Stev. 246
TUST, ponedeUek 0. septembra MIO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
M il aedcljah hi praznikih st rt p<-d>IJkHi ifc t. zjotraj.
Posamične itev. m prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu. Ajdov-4čini, Dornbergn itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). OaLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-».nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le npravi „Edinosti". ■ 1 - — Plačljivo In uioiljivo e Trste.
£PINQST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
V edineth je moi!
m oSlo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na-
roibe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Imkin mm, amteljak« laSaaJ* „KDIVOBTZ" atu«: za
Mlo late Kron 5*30, za val lata Krom a-SO. Vel dopisi naj se pošiljajo na nrednidtvo lista. Nefranko-
vana pisma ss se sprejemajo in rokopisi se vradajo Naročnino, oglase in reklamacije js pošiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: alloa Giorgia 6slatti 18 (Narodni dom) Is<hyat6$ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti Stev. 18. ===== Pottno-hranllnRnl račun 5t 841 652. TELEFON It 11-57.
Najsijajnejši dan tržaškega slovenstva.
Puljski Hrvati v Trstu. Župan Valerio na ulici. Kavarna Minerva demolirana. Slov. banke razbite.
Tržaški Slovenci doživeli smo že nnogo sijajnih manifestacij, vendar manifestacije, ki bi bila slična oni, ki se je razvila včeraj, ko so prišli nas obiskati puljski Hrvati, dosedaj tudi v Trstu še nismo doživeli. Dogodki včerajšnega dne ostanejo vsem onim, ki so jim bili priča, v neizbrisnem spominu.
Poročali smo že včeraj, da je postavila vlada na noge ogromen aparat. Poklicanih je bilo iz cele dežele orožnikov, kolikor jih je bilo mogoče utrpeti, poklicana je bila na pomcč policija iz sosednih mest, v pripravi je bila finančna straža v prosti luki in vojaštvo.
To vse se je zgodilo seveda pod vplivom hujskanja italijanskih listov. To hujskanje in ves ta ogromni aparat, ki so 3pravile oblastnije v gibanje, je spravil seveda cel 3 mesto pokonci. Glede Slovencev in Hrvatov v mestu to že itak ni bilo treba. Te je alarmiralo že samo dejstvo, da pridejo iz Pule njih bratje in to samo je zadoščavalo popolnoma, da so šli vsi na krov. Zato se je videlo že hitro po deveti uri cele mase Slovencev, ki so hiteli od vseh strani proti prosti luki, da bi pozdravili hrvatske brate. Ob pol desetih je nastopilo redarstvo in orožništvo, ki je zaprlo vse dohode pred „Nar. dom* in v prosto luko. Bili so postavljeni pov-sodi kordoni, skozi katere so bili le tu pa tam puščeni posamezni Slovenci.
Kljubu temu se je nabrala na pomolu št. 1 v prosti luki ogromna množica na roda, ki je nestrpno pričakovala prihoda puljskih bratov.
Konečno — bilo je Že okoli enajste — se je ipak opazilo parnik. Zbrano ljudstvo se je tedaj približalo h kraju in ko se je parnik toliko približal, da je bilo mogoče razločevati posamezne osebe, so zaorili na pomolu urnebesni živio-klici in v zraku je zaplopalalo na tisoče belih robcev v pozdrav ki je našel enak odzdrav na parniku. Plapolali so robci na pomolu, plapolali robci na parniku, a čim se je parnik približal v vidno doljavo, so zaorili urnebesni klioi »Živila hrvatska Pula« tu in »Živil slovenski Trst« tam. Ko je pa parnik pristal ob pomolu, je zadonela iz tisoč grl
PODLISTEK.
j naša skupna jugoslovanska himna »Lepr naša domovina«.
Bil je to prizor, ki se ga ne more dopovedati in ne popisati.
Ko se je prvo navdušenje poleglo, je pozdravil goste podpredsednik N. D. O. g. Kranjec. Odzdravil je predsednik puljske N. D. O. g B r a n k o v i č.
Na to se je začela cela ogromna masa ljudstva pomikati proti ulici Sta-zione, kjer se je uredil sprevod. Policija je prepovedala znstave, prepovedala godbo, ni pa mogla prepovedati, da vsa ta množica ne bi bila dajala duška svojiiA čustvom pevanjem naših narodnih himn in raznim vsklikanjem. Vendar ni bilo čuti niti najmanjega sovražnega klica proti Italijanom. Po splošni sodbi je bilo v sprevodu okoli pet tisoč oseb, a na trgu pred „Narodnim domom" je bilo zbranih najmanje tisoč oseb, ki so navdušeno pozdravljali sprevod, ki je prihajal po ulici Geppa gori. Na malo računjeno je bilo na trgu pred „Narodnim domom" okolu 6000 oseb. Z balkona „Narodnega doma" je pozdravil puljske goste najprvo predsednik N. D. O. dr. Josip M a n d i č, ki se je zahvalil tudi vsem drugim navzočim, da so s svojim prihodom tako sijajno dokazali, kako izgleda ono italijanstvo Trsta. Pozdravil je na to puljske goste državni in deželni poslanec dr. R y b a r, ki je povdarjal, da je ta ogromna množica ljudstva najsijajnejŠe dokazala, da nam pač ni potseba klicati rojakov iz Krasa in Istre na pomoč, da bi dokazali opravičenost svojih zahtev v Trstu ; zato nas je v samem Trstu in okolici dovolj. Predsednik puljske N. R. O. g. B r a n k o v i č se je zahvalil na vsprejemu, dočim je pozdravil g. Š k r 1 j navzoče v imenu razpuščene N. D. O. v Ljubljani. Da so bili vsi ti govori sprejeti z največjim odo bravanjem, ni potreba še posebej omenjati.
Fo sprejemu.
Po sprejemu »o se gostje iz Pule zbrali v gledališki dvorani „Narodnega doma", kjer so bili razdeljeni v posamezne skupine ter bili odvedeni v določene gostilne. Ostali udeleženci vsprejema so se veči-
noma razšli na vse strani. Samo en — bolj vročekrven — del vdeležencev, je čutilo potrebo, da bi se spopadli z Italijani. Zato so se napotili proti Chiozzi. Pri kavarni New-York je bil postavljen kordon orožništva in kakih 200 metrov dalje proti Chiozzi kordon policije.
Ali vse to ni nič pomagalo. Med obema kordonoma je prišlo do opetovanih spopadov med Slovenci in Italijani, dokler ni policija razgnala množico v stranske ulice, dočim je orožništvo potisnilo vso na ulici Giosue Carducci se nahajajočo maso proti Chiozzi, Ob pol dveh popoldne sta bila trg pred vojašnico, kolikor ulica Giosue Carducci že popolnorra prazna.
Sprevod v Rojan.
Ob pol treh pa so že začele prihajati nove množice pred „Narodni dom". Kmalo po tretji uri se je uredil veličasten sprevod, ki se je pomikal proti Rojanu. Po Belvederju in ulici 7or S. Piero so obsipali iz mnogih hiš s cvetlicami vdele-žence sprevoda in ni je skoro bile hiše, iz katere ne bi bili mahali z robci v pozdrav, a iz mnogih oken so plapolale narodne tro-bojnice. Bil je to pravi triumfalni sprevod tržaškega slovanstva, sprevod, ki je jasno dokazal, da je Slovcnec v Trstu na svoji srn:!];. V kakem popolnoma slovenskem mestu ne bi mogli pričakovati sijajnega pozdravljanja, kakor je bilo ono včeraj po ulicah Belvedere in Tor San Piero. Predpoldne so govorile množice slovenskih mož in žena, popoldne pa so govorile slovenske družine. Prizorov, ki so se odigrali pri prihodu parnika, ni mogoče popisati. Ti prizori ostanejo nepozabljeni, ali prizori, ki so se odigravali med sprevodom v Rojan, so bili taki, da bi bili spravili v oči solze tudi marsikomu, ki ni — solzar! Če ostane včerajšni dan vsem vdeležencem v neizbrisnem spominu, je pa krona vsem dogodkom včerajšnega dne sprevod v Rojan. Ne, kaj tacega v Trstu še ni bilo. To treba videti na lastne oči, ker se popisati ne da.
Veselica in odhod.
Veselica je izpadla prav dobro, dasi je bil prostor zelo neprimeren, a ni bilo
Kleopatra.
Zgodovinska slika. — Spisal Ivo T r o š t.
ili govoril tega zastopnica nekdanjn spremljevalka Patha, Oktavijanu nepobitna
črni sluga, tudi ne egipčanske slave, ne: to je izjavila misel, snujoča se
logiško iz dosedanjih dogodkov.
Kehote mu je roka segla po bodalu in usta so mu šepetala : „Osvetim vaju, Jupitru prisegam, da vaju osvetim. Rimska kri ne sme ostati nemaščevana !" je rekel imperator in se obrnil iz grobnice. Kleopatra mu je bila poslej še bolj zoprna. V njem je bil popolnoma utrjen sklep, da jo mora in mora peljati v svojem triumfu po Rimu. Bal se je samo, da si prej sama ne pretrže niti življenja.
„H kraljici !* je zapovedal Oktavijan črncu, ki mu je že večkrat pokazal z roko, da ga čaka krafjica v svojih sobanah, a imperator ga ni videl. Sunil ga je zato z nogo, da se je zvrnil po tleh, poljuboval mu rob plašča in prosil z znamenji, naj ga še siije, Še bije, ker je to njegova sreča : salve caesar, salve imperator!
Ošabnemu Rimljanu ni bila všeč taka pasja ponižnost; sunil je roba vnovič in mu pokazal z znamenji, da želi h kraljici. Tedaj jim je stopila nasproti, kakor da je pravkar šinila lz tal — stara Egipčanka, kakor so jih bili rimski vojaki navajeni v taboru, da so jim razlagale sanje in prorokovale srečo. Zato se niso čudili Rimljani, da so tudi tukaj našli tako baburo. Le malokdo ae je domislil : kakšno srečo more neki prorokovati vedeževalka onim, ki so že v — grobu.
„Oni, ki bivajo tukaj, ne potrebujejo več tvoje sreče." Tako jo je odpravil sam imperator Oktavijan ; spremljevalca sta jo pa odrivala s pota: „Stran, starka, stran od tukaj ! Za tvojo srečo je tukaj prekasno."
Starki je oko odsevalo ponosa, strasti in sovraštva do nenasitnih tujcev. Mirno, dostojanstveno jih je pogledala kakor da je ona kraljica in se ozirala v imperatorja : „Domine auguste, kraljica hrepeni po Tebi.«
Nevoljno se je obregnil Oktavijan spominjajoč se Kleopatre in njenih žrtev : „Kraljica mora žalovati za Antonijem, mojim svakom",
„Videla je tvoje Mce, o zmagovalec, in sedaj misli samo na te".
„Kata I" siknil imperater ja-se in rekel : „Poberi se k nji !M
„Stokratna hvala za tvojo zapoved, domine! Tvoja ponižana služabnica čaka tukaj noter. Prosim, vstopite !"
Visoka, težka zavesa se je razdelila na dvoje in Rimljani so stali v širni dvorani mračno razsvetljeni med samimi mladimi Egipčankami, ki so komaj za silo pokrite polagale po blazinah, pele, igrale na mala glasbila, se smejale in dražile kakor mladi škrateljčki. Došlih tujcev se niso bale, da-si so bili . oboroženi. Okta-vijanova tovariša sta jela ogledovati te krasne igračice, toda imperator je velel: Naprej ! Za nas je tukaj aula tentaminis in obenem tartarsko brezdno. Naprej ! Kje je kraljica ?"
Tedaj je zadonel iz daljave krasen spev kakor pesem povodnih vil, petje iz sto mladih grl proslavljajočih svojo gospodarico, Tovariša sta bila kakor očarana, tmdi sam Oktavijan je trdo prijemal bo-dalce. Kesal se je že, zakaj je došel v ta krasni pekel in sklenil,da se raje zabodejsam, nego zabrede za lepo čarovnico na pot svojih prednikov. »Sedaj še te!« mu je donelo! glasno od povsod. Tedaj se je prikaiala j ona — Kleopatra — na visokem sedežu, ki so gra nosile belo oblečene bujne de-vi»e. Ob vsaki strani je stopalo dvanajst enako oblečenih in enakokrasnih devic s pahljačami iz nojevih peres: vse s« pa sknpno pevale veličastno himno vedo*
boljega na razpolago. Vdeležilo se je iste preko tri tisoč oseb. No, ko je bila mladina v najboljem razpoloženju, da bi se začela vrteti, je bilo treba puljskim gostom odriniti. Ob enem je začelo deževati. Će je vrgla vlada pri prihodu predpoldne na ulico velikanski aparat, je bil ta aparat pri odhodu zvečer Še večji. Poleg redarstva in orožništva, ki je zasedlo vse ulice, sta izšli tudi dve stotniji vojakov ; ena stotnija je zasedla trg Sta-zione, druga ribji trg. Vendar pa Italijanov — bodisi, radi dežja, bodisi ker se se hoteli odpočiti na lovorikah, o čemur poročamo nižje, ni bilo blizo. Zato se je odhod izvršil mirno. Imenom tržaške N. D. O. se je poslovil od puljskih tovarišev dr. M a n d i č, imenom puljske od tržačanov g. Brankovi ć.
Še zadnjikrat smo si klicali .* „Z Bogom" in „Na svidenje" in parn:k se je zgubil v temno noč.
Mobilizacija itaiijanstva.
Videli smo, da Italijanov ni bilo nikjer blizo in da do spopadov ni prišlo, iz-vzemši malih prask v ulici Giosue Carducci in pred Chiozzo. No, faktično so spravili Italijani na noge včeraj vse, kar so mogli. Mobilizirali so vse reserve. Vendar število Italijanov, ki so bili včeraj na ulici, da bi demonstrirali proti Slovencem, ni doseglo niti polovice števila teh. Število vseh Italijanov, ki so bili včeraj na ulici pripravljeni demonstrirati proti Slovencem, ni znašalo niti 3000 in ti so bili zadovoljni, da so jim kordoni redarjev in orožnikov zapirali pot, da jim ni bilo treba pokazati vso svojo mizerijo. Da, mizerijo! Ker, če se pomisli, da so bili na ulici poleg župana dr. Valerija, tudi vsi drugi ugledni italijanski voditelji in mestni svetovalci — med temi Arch, Brochi, Banelli, Mordo itd. — potem moremo pač reci, da je tržaško italijanstvo včeraj pokazalo vso svojo grozno mizerijo, katere ne more spraviti s sveta niti dejstvo, da je mazzinijanska mularija nosila v ulici Machiavelli župana Valerio na rokah. Kaj takega bi našemu županu, katerega spoštujemo sicer kot poštenjaka, ne bili nikdar privoščili ! Po našem rnnenjm
mlade, vedno cvetoče ljubezni. Kleopatra vedno mlada in sveža je sedala na tronu kakor boginja Afrodita, a v svoji ori jen-talski krasoti še lepša.
Imperator se je čudil: odkod tolika milina in nežnost ?! Ali ni videl te Jenske prnd 16 leti v Rimu, kjer je obiskala Cesarja kot svojega zaščitnika in očeta svojih otrok. Tedaj je bila tako mlada, živahna in zapeljiva kot danes. Ali je Kleopatra res zagonetka nature ? Poludne njenega burnega življenja je minolo 2e davno, in ona je še tako lepa. Ti krasoti se mora ukloniti vsakdo, je priznaval Oktavijan, in se ni več čudil, da sta padla Cesar in Antonij.
»Sedaj Še ti, Auguste!« mu je vnovič zadonel opomin od nekod. Afrodita Kleopatra mu je dražestno ročico pomigala pozdrav. Ž njo mu je dala znamenje, naj pride bliije. Rimljan se ni ganil in soka u je le še trdneje stiskala bodalce. Stal je na mestu kakor ukovan. Kleopatre pa ta nevspeh ni oplaiil. Poslala je k njemu štiri pare najkrasnejših devic, ki so se vrgle pred njim na obraz in prosile za-nje. Ponosni Rimljan je stal kakor ukopan v zemljo. Pokimal je tudi tovarišema, da se ■s smeta ganiti z mesta. Tedaj je velela Afrodita, naj jo neso bližje k zmagovalcu pri Akeijm.
(Pride še).
Biran II
»EDINOSTc at. 246.
V Trstu, dne 5 sejKtmfcra
viaf, ni za. župana nobena čast, da ga je no»ila na rokah sodrga, ki se je malo preje proslavila z vandalskimi čini na imetju mirnih someščanov.
..Kulturni" vandali.
Sistematično hujskanje, ki so ga uganjali „Piecolo", „Indipendente", „Patria", mestni odbor in kakor se že imenujejo vsi ti kompanijom, ki tvorijo skupno firmo za hujskanje proti Slovencem, ni ostalo brez vspeha. Mejtem ko je bila ob pol h. predpoldne vsa policija koncentrirana v bližini proste luke in „Narodnega doma8, je naenkrat pridrvelo pred kavarno Mi- j nerva na Acquedottu, ki je last gosp.* Kranjca, kakih 20, 15—20 letnih pobalinov j — seveđa mazinijanske sodrge. Najprvo so se postavili trije v vrata kavarne in začeli streljati. V kavarni so bili poleg gospe Kranjčeve in natakarja štirje gosti, i ki so se na streljanje seveda poskrili, oziroma pobegnili. Potem, ko so streli; dosegli zaželjeni namen, je udrla sodrga v kavarno. Začelo je frčati kamenje v velika stenska ogledala, ki so bila v hipu na drobnih kosih. V par trenotkih je bilo razbito vse, kar je bilo iz stekla: Od velikih šip v oknih, pa do kozarcev in Skodelic za kavo. „Kulturni" vandali so bili prinesli kamenje seboj v žepih, a na sredi kavarne leži en kamen, ki tehta najmanje 4 kg ! Streljali so tudi v glavna vrata iste hiše, v kateri se nahaja ob -enem slovenska šola in razbili steklo pri vratarjevi loži. Gospod Kranjec trpi več Lisoč kron škode!
Od Minerve je odšla sodrga pred] sivšo Gorenjčevo prodajalno, kjer je tudi razbila šipe. Enako se je zgodilo pred Živnoscensko, Jadransko in Ljubljansko kreditno banko.
Drogi junaški čini ainov kultura.
Železničar Alojzij Bandel je prišel včeraj iz Rihemberka v Trst. Mož je zašel med same Italijane, kjer je stal in kadil smodćičo. Kar pristopi k njemu nek ita- j Ijanski pobalin in ga poprosi za ogenj.
Bandel je — nič hudega sluteč — j vzel iz žepa škatljico cirilmetodovih vži- j galic ter jo ponudil onemu. Ta je pa na to potegnil nož iz žepa in ranil Bandla na ? obrazu. Rana je k sreči le lahka. Ranilec j je pobegnil.
Neki puljski izletnik je zašel po ne- \ sreči med Italijane, ki so ga seveda pre- j tepii in občutno poškodovali. Imena tega nisnto mogli doznati.
Italijani so ranili tudi Rudolfa Vekjeta iz Rocola it. I2i.
1
Okoli 6. zvečer sta šla Nikolo Colela j črevljar in Fran Dinascho, oba Italijana iz kraljestva proti cerkvi Sv. Antona no ' vega in srečala dva izmed onih junukov, : ki so včeraj komandirali na ulico poleg ! stoli* re*darjev in orožnikov tudi našega 1 svetlega župana. Ker sta ta dva smatrala 1 •na dva za Slovenca, sta ju brez druzega j napadla z revolverjema. Eden napadalcev > je "oil aretiran, drugi je pobegnil. Aretirani je 17 letni Alojz Maraschin, uradnik pri spedicijski tvrdki »Adriatici«. Pri njem j so našli nabašan revolver.
1
Slovenca Adolf Kavčiča sc tudi dobili j Italijani v svojo sredo ga vrgli na tla in i pretepli.
Aretiranih je bilo v vsem tekom vče-j rajšaeja dne 53 oseb, od teh jih je pa »ilo oddanih le S v zapore. Kolikor smo poizvedeii, ni med temi nobenega Slovenca.
Kje tiči zlo T
(Dopis). IV.
Naš ktnetič je preprost, zato so njegovi nazori jako omejeni, kar rodi neza-upnost proti vsakemu bolj izobraženemu. Te njegove hibe izkoriščajo na vsakih volitvah — tudi deželno in državnozborskik — razni hujskači, ki žele, da ostane ljnd-stvo v nevednosti. Od todi izhaja geslo kmečkih volilcev :
„Kmet naj voli kmeta \u Vlada pozna vse te hibe, ker je v teai pogledu dobro poučena o vsej državi. Saj vidi, da narodi ne znajo ceniti vrednosti ustav. To bridko resnico dokazujejo vsaki ćan nesposobni občinski zastopi po deželi, nevredni poslanci v deželnih zborih in v državni delegaciji.
Žalostno pa je, da se vlada pote« posl»i«je ljmdske nevedaosti s teat, da koncentrira vso svoj* oblast in moč v
enem samem središču države v rokah ne-katernikov, da vso oblast: centralizira. S tem jemlje na-se tudi vso odgovornost, torej tudi ves oiij za vse ne-vspele poskuse zboljšanje splošnega položaja.
Poglejmo torej Še nekoliko, kako zbolj-šuje vlada splošni položaj.
Pomanjkanje delavnih sil pri kmetijstvu rodi draginjo poljskih pridelkov. Ker se pa dandanes v boljših deželah nadomešča s stroji mnogo delavskih sil, bi se dalo še nekako pomagati na to stran.
Glavni uzrok splošni draginji je svoboda Špekulantov, ki na borzah igrajo z žulji kmečkih delavnih rok in si pri tem nabirajo denarja na kupe, katerega potem ne znajo ceniti in ga lahkomiselno razsipajo.
Moderna država naj bi gledala, kako zapre pot temu zlu, ne pa, da take Špekulante še podpira!
Marsikedo mi poreče: „No saj ima svobodna Amerika še mnogo veče špekulante nego so pri nas, in vendar je tam večje blagostanje za vsakogar, nego pri nas"'
Temu bi odgovorili: Poglej samo obsežnost zemlje Zjedinjenih držav in njih bogastvo na proizvodih prirode in primerjaj še ono male število ljudstva, ki je je usoda postavila okolu te bogato pogrnjene mize, — in zagonetka bode kmalu rešena.
Ko bo pa Amerika tako gosto naseljena, kakor je sedaj zapadna Evropa, takrat bodo ljudje cepali od glada, kakor dandanes v Indiji, prav zato, ker bodo imeli v svoji sredi toliko odličnih „miljar-deijev".
Prvi stan, ki se oglaša pri nas proti splošni draginji, je vojaštvo. Temu mora vlada ustreči s tem, da mu zviša plače. Takoj za temi se odlašajo državni uradniki. Vlada mora biti dosledna in iz istih razlogov zvišati plače tudi tem.
To isto delajo sedaj uradniki in služabniki vseh privatnih podjetij.
Da dobi država potrebnega denarja, mora višati davke, oziroma, nekatere uvajati na novo.
Da zamore kaka tovarna višati plače svojih služabnikov, mora podražiti svoje izdeike. Da zamore posestnik plačevati davke, mora prodajati svoje pridelke draže nego prej. Sedaj so oficir, uradnik, privatni služabnik tovarniški delavec, tam kjer so bili pred izvišanjem plač, ali pa so se na slabšem.
Z davčnim vijakom se torej ne dado razmere zboljšati, pa če se istega še tako napenja. Kedor hoče lačne nasiti, mora jim res dati kruha ; če jim je pa dal denarja, jih je nasitil še le pogojno. Pred nekaterimi dnevi smo Čitali v novinah. da namerja kupiti dunajska „Landerbank"1 vse večje tovarne toaletnega mila in di-šavinih olj. A ko bo imela v Avstriji vse te tovarne združene v eni roki, poviša ceno izdelkom.
Poreče kedo : „To so pač izdelki, ki jih rabijo bogati ljudje in ti naj plačajo ! i Toaletno milo ni naš vsakdanji kruh \u
Vse to je res. Toda, človek, rabeč one reči, je tako živo prepričan o njihovi neizogibni potrebi, kakor je prepričan o neizogibni potrebi vsakdanjega kruha ; kupoval jih bo slej ko prej. Do takih nazorov ga je pripravila ali vzgoja ali poznejše okolščine, v katerih živi. Za kolikor so taki predmeti sedaj dražji, za to liko so njegovi dohodki sedaj manjši. Ce
Pc
3E
Najbolj varno naložen denar
— j« v slovenski —
Mestni hranilnici ljubljanski
T)
M
i
32
—
;-rTr?s* ■'» "t** '
rs «
-5 ? 5 «50
> £ -s-
i £
C
CL
>
I*	'■'^.SfflpK
tim mi |
. r-t ' \-r' £1 ./'Ž r v UJr;J ! r
3
OB ua T*
0 5
OM 3 z? r>
3
co X <t>
a
Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron
Za varnost danarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranflnko vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnlžča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 74°/e ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica i z svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/„ obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj V*'/* na leto- Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako jo hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
domače hranilnike.
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varaiosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
kreditno društvo.
HESTNfl HRANILNICA UOBURNSKfl je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonov
(Elefantovi) ulici št. 3.
J:
j
		I	1	mmmas,	1	B	1	
1 »mi imimiiiimImiibi								mSSM
		1				■		
R. Gasperiui. Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
—■s Prevozno podjetje -------
o. kr. avstrijskih drž. železnic
Sprejme razGariniaiije MoršnegasiDofli Haga iz mitnic iosiailjanie na dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
WtT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE
	
■■■■■■	mmiHnin MI'IMBIIIIIIIH
IjraBjanska pekarna D. D. Za
Išče strokovno izobraženega
It RAVNAT
Zahteva se:
poznanje hrvatskega ali kakega slsvsn. jezika.
Pouudbe z „curiculum vitae" tu refereDcljaml na
„Gradjanska Pekarna P. P. u Zagrebu", Palmatin. ulica 11

Vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da je naša ljubljena soproga oziroma mati, hči in sestra
Marija Ražem
roj. Živlc
danes, previdjena s sv. zakramenti po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 6. t. m. predpoludne.
Opčine, 4. septembra 1910.
Anton, soprog Mllln, Zoran, Vladimir sinovi, Jooip i* Terezija iivle suriSi, Josip, Maks bratje, Rezika sestra.
Velike nove prodajalnlce i^P pohištva in tapetarij
:: Paolo Giaslwirtb ::
TRST, al. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 M gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. c»ne zmerne.
Bogata izbora izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne aoba. Sprejemna im iuklilne dvorane ▼ najuovejiem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohi&tvo
Bogata izbera vsakomhuk stolić, — popolne opreme ia posamezni deli.
IE3EI
V Tr^tu, 5 septembra 191%.
,JEDINOST" it. 24«.
je mož slučajno služabnik z mesečno plačo, f za one, ki trpijo na živčnih boleznih, hvali
podnebje in prirodne lepote. „Sv. Helena ni pust otok. Ako je otok velik le 17 angleških š tir jaških milj, ima vendar neizrečeno lep položaj, posebne svoje krasote in v resnici blago podnebje. Število smrtnih slučajev na Sv. Heleni je najmanje na svetu: Šest od tisoč. Iz Inke izgleda otrok nekam mračen, nu v visoči-nah je povsem drugače".
Veliki Na polen, ki je tukaj dovršil svoje življenje, je pri prebivalstvu skoraj pozabljen. Spomin čim dalje bolj izginevajo iu še nekoliko desetletij, in nibče ne bo več mislil na to odkod je postal otok sv. Helene tako slaven na svetu. „Se je nekoliko starcev, ki so kakor otroci preživali zadnje Napoleonove dni. Oni se temno spominjajo, da so njihovi roditelji govorili o znamenitem vjetniku ; še danes ga zovejo kakor tedaj „general Bonaparte". Današnji rod je pozabil na velikega vojskovodjo. Hiša, v kateri je cesar stanoval, znameniti Longwood, stoji sicer še danes, nu od relikvij in na pohištvo, ki bi spominjali na zgodovinske dneve, preostalo je le malo. „Stavba je deloma iz lesa, deloma iz Kamna, priposta enonadstropna hiša, ki izgleda kakor kaka navadna kmečka hiša. „Za časa Napoleona*, tako zatrjuje governer, „je bil Lougwood obdan z drevjem, nu danes stoji pust in osamljen. Noben komad premičnin ni ostal. V spalni sobi se vidi dobri doprsni kip velikega vojskovodje, v guvernerjevi palači shranjene so neke relikvije, kup Napoleonovih knjig, ladica in znameniti biljard. lati je bil v Longnroodu le eno leto. Napoleon je igral brez palic, samo z rokami in je bil pri igranju precej nervozen. Nu, po preteku enega leta se je naveličal te igre in vrnil je biljard svojemu nadzorovatelju. Iz biljardske sobe so napravili sobo za zemljevid in tukaj Napoleon sedel po več ur naslonjen nad vojnimi načrti, ter je s pomočjo malih zastavic še enkrat izvojeval svoje zmage do — Waterloa.
Zopet strupene pilule. Žena nekega vpokojenega uradnika imenom Castellec na Dunaju je poslala dne 17. julija t. 1. svoji teti Lavri Moravec v Lipnici ška-tljico strupenih bonbončkov z namenom, da jo zastrupi: Moravec je namreč imela pri zakonskih Castellec naloženih 12 000 K. Ker sta bila Castellec v dolgovih in vednih denarnih stiskah ter nista mogla pošiljati Moravcevi obresti od kapitala, ki ki sta ga s špekulacijami potrosila, je skušala žena Castellec z zastrupljenjem svoje tete iznebiti se te obveznosti.
Ženska — ministarski svetnik na Špankam. Na Španskem so poklicali v mini-stersko službo grofico Emilijo Pardo Bazen, ki si je pridobila za povzdigo socijal-nega stanja izredno velike zasluge.
Novost na železnicah. Na Angleškem 30 uvedli v žehzniški promet zanimivo novost. Tamkaj nimajo samo vozov za kadilce in nekadilce ter za dame, ampak so uvedli tudi vozove z napisom „Silence" — vozove za molčeče. V ta voz stopi vsak, ki nikakor noče, da bi kaj občeval s svojim sopotnikom.
Ljudsko Štetje. Ministerstvo za notranje stvari je odlokom z dne 23. avgusta t. 1. določilo, da se začne z ljudskim štetjem dne 31. decembra 1910.
Strela zadela tri deklice. V Gernsheinu na Bavarskem je 28. m. m. strela ubila tri deklice. Deklice so se med nevihto zatekle na polju pod kozolec, v katerega je pa udarila strela in ubila vse tri. Djkl;ce so bile stare 17 do 18 let.
Najstareja tiskarna na Hrvatske« Stjepana pl. Platzer v Varaždinu praznuje letos 90 letnico svojega obitanka. Ustanovil jo je leta 1820 prastari oče sedanjega lastnika Ivan pl. Sangilla • Freundsberg, j ki je leta 1803 delal tudi v Kleinmayčr-nBZri6 VCSII«	; javi tiskarni v Ljubljani — Hrvatsko tis-
Otok SV. Helene. Samote«, pečinasti i karsko društvo pa je te dni slavilo 40-let-otok, na katerem, je francoski cesar Na- mco svojega obstanka.
pripravlja ga to do mnenja, da je njegova plača za toliko premajhna : in nikdo ne prihaja do spoznanja o nasprotnem ; da mu kapitalist, industrijalec, jemlje za ma-lovredne izdelke preveliko denarja, mnogo nad vrednost dotičnega predmeta ; kajti kapitalist rabi denar ne morda toliko za svoje vsakdanje potrebe, t. je za vzdrževanje samega sebe in svoje družine, ampak kapitalist je tisti, ki rabi denar za razkošno življenje. To njegovo razkošnost morajo plačevati vsi nižji delavni sloji.
Država naj gleda, da začne enkrat omejevati razkošnosti, kajti te so ono zlo, ki je morajo plačevati tisoči in tisoči delavnih ljudi j s tem, da morajo delati potrebna dela za premajhna plačila v to. da se eden zabava. Možje ob vladinem krmilu bi morali vse državljane presegati v znanju in modrosti.	(Pride še).
BRZOJfflJNE UESTI.
Železniška nesreča.
ZALAEGERSZEG 4. Med postajama Zola Szentivanom in Kiesfaludipusta je osebni vlak trčil z nekim tovornim vlakom. Stroje in štirje vozovi so močno »oškodovani, Nekaj oseb je lahko ranjenih. Kolera v Italiji.
RIM 4. V zadnjih 24 urah je v Apu-liji na novo obolelo za kolero 17 oseb in umrlo 17 oseb.
Domače vesti.
Slovensko gledališče. Za sodelovanje v letošnji sezoni so se priglasili še gospodje Sila, Bukovnik, Zaletel, Baje, Rauber in g. Vavpotič, naš lanski znanec.
Dramatično društvo v Trstu. Vse sodelujoče osobje — tudi one, ki se niso še priglasili — vabim, da bi prišli v torek, S. t. m. ob t. uri zvečer v gledališko pisarno na skupni pogovor in da si razdelimo uloge.	Intendant.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Vse tovariše in prijatelje, ki se ho čejo udeležiti velikega kongresa slovan skih železmičarjev v Pragi dne 10, 11. in 12. t. m., opozarjamo še enkrat, da se odpeljemo iz Trsta 9. t. m. zvečer ob 8. uri 55 min. z brzo v lakom št. 502 via Selzthal, Linz, Wesely Mezimosti.
Odbor.
ŽivnOBtenska banka je bila tudi počaščena včeraj s pozornostjo italijanske sodrg^e. Ta „češkau banka je namreč tako jlovanska, da je pri njej nekak sistem boi kot slovanskih obrtnikov, trgovcev itd. za izdelke, ki jik potrebuje v svojih uradih. Dopisuje ta banka tudi notoriško znanim slovenskim tvrdkam in celo slovenskim poslancem dosledno italijanski.
Ako se nagovori to „slovansko" banko po telefonu slovenski, se dobiva dos'edno odgovor : „Non capisco, parli italiano".
Po znanem načelu „noblese oblige", .so se Italijani včeraj hoteli skazati hvaležne za tako postopanje. Viden znak te hvaležnos so razbite šipe. Će bodo gospodje pri tej banki crpili iz tega primeren nauk, ne znamo. Vsekako bi jih mori, ic včeraj razbite Šipe prepričati, da med cicma stoloma ni mogoče sedeti.
— ■aaifSktarnefa Msf 1
^Ji----_ JU^«,'.
DAROVI.
—	Omizje proseških fantov in par tujcev je darovalo družbi sv. C. in M. 3 K. Denar hrani uprava.
—	13. in 14. tedenski prispevek (za 1 polovico meseca septembra) skupine crobtinar ev za stavbo nove družbine šole pri Sv. Jakobu K 5*40, nabiralec doložil novim drobtinarjem v pozdrav 1 K ; skupaj K 6*40.

Al Mondo
OO rmitlii Iz Osrrtare *L 33 OO
? «L fcffJstria štev. 8 (Sv. Jakob)
SUlks Izkaza Mikih, dattth fn otroftkih o-M. a»Wc» Maa obtok« po tmeri. 8n)» •podajo Uata, nofovtoe, plotoniue, ovntolki liki, onmtnico Itd. iti. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rume-■Ih in belih Jop za mehanike itd
Spesgaliteta : klate m delavce. [ Vse po ■^nifigiih cenah.]
+Sinilo Remroen+
TRST, ufies Ginai Carducci štev 23
s x TKLEFON itov. ais r. :s
Urw|UM eretje, ortopedi tal aparati, Hederei, aaietne reke la nege, berglj«,
klini paal, eUrtlM pasi In nofovlee, elektreterapevtIČBe priprave, aparati aa lnkaladje.
—	Ces. iu kr. jjrir ............... s
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In resarve 185,000.000 kroo).
Podružnica v TRSTU
Piazza Naova it. 2 (lastne poslopje) ■prejme ▼ Broje
«r jeklena varnostne celice "mm
zdelane od svetovne tvrdke JLraheint v Bero lin a zajemiene proti polan la vlom«, pohrano la opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, ter tt v 4oti£eifc jeklenik eelicak v najem
s varnostne shrambice (safes) n
rasličnin velikosti, v katerih ae lahko Bh ranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. rVaraostae celice ne mera nihče dragi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejesaa
hranilne vloge na knjižic?
ia jih obrestuje do nadaljnega »brestila
po 3U
Rentni davek plača direktno zavod. Bavl so tndl s vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti zffubsaa na ftrehaajno
miačo m cvetoče, zdravo in ueselo
nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in v gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi
ovega
mila
se varuje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
poleon L preživel zadnje dni svojega živ-
Nemško sovraštvo do S ovenesv. V bli-
jjenja, je slovil vedno do sedaj kakor žini Gleichsberga je bila v nedeljo 28. pust od Boga zapuščen del zemlje. No t. 1. v neki gostilni veselica. Ko se je s t da j bo otok, o katerem se v svetovni kočij ;ž Janez Pridikaka, doma iz Sv. zgodovini raznašajo tako slabi glasovi,; Petra pri Mariboru, vračal v temi domov,
rehabilitiran. Angleški guverner, polkovnik Gallway, ki biva sedaj na kratkem oopustu na Angleikem, hvali otok Sv. Helene kakor malo idilično bajno ozemlje, in pravi, da je otok idealen kraj hi vanj a
so ga nemški fantalini napadli s kame njem. Dva kilograma težak kamen, ki ga je Predikaka dobil v glavo, ga je ubil. Snroveli so nesrečneža potem pnstili ležati v laži krvi.

Svoji k svojim i Odlikov. krojačnica Svoji k svojim;
Avgust Stular
TRST - Via delle Poste štev. 12,1. nad. - TRST
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
iZURŠOJE USflKOURSTNE OBLEKE
najnovejše mode (od 50 K naprej)
in Tsatof. uniforme. - Naročiti se izrršijo točno. - Delo solidno.
Stran IV
»EDINOSTc 5t. 24.B
V Trstu, a. septembra 1910
SI
Odhajanje in prihajanje Tlakov od 1. maja naprej.
Cati za pri bod, oziroma odhod so naznanjali po arednj evropejskem času.
C. kr. državna želczniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
0 Herpelje—(Iiovinj)—Pula. 0 do Gorice (in Ajdovščine). 0 do Poreča in medpostaje. B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Praga—Draždane — Be-
Soba meblirana
vrata 142.
se odda v najem, ulica Tor 8. Piero Stov. 6, 1453
5.10 5.50 6.05 7.30
7.34 8.48 8.55 9.27 1.00 3.25 3.40 4 45 5.— 6 54 7.00
5*23
8.55
Celovec—Linec-rolin.
10.35 0
2.15 2£7 5.14
5.45 0
Herpelje—Divača—Dunaj. Herpelje—Pola.
Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. Le do Buj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Le do Buj (in medpostaje). 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. B Gorica — Jesenico—Belj ak—Celovec -lonec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost — Monakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). 0 do Ižole in medpostaj.
Prihod v Trst.
Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). Iz Gorice (Ajdovščine). Iz Buj (in medpostaj).
7.10
7.27 8.05
8.40 B Iz Berolin a, Draždan, Prage, Linca, Du-
9.39 10.18 11.17 12.50
TUŠ
3.36 4.27 ti.45 £50 7.58
9.34
10.22 11.10
9.40
>.55 10.16
z Berolina, Draždan, Prage, Lonca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric«, (in Ajdovščine). 0 Iz Pnla (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.
0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. b Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez DivaČoj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Ižole in medpostaj.
6.20 7.55
i.25
9.00
9.55 12.10
eoo
S 20 9.15 118«
6.15 6.30 7.42 8.53 926
10-25 1040
Proda se
več krav. volov, telet — žganje — Emil Črne, Tomaj.	1448
zian št. 27, L
vsake vrste, tudi na Nj. Veličanstvo
rene-1459
Prošnje ee izgotovljajo v ulici Felice Vene-
Voditelj gostilne
\ešč alovenek., italijanskega in nekoliko nemškega jezika, ee »prejme. Pogoji po dogovoru. Pismene ponudba je posilati na naslov : Franc Falk Trat, plica Giovanni Boccacoio St. 14.	1447
Zgubila se je
Černe v Tomaj u.
ena krava ; k dor jo najde, nsj naznani gosp. Etni ln 1449
ALEKS. FRA\C VATER - TRST
žgalmca kaire
TELEFON 1743.
Najbolji! vir dobivanje pečono ka
ANTON S K E R L
mehanik, zapriseženi zvedo ne o
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
*ovaree Me* is seffles „M1
»»-.?« j-.ri ta « Olja oieVviSiiili rroačio* lu<il i.i pro-la'a gra-•nn'oaoT 1-or.cfoc.t, in fcsognfov	p»ipr*T ta točiti piro
Lr*»ra «iflJ*Tr.1r» tu ; oprnTl'ar'o tfr, stroje*. >r'n» aootokoles itd
VeiiLa	cripadkov do tovar cenah.
TfLEFON 6tr\ . T3-2.
Civilna in vojaška krojačnica
FRANC NEDVED
Trst, ul. Belvedere 26 pritličje
izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem ris temu in modernem kroju. Zaloga angleškega m tuzemskega biaga in uniform za vojaka, uradnike, polic, in fin. straže ter železničarja.
W Cene zmeme.
Hočete s® prepričati;
obiščite velika skladišča
Marije *d Salarr
al. Poste Suove
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popolodne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Južna želczniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.4$ B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm. Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko NabreŽine. O do Gorice preko Nabrežine. B v Ljubljano, D onaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
B preko Nabiežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
O preko Kormina rv Videm in dalje in O
preko Tržiča v Červinjan. O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan.
1.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd.
•	oo o v Ljubljano, Dunaj, Reko.
•	35 B v Ljubljano, Dunaj, Outende, Reko.
•	50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. B v Kormin in Italijo.
B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto O v Kormin <,ae zvezo v <*'ervinjan). O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.46	O do Korm>na in mejpontaj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst. O z Dunaja, Budimpešte.
B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londr-n« o iz Kom ina in Červinjana preko Bitih B iz Italije preko Kormina in Nabrežir.e. B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpr*ta in Reke.
O z Dunaja, Ljubljane in Relre. B iz Kormina preko Bivia in b iz Itnl >s preko červinjana.
11.30 O i« Italije preko Kormina in NKbrežine. 3.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, lleke O iz Italije preko Červinjana in Bivia O iz Vidma,, preko Kormin* in Bivia. O z Dunaja.' Budimpešte, Reke, Zagreba 7.f7 O iz I tali e p:eko Červinjana in Nab rezine O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. B iz Italije preko Kormina in Nabrežin*. •OO B z Dunaja in Budimpešte. J|_00 0 Vidma preko t Kor jiLia iuBirK tu ia Italije preko i -rvinjara. ;»B \ EDEUAH JN PRAZNIKIH: 0.3S O iz NabreŽin* n ajejpoftaj 11.SO O iz K .r.uiaa i. u,^**'.,-.}^., r* - r
OPAZKE. Mastne SteTilte značijo p o p o 1 u d n e. O = osebni v 1 a k; B = brzovlak
CAMTl JUGOSLAVI h. Kušarja
II
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it. 19.
Cene dogovorne, ir Plačilo oa obrole
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zleteraa. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje.
nn
H Zaloga jeaiha, olja mila in sveč
"Korl Jiluestrr
ul. Barriera vecchia 41.
Blago prve vrste
po zmernih cenah.
Foatreftba na dom. TEL 17-35.
ZALOGA PIVA
8TEINFELD
iz tovarne
Bratov Reining-haus
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urqnel" v Plznn
v sodčekih kakor tudi v buteljkah.
Hottonijeve GiesshOhter
vedno sveže klale Vvde pri
RMTONIO DEJRK, junior
TRST, via degli Artisti 9 in lO. TELEFON 505.
fm Is rta hsi hira z dežele, katera Je že IVI le Ud UdUHd eno leto prakticirala
iiče -luibo pri kaki at&rl babici v Trata k 1.1 pomagalka Pismene poaodbe z pogoji pod „KLADA BABICA' na Inseratnl oddelek Edinosti.	1417
Slovenci? Slovani-' ZSftiJS.¥S urarne in zlatarne
v Trstu, Via de! Rivo 26.
Vsako popravo JamSl se na. 2 leti, lstotaka tudi vsako naročnino.
Prihaja tudi na dom.	Svoji k svojim ?
Udani Alojzij Povh
Potujete ???
Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospejo izbiro ženskih torbic, novčar* in vsak. kovčegov v domači trgovini
Ivana Rucker, ul. Nuova 29
Ul Za ženske ! Klobučnice! za moške
ili
„PRI STARI BRESKVI" v ulici Beivedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino.

Na Opelnali!
Predaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
M zastoiisifo Mu MreSiia Podjetja iz 'Trsta, Gorsa 49
Sprejema uaroeiia pogrebov itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.
w	>	^J&agfflg^	v;, • ; ..t;
- i'-: -av*	\i	f -	■ (
Ponte della Fabra 2
(vodiki TnrreDtaj	AUa eittžL di I.o dtt
velik izbor isgotoTijtmih oblek ra	šn deekt
Kes t nji 2a otroke PcivrSaifc, močne jope kakor tudi r zuifc paietotov. Obleke z& dom ia delo. DelavBke ODieko. TiTclaki loden. Nep:eiaočljivi plaSCi (pristal "»trleSki) 3peolJaHtora: blago te- in inozemskih iovam Jigotovijajo so obleke pc meri po najnovejši t j odi, točno, aolkhio m &!sSantao po nisLia ceruit
Pl	
	—JI
Hr* %	y-M =:Sf
^oatiiitei iz kavčuka
se izdelujejo najsolidnejŠe in najt.irčneje samo v mehanični
delavnici
Cržaškega grafičnega zavoda
(Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Eorsa 13. Telefon 742. g
Zalog-a avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo.
se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja' JOSIP GORENJEC, Trst, u'. Vaidirivo 40. Knjiga stane broš. K 3. lično v platno vezana K 4

Trst, ul. Stadion št. 4
— dobavlja —
Centrala t Izbijani
kolonijalno in špecerijsko blago
umetna gnojila (tomasovo žlindro), snperfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd.
W Kupuje in prodaja deželne pridelke
\ina, semena, sir, maslo, kubano in siroTO, olja itd.
Obračajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila !
7 A
OlavB« sutopitvo in saliiga V. JANAH in dr«f, Trmt, Via 8ax>it& 25