisostvovati pouku °	J	z nemškim učnim jezikom; velike mno-
(Konec.)	žine Slovencev pa v naših obmejnih
Strokovno Šolstvo.	srednješolskih in strokovnošolskih zavodih
5ial, da so mi bili podatki ravno pri ne dobe niti te pravice, da bi se jim tem poglavju najbolj otežkočeni.	osnovali slovenski oddelki.
Glede strokovnega šolstva imamo Slo- Pa Par gimnazij bi nam Nemci Še venci zaznamovati počasen razvoj. Dasi privoščili, ker te vrste inteligenca njim je tudi na naši zemjji dokaj strokovnih ne škoduje mnogo. Bolj pa se boje nam sol, vendar so vse po večini — nemške, dati šol, ki bi dovajale mase našega na-T zadnjem Času se je pa pričelo prav r°da do praktičnih poklicev, kjer bi s so* ugodno razvijati naše obrtno šolstvo. :lidnim delom lahko izpodrivali tujca z V Ljubljani Imamo javno c. kr. dr-i naše zemlje. Kaj je njim konkurirati s iavno obrtno šolo, ki jo učni načrt ozna-\ slovenskim uradnikom, naj ima magari Čaje kot delovno šolo mehaniško-tehniške,' celo vrsto gimnazijskih in drugih izpitov stavbne in umetno-obrtne smeri. — Ta i in šol, če mu pa ne puste do mesta, ki šola obsega sledeče oddelke: Delavsko: ga z lahkoto zasedejo oni! Če ne dobe šolo za mehaniško-tehniške obrti; stavbno I primerne službe — ni nič! Profesor mora obrtno šolo; mojstrsko šolo za stavbno in j čakati na prosto mesto; ako ga nikjer ne pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za rabijo, ne dobi službe. On ne more pri

L
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN -
Telefon St. 231 - Riva GrUmilla	12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke in krmi«lh IzdoT&uv i>oznanegi
valjčnega mlina ViMKO MAJOIČ v Kranja ,
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Erzojavi : TRUDEN - IR3T.
P*- r
leseno in kameno kiparstvo; Specijalne tečaje za obrtnike; javno risarsko in mo-delirsko šolo ; strokovne tečaje za nadaljno
četi poučevati na svojo roko proti onemu, ki je v službi, da bi ga izpodrinil.
Obrtnik pa, ako je soliden, lahko
izobrazbo učitelj stva na obrtno nadalje-S konkurira s svojim tekmecem. On lahko
Talnih šolah
Prav pridno se tudi snujejo obrtne nadaJjevalnice, ki so dosegle prav v zadnjem času po zaslugi vladnega svetnika Iv. Subica velik napredek. Teh šol s slovenskim učnim jezikom imamo: na Kranjskem ... 24 „ Goriškem ... 5 „ Štajerskem . . .11 v Trstu . . . . . 1
Skupaj torej . 41!
Med temi je 7 šol za posamezne stroke, druge pa so splošne obrtne nadaljevalni ce.
*
Bolj zadaj in bolj v povojih je naše trgovsko šolstvo.
V tem oziru imamo Slovenci edino eno javno trgovsko šolo s slovenskim ačnim jezikom, t. j. deželna trgovska šola v Ljubljani. V Trstu pa imamo vzorno privatno slovensko trgovsko šolo.
Več imamo trgovskih tečajev, od katerih so slovenski v Ljubljani trije.
Tudi trgovskih nadaljevalnic imamo več, a že premalo. V Ljubljani vzdržige gremij trgovcev trirazrednico, y Idriji in Metliki je pa ta šola združena z obrtno nadaljevalnico.
Nadalje imamo nekaj strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom za kleklanje «pk, to so državna taka šola v Idriji, nadalje v Dol. Otiici, v Čepovanu in v Bovcu na Primorskem.
Imamo tudi kmetijsko in gozdarsko šolo na Grmu in v Gorici s slovenskim učnim jezikom.
Samostojne gozdarske šole s slovenskim učnim jezikom nimamo.
Tako menim, da sem s strokovnim šolstvom pri nas končal. Našteval bi pač lahko še nemške strokovne šole na naši
zemlji, vendar to ni danes moj smoter.
*
Končujem!
Premotril in navedel sem današnje stanje onega tipa slovenskega šolstva, ki je za nas Slovence kot za 60°/# agraren in proletarski narod najvažnejši. To je šolstvo, ki ga mora pasirati večina našega naroda, torej od katerega je odvisen temelj splošne naše narodne izobraženosti.
Če so v javnosti pri nas toliko raz-motrivali in poudarjali srednješolsko vpra-fc&nje, je to vprašanje za danes le za nas tolike važnosti, kolikor pride narodni moment v poštev. Inteligence imamo dovolj ! Danes je le nujna potreba še eaino ustanovitev realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom za Slovence v Trstu in slovenizirarye srednjih šol na naši zemlji.
Več praktičnosti za nas ima zahteva realk ; povsem kot zastarel tip imamo pa smatrati gimnazijo, ki ji je tip realnih gimnazij odvzel pomen za današnje čase, Zato mora tudi zahteva realčnega Študija in poklicov, do katerih dovaja ta, dobiti tudi v naši javnosti prednost pred gimnazijskim študijem.
Od zahteve visokošolskega vprašanja n* • -nehamo!
N j ti-» pa nam je potreba sedaj skrbeti za šolstvo, ki dovaja k praktičnim poklicem. Tega nam manjka, to imamo zanemarjeno ali pa v tujih rokah. Nam manjka inteligentnih in izobraženih obrtnikov, ki bi glede fine izdelave lahko delali konkurenco tujim firmam. Tudi slovenski obrtnik se ne more izšolati na šolah z njemu tujim učnim jezikom tako, kakor se lahko izvežba in razvije svojo nadarjenost na šolah z materinim učnim jezikom. Često mu je ravno to jez, ki mu prepreči pot do višjega strokovnega šolama.
Pekarna in odlikovana slaščičarna
STOPAH
ija	. _____
In slovenskemu agrarcu,*) ki pasira j zahtevo, po večini le ljudsko šolo, ni mogoče razviti lastnih agrarnih zmožnosti in podjetij, ker mu manjka strokovne izšolanosti.
izpodrine tudi starejšega tekmeca, ako je bolj izšolan. Njemu ni potreba čakati na izpraznjeno mesto. Tako si zagotovi sebi obstanek, slovenskemu narodu pa dobi eno mesto, ki je bilo prej zastopano s tujcem.
Na podlagi današnjega šolstva se'nam narod diferencira v dva dela. Iz ljudskega šolstva se nam rekrutira kmetiškl stan, iz srednj h šol pa inteligenca — uradništvo. Srednji stan se nam pa vedno bolj-inbolj izgublja, ker primanjkuje strokovnih kurzov in šol v domaČem jeziku, da bi bile šole dostopne veČini slovenskega naroda. S tem smo narodno močno oškodovani.
Kar z dobrim uspehom konča danes ljudske šole, se tlači v gimnazije, iz katerih le redki pridejo v strokovne šole, ko dosežejo zadostno znanje v tujem jeziku.
In vendar je srednji stan za nas tako eminentne važnosti, da ga ne moremo nikdar dovolj preceniti. To pa z narodno-ekonomskega stališča. — Prvič nam je ta stan močan narodno-gospodarski temelj, drugič je trden element za ohranitev In osamosvojitev narodnostne ideje in tretjič, nam je vez med inteligenco in kmetiškim ljudstvom.
Trditi si upam celo, da nam je visoko strokovno izšolan srednji stan v obmejnih krajih bolj siguren in zanesljiv narodni element, nego uradništvo; ker naših obmejnih mest, ki so danes pot ni preplavilo toliko tiye uradništvo kakor tuja obrt in trgovina. S tujim kapitalom je prišla tuja naciionalna ideja, ki je iz-
premenila nacijonalno lice mestu.
*
Na podlagi podani hi podatkov pridemo do sledečih rezultatov;
Obče glede strokovnega šolanja je potreba konštatirati:
1. Da je v današnji industrijalni konkurenci neobhodno potreba Čim višje izšolanosti, zato je podpirati vsestransko strokovno šolstvo ter zahtevati izpopolnitev našega sedanjega trgovskega in obrtnega šolstva.
2 Čim višje strokovno izšolanje nam omogočuje dostopnost tudi do vseh višjih mest v uradih i. dr., kjer se zahteva strokovno obrtno ali trgovsko izobraženost; trgovcem in obrtnikom pa omogočuje tudi dostop do prvih mest na trgovskem ini obrtnem trgu.	j
3.	Gojiti je slovenski strokovni jezik ;; zato je smatrati Šolanje v materinščini i tudi v strokovnem šolstvu kot pravilo. j
4.	Z narodno ekonomskega stališča jej smatrati takozvani srednji stan za naš} narod neprecenljive važnosti, ker lahko j tvori ravno ta stan močno gospodarsko in1 narodno silo našega naroda; zato je de- i lovati ž vso silo na pomnožitev in okrepitev tega stanu v našem narodu. To nam je za sedaj edino nadomestilo za veliko-industrijo.	{
Specijalno glede strokovnega šolstva' pa je potreba poudarjati:	.
1.	Slovenci moramo obrtno šolstvo še bolj razširiti kot dosedaj ; v ta namen naj se zasnujejo v vsakem večjem obrtnem kraju, kjer le mogoče, obrtne nadaljeval-nice — da s tem dobimo čimbolj izobraženo in strokovno izvežbano obrtništvo; v Trstu — kot največjem slovenskem Obrtnem mestu — naj pa država ustanovi tudi slovensko obrtno šolo.
2.	Tudi trgovsko šolstvo se mora pomnožiti; v ta namen je snovati trgov-skonadaljevalne šole za trgovske vajence vsaj v vseh slovenskih mestih; podržavljenje privatne slovenske trgovske šole, odnosno ustanovitev trgovske akademije v Trstu je pa smatrati kot občeslovensko
Trat, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v uL Far neto 6. Telefon 16 64 a.
SVOJI K SVOJIM I . Za birmo ta ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak svežih slaščic.
dan
DŠDDŠD QŠD LSJLJSj Jticolo Cosciantich
koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, Si.
vhod v ulici Nuova Stev. 15
:: le prevzel svoje delovanje. SprtjMM 9-I21/! i« 2V«-7. Cen« umtm.
;ii
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSCJTTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. občinstvu svojo novopre/zeto
trjoalno lestoln In kolon!], blaga
Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. (
Srnesta pregnan, Trst
ulica S . Lazarja Stev. 17.
Skladišče kož
'limona In črna za čevljarje In sjdlarjo z o«-avnlee gornjih dolov 6ovl|ev (toaaje). To'oftjo tožo črio In rumeno (Bokskalb). tfoft&lla «»a saj boljo vrste za barvano davijo. Naro&bo za 'so krajo deželo Izvršuje točno h hitre
- -t— -—■ - -—-nr ~ r -T I - 1- ——i--~ ITI----nrmifiTT n i«fi trm infiiimrifn ni i im s —/v
IGNHZIO POTOCNIG
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherle. (p*đru™o^:'33arr,er")
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od E 3'— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo pajelegantneje in pajsclidneje po najprimrrnejžih cenah._
i
Veliko akladiftče klobukov
tfežnfksv, M« ki pitan« srajca, WaM. platna žepnih rtbtev, mikih ntftvls IM. Itd.

K. CVENKELT™«, cor.o 32
Cene zmerne. - Postrežba loOna ln vestne
Velika zaloga in tovarna pohištva
i s*f
ANDREJ JUG - TRST
Via S. Luola 5-18	Via S. Luola 5-18 J i*
»mu in upa mm rnraea nt iivasvisa finim tafst a au 0 * z*
0 9*4
delo seumro
t» «Mkamttlk sz»iie.
Jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske ln otroke
kavarne
v Trstu, ul. della Caserma \7 ^ knjl«"n6	°"pro0
Velika zaloga klobukov, kap. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih ccnah.
^LrjMii
ŽfltatO Kina-Io ofirmva/h
im rekonvmleaeemt*
vaja is Jam, strjsjo 4aia)a tai) trganim
•fsMk,
md mAi*low6tM 14mr a« jm Ciika *a
SI M^iiai aa SOM sdravnlftkinJ opetSavall.
ijmšiiL hi s s
*) fc?eved« v pomenu te besede, ki je za oaa prftntren.
Kupujte KoilnsRo cikorijo!
bkml *ku fgm V	Iktt
Lekarna SerraVallo - Trst
Stran VI.
(EDINOST" St. 263.
V Trstu, dne 28. septembra 1913-
te Lisica
Trst, uL Lazzaretto vecchlo 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic i prlklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo St. 15.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
LfUigi Grarnaccini
TRST, allra Barrisra vacehla »t. 25.
Ctoe dogovorne. ear Plačilo u obroke
riprejma ae popravljanje ilvalnlh strojev ruskega zlsteaa. Prodaja Igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene
Ovalne stroje. 601
Josip Gergič, Trst
Rocol — Molino a vento Štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zalog-a usnja.
Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulioa Medla 6.
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega ko vaša.
Pekarna in sladci5arna
MIKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim hlfijenlfinln elektr. etre|ea
Trst - Plazza S. Francesco d'AssisI 7.
Prodaja moke 1. vrste, sladčice In piepečenci (biskoti) najboljših vrst velika Izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in Istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Z ilagatetj zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom b% popust.

UMETNI ZOBJE
#i«g*ftMnlo itM*
Izdiranje zabov hm s vsaki bolečino —
Dr. J. čermžk V.TusoHsf
aokeaftaTBik H»»w.
J* ' TRST —
Hflea dellfi Ctasreia itev. IS, II, r

n
Prva jugoslovanska tovarna glasoviijev
Trst — via Faraeto tt. 42 — Trst
Izdeluje, popravlja, opasuje, menjaje glaeovirje, pijanine itd. ———— Delo točno. ———— Gene nizke.	~
Anton Mor 1
ŽELEZNE OGRajE
u vil« (dvorce), vrte, tevaree, dvorišč«, prostora za tm Itd. Iluitrovan katalog Itev. 104 brezplačno.
„Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Soline Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu.
Podružnica tovarne v
Gradcu, Gostingen Maut; podružnica to* varne na Dunaju IV/1, Presegaue 29. Tel. 4144.
wm- Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospod« in de£ke, sukenj, površnikov vseh kakovosM.
Specijaliteta v veraji. — Izbera volnenega blaga.
NA OBROKE!	W
plačilu. Cene z
ente *
Elixir kina in koka
ae stavljen. Vzbuja tek <apetlt), povapeiuje probavljanje, Izvr-aten tonlk živčnega zlate m a.
Oena steklenici I K 60 at
ZALOGA V LEKARNI »GALEN0«
ulioa S. Olllao. - Telefon 20-70.
MT Trgovina razne
PERUTNINE
t bogati Izberi, osbbm
Irst, iL CaapuUe ft 15. - Tel. 759.
Purani, saafca, raaa, pliftanal, etaforakl Ia đemaAI, pauhard. — DIVJAČINBi tajal, arne. faraMoa, ekalne Jerebloe (keternl), fazani, čajno maafe In Jafaa. Vm po ooal, đa m ni ten nikako
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Podružnica Vojaški trg (Piazza deUa
Caserma) 4. Kruh vefikrat na dan svei, raslišne neka, vaa vrsti Makotov ter prodaja vin in likerjev v steklenicah.
fg	A
Prodajalnlca ur In draoooonootl
O. Bacher
(ex drag Dragotfna Vekjela)
Trst Sa&SSS Cono tt. 31
Bogati bboo alnfalno, mhn aoeala ftopaik m. Kapoje la alate ia M voheo % nerimi
DELO SOUDNO. CENE ZMERNE.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež« Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, sla ŠCice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma).
Erminia Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, ni. Giulla št. 14.
Nastezmki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnia krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batiit, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita-blago, novosti pc K 1'20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrirala, zagrijala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Srilenine in predmeti za opremo.
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Oiovanni št 16, L na
traven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Bira.
:: Pozor I Skladil?« se nahaja v I. nad. :: |
Novi zobozdravnišHi
ambulatorij
SHodlšfe o$Uo in drv
za f iriTB, letroleja is stavil materijala
Josip Miceu
Trst, Tla S. CilliM 2. (St. Ira). Teief. 2832
ul. Ros8ini št. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiho.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe s materijalom najbolJSe kakovosti po K 2.
Izdiranje zob brez boleMu po 2 K. Ordinacljske ure:
od 8 dopol. do i pop. ia od 3 do 7 mrećmr Ob nedeljah ia proaaikib oJ 9 do ij.
Nova tovarna kandit
v Tretu, ulica S. Cflino 541 (Sv. Ivan)
Romano Oim&dor
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	-
3E=)E
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
GiustaPilottifa Gius.
ustanovljen* leta 1842.	TEL. 15-36.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske aretiljke Po aoda in škatli* ia bala in kamno-barrne pločevina*
Žlebovi, cevi ie zMao obloge
ix vsake snovi v kosih po 2 m (brez iveme).
Nova klobadarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev, 2.
Vodarna dobro preskrbljena zaloga klobukov ia prvih tovaren.
Velikanska labera angleških teplo
aa može in deške. Cono izredne zaieree. Spre|enaje se poprave.
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambn§a indijskega trs J a in protja.
Praktični ia koristni darovi
za vsako priložnost.
CUzabettna drnzba za parne mline (dSSO
Najvešje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Pro-dakcQska zmožnost s 22 mfl. kg aa leto, 55 vagonov aa daa
Odlikovana to- JlnDI I JI Sv. Ivan varna sodavice ftUillJflpri Trstu,
Vla S- Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) TeL 566. se priporo&a najtopleje slovanskim gostilnišaijem, kavarnarjem in dragim odjemaloem sodavišarskih izdelkov v mestu in okolioi.
a LAVNO ZASTOPSTVO I
ferdmani first, Crst
ulica Miramar Stev. 21.
Žito in otrobi na debolo.
T160TSKMBITV1 ZKiiSMr
uL 8. Franeeseo d'Asisi št. 2 I. nadstr.
PoitM krosiMftal rataa 74.679	Telofos tS-04.
Podpkaaa « vooja naznaniti slavnomu občinstvu, t^JigB rtrankaia v brezplačni majam
■ale hranilne skriajlee . ■
____aa prihroa|ovaojo aallh Ia voBpfc eeit.
ee Me pri podpisani zsdrafL
(rnr. obrt. aadraga ^njooaa hmnOno vloso od voakoga«, ta« če al član Le jib obrestajo po
Bontal davok oš braaiL rlmg piač<*
orada
uradnlad
Daje »osei. aa noam obroke ia proU mt
Vmdakna poiaa&iln M dajejo v u_---- ^ m -
arami U eo: Ob delamiklk od 9 do U aM dopoladao ta od S do fi ar* popoldne.
iL & Fraaoooou Slov.
V
S. L nadrtv
+ Siulio Mitm -x*
TRST, sOea fileseš Cardeesl štev 0
■ TKLaroH tov, tat a m
SJJNVfttao orodje, ertofodilal opara«, ■odorel, Uitei reko ia aefo, kervijo,
klimi paal, olaatllal paol U aeff*vUc, oIofcbretorapertMao pripravo, " m^mmmmmm lakalaolje. nu nTdOa tatutnfi M 1 _____
UHI«.	IB n«M«t te Mttttrn^i
s. »Ia**.	ttt*t»><
Vsako nedeljo in praznik od 4. do 10. ure zvečer se vrši v gostilni „A L L A GROTTA" v ulioi Tivarnella itv. 5
JAVNI PLES
Vstopnina: aenake 20 vinarjev in. moški 30 vinarjev. — Priporoča ae
BERNE KARL.
^lURCEREORTO
mmmm TRST mm Campo Ban Glaeomo štev. & Priporoča cenj. občinstvu svoje?
trgovino pisarniških ia Šolskih potrebSfo.
Prodaja razglednic Ia igraš vse* vrst Prodajajo se tnd^ molitvenik! v sJev jezika.
VAN PARENZAN
Dnevno sveže meso, dovoa z žeietnieo Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporocfa se za obilen obisk.
Rojan, S. Maroora 1.
Mm Zcrjal-Trs
priporoča «voje
trgovine iestvin
□lica Oommerciale 18, s podružnico alica I»tr « W (Čarbola rgornia). - Prodmja se žito, oree, koro*« ;m razoovratne otrobi ter moka tudi n* deh«lo.
Cafle Snovo
17?
(NOVA KAVAHMA)
Trst, Plazza Barriera Settafnstase
Prva udobnost. Bogata i*ber» ča^ni-ko-v. Prvovrstne pijač«. Hladila T»ek mt. Biljardi Seifert. Telefon lO-ai Poleg karatni se nahaja tudi ia vrata a
B U F F E T,
»e prodajajo rnrala jedila, vito in Dreheijevo pivo. Sprejemajo ee naročila Da dom. Priporoča m udani
FRANJO ABRAM, lastafc.
V Trstu, dne 28. septembra 1913".
„EDINOST" St. 2#9.
Stran VIL
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
DelniSka glavnica K 8X03.000.— Rezervni ' zaklad: K 1 .OOO.OOS'—
Centrala v LJUBLJANI, drnžnioe v SPLJETU, CELOVCU, SARA-t £JEVU, GORICI in CEUU;
Plazza delta Borsa Stav. IO, talafon Itev. BIS.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane jI bančne poale; kupuje in prodaj« valute, čeke in vrednostne papirje; »prejema borzna naročila na vae tu in inozemska borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
VLOGE Na VLOŽKE KMJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI
Obrestuje vloge na tekočI račun po [dogovoru.
Prodaja srečke na majhne sečne obroke.

^^^^o^^^ooo o c o o o o o o o
oooooooooooooooooooso oooooooocooooooooooooco
; PRIPOROČLJIVE TURDKE |
looooooooooooooooooooooo
0-30000CCCOOOOOOOOOCOOOC
I o c o o a y y y tp y p p o o o o o o o O C
Brivnice:
Moihnličo in nsjhpfia lasuljarska dela se iz-fsdJUUljOa vrSujejo v frizerskemu salonu And. ROJIC-a ▼ Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrs'na dela. Dibra io tečna postrežba. Oglfdsjte Bi izložb j, da se prepričate. _1851
C^tlfclfl in	»»'on Trnt, u'ica Sette
Di IvoM fontane 6t. 8. Točna in higije ična postrežba. Ve ika izbera Jparfemov. Vsakovrstna Ia<m-ljnrdka dela po smerni ceni.	1617
Mizarji :
Mkiolnnn mizar v ulici Torquato Tasso . IHČlJUOlI (%ogal Belvedere) It 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne soba i« drugo pohifttvo.	2005
Josip Štolfa
vsakovrstna mizarska dela.	191
Anton Novak, brivec vJbS.'
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj.
slovenskemu ob člnsivu za mnogoštevilni o»)isk, — SVOJI K SVOJIM i	2660
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGIN1, SA***
drugo.
kisa, mila b 381
Ženske lasi po dobri ceni. A. Še bek
P°
vlasuljar, Trst, via Carducci 9.
168!
Brivska dvorana. S^SSL«
Roj a na itt okolice, ae priporoča brlraka dvorana r ulici Montoraino 7. Za dobro po strežbo jamči Štefan Vnkomanor-ič. brivec.
Čevljarji:
PlJ/SA TRST, ulica Molino a vento 11. I IRIv priporoča svojo delavnico in . Izd«
Filip
leluje po meri in prodaja ao&ene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoii k
prodajalnico čevljev so&ene svojim I
3468
Vnouliarniri (AL bdon operaio) ul.
l/OVIJdriHUI Riborgo 31 se prodaja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in ctroke. Popravlja in sprejema naroČila p j meri. Bvoji k svojim 1 Priporoča te lastnik M IVANClC.	I7i7
Ćsvljarnica „Alla Sartorella"
Trct nlic* Arcato 8tv- 6- ~~ Velikl1 kbera ob?*
' « bi obuvala za gospe in gospoda. Sprejemajo se naroči'a ter poprave. Gene zmerne.	1447
An.Un« Trst, ulica Iatria št 67. — Proda-• IfltiUOZ jalnu Čevljev vseh vrst v veliki iz-bfri za molke, žeaske in otroke. Sprejema naroči" po meri in popravke. Gene smerne.	879
nrilibnuona čevljar aica z zlato kolajno v UU|ll\||y<llia G«novi. Laitaa delavnica. Spre-Ierca nsr* čila j-o meri in popravlfa. Gene imtrne Jorip Maca ol, ulica Oonti itv 3f».	1864
Fotografi:
B*oiliiatlXi spomini so artistične fotografije st
n«ftJ|JtlU5l kristalu, porcelanu itd. za privmka robne kamne in slično. — Zastopnik velike*« ijetja za reprodukcijo artja'ičnih fotografij j« IOVANNI PELIZZABI, urar. Trst, ulica Nuov» 81 41 (palača Salem).
149*
Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. rUiUJjrclIct dslle Poste 10; Gorica. Goepotka
ali ca 7.
4444
Gostilne:
AJi+iS** DnISA priporoča cenj. občiantvn svo mdlljd DUfllr jo gostilno i buoni amiei" v Trptu, ulica Belredere štev. 39, toiilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto CeLiini S t. 1, gostilno „Al buon Almissiin" v Kojaau, ul. Montorsino Stev. 3, točilnico vina v Barko »ljah (Bovedo), nllca Psrarolo fitev. 342 (hifca ŠĆuith) Toči si prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opol j vino ic Omiša ia pivo.
Prinr^nnsm cenjFnema občinstvu stojo go-■ I ipvrilUiKIVI stilno-buffct. ToČim prvovrstno Dreherj-. v o pivo na pipo, brez aparata 11 vsakovrstno vino. — Trst, Csmpo San Giacomo 19 nasprt ti cerkve Sv. Jakoba. J astnik Ludvik Tominec. 1802
Gostilna .Alla Civetta vecchia'
Trst, ulic* Valdirivo Itv. 27, ne priporoča za obit en obisk. Domsča kuhinja. Vsakovrstna vina in Dra-fcerjevo pivo prve vrste. — Lastnik Matej M e š i k.
Kolegov eznice:
Vnunnufi7ni' 9 ANTON REPENSEK je l\lljiyUVcZIII^(l edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Gecil a št. i>. — Izdeluje vsa knjigoveika preprosta in fina dela točno in po koa-karenčnih cenah.	1760
Kožuhovfne :
Antonio Alberti barvanje kožahovine v
Trstu, ulica Pomslaaa 131. Telefon 23-56. Zaloga in begata iz bera vsakovrstnih kožuhovin. Pre vsema nt-sečbe ha vsako popravljanje. Cisti in pere vsako
vrstno kož oho vi no.
SOlif.
Krojači:
VHAi4f(iiiiiQ IVAN GORUCAN. Trst, ulio» IVrUjai/lliua P»squale Sevoltella ali Ghiadiat ia Moste it 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvi za vsakovrstna del«. Solidna postrežba, velika izbe* najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po duaajsksa kroje.	7H' -
Mesarji:
Riccardo Baldassi,	fŠ-
esamega društva") priporoča ivojo m e s a i e o.
Papir.
Velika zaloga papirja "ap^
vrečic, prodaji p-* zmernih cenah na drobno in debelo t?rdka GASTONE D )LLINAK, Via dei Gelsi štev 16 ,ex Marang mi". Telefon It 27-81. 1818
Stalni krajevni agenti T
sprejmejo ali pa nastaviio s stalno plačo za prodaji v Avstro-Ograki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugasse št. 20._
|M4fili«ia*i4Aii »n učen, priden in polten <k-
inieiigenien favni uradnik ▼ pokoju, po
polnoma vešč srbsko-hrvaškega jezika ▼ govoru is pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopisnik, knjigovodja ali slično v Trstu ali zunaj Trsta. Govon is p še tudi lairi, nemški in angleški. Ne zahteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo ali služba na ure. Ima dobra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokoju itev. 1422«. Naslov pove Inseratni oddelek Edino-noiti pod isto Itevilko.	_,ua
Pekarne:
JOSIP AŽMANN priporoča evojo pekarne.
PohiStvo:
Dnklo^un tapetarije po šeananonim-rullisivll bih cenah, katere me no dobi drugje. Spalne ac.be im xaakorrmtnega leaa, rezane od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Aor« m* loga 8. BROD, ul Sqnero u novo 7, J. nadatr. na atrani poštna palače. Po dogorora olajšanja plačevanja.
1466
Prodajalne jestvln:
Ifat t/rl iflilloi Int> Piazza Ponterosso & l\<li« vi]. tflUlUj, Trgovina jeetvin in kolo nijalnega blaga, specijaliteta: pristao čajao osaslc kranjske klobas« in ilirske testenine. — Za obilai obisk se priporoča vdani Ivan Bldoveo, vodja. 508*
Restavracije.
Restavracija „ALa Stazione4
TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in ca meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kje: se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Gene smerne. — Lastnik Anton Andrijaniič, bivši vratar Hotela Balkan.	1152
Šivilje.
AnlgAra Trst, Via Barriera v. 33, vrati . niCaC.il, 13. Damska krojačcica. Izdeluj« vsakovrstne obleki po angleškem in francoske« kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze st gledališče itd. Cene zaerae.
Tapetar«ke delavnice.
Rudolf Bonnes r. *tva ?"n %
poroča cenjenemu občinstvu tvojo TAPE TARSKO DELAVNICO, z vrtu je vsakovrstna fina In navadna dela, ki spadalo v to stroko. Delo solidno. Cene zmerne. 1803
Trgovine s prekajenim mesom
Prlnnrfl£o m "BieMinn občinstva svoj? bnflSii ril [J UI U Udi II Tožim prvovrstno Dreherjevc pivo na pipe, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trat ulica efanltk Itev. 24. (aas proti mizeja Bevol tella).	Lastnik: JOSIP TOMAZIĆ.
Kupujem
Želernlne:
železo, stare kovine: Anton Oernaca Trst, ulica Olmo It 14	1865
Medena obešala • Potrebftčine zmalti
rane in iz alumin ja, leseni predmsti in železnine za domačo uporabo, po cecah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se aamo do Umberto Oesca, ulica Oaaetma štv. 14.	1682
Žganjarne:
A „4nn TiifL ediaa slovenska iganjarna la MM IUn I Um, zaloga likerjev, v kateri •• dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v blišmi „Narodnega doma" v Trstu. ul. Oarlo Ghega 10, vogal ul OeciJa. Edina zaloga dalmatinskega tropiao««* Razpošilja tudi na deželo.	HŠ2
Stara grška žganjarna .
odlikovana s zlato kolajmo v Trsta, Via Oavama S. Tu se doot oogau it bex likerjev; specijalitete : gr t ti in franooski coaja.-. kranjszi brinjevee, kralki aUvovec m t risri tmpi '; vec in rum. Oene nizka. Izber grenčic. SlalČic« i capećeaca. UrSza mastici Iz Sija. — Ha pripr-- -' Andrej Antonopulo.	1040
^n^niorno Leigia Pogorelz Trst mliea Giulia ^tjanjcirild 507. se priporola
Pijače prve vrste.
obilen obisk. 1SS2
Razni:
DhaiIoia ^ T najem se dajo rasna gostilni, rrouaju kavana, salekarne n dragi obrta i obrati, hUe, vile itd. Pojasnila daje Kolarlič, kavarna Corso od S—11, S—6, telefon »t 826. 417
ftftfvDAMA" J® pripoznane najbolja srodstvo „IflllilMIln ca uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po rasnih mirodilnicah ia pri sa-lagatelju S k r i n ja r, Ferriera 37, L__l^38
Franc Žgajnar pS
5odo v vsake vrsta ulica dslla Taaa It 3 a,
rst
podjetnik za rketov io nad III 187.
Kranjske klobase
20 stot. Priljubljene domače salame po K 2 30 kg polilja po povzetju M. MODIC, Šiška pri LjubljW
Za one, M Boročajo osjasj
Oflaae (Inaorate) treba aaalovljati ms nn Uredništva Usta, In as na Tiakarnc »Bdinoat«, mm m .Narodni Dam" in ne aa »Hotel Balkan" v Tratu, ampak edine
m Jnseratnl *itW naSetn Usti
■nn aH m Uprava. —■
Uvednifltv«, Tlakama, Navodni don. te Hotel Balkan nimajo s oflaal nika kena opravila.
To naj ai dokro upoeanijo oni, ki na ' v naiSTuM In Sel*, da
Točna ur* prodq|a
Emilio Muller
naJucledaefU h njih prodaj alalea nr v
Trata, vto S. likali
(vogal ulice a Mloott).
VELIKA tLVBIh
Prva sloven. mirodllnica y Trstu
Alojz Saletelj
ulica Carradoii it 18, v bliilni gostilne NOO.
Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd.
3a stot K
Restavracija FINDING
Trst, vtaGiltf"11 Vsaks asdsi)s hi prazaik
PLES
Vstop 50 stoUak* H 8 ■estaa (ctfba.
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočeta z malin trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pisma pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
Josip Batlč,
ilirska Blatrloa
KRANJSKO.
ur- *o'

Trgovina. Jestvln kolonijalnoga blaga
•C	«	Ve V
jvan Zmoarcic
Trat, ulica Balvadara itav. 19.
Prlporo&a •• oenjenemu občinstvu za obilen obisk. Psstrstba tudi na dom In as razpošilja blag s po poŠti
Lastnica vek. Inldardt
&đino tedaj pri$/
čanesi obvarovan a noznoniKo
Otcmit
Z uiisntemmi dr-i Kami 1
»
Ll
TOVARNA LJUOOVIT HAT/CHtK VOCKLASRUOt
:(otM'i mitbu/RO
DUNAJ IX
■2AHTWWTI' V20IKE IMPaOfPOCTg
Glavno zastopstvo ln zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Plazza Poste 8tv. 4.
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. nameetništvu
KONCESIJONIRANI ZOBOTEHNIK Trst, nllca Bclvedcre it. 4. IIL nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
I
Crfoviaa z isijta ii čorlJarsM od prAaeti
a prtklopljeao lsdalovalMoo i#or^|lh da-tov la preHvalaloo ter a slogo aspslalko* ▼ aliol Bslvsdsrs fttsv. +0. %%%
IVAN SIMONIĆ.
FR. P. ZAJEC
Llubljaaa, Stari tri 9 Izprašani optik
Specijalist ss oćala is Ičipalnike. Zaloga toplomerov, barometrov, daljnogledov (Zeias) M. Lastna delavnira s električnim obratom. Krasa! ceniki brezplačno.
KIROĐZLNICA
^ flnfnnln llrtirh 7?
C
Antonio Drslch
nL Barriera veoohla 14.
Zalaga karv, čopiče v, flraaisv, pe-iatev, ribjifa elja. prailtev preti ■rtasaa aajfl .sjiili sveč, sabega sadja, vsaka, laka za tlak, dltav la krtač.
Hans Scheidler
== zobotehnit =
Di. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—/ ln od 3—6. Trst, Plazza €. Goldoni St, 5 11.
| Ljudska ararna gj
BOGOMIL PltlO |j
fl
Trat, nllca Vlacenzo BeUini it. 13 gj (mina mm n. iitnii iitki)	Y:-
Bogit Izbor
ar, verlile, ovratnik veri* le, ukan o v, prstanov, sapestnle Itd. Konkurenčne cene.
| E o/or!
Opoldne in zvečer aboneaent. Zslo ugodne. Izboraš ku-hinja in Badjejeviiko ph e (brez jlsvobola). Zierne csne.
RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN CSg?) |
Bfcmn VID.
,*nvp*oBT" h. seo
V Tista, dne 28. septembsa 19lt.
keffs poglavja, rodni nižješolski
Hti narodni nfCjeSolskl program.
Co sdrnžimo točke ob koncu vsa dobimo v celoti naš na program za bližnjo bodočnost. Obče glede tega šolstva v kulturnem ozira pa Di se prilagodil izvajanjem dr. Lončarja v njegovi brošuri .0 šolski reformi" (str. 4), kar nekako izpopolnjuje ta narodni šolski program. Za svojo osebo — brez odgovornosti kogarkoli — odo-brujem in navajam ta program v celoti z vsemi točkami ter malimi dostavki.
Kulturno Šolski program *)
1.	Izreka se za svobodo pouka in izobrazbe otroka, t. j. šola omogoču j, da razvye otrok svobodna svoje zmožnosti in svoje sile, ki spe v iyem.
V	to svrho zahteva: Pouk se ima vršiti v materinskem jeziku ; števiio otrok v razredu je čimbolj znižati; ustanoviti je šole za slaboumne, malo nadarjene, telesno pohabljene in duševno zanemarjene otroke; odstraniti je olajšave šolskega obiska; preprečiti je izrabljanje šoloobveznih otrok pri delu; odpraviti je šolnino in takse ter dati otrokom šolske potrebščine zastonj; uvesti je šolske zdravnike.
2.	Izreka se za svobodo učitelja, t. j. skrbeti za to, da dobimo kar najpopolnejše vzgoje v alce.
V	to svrho zahteva: Višjo, akade mično izobrazbo učiteljstva, t. j. sedanji zastareli sistem učiteljišč se pretvori v pedagoške akademije z moderno znanstveno podlago po vzorcu dr. Drtine; učiteljsUo mora postati pedagoško neodvisno; istotako je smatrati učitelja za neodvisnega, svobodnega državljana; uči-teljstvu je zagotoviti brezskrbno gospodarsko in gmotno stanje, ki mora biti najmanj enako štirim nižjim činovnim rasredom državnih uradnikov.
3.	Izreka se za svobodo šolske orga nizacije, t. j. svodo staršev, ki pošiljajo etroke v šolo, svobodo pouka in šole same.
V	to svrho zahteva: Uvedbo splošne enake volilne pravice v vse zakonodajne in avtonomne zastope; demokratizacijo in avtonomijo šolstva; svobodo vede in pouka, njih osvoboditev od konfesijonal-nega vpliva in v to svrho ločitev šole td cerkve — s predpogojem države od •erkre.
PoMe o Italijanski kulturi « noši deželi.
Sedaj, ko so prihajali Nemci v Gorico in ko se tu med nami otvarja slo venska gimnazija, je kričalo zijalasto glasilo italijanske gospodujoče klike zopet enkrat na vse grlo, kako kulturni da so Italijani in kako barbarski Slovenci. Treba torej, da potipljemo te italijanske Corrie-rove kričače za pravo žilico. Na shodu y Trgovskem Domu 7. t. m. je spregovoril vseučiliščni docent dr. Vošnjak značilno besedo o bahanju z italijansko kulturo, rekoč: „Kaka votla prazna beseda je ta dvatisočletna kultura, nekaj, kar prav nič ne spada v naše realne demokratične čase, kjer ie vsak toliko vreden, kar si sam pridobi." — Da, vsak je toliko vreden, kar si sam pridobi. Kaj pa so si pridobili naši ljubi Italijani od tiste toliko h v a-lisane italijanske kulture? Ponovno poudarjamo, da piiznavamo radi velikost italijanske kulture, ali kaj imajo naši Goriziani" in naši Furlani od te kulture ? kar je omikanih med njimi, so študirali na nemških srednjih in visokih šolah in večina njih ne zna književnega jezika italijanskega. Stali so pioč od italijanske kulture in se okoriščali ž njo le toliko, v kolikor se je posplošila. Srednji stan italijanski je skoro brez vsake omike, kako predavanje jim služi, v ljudstvo pa italijanska kultura še ni segla. Med goriškimi Italijani ni ljudi, ki bi bili zapustili sledove v italijanski kulturi. Kulturni nivo je nizek, in kar je kulture med njimi, je po večini nemška. Nemško so vzgojeni in izobraženi omikanci, takole v srednjem stanu poznajo malo Garibaldija, v ljudstvu vlada tema. Kulturen pa je tisti narod, pri katerem je segla kultura v maso. V Gorici pa je med Italijani 6000 analfabetov. 6000! To so priznali sami. Italijanov je v Gorici okoli 14 000 in cd teh je analfabetov 6000 ! Prestrašili so se bili te številke in otvorili so tečaj za analfabete. Ali analfabeti se tako dobro počutijo v temi, da jih ni bilo blizu. Pol Furlanije, rajše še več, ne zna ne pisati nP čitati. Da je bila n. pr. na Balkanu vojna tega ne ve pol Furlanije. V kulturnem oziru vladajo med Italijani v Gorici in Furlani take razmere, da se morejo <-značiti za skrajno škandalozne. Kulturen škandal je tako bujno cvetoče unalfabetstvo na italijanski strani naše dežele. Niti Danteja, katerega obraz nosijo po svojih prsih, ne poznajo več v srednjem in polsrednjem sloju. Neka ponosna najmodernejše oblečena sartorella je gledala v mestnem vrtu za mestno palačo kip Danteja in menila, da predstavlja
*) „Volna Škola", 7, It 1»07.
ta kip nekega umrlega goriškega župana. Le tiho o kulturi, „Corriere", ker pri tebi
in okoli tebe je ni.
Poglejmo na slovensko stran. Tu je živahno kulturno življenje v vseh slojih. V vsaki kmečki hiši se dobi političen in gospodarski list slovenski, bralna drušUa cveto, telovadna, gospodarska; obstojajo dobra pevska društva, dajejo se lepe prireditve s petjem in predstavami. V vsaki krčmi po naši deželi se govori o politiki in o gospodarstvu, preprostega kmetiča dobiš, ki napiše za časnik krasen članek, in pogovoriti se moreš ž njim o političnem položaju. Imamo še analfabete ali ti se že kar izgublja med pismenim: ljudstvom in če je analfabQt kje v hiši, pa posluša Čitanje in se izobrazuje. Glejte, kako kulturno živahno je med Slovenci na Goriškem; zmešani „Corriere* jih zmerja z barbari, kulturen in izobražen je po njegovem italijanski analfabet v Gorici in furlanski doli v nižini! Da^je moramo s ponosom poudarjati, da ravno Goriška daje vedno dobre sotrudnike slovenskemu književnemu polju. In sloveči matematik Močnik je naš cerkljanski rojak.
Kar se tiče kulture, velja: da vsak je toliko vreden, kar si sam pridobi. In Slovenci si pridobivamo in rastemo kulturno, v Gorici med Lahi in v Furlaniji pa ne vidimo niti z daleka takega stremljenja po izobrazbi, niti z daleka takih kulturnih uspehov, kakor jih kaže sleherna naša slovenska vas. Al tro chč barbari!!
To čitajU vi, „Corrierovci", vzemite si k srcu naše besede, in če ste res tako kulturni, začnite delati vendar že enkrat resnično kulturno delo med svojim ljudstvom !	Po „Soči*.
Nar. delavska organizacija.
Socijalno demokratski razbiti shod.
Dne 24. t. m. se je imel vršiti v ulici Ti-varnella v gostilni „Ex Grotta", kakor je „Edinost" že poročala, shod za s.ovensko delavstvo, ki je uslužbeno pri c. kr. glavnih skladiščih Shoda se je seveda udeležilo poleg socijalnih demokratov tudi kakih 60 narodno-slovenskih delavcev, ki so organizirani v svoji skupini pod okriljem N. D. O.
Na shodu je nastopil kot glavni govornik o razmerah v prosti luki sodrug Regent, seveda ravno on, ki ga še nikoli nismo videli v prosti luki. Uboga socijalna demokracija, ki nima boljših, kakor njega, da jih pošilja na naše shode. Regent je v svojem govoru začel, kaki lepi uspehi so bili leta 1906! (mejklici: .samo za nekatere!-) Nato je ubral drugo struno in se je izrazil, da je bii samo pesek v oči. kakor je tudi res, in to mu tudi radi priznavamo.
Sodrug Regent naj ne misli, da se oni v NDO organizirani delavci ne bojujemo noč ia dan za socijalne in tudi za narodne pravice, in dokler ne dobimo svojih narodnih pravic, katere nam pritičejo vsem Jugoslovanom, toliko časa ne bomo mirovali. A od strani italijanske socijalne demokracije ne moremo prav ničesar pričakovati, ker ona je v prvi vrsti za tržaško kamoro in za to, da se upoštevajo renjikoli prav tako kakor Tržačani, kakor sploh vsi Avstrijci v Avstriji. Naše geslo pa je: Trst — Tržačanom, — ne pa re-njikolom !
Dan pred omenjenim shodom so začeli nekateri delavci socijalnodemokratič-nih misli agitirati in razdajati letake, da se bo shod vršil za uslužbence c. kr. glavnih skladišč, da čim več dosežemo in da si zboljšamo naše slabo stanje. Toda na shodu ni hotel sodrug Regent nič omeniti o tem, pripovedoval je samo druge kloba-sarije in pravljice, tako, da ga je delavstvo bilo sito že do grla in ga ni hotelo več poslušati. Drugega mu ni več kazalo kakor to, da je vzel klobuk in da je odšel spat.
Kaj si je Regent mislil, da nas bo farbal, kakor se njemu poljubi ? Časi so se pač predrugačili in sodrug Regent gre lahko s svojimi starimi klobasanji v koš, kajti slovensko delavstvo se je že toliko izobrazilo, da si od raznih šinjorov sodru-gov ne da več natvezati pravljic. Mi, slovenski delavci zahtevamo resnega dela, ne pa pajacad.
Nadalje smo pričakovali, da pridejo predsednik in njegovi odborniki na shod, da se prav pošteno pogovorimo, ker so nas tako silili in vabili, da se pomenimo o razmerah, ki vladajo v prosti luki in da se sklene kaj definitivnoga, da bo delavstvu v korist. Pa bilu ni predsednika in tudi nihče
6radtau, knUnraotekmčna ter zemljemerska pisaru
3ng. 1 Skoberne &3ng. 9. (justinčič
Brst
• • • •
ulica Jtova štev. 32
l rst
PATEITiHI URAD Dr. i n g. vit. Gi no Dompierija
TRST - ULICa MERCATO VECCHIO I - Tel. 440.
Zdravniško in klinično potrjeni uspehi
dokazujejo, da je pri bolečem keglju otrok in odraelih zelo dobro sredstvo
THYMOMEL SCHILLAE
is lekarne B Fragnerja Večina lekaren ga ima Te dno v eaiogi. Be-edna znamka zavarovana. Ublažuje kašelj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje gle na ter po-
težkoče pri dihanju. 1 stekleniea K 2'20. Po pofti, če se plača vnap ej K 2 90 se pošlje 1 steklenico K 7 —, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne d »j te se premotiti od nikogar, da vzameta nadome»tlna sredstva.
Vpraiajte srejga zdravnika. Prip avljatelj in glsvna zaloga :
LEKARNA B. FRAGNER
e. kr. dvorni zaljg&telj, - Praga* III., St. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelo vatel je in na varstveno znamko.
„Obrtniško društvo" pri Sv. Ani tik tramvajske proge
priporoča slav. občinstvu svojo znano
GOSTILNO
kjer se toči Izvrstno belo In črno uno ter ::: DREHERJE1 0 PIVO
Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO.
V dobroznani mesnici
TISKARNA LL09D, Trst
ulica Borsa štv. 3. Tergesteo I. stopnice ===== (mezzanino)	-
odprta nepretrgano od 8 predp. do 8 zv mmmu
Nabiralnica c. kr. razredne loterije.
BHI
Javlja se P. N. Gosp., ki so se pre-notirali, da lahko dvignejo srečke te
razredne loterije.
NOVA
KONFEKCIJSKA DELAVNICA
Trst — ulica Campantle iter. 15.
Zzlog* otr. 4kih oblek, bloz, spodnjih kril, srsje, spodnjih hls£ za moške in šeneke. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene.
a B
IIBBIIIBB
B ■ B ■
Trst Piazza Barriera
veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Po strežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
MM zaloga o trstu
* * * t ,
Najconejfte ograja Iz 2l6ne mreže, pohl&tvo železno In iz modi
dobavHa, fcakor U< uaiano, tvrdka
VALENTIN BE^GMAN
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Niu>va št. 27.
Tel. 19-79. Cenik it. 1 zastonj.
SVOJI K SVOJIM I
Prvo srbsko, slovenska, hrvatsko manufakturna trgovina
IVAN OKLOBŽIA
TRST, — ulica Brtrr'era veeehia štev. 37. (ox PEKIĆ).
Velika zalog« blaga za 2enske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perilu.
Ne|MJia le ua^mšm.—,------„ _ ____H
uSK-SG"* R. STERMECKl
V OELJU H S02. stvsri s rttkeat
Vae po eenah, ki se Jim ni treba bati konkurenae.
3E
E
DE
3
O V
3E
3

ogrski, zajamčeno zdrav po K I9*~ za (00 klgrt z vrečo vred ponuja dobro znana tvrdka
Herman Gamfrel - Trst,
vogal uliee Aequedotto.
ulico del Bachi štev. 8.
Telefon štev. 24-03.
V Trstu, dne 28. septembra 1913.*
„EDDffOST" U. 219:
Biran IX'
ga nt opravičil, da manjka. Mislim torej, da ga sploh nimajo, kakor smo tudi slišali.
Ko je sodrug Regent pobegnil s svojimi pristaši, se je eden izustil, da so to slovenske cupje. In to je izrekel ravno slovenski delavec njihovega mišljenja, kateri se je naučil olike od njih. Ko so i, so se pomenili, da skličejo shod (alla kamora). Nazadnje, ko so la jih je preveč že na shodu, so ^aše delavce, ki so že dolgo let v - prosti luki, pošiljati vun, češ, da
____„lavci v prosti luki. Kaj pa sodrug
Regent, in oni drugi, ki je rekel, da je šel že večkrat mimo proste luke in je opazoval od daleč, kako zidajo? Ta dva pa veliko vesta povedati, kakšne so razmere v prosti luki!
Na vse zadnje pa jim mi svetujemo, da takih „shodov" ni potreba več sklicevati in tudi takih govornikov ni treba več pošiljati, saj lahko rečemo, da je bil to naš shod.
Delavci v prosti luki, vam pa je po vsem tem gotovo popolnoma jasno, da socijalnim demokratom ni za to, da bi se zboljšal naš položaj v prosti luki; če si sami ne bomo pomagali, od njih ne moremo pričakovati prav ničesar Njihova skupina je že v popolnem razpadu.
Delavec.
Brezsrčnost švabskega nadinŽenlrja v plavžih. Kako brezsrčni, pa zaeno brez-sramni so naduti nemški inženirji v plavžih napram slovenskim delavcem, kaže sledeči slučaj: Nekemu slovenskemu delavcu so utrgali 5 kron za tovarniško obleko, kije sploh dobil ni. Naravno, da se je delavec, ki je imel itak prav skromen zaslužek, proti tej krivici pritožil. Pritož 1 se je dvakrat, toda obakrat zaman, dasi lahko dokaže, da obleke ni dobil. Končno si je hotel pomagati do pravice na način, ki je menda dovoljen^ še vsakemu svobodnemu avstrijskemu državljanu. Obrnil se je na pravnega zastopnika organizacije, ki je opozoril ravnateljstvo na to krivico ter ga pozval, naj delavcu vrnejo po krivici utrganih 5 kron. Toda kaj je ravnateljstvo na to odgovorilo? Mesto, da bi delavcu storjeno krivico popravili, so mu prizadejali še novo hujšo krivico: p o-stavili so ga kar brez odpovedi še isti dan na cesto. In ko je naš strokovni tajnik interveniral, mu je ravnatelj naravnost povedal, da so delavca zato vrgli na cesto,ker seje obrnil do pravnega zastopnika! Dejal je, da bi se moral delavec v tovarni pritožiti. Ko mQ je strokovni tajnik pojasnil, da se je v resnici celo dvakrat pritožil, toda žal zaman, in da naj mu vendar te krivice res delajo ter ga sprejmejo nazaj v delo, je ravnatelj obljubil, da nima nič zoper to, da ga nadinžinir, če se delavec „opraviči", sprejme nazaj v delo. Dotični delavec se je nato osebno zglasil pri nad-inženirju, ki je pa delavca surovo nahru-Šil, Češ, „obrnite se do vašega tajnika, naj vam on delo poskrbi, pri nas ne boste več delali!" Seveda je bilo delavcu pod častjo, da bi radi tega nadinženirja prosjačil milosti, obrnil se je ter odšel.
Da ta žrtev švabske brezsrčnosti in razmer v plavžih ne bo trpela te krivice, za to se poskrbi. Potrebno pa je, da ta kričeči slučaj pribijemo kot dokaz skrajne brezsrčnosti, s katero se v plavžih postopa napram slovenskim delavcem. Slovenski delavci, črpajte iz tega slučaja spoznanje, da morda nikjer tako ni tako kruto potrebna močna organizacija, kakor ravno v plavžih. Vsi v organizacijo! To bodi odgovor delavcev v plavžih na to švabsko bezsramnost. Dokler ne boste vsi do zadnjega organizirani, pač razni kapi z vami ne bodo drugače postopali, kakor postopajo danes.
Gledališče ali kino ?
i.
Vedno bolj in bolj raste konkurenca kinematografa proti gledališču, razni in-tendantje in ravnatelji gledališč zrejo obupno v temno bodočnost, ko bo nemi fantom na platnu triumfiral nad živimi umetniki, več ko en pisatelj energično protestira proti tej rakrani današnje predstavljajoče umetnosti, češ, gledališče, ki je uspevalo tisočletja, bo primorano prepustiti važno ulogo pouka in zabave nezmožnemu kinematografu. So pa zopet drugi, ki ravnodušno zmigavajo z rameni in poudarjajo, da je to le mimoidoča in brezpomembna kriza, na katero se gledališče ne sme niti ozirati.
In tako je. Kinematograf kot novost moderne tehnike je privabil v prvih dneh svojega postanka veliko radovednežev. Govorilo se je o koncu gledališča in videlo v kinematografa preobrat moderne kulture. Danes smo drugega mnenja. Tudi ko je ropotal prvi avtomobil po cesti, so že videli konec konj kot uprežne živali in pričakovali žalostnega konca navad-
i . . f__-i—___________i..' .. V £ ■
(M Iz odliko
nega voza. No, danes tvorijo vozovi z uprego še vedno mogočno večino. Ravno isti pojav se je pokazal pri fonografu in gramofonu. Tudi ta dva nista mogla izpodriniti koncertnih pevcev in ako sta še tako popolna in po reklami razkričana. Spravilo se je gramofon v zvezo s kinom in pričakovalo v tem nov udarec gledališču, a tudi to se ni obneslo. Slavni Edison je izumel aparat, ki omogućuje neposredno zvezo gramofona s kinematografom, „kine tof on". Tudi kar se tiče kinematografa samega je bilo želeti nadaljne izpopolnitve. Odstranili so platno. S kombinacijo zbranih refleksov se je posrečilo pričarati živo sliko, ki ne deluje več na platnu, temveč brez vsake projektivne plošče v ozadju. Ali tudi ta novost ni bila v stanu povečati umetniške vrednosti kinematografa. Povrnili so se zopet k uporabi napetega platna.
Polagoma so se pričela uprizarjati večja dela svetovne literature, bodisi drame, romani, bajke itd., in dandanes se je povzpel kino že k uprizoritvi največjih del nesmrtnih avtorjev. Dela Tolstega in Gor-kega, Goetheja, Hugoja, Sienkiewicza in drugih slavnih dramatikov in romanopiscev podajajo dandanes s takšno fineso in tako naravnostjo, da prekaša takšna kinopredstava v materijelnem ozira in kar se tiče opreme marsikatero gledališko predstavo. Kako pa reši kinematograf svojo nalogo glede umetnosti, je drugo vprašanje. Tudi temu se je hotelo pripomagati na ta način, da se je angažiralo najboijše dramske moči za kinopredstave.
Tekmovanje kinematografa z gledališčem se dandanes torej ne da več tajiti. Več kot eno gledališče, in posebno na Nemškem, kjer se je razširil kinematograf v grozni meri, občuti negalantnega tek meca. Ni pa treba iti ravno v tuje kraje, saj najdemo na domačih tleh dovolj dokazov za to.
Zanimivo bi bilo torej, da predvsem doženemo, kje tiči moč tega tekmeca gledališča in katero je njegovo glavno orožje ki mu ustvarja vedno večje uspehe.
Pred vsem vabi primeroma nizka cena kinematografske predstave k obilni ude ležbi. Ni dvoma, da obstoji ravno v tem dejstvu privlačevalna moč kinematografa Poskusilo naj bi se le dvigniti vstopnino kinematografa na višino one gledališke predstave in učinek bi bil več ko vidljiv Posebno za delavske in revnejše sloje je razlika 20 ali 30 vinarjev glavni vzrok I ki voleva obisk te ali one zabavne prire ditve ali ki sploh zabranjuje njen redni poset. Gotovo je, da revnejši sloji ne premišljujejo dolgo, ali lahko potrošijo za eno predstavo 20 ali 30 vinarjev več ko po navadi; redno obiskovanje dražje prireditve pa jim ne kaže, ko dobe zabavo ceneje v kinematografu.
Tržno poročilo
z dne 26. septembra 1913.
Žitni trg je še vedno brezdelaven. Položaj borze najbolje označimo, ako reče mo, da se nahaja v tistem stanu kot pred tremi leti konsum Špekuliralo je precej kapitalno slabih in tudi neizurjenih elementov, ki so jim nižje cene ubile obstanek. Insolvence na borzi so potlačile zanimanje in tudi veselje do špekulacije.
Nekaj pa moramo omeniti. Zopet so se začeli oglašati ogrski agrarci proti ter minski špekulaciji. Svoj Čas je prevzela ogrska vlada, da premem ali odpravi ter minsko igro. Ali Madžari so samo obljubili, storili pa niso nič, samo da je bila odpravljena terminska kupčija na dunajski borzi. Ogrski agrarci so tudi proti terminski kupčiji in igri, ali le tedaj, kadar ta terminska igra prinaša nizke cene. Kadar so vsled terminske kupčiie cene visoke, takrat pa molče kot grob, takrat jim ugaja ta kupčija. Danes, ko so vsied izgub na terminskem trgu cene znatno padle, so se zopet oglasiii. Sodbo o teh trgih naj si vsak sam naredi. Za te prijatelje je terminska igra velike vrednosti, kadar drži visoke cene, kadar pa povzroča nizke cene, pa ne velja nič.
Kurzi pšenice so se držali ves teden na precej enaki stopnji. Pridobila pa je precej rž in tudi oves. Povišek znaša pri rži 20, pri oysu pa približno 15 vinarjev. Manj je pridobila turščica. Tudi cene za turščico so baje le posledice Spekulativnih oddaj. Staro blago se tež«.o dobiva in se mora precej dobro plačati.
Moka. Kupčija je precej majhna. Konsum čaka, a mlini nikakor nočejo odnehati. Prodali so tekom tedna večje mpo žine tisti mlini, ki so žrtvovali v
Kava. Tendenca se je <ja in cene so krenile odločno-na kavo vlada mnenje in je kons željen.	A ^hIT .pr
S1 a:d k o r nespremenjen.1 . kampanje ne dobimo izpremembei cc kor je zagotovil karteL
^ fpetro-l e j se sopet podraži! ,1 rije Šklenfcjo kartel. «—'»t Ci y	a«
t
Juta ae je zopet podražila. Tovarna: so vsled višje cene sirovine zvišali tu cene preje in vreč.
Bombaževina nam je tudi prinesla višje cene. Povišanje znaša za ko-ton 2 V. n, molino 31/* h in klot 8 h na meter.
Železo. Nemška konkurenca kakor tudi uporni Člani kartela so prisilili vsemogočni kartel v znižanje cen vseh vrst železa.
Nemčija ima velikansko nadproduk-cijo železa in sedaj se trudi na vse načine, da spravi blago iz rok. Vkljub nižjim cenam pa konsum nikakor noče seči po biagu, ampak čaka še nadaljnega znižanja. Pripeti pa se jim lahko, da bodo predolgo čakali in zamudiii ugodno priliko. Kavčuk se je tudi znatno pocenil.
Poziv.
Dne 11. decembra 1907. ja umrl v Nabrežini 51 let stari Anton Penko, vratar pri hotelu Andre v Nabrefini, zapustivši krog 12000 K premakljivega premoženja.
Kolikor znano, je isti kot bližnjo sorodnico pustil samo eno sestro Marijo Fakin, rojeno dnč 9. 1. 1852 v Fam-ljah, bivajoČo v Trstu, o kojej se ne vč, je-li živa ozir. ali je pustila kaj otrok.
Le toliko se zna o njej, da je leta 1872. služila v Trstu, Piazza Gadola 1.
Vsi sorodniki se poživljajo s tem, da Be priglasijo čim preje pri c. kr. okrajnem sodišču v Komnu in Izkažejo svcje pravice.
C. kr. okr. sodlffe o Komnu odtL l.
dne 15. septembra 1913.

Zdravljenje krvi!
Oa) „TlMferi •vat4' (Mllleflorl)
ObU kri ter ja Inrctno aredctvo proti onim »lučajem, £* puh T Moten, kakor proti slabemu prekarijujn la ktaoroidam. — Jetfu omot u zdravljenj« sum I K ter m dobiva v odlikovani ltkarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna MSa) — Telef. S77. Mtat poilljatvc m livrlujejo takoj la Iranko i m dopoUjcteon 1*10.
£ukov les
za oglenitev
se proda v Peščeriiku (parna žaga Radocha) za dobo 3 let najboljemu ponudniku. Oddaljeno cd železniške postaje 4 do 10 km. — Vse natančnejše pogoje pove Oskrbnlštvo Rupertshof, pošta Kandija pri Novem mestu, — (Kranjsko).
BERLITZ SCHOOL
V Trstu.
420 podružnic. — Odlikovani jezikovni zavod. 20 profesorjev, — Zavod za prevajanje. — Uči se vsak ježih posameznika v skupinah ali pa pa na doma. — Glavni ravnatelj Comm. Berlitz v Parizu. Odgovorni ravnatelj v Trsta prof. Charles MarlottL — Nemško, italijansko, francosko, angleško, hrvatsko, srbsko, slovensko, špansko, rusko, švedsko, knjigovodstvo i. t. d — Pojasnila od 7—10 na večer v ulici Sanit& 10, I.
Trgovska tonika v FarlanlH Bče
UiitHiMi
ki je dobro znan s klijenti na Krasa. Znati mora slovenski ter naj bo izurjen v prodaji poljskih pridelkov in rodk. Neobhodno potre bna dobra spričevala. Ponudbe pod „Kras 2080" poslati na Inseratni oddelek Edinosti.
Trst - kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnlk „Volosca"
(za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla
ob 9.15 predp., 2.45, 6.15* ob nedeljah in praznikih razven tega Se
ob 9.15, 11. predp., 2.30, 4., 5,35, 7.1i*
CENE:
Vožnja tja in nazaj ..... K	1'—.
m „» m kopelj o vred m	1*30.
9 m n »za otroke a	1*—,
Samo ena vožnja .......—*60.
„ „ „ za otroke . . . „	—'30. Za abonente znižane cene.
*) Eventualno.
O	'UP
- G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bose« it. 17.
Zaloga sena, krme ta otrobov.
Seno X., slama, ogerako seno, ž* beneški otrobi, otrobi It. 8*
Preselitev trgovine!
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in in deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico
Media ŠtV. 8 in se priporočam uljudno . - wMt . „ , .
j i- • u« i_ rr ji-* • J „ ira*H«nejših Trst ter r l«l
za nadaljni obisk. - l* oallčoim fepošto-1 In «r*le jedi. Sprejem« a
vanjem	I. POCKAI. I're?krbaje ETJSft "
U
£b
80.000 UR
Ker sem prevzel veliko množino urf sem v stanu ponudit: elegantno Remontoir uro (na sidro) iz double zlata za K 280. Ista teče 36 ur in je električnim potoni s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad 1C 2 8o, 2 kom. K 5 20, 3 kom. K 780.
—: — Eksportna tvrdka —: —
H. Spingarn, Krakovo 169.
NB. Dovoli se menjava aH pa se vrne denar.
V
50000 parov čevljev
4 pari Čevljev le za K 9— franko.
Zaradi likvidacije mnogih velikih to varen sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur
2 para moških in 2 para {enakih Čevljev na trakove,
rjavo ali črno usnje, galoS. z močno nabitimi podplati n^ novejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štii^e pari stanejo le K 9-—. RazpošUjatev po povzetju
S. Urbach, eksport čevljev, Kraktvo 2.
Zamešava dovoljena, tudi denar oaz^j.
S Is
Gostilna N. D. O.
na vogalu ul. Carradori-Ghega
Je pc>4 Kovim vodatvoa r* JOSIPA ŽIGONA pe-Dn!r.oma preurejena la preskrbljena ■ pijačo aaj-
Izborao kuhinjo m Upi« aboaemeat a« hrano In Taccmakl ln !»«•««-■ki časniki na raz^olafo.
Za eeajeal oblak se najtopleje priporoma
JOSIP ŽlGO>\ poslovodja. ODLIKOVANA
tr2oSKa prodajalna o&uual
ULICA QI08U& GARDUCCI ŠT: 21
Rizan različnih Jsberov najfiiiejiih moških ia ekih obnvai po aajniutb oaaah so prodajajo (od po lare<inih oenab :
Usne Bozcalf s trakovi . . . . po K 10'— Usnje Soxcalf z elastiko . ... po K 10*— Usflje Boaealf oblika Oerby . . pe K 10*80 Usnje Boxcalf z zapoosm! Trlanph pe K 10-90
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago 1. mu
Oblike modeme.— Delo zelo trpežna.
Rodoljubi! Posnemajte naše narodn&mecene!
fa nsur
it j-
tovarne tirot» Megle nasedal Hsepotsod nalkollil sloves. Nintijflta. iostreže io	J. J. SBBIH, thu Mnl lt
Biran X.
.EDINOST44 ftt 269.
V Trstu, dne 23. septembra 1913.
delanju. Soliste spremt|a na klavirju g. Iran Orbec, petje pa ?odi g. Vaso Saecta. Po koncertu )e ples, U traja do 2 popolnoči.
Hrvatsko drnštvo ,Strosimayer"
javl|a svojim članovima, da le premimo zaslužni Član društva gospod Teodor Croko-vfć, knjigovodja. Pogreb vrijednoga druga biti će danas 28. ov. ra|. u 9*30 prijepodne iz bolnice sv. Magdalene, te se gg. Članovi umol|avafu, da što u većem broju odprate prijatelja do hladna groba.
Trž. kolesarsko drnitvo »Balkan" napravi danes, dne 28. t. m. skupni izlet v Komen. Odhod Je točno ob 8 zjutraj Izpred kavarne „Miaerva". Člani bivajoči v BriSči-klb, na Prošeku in Opčioah počakajo ob 9 pri obelisku. — V soboto ob 8 zvečer se višl sestanek vseh Članov v kavarni „Minerva*.
Slavnost ustanovitve oddelka vojaških veteranov v Štanjelu na Krasu.
O ) priliki cerkvenega shoda v Štanjelu na
rože^krčnsko nedeljo, to je ns 5. oktobra 1.I.. ki se ga udeleži mnogo ljudmiv a *z dt ijolih krajev, priredi „Pr?o primorsko vo'aško veteransko društvo v Trstu in okolici Cesar Pran Josip Iu slavnost ustanovitve tam-kajSn|ega oddelka, združeno s koncertom in tombolo.
Diultvo odrine polnoštevllno k tej pa-tri|otičnl slavnost! z godbo in zastavo pod poveljstvom predsednika Viljema Welssmanna. Odhod ii Trsta izpred društvenega sedeža ob 430 zjutraj na kolodvor Vrdela; odhod iz Štanjela ob 8 zvečer.
Zaradi znižanja voznlne na| blagovolijo p. n. društvenlki iz Trsta, ki se hočejo udeležiti te lepe slavnosti, svoj pristop javiti osebno ali pismeno od 5 popoldne do 8 zvečer v društveni pisarni najpozneje do 30. t. m. Vozne stroške za društvenike trpi društvo. Za mnogoštevilno udeležbo se priporoča društveno predsedništvo.
Slovensko gledališče
v Trstu.
G'edališka sezona začae danes, v nedeljo, s prekrasno Tuc.ćevo dramo
»GOLGOTA.«
Vstopnice se dobe na dnevni blsgajni, kjer se tudi sprejema naročila za abonoment.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POL1TEAMA ROSSETTI. Včerajšnja predstava Verdijeve opere ,11 Trovatore" se )e popolnoma posrečila. Vsi umetniki in orkester pod vodstvom kapelnika Pavooifa so biii na svojem mestu. Inscenacija Jako okusna, gledališče popolnoma razprodano.
Danes zvečer repriza. Popoldne ob 3 30 izredna predstava Massenetove opere fManon" ob znižanih cenah.
FENICE. Danes popoldne se uprizori opereta „Bruder Straubinger", zvečer »Pomladanski vzduh. — V ponedeljek „Ciganska ljubezen.
KINE VAR1ETE „EDEN". Danes nov program.	_
Gospodarstvo.
»Splošna hranilnica" v Trstu, ki se
Je osnovala po načelih hranllnlčaega regulativa z dne 2. septembra 1844, prične poslovati s 1. oktobrom ti. .Sološns hranilnica" Je edini slovenski zavodnaPrimorskem, ki je upravičen sprejemati denarne vloge z a ka t e r e s e za ht e v a pupilarna varnost. Uradi zavoda se nahajajo v ulici Tore Blanca št. 41. — Vloge se bodo obre štovale po 4®/0.
Kmetovalci, s svojim naraščajem v kmetijske šole I Ravnateljstvo kranjske kmetijske Šole na G mu pri Novem mestu nam Javlja, da lahko sprejme v letoo šolo še dva učenca. Letna Šola traja eno leto in Je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev Glavni predmeti so v njej vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, zefenjadarttvo. Ta dva učenca (iz Istre ali tržaške okolice) lahko dobita od c. kr. poljedelskega ministrstva dve učni podpori po 300 K na leto Ker se prične novo šolsko leto na tem za vodu z mesecem novembrom, bi bilo nu|no potrebno, da bi dotična dva prosilca vložile čimprej prošoji za dosego podpor na poljedelsko ministrstvo potom naSe kmetijske d užbe oziroma c. kr. namestništva v Trstu Natančnejša pojasnila pri tajništvu kmetijske družbe ul. G. Gaiaiti 14, II.
Poučen kmetijski izlet v Poreč.
.Tržaška kmetijska družba" Je priredila minulo nedeljo poučen kmetMsk izlet na dežeiao kmei'jtko šolo in kmetijsko kemijsko preizkuševališče v Poreču. Zelo neugodno vreme Je preprečilo, da se ga |e udeležilo le tretjina priglašenih članov — blio nas Je petnajst — iz raznih okrajev tržaške okolice.
V Poreču nas je sprejel ravnatelj zavoda, g. dr. C u c o v i c h, ki nam [e bii ves čas s svojo uliudnostjo in usfužnestjo na razpolago. — Kmetijska šola je, lahko smelo trdimo, s svojim najmoderoeje urejenim poslopjem in ve<lkim, najezorneje obdelanim posestvom eden najlepših kmetijskih zavodov na našem jugu, če ne sploh v Avstriji.
Pod vodstvom g. ravnatelja smo si ogledali učllne prostore, kmetijsko kemijsko preizkuševališče, kar |e udeležnlkom nudilo marsikaj zanimivega in poučnega. Najbolj pa nas je zanimala velika šolska klet, ustrojena in opremljena s najracijonalnejšmi in najmodernejšimi kletarskimi pripravami, kakor se |ih ne vidi v nobeni še tako veliki privatni kleti. Veliki grozdni mlin, ki obe nem retka in melje, dvejoa stiskalnica, se-salke, vse te stro|e Je gonil istočasno plinov motor šestih kon|skih t II. K|er se (e nekdaj rabilo do deset delavskih meči, opravlja Isto delo en delavec s strojno po-močjo bolje in vestne|e sam. Ogledali smo še druge oddelke kleti, kjer nas je gosp ravnatelj ob vsaki priliki opozarjal na naj* raznovrstneje uvedbe pri napravi in dalj-n|em šolanju vina, in to tudi za sluča)e, kjer se še dela z najprirltivnejšiml pHpo močki. Z velikim zanimanjem so sledeli naši kmetje njegovim poljudnim izvajanjem.
S'edifa je na povabilo gosp. ravnatelja poskuirja vin, belih In črnih, kakor se pri delufefo, oziroma bi se lahko izdelovala v vsej Istri. Vina so tiia naravnost izborna in marsikdo se je čudil, da ksj ako dobrega raste v Isrri, da se pridelujejo tu vina, ki se lahko kosrjo z drugimi znanimi vini na svetovnem trgu. Tu Je med drugimi pripomnil g. ravnatelj, da — tržaške razmere mu morejo biti dobio znane — je lega pod Sv. Krlžom, Prošekom in Kontoveljom ena najboljih ne samo v tržaški okolici, temveč v Primorju sploh. Tu bi lahko pridelali kapljico, ki bi delala čast našim okoličanom.
Ogledali smo si še šolsko posestvo, ki obsega 22 ha. V sadnem vrtu smo opazovali na|raznovrstneje vzgoje sadnega d*ev|a kakor visokodebelnate, pritlikavce, kordone, palmete, piramide itd., obilno obložene z najžiahtnejšim sadjem. Oljke so bile v najlepšem razvo|u, zdrave in polne oljk; ta zadovoljivi uspeh [e pa pripisati le vestnemu oskrbovanju, obrezovanju in gnojenju. Tudi breskve so bile nailepše ohranjene, brez vsake bolezni; bile so poleg drugega tudi večkrat škropljene z modro galico kakor trte.
V vinogradu pa smo opazovali najraz novrstatjše grozdje, dobro razvito in ohranjeno zdravo.
S tem izletom smo bili vsi jako zado vel j il. Le žal, da je slabo vreme zadržalo marsikoga, ki bi pomnožil Izletniško družbo. Poslovili smo se nato, bil je že čas odhoda, od prijaznega g. ravnatelja In odpluli nazaj v naš Trst.	F. V.
Nar. delavsk. organizacija.
Lesno delavstvo vseh s rok. .Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev" sklicuje ta danes, 28. t. m. javen shod, ki se vrši v dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2 z dnev-! oim redom: »Sedanje neznosne razmere lesnega delavstva."
Plesna šola se otvori v ponedeljek, dne 29. t. m.; vaje se bodo vršile vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 7 30 do 9 30 zvečer. Vstopnina za gospode 50 vin., dame 20 vin. Ker se bodo učili razni moderni in novi plesi, kakor tudi navadni, se prosi slavno občinstvo za obilno udeležbo.
I
<0
M. Aite nasledniki
Trst, ulica Nuova 36—38.
Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence.
Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca
O. Milic F. Šušmelj.
<0
i
---— -
# V JPPflJf Alfl zaloga oija jesiha in mila. Trst ul. Setie Fontane 12.	g
m I ITI* 7 lili Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na	&
« L« 1 LlilrUll	žtlodcu. • Stekleni« pol litra kron 1-60.	*
ČITAJTE V VAŠO LASTNO KORIST!
V današnjih težavnih razmerah aamorete obogateti le t srečko! TURSKA SREĆKA je v to svrho prva in cajpriporočljiva srečka,
v to
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 000 000, 400.000, 200.000,200.000 in 200 000 zlatih fr. kar vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, kar je tedaj zanjo izdan denar varno
naložen kot v hranilnici, Pomor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra 1913. 1 turška srečka in 1 italijanskega redčega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po 6 kron. Po žrebanjih izhajajo slovenska porodila o vzdignjenih številkah: Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K 76 vinarjev, in zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
ker
SGUDMU: m : ELE&ANTNC
|gr »O ZMBNNIM CINAH
RAFAELE fTAUA
TMt - VIA MALCANTON - T M«

Znano je, da so premočna odvajalaa srecLtva škodljiva. Radi tega treba rabiti voljna odvajalna sredstva, med katera spada v prvi vrsti Dr. ROSA želodčni balzam iz lekarne B. FRAGNER, c. kr. dobavatelja v Pregi. — Dobiva se v lekarnah.
Najbol;6i obstoječi motorji na sirovo oije bo oni s Štirimi udarci proizvod poznane
Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždcnlh.
Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniranje, ni-kaka prememba ob ča^u kretnje in nikako zamazatije ventila. — Jamčimo za sigurnost de'a. Veliko Število aaSlh, t uporabi se nahajajučlh^ motorjev Je naj bolj U doku njihove kakurostl. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motoije na benzin, svetilni plin in motoije za čolne.
Vsa pojasnila daje tvrdka
EMflMUEL IM OSKflR KRflUS
TBST, ulica S. Nicolft St. t.
Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovaCaic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti In opisi zastonj in franko.
Tisoči onih, ki trpijo na krvavici
se mučijo z različnimi izdelki, ne da bi se iznebili tega zla. — Po poskušnjah na zdravniški kliniki c kr. obče bolnišnice na Dunaju, se ta bolezen rotom naravne kisla vode „FRANZ JOSEF* lahko ozdravi. Naravna kisla voda „FRANZ JOSEF" se odlikuje s svojim gotovim učinkom, ni zoprna in zraven tega še jako po ceni. — Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah ter prodajalnah kislih vod. — Od■ TsvDo ravnateljstvo zdravilnih studencev „FRANZ JOSEF" v Budimptšti
Otroci, ki se branijo piti navadno ribje olje, kažejo posebno nagnenje za „Emulzijo Scott" jetrno ribje olje. To dejstvo svetuje zdravnikom, da predpisujejo „Emulzijo Scott4 mesto navadnega ribjega olja, ko potrebujejo ti mali bolniki tako krepilno sredstvo, ki ima poseben vpliv na krepčanje okostja. Vsied poizkušene sestave, glasom katere vsebuje „Emulzija Scott" take snovi, ki povspešu-jejo raščo in krepčanje okostja, je dana než nemu organizmu nova moč. Otroci se kmalu vzdržijo na nožicah, in pravo veselje je videti jih skakati zdravein vesele. Sicer pa sama „Emulzija Scott" in nobena druga.
Cena originalni steklenici, ki se dobiva v v eh lekarnah K 2 50. Ako se poSlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki »Scott & Bowne G. m b H Dunaj IIr., ter se ob tej priliki sklicuje na U oglas, pošljemo potom ene lekarn« in sicer samo •nkrafc, steklenico emulzije .Scott" »a poakt^ *
cT*
Mlin >,SOFI A" Novisad - Ogrsko (Banat)
parni mlin preurejen in perfekcijoniran po zahtevah najmoderneje tehnike.
Dnevna produkcija 25 vagonov.
Ta mlin izdeluje najboljše vrste moke svetovno znanega žita iz Banovine.
Glavno zastopstvo in zaloga za Trst, Istro, Furlanijo in Dalmacijo
V slučajih šibkega okostja. ' LEJfTIC & Co.
Trst, ul. Felice Venezian št v. 5. Telefon 26-42.
KABflREC HflXIH
Bavnatflj-lastnik: KABL HAUBICE Pri glasovirju HOpfeld- F, LEOPOLDI.
DNEVNO:
UJ. Visokost Avgust XXVII. b svojim spremstvom. — Mltal Slatku, diseu-ir. — Grete Mlpnou, dunaiska aubreta. — La Silna Teli, ita'ijar.Bka au^reia. — Meder-hofer, hi mori4t. Italijamkl duet : bariton Cetare in Dii3«y aoprm. — Plna Tur-ehese, iialjanaka pe*ka. — MIm Mella Pah», angl^šfca pev*« — 61*1 Walter, duDt-j-ka nubreta. — H»rry Bauer, poanemovalta »toda1. — Ma ga Margnttta, Španska plesalka — Jostj Arpftd, deklamat ric*. — La Nitu*, orijentahka plesalka.
Irma de Silvasy, deklam&torca.
PB1ČETEK TOĆJTO OB 9 UBI ZVEČKU. — EONEO ? ? ?
V Trsta, dne 27. septembra 1913.
„EDINOST" it 269.
Stran XI.
Regent naj se le tolaži s svojim la!-	ozemlje sploh ne priilo, če bi Srbija alban-
aivim poročilom o shodu uslužbencev c. kr.	sko meje zastraiiU z močnimi četami In tako
Javnih skladišč; to mu prav radi privoSčfmo	2e zanapre) preprečila vsako vstajo Albascev.
ia to tembolj, ker |e potrebno, da si po po-	Le vsled prepričanja, da bo mir varovan,
razib, ki jih je v zadnjem času doživel, vsaj	albanske meje kmalu določane in od strani
nekoliko ohladi svojo „fenomenalno nermož-	veleviastl poskrbljeno za mir in sigurnost,
nost" o socijalizmu. O žganjarjih pa bi bilo	Je Srbijo prived o do tega, da se nahaja se-
tudi boljie, da bi potegnil svoj Ježiček prav	daj v tako kritičnem položaju. Dokler Je bila
„„ —«-, Qn lma pač tiajmanj povoda,	albanska meja zastražena po srbskih četah,
I na Se delavce s pijanci, saj je	Je bilo vse mirno. A takoj, kakor hitro so se
?č v najboljši zvezi z žganjem	SrbJ umaknili, je nastala v Albaniji zopet
stara anarhija. Vsakdo se spominja, da so
NDO bo vodil zanapre) plesni	bili Albanci tekom srbske okupacije popol-
?k. Plesna sezona prične danes,	noma mirni, deloma so naravnost prijateljsko
v nedeljo, ob 4 popoldne v druStveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2.
postopali s srbskimi četami. Da temu tudi sedaj ni tako, dokazuje, da so bili Albanci radi političnih namenov nahujskanl od svojh nApnui	1 *oditeijev. Vrh tega tudi ni resnično, da bi
UAIfUVI'	se uprli tudi Albanci, ki žive v srbskem
—	Ženski podružnici CMD Je daroval ozemlju. Srbski Albanci so tudi v sedanjem g. Zvonko Furian K 1 —. Denar izročen trenotku mirni in lojalni; izvzet je le en &!agajalčarki.	slučaj. Da Albanci sedej pustošijo In more
—	„Dijaškemu podpornemu društvu" po srbskem ozemlje in skuiajo organizirati v Trstu sta darovala g. Angel Čok, dijak faktična vojno proti Srbiji, je najboljši dokaz, trgovske Sole, II Izvodov (n g. Stsnko da se jim ni posrečilo pobuniti srbskih Al-GabrSček visokcšolec 10 izvodov raznih bancev in da srbski Albanci nimajo nobenega učnih knjig. Vrlima darovalcema preiskrena veselja, da bi šil za svoje rojake onstran zah?ala 1 __i meje po kostanj v žerjavico.
j Kooečno so tudi vse vesti o dozdevnih
Drugo slovenske dožolo. 'srbskih grozodejstvih popolnoma izmišljene 9	_	i Ml smo pooblaščeni, odločno zavrniti vsa
Iz Koroškega: Društvo „Oorotan* |e; slična tesdencljozna poročila, ki imajo samo priredilo 17. in 18. t. m. pru Vošjeruku vjBamen> oblastitl Srbijo in ji škodovati.
Podravijah tečaj za Izobrazbo deklet v kuharstvu s posebnim ozirom na konserviranje posameznih prikuh. Udeleženk je bilo 14. Učitelj vodja Zdravko Kovač je v domači besedi predaval dopoldne in nato v kuhinji demonstriral posameznosti. Slovenska dekleta so z velikim zanimanlem sledila pouku In se veselo vrtela okoli štedilnika. Vesela dobrih uspehov so po končanem delu zapela.
Na Koroškem Je ajda lepo cvetela in čebelarji so računali na medovito leto. A ta nada se {im (e izjalovila, ker sta Jug in neurje precej sullia ajdo v c?etju; vsekakor pa Je Še precej rodns in bo dala obilnega zrnja, če le ne pomori slana.
Sadja Je pri nas silno malo; samo v Labudskl dolini bo letina boljša.
Gledališko društvo na Jesen'cah ponovi danes kot popoldansko predstavo ^Angelo, tiran padovanski", dramo v treh dejan|lh (4 slike). Dejanje se vrši za časa benečanskega despotstva nad Padovo. Začetek ob 3, konec ob 5 popoldne.
Nadaljno vpoklicanje čet. BELORAD 27. (Kor.) Vojni minister Je odredil vpoklicale vojnih obvezancev prvega poziva v 12 polkov. Radi velikih vojaških transportov, bo železniški promet za privatne potnike za neka| dni ustavljen.
Grška dovolila transport srbkih čet preko Soluna« SOLUN 27. (Kor.) Z ozirom na to, da so Srbi vsled kritičnega položaja v Albaniji primoran) ojačlti svoje čete v Bitollu, so grške oblasti dovolile transport srbskih vojasov preko Soluna in ukazale svojim oblastim, nsj gredo Srbom kolikor mogoče na roko.
Nov korak Essad paše. BERLIN 27. (Iz?.) V Petrograd so dci'a poročila, da hoče Essad paša že prihodnje dni proklamirati Ah med Fuad, pašo za vladarja Albanije. Essad paša zatrjuje, da večina Albancev odobrava ta načrt.
Upor Bolgarov v Macedoniji. DUNAJ 27. (Itv.) Preko Budimpeite ao došle semkaj vesti o mobUiaadnih pripravah Bolgarske in o vstaji bol-garikega prebivalstva v srbski Ma-oedoniji. V Kiča v u in Demir Hiaarju
BRZOJAVNE VESTI.
Prošt Faidutti - defe.nl glavar ^T^ln fr^ffiii
goriški, dr. Franko — glavarja namestnik.
DUNAJ 27. (Izv.) Današnja nWiener Zeitungw priobčnje imenovanja stolnega prošta Faiduttije za goriškega deželnega glavarja, in dr. Frankota za njegovega namestnika.
Bolgarska mobilizira.
BELORAD 27. (Izv.) V mesta se je danes nenadoma pojavila vest, da se vrie v Bolgarski tajne priprave in da sta še mobilizirani dve diviziji proti Srbiji. Govori ae, da hoče Bolgarska poseči v sedanje dogodke in ae sedaj Izvršiti revanšo nad Srbijo. Veat je vzbudila v mestu velikansko razburjanje.
Prodiranje Albancev ustavljeno.
BELGRAD 27. (Uv.) Velik del srbskih čet je že koncentriran ln posrečilo se Je povsod ustaviti nadaljno prodiranje arnavt-skih čet.
Belgradski Usti konstatirajo, da uporabljajo Albanci kroglje dum-dum in da so
Srbom in Orkom pravo revoluoyo. Napeti odnošaji med Grško in Turčijo,
PARIZ 27. (izv.) „Petit Parisiense" poroča, da fe v kratkem pričakovati prekisjenja pogajanj glede grško-turške mirovne po godbe. Porta cdklan|a pogajanja, ker zahteva, da se vprašanje Izročitve otokov Mi-Klen In Kios izloči iz pogajan].
SOLUN 27. (Izv.) Vsled vedno slabih odnošajev med Grško In Turčijo In farlrtč nega položaja v Tradji, Je grška vlada oja-čila posadko v DideagaČu za več stotnij.
Tisza v avdijencl.
DUNAJ 27. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza |e prispel z|utraj na Dunaj in |e bil sprejet ob 10 dopoldne od cesarja v ScfcBibrunnu v privatni avdl|end. Popoldne Je Tisza po?e*il grofa Berchtolda In dalj časa ž nJim konferiral. Ministrski predsednik se vrne zvečer v Budimpešto.
Baron Skerlecz se ne vrne več na svoje mesto.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Iz Pešte se poroča, da se komisar Skerleci ne vrne več skoraj vsi oboroženi s puškami sistema na svoje mesto. Odločen |e definitivno od-Manllcher. Nekatere čete imajo tudi gorske stopiti.
topove.
DUNAJ 27. (Izv.) „F.emdenblatt" de-mentira vesti, da bi se avstrijski častniki v albanskih Srbiji.
Francoski manevri.
PARIZ 27. (Izv.) „Matin* priobčuje čla-, nek, v katerem pravi, da se (e francosko vrstah udeleževali bojev proti j vojaštvo Izkazalo pri letošn|ih manevrih
premalo Izvežbano. Tudi šef generalnega
Japonsko-kitajski spor.
Ultimatum Japonske.
LONDON 27. (Kor.) „Morningpost" poroča iz Šangaja : Japonski konzul v Nan-klngu Je pozval vse Japonce, da naj pridejo v konzulat, ki |e zavarovan s strojnimi puškami. Kakor se je seda| dognalo, se general Saugsun v nasprotju s prvotnimi poročili, ni opravičil radi pobo|ev Japoncev v Nankingu.
LONDON 27. (Kor.) „Times" poročajo iz Peking?: Japonski poslanik v Pekingu je opozoril kitajsko vlado na dejstvo, da Japonska še nI dobila zadoščenja radi dogodkov v Nankingu. Zagrozil jo obenem, da bo Japonska prisiljena odrediti vse potrebne odredba, če ne bodo Jsponske zahteve tekom 3 dni Izpo njene. Pred Nankingom ee nahaja 10 japonskih vejaih ladij, ki čakajo na rezultat japonske note.
Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvln Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna.
odpoodpoe
IMA
MALI OGLASI
MALI OOLASI M raeuat« m 4 vi«, h—io. Maitpo ttskaaa tmli akrM vat Naluijia iiilrtajfclaa 40 vta.
|XXa Qp nPRAKTlKANT" z 2 do 4 gimnazij lOl»C «u ali realki, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Vstop takoj. Ponudbe na Gorenjec & Co., knjigarna in papirnica, ulica Gaserma Itv. 17.	2190
QflHi Na P'odaj so fini, elegantno izdelani vin OUUla aki sodi iz hrasta. Velika mn- Žina. Pojasnila daje „Hranilnica" v Trnovem (Notranjsko).
2047
Prodajo se 5S-.
oddelek Edinosti.
preSifii, stari 3 mesec*3, pasma Naslov pove Inseratni 2178
CnPDimO OD Čevljarski pomočnik za mešano OUltmilO StJ dtlo. ' Žagar, Commerciale 7.
2179
dobro npeljana Čevljarnica pod dobrimi pogoji. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	2180
Proda se
flHfto OD v najem posestvo, obstoječe iz hi&e, UUKIa OD hleva, cvetliČnjaka in 1600 stržnjev vinograda. Zglasiti se je oa Greti 6tv. 1364. 2181
Meblirana sobica k'lfci'KSE
It 62, I., vrata 11.	_ 2182
Čevljarskega pomočnika
dela s; it 31
za raz
_	- lična
LBlaiič t Trsta, Oologna in Mcnte
2183
tudi s hrano, za dva poStena delavca, se cdda takoj p:i udovi Romagna. Scorcola-Coroneo itv. 668
2185
Meblirana soba
Cfannuonio 8 hrano 89 odd® P° ceni B° OUlIuValijo spodu ali dijakn. — Boschetto
40, polucaditropje, levo._2186
za belo ali Črno vino, vsake :: mere, po zmernih ceo ah. proda Jakob L o t r i č ▼ Trstu. Via del Toro St. 8
Sode prazne
Gostilna Zonta.
2187
Iščem
takoj čevljarskega delavca. Josip Tence sv. Ki.i pri Trstu St 45.	2192
Lovre Bulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
G»Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim
za Bestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria «t 16 (v bližini cerkve
ev. Jakoba). Točijo ae prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 a prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Male hišice
in razna zemljišča na prodaj v bližini mesta pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jakcb Stanko Godina — Trst, Vrdela, Via dello Scoglio 174, Telefon 18-78. (2079
Manufakturna trgovina
Piazsa Pic-_	cola 1, za
mestno palačo. Velika zaloga partijskega blaga, iz gotovi j ene obleke, žensko in moško perilo, ot^fike oblečice, perkal, nogavice itd. Izredno nizke cene.
2097
Hišo
v Bojanu (Vernielis) 405 prod&m. Ceua ugodna. — Starec Drag., Prosek. 2101
Postrežnica
do 8 zjutraj do 4 popolne (a kosilom) se i&če. Naslov: Via Luigi Galvani 1, pritličje (nad ljudskim vrtom). 2177
Stanovanje
z dobro domačo hrano dobe gospodje v bližini Narodnega doma. Naslov pove Inser oddelek Edinosti. 2141
Oddasta se
dve stanovanji, eno z sobo in kuhinjo, drugo z dvema sobama in kuhinjo. — Pe'Sič, Sv. Ivan 1063, nasproti tovarne Girardelli.	2149
Domače klobase
jetrne in krvave, domaČega izdelka, se dobijo v soboto in nedeljo v restavraciji „Bcnvecchiati" ulica Gbega 17.	9154
Vsled družinskih razmer :::
se proda v Gorici, Campo Santo 45, lepa enouad-stropna h ša z vrtom Pojasnila pismeno ali osebno pri pofitnem uradu v Bazovici.	2139
Trgovski pomočnik
i&če službe v tr-govini jest vin v mestu ali na deželi. Ponudbe pod .Mladenič" poitno-ležeče, Kozina.	215S
Trgovci in gostilničarji pozor!
Dunajske in kranjske klobase, 1 krono 12 komadov edino pri Ivanu S u b a n, Buffet, ?ia S. Sebastiano Stev. 6.	2160
Mizarski pomočnik
oddelek Edinosti pod Stv. 2143.
i&če službo. Naslov pove Inser.
214*
Pmiiain zdravih, hrastovih, rabljenih sodov od rmudni 3C0 do 700 litrov. — Filip I vani-& e v i č, Trat, Valdirlvo 17._ 2148
Vipavsko vino ^L;™ Pp™
zajamčena; cena po dogovoru. Pojasnila se dobijo za Trst in okolico v gostilni „Andemo de Franz" ulica Geppa 16; za dežilo pri Fi ipu Samec, Šmarje pri Ajdovščini.	2148
Dmnln 0n po jako nirki ceni tri okna na tri rrUUa 50 zapirala 90X160 in 400 velikih korcev (kop). — Naslov : mizar B o i e ▼ Bojanu aa cerkvijo.	2140
htftlfSliin	,n vrednostnih pa-
LdlllUvClJ lo pirjev, kateri se prodajajo ca male mesečne obroke pri „Narodni posojilnici in hranilnici" v Trstu, Via Nuova itev. 13, II. nadstr. Dobite ga zastonj in poštnine prosto.	2161
Prodajo se
vinski sodi. — Trgovina Gre-gorič, ul Olmo 3.	21S4
Meblirano
sobico s hrano se odda takoj v ul. Behedere 12, pr'tličje, levo.
2175
svojo veliko zalogo sena, slame,
:: ovu, o'robov in posteljnega -	-	21s8
BELORAD 27. (Izv.) P/ve srbske čete itaba ia njegov u&mestaik nista Imela do so dospele v Tetovo.	i brega vtlska. List pravi, da |e pričakovati
BELGRAD 27. (izv.) Uradno se poroča, | ▼eč vpokojltev v!?(|lh generalov.
da bodo šli proti Arnavtom samo regularne čete prvega poziva, dočim ostanejo rezer-; visti v službi samo v Stari Srbiji.
BELORAD 27. (Izv.) Po poročilih listov ima|o Srbi do se Ja] 300 mrtvih in 500 ranjenih. Albanske izgube pa so naravnost velikanske. Samo pri Djakovicl so Imeli Albanci nad tisoč mrtvih.
Srbija odklanja odgovornost za sedanje dogodke na Balkanu. BELORAD 27. (Kor.) Vsled poskusov, da bi se zvrnilo vso krivdo za sedanje da-godke ob srbsko-albanskl moji, na Srbije, izjavlja srbski tiskovni urad:
Da fe Srbija odkrito stremela po miru In respektirala voljo velevlasti, dokazuje najbolj dejstvo, da je bila takoj izvedena demobilizacija celokupne armade, kar bi se gotovo ne zgodi o, če bi imela Srb ja kake tajne na-črto. Mogoče bi do vpada Albancev v srbsko
Koleni na Ruskem.
POLTAVh 27. (Kor.) Dosedsj Je obolelo v Poltavi za kolero 8 oseb; 3 so umrle.
Prva gospodarska visoka šola na južnem Ruskem.
VORONES 27. (Kor.) Danes Je bila z velikimi slavnostni! otvorfena prva gospodarska visoka lola na (užsem Ruskem.
Kupujte Nar. kolek!
Priporočam
perja. — Ivana Sklemba, Molio grande.
UAa a a Č vljarakega pomočnika. Bccol v iOUO oP lini 6tv- 547.	i
čevljarskega pomočnika za mešano delo. Belvedere 32, Viktor Schsnk.	2174
do-2172
Iščem
Sprejmejo se
molki na prenočišče ia hrano. Skedenj ftt. 670, 2169
Kdo hote uro zastonj ?
Da spoznajo vsi naSe izborne žepne
^^ 5000 ur zasloni
PoSljite nam natančni naalov Da do-pisnici.---TOVABSA UR
Jakob R6nis, Dunaj 111IZ
Poštni urad 45. — Poštni predal 360.
Soba
z dvema posteljama se odda v najem — nI. Geppa 9, vratu 11._2159
Sodo
tehtnici.
belega in črnega vina proda Nicolo Der n v svoji kleti v Kcpru in v Ito'i pri javni
2118
Sprejme se
del Vento St. 3.
otroka na oikrbo. — Oena po dogovoru. — Bračič Fran, Via
216&
JOSIP VEBTO-VEC v Trstu, ul. Stella itev. 2 (Belvedere) se priporoča slavnemu občinstvu.	S167
Čevljarski mojster
Oflf|o c Q soba dvema dijakoma. — Androaa U U U d OD Romagna 2, pritličje.	2166
osnovana po načelih hranllnl6-nega regulativa Iz leta 1844.
Splošna hranilnica v Trstu
pridne poslovati s 1. oktobrom t. L
Uradi v ulici Torre bianea it 41. Uradne ure od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
Vložna obrestna mera 47.
aploina hranilnica v Trstu Je edini slovenski zavod na Prlmorakem, ki je upravičen sprejemati vloge, za katere se zahteva pupllarna varnost.
MARTIN DOVGAN
Trst, ulica Giulia s*, trgovino jestvin in kolo-
Priporoča ceni. občmsivu svojo na * niialnana hIana	vrsto. - Prodala kave oa drobao im
novo prevzeto ln i« 50 let obstoječa Oljainega Diagd. M dsbsio.	oeve zkbrsb.
Str*d XII.
„EDINOST" &t.
V Tretn. dne '26. septembra S.
Dobro znan a trgovina izgotovljenih oblek
1
r^ li



4»
te@ j -v"v	^v^-sim • -	&	'-v 4 -i



iži JI^t&P J^ ^HJ š§St: ^
v
-.- t ^ JT**
(irogfal nbcv* Nnova št. IS)
i
||.	r	Elegantna obiske po meri izdelujejo najboljši
w8ISRd	U«	b^jači. Samo dobro blago, pa najnižjih c^nah.
TRST, VIH C&3SA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
VLOGE NA KNJIŽICE
— 4% —
od dneva vloge do dneva vzdiga. J Kentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po j dogovoru.
FI LIJ ALKE :
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev pr. ti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja, BORZNA NAROČILA.	IN KASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 267ti.
8
MENJALNICA,
URADNE URE: 9-I21/,, 2 7,-5.
ESKOMPT MENIC.
ga——
novosti zii pomlad In m poletje!
Molke obleke tz sukna, kamrama, zadnje
novosti...... od K 15—48
Oeške obleke Iz sukna, karogarna,
zednje novosti .... od K (0—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—i4 „ ketonlnastih hlač od K 2 20 -5 Največja zaloga blaga zadnjih norosti. :: Sprejemalo se naročila po meri. ::
Specljollteta: delovne oDleKe, srnice s spodnje srajce Itd. ItcL ss
Samo v dobro znani trgovini
„Alta cltta di Trieste"
ollca Giosse Carduccl (ex Torrente) št. 40
Velika zaloga obuval
za moške, ženske in otroke
čevljarnica Mikolie
TRST
al. G. Caprin 16, vog. ul. deli« Guardia 22
Prevzema naroČila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA.
Ivan Krže
Trat - Plazza S. @lovannt It, I
Iftn Od ta plcMBiM. ftafa* brani, dcbro« in kad, sodčekov, lopat, alt Is m kovrstnifc koRe-r, jerb^ocr in taatc.1 tar an^
mS, pSLEČ:
kuhinjske posodo mka Trsta bodi od	*
mi;* euaila, koai.trj i ali cinka, aadaija kletk« itd. — Z» $oatilnl6azje pip«, tarogija, Ia atealeao posodo aa viao.
I SE
Tovarna kovfiegov ia potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE ŽTfiV. 5.
Sprejemajo se naročila ln popravila t« strok« — Cena absolutno koakvrasis«. IxvriuJ«Jo se odpoilljatve na dešelo.
I
Gostilna Max
rrat, vla Petronlo 2 (pri nov. trgfn). ToJi m istrsko in domače firno in belo vino. kratki teran ^lpavB^o vino :a Dreherjovo pUo. To6 ,o se 'adl vaakovnitnTllkerl ln ftganjo tar \ iv» kuhinja vedno pripravljena %_ gcrklml la
mrallmi JedllL
F.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Ca Suca)
d ob« v a tAl
Tangyts ■ljtzvret«ej*e Mterfe aa benoin, pil®, apojai pila ia »iatesa „Dieeel* itejede is leieče Urtrojbe«
T et via Slu^eppe Caprin IG (pri Sv iakot?«)
pr;pcroča cc-niencmu občjnst /u ivojo ?n?r)c-
m.
prodaja »t vsakovrstne rrrrod je dru^o. Sipe, barve, kisline in profirraerije. S/cč . Petrolej in mineralna voda. Cnne
8 okMMbHt aa beazi 'a )Mra. Prvro«a}o dalo iadutrijalalb tovara« kakav : MHrn za Maka, Straff za proisvajaaja elja, tavarM toda, »troji aa kumilasa, Streji ia tovarna aa ftamt, stroji ia afunaiiazga aa adzareka efcft, eaatralno kaijatav, atoaji
sa drobljenje raali&nega blaga, kamidaa tovarna Hd.
KaiaiBaaja aa električna razvatljavn ia presoi mo«L ElektrlAaa vadlgak n Vmbz (Llft) aiateaa Pedretta, kakor tadi vaifala sa bUgo Stroji aa kovalko ta drafa obrti. Mtderat transnMJa. Seaalka ia eavl vsake vrati.
Skladiiia vaako vratnih t^heifai^ potrabl^m. V aa ko vratne eevL ^ra^l* 1« Btroji aa peljedelatva ia preAa aa visso. Olje,	pipe itd.
,Andoro* najbolji in najeea^jfi pokrov bii,
---Traratut te otok asraOur msttaj, - - -
Gostilna
.,Ai tre Rastelli"
Trst, Campo Maraio štev. 4, pod Ti«
nančno hišo in vojašnico rezervistov blizu državnega kolodvora, se priporoča slavn, občinstvu za mnogobrojen obisk. Udani ANTON MUROVEC,
lastnik.
DrMRaimondo Bisiach
opozarja svoje cenjeno odje-rualstvo, da se je vrnil v bvoio uraruo ua svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v Liši „Delavskega konsumm ga društva4. — 2A BiRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah.
Žobotduičnl amb&itatorij Univ. zdrava ia
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, !. tehnik. Trst, ollca Caaerma štev. 17, IL nada t r
Poaebni zavod za umetne sobe brez aatco plo&će. Plombtranje i zlatom, olatino® m {Mrče butom* V »e. dela brez bolečin. Zr«v-»anje krivo rastočih rob, Zmerne cercj Sprejema od q tio i iT. ud j do % pogodb
Ustat>ovJ!reu& 1. 1S68. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica:
K E9.COO.QSH;
Rezervni in \arnostni
Zidijud:
a
A KRE Ji IVI
ČEK - !2PLA/S
. O
BORZNA NA TOČ i ?■
iZVBŠUJc Vol BAhČNc MENJALN1ČE POSLE
^^^ eVi spoziture csaam Q PA1 Ij A
na knj ži e
Rentni ddvok pl iču]©
banka iz t-vojega. Po oin ce broip>d6no na razpolago.