Naročnina lista: Celo leto 80 din., pol let« 40 din, četrt leta 20 dio, mesečno 7 din. hm Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse» Ml ali oznanila se zaračunajo po dogovoru j Mi večkratnem inseriranju primeren popust. ftawaUtro sprejema naročnino, Inserate i» reklamacije.
«■«■■■«■pili".ji .i iviii«
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in pet«&. Uredništvo in upravništvo Je v Maribor», Koroška cesta št S Z uredništvom se mtr®? govoriti vsaki dan samo od 11. do 1& Mfx.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine peeMfe Telefon Interurban 5L113.
»..i» trnmtmm
180»* šteT,	Maribor« «in© 21. novembra 1924. ILetnik XVI.
Češki glasovi o P. P. vladi.
že zadnjič enkrat smo omenili, da so si pridobili Čehi mnogo pravih, pojmov o politiki na Balkanu in da so tudi naše razmere začeli stvarno presojati ter da se v češki javnosti izgubljajo oni glasovi, ki so poprej vedno sledili vladajočemu Pasic ali Pribičeviču. Velika većina čeških listov prinaša zelo objektivna poročila o sedanji P. P. vladi in o njeni politiki. Naj sledi nekaj primerov, kakor jih je zbral praški poročevalec zagrebškega »Obzora«:
Katoliški list »Geeh« piše:
»Prihod Pasica proti večini pomeni zaušnico demokraciji. V Jugoslaviji je demokracija evropskega zapada malo znana,, a še manj cenjena. Vojak je tam več kot meščan, oficir pa še več kot narodni poslanec. Vprašajte naše poslance, ki so bili nedavno- v Beogradu, pa-boste slišali, na kak način so jih uvedLi v kraljevski konak. In to so bili gosti. Z domačini se gotovo postopa še za veliko število stopenj manj elegantno. Z opozici-jonalci se pa sploh ne razgovarja, pa naj predstavlja opozicija tudi večino naroda ter ima pravico, da odločuje. Pašič pripravlja sedaj volitve. Četrt leta ima čas. V Angliji mora biti vse to gotovo v 14 dneh, v Nemčiji traja rok en mesec, Pašič pa rabi celo četrtletje. Najprej namerava razpustiti seljaško Radičevo stranko, ki predstavlja vse Hrvate. To je bojna rokavica, vržena celemu narodu in to narodu z bogato kulturo in slavno preteklostjo. Hrvati se niso dali zadušiti od Madžarov in se ne da pričakovali, da bi proti njim s persekucijami uspel Pašič. Častiti Srbin Davidovič je javno priznal, da so Hrvati pokazali dobro voljo za sporazum s Srbi. če bo Pašič vodil boj v skrajnost, je gotova nevarnost za državo.
»Narodni Demokracie«, Kramaržev list, to je glasilo, ki je še nedavno v vsem- sledilo P. P. politiki, pa pravi v uvodniku:
»S Pašičem se vrača stara kriza radi tega, ker se Pašičeva stranka ne more pomiriti s lem, da ne bi imela v Jugoslaviji popolnega monopola na oblast. Treba vedeti, da ni več Srbije, ampak da obstoji država Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri bi morali biti vsi enakopravni in kjer je treba delali na tem, da se po razvoju sedem raznih bivših državnih teles ustvari celota ene države in sčasoma tudi enega naroda. V Beogradu je že šest let latentna kriza. Naravnost nerazumljivo je, da gre stranka, ki je dobila zadnjič samo petino glasov, proti večini naroda. Mi iz daljave lahko za sedanje volitve napravimo prognozo in mislimo, da bo šlo 90 odstotkov Slovencev za Korošcem, toliko Hrvatov za Radičem, bosanskih muslimanov pa za Spahom. Bo isti rezultat kot 1923 s poukom o potrebi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta pouk novihi volitev bo treba na vsak način poslušati.«
»Reforma«, obrtniško glasilo pa pravi med drugim sledeče:
»Quo vadiš Jugoslavija? Človek si ne more niti misliti v kakšne boje je vržena Jugoslavija in kakšne nevarnosti lahko vse nastanejo za krono, kraljestvo in za narod jugoslovanski. V Beogradu je že 14. kriza po vojni. Davidovič je mnogo storil za sporazum, a je padel, njegova ideja bi pa morala ostali. V Jugoslaviji je vladal in vlada s kraljem Pašič in njegova radikalna stranka, ki je vse urade natrpala s svojimi ljudmi. Raz-ven tega se radikali naslanjajo na generale in na moč onih, ki imajo v Srbiji kapital v rokah. Radikalna s tranka ni nositeljica državne, ampak samo srbske nacionalne ideje. Radikalna stranka je po dolgem vladanju postala kor upe i j on i st ièna. Pa naj se sliši še tako paradoksno, dejstvo je, da je ravno radi korupcije radikalne stranke padla Davidovičeva vlada, ker je hotel Davidovič spraviti radikalsko blato (radikalni bahno) pred sodišče in so ga radikali zintrigirali in vrgli, da se na vsak način to prepreči.«
O Radiču pravi isti list, da ni na njem nič slabega, razven tega, da večkrat po svojih govorih ne izbira izrazov, ki se potem napačno tolmačijo.
Po teh in še drugih poročilih češkega-, tiska se vidi velik napredek v. spoznavanju naših političnih razmer. Češka- javnost je sedaj prvič od preobrata sem neposredno vzela v varstvo Slovence in Hrvate in sicer iako, da se pri tem nikakor ne more zameriti Srbom. To je pošten način pravega poročanja, obenem pa tudi korak k izboljšanju in iskrenosti jugoslovansko-češko-slovaških odnošajev.
Politični položaj.
Objava širšega bloka o volilnem sodelovanju. Po seji voditeljev parlamentarne večine se je izdalo naslednje obvestilo: »Na seji voditeljev širšega bloka se je ugotovilo, da je volilni položaj na podlagi poročil, ki so jih dobili voditelji iz vseh krajev države, zelo povoljen za stranke sporazuma. Jemajoč v obzir, da se sedaj vodi
, volilni boj na temelju, ki gre za zmago principa parla-! menlarizma in spoštovanja ljudske volje za zmago na-I rodnega sporazuma in boja proti korupciji in v soglas-j ju z željo prijateljev iz vse države, so voditelji sporaz-I umnih strank sklenili, da priporočajo svojim, prija-> teljem, kjerkoli je to z ozirom na lokalne razmere mogoče izvesti, da kooperirajo in skupno nastopajo. Kjer to ni mogoče in radi lokalnih razmer ne bi bilo koristno, se razume, da so člani sporazumnih strank obvezani, da si kolikor mogoče med seboj pomagajo.« — Davidovič, Korošec, Maček, Petrovič, Spah o.
Vlada in krona. Med P. P. vlado in med drugim ustavnim faktorjem ne gre vse gladko, najbrž radi tega, ker se znani korupeijonisti preveč silijo v ospredje in bi radi spodrinili nekatere ministre, k so korupciji precej na poti, a so dobro zapisani na dvoru.
Razgovor med Pašičem in vojnim ministrom. — Vojni minister Trifunovič je poselil Pasica in tamkaj se je razgovarjal z Markom Trifkovičem in dr. Stojadi-novičem. Kaj da je pravzaprav ta ministrska gospoda razpravljala, sè prav ne ve, a o tej konferenci pri Pašiču krožijo ti-le glasovi: vojni minister je zaupal ter izročil Pašiču neke nove podatke o prevratnem delovanju HR S S med vojaštvom. Ti podatki bi se naj poslali v Zagreb državnemu pravdniku v svrho podkrepitve obtožbe, ki se pripravlja proti Radičevi stranki. Ravnokar povedano bo odgovarjalo istini, ker je po tej konferenci pri Pašiču vojni minister obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča, pri katerem se je mudil precej časa in zahteval, da naj Ninčič poskusi izposlovati izročitev Radiča. Razglašajo pa tudi, da se je kretalo posvetovanje pri Pašiču krog preskrbe vojaštva s prehrano, ker so vsi tozadevni krediti že izčrpani. Kar se pa tiče prevratnega delovanja HRSS med vojaštvom, prihajajo ti podatki nekako avtomatično, kakor se je na primer to dogajalo v dobi reševanja zadnje vladne krize. Teh izmišljenih ter iz trte izvitih podatkov se poslužuje vlada, da na ta način utrjuje svoj položaj naprain kroni in vojaškim faktorjem in bliža onemu cilju, za kojim hrepenita pri teh volitvah P. P. junaka.
Kaj je s finančnim odborom? Predsednik finančnega odbora* Neisiič je obilskal predsednika narodne skupščino Ljubo Jovanoviča in ga vprašal: kedaj se bo* sestal finančni odbor? Jdvanovič 'je- m to- vprašanje odgovoril, da «rili dobil odi finačnega Tniniiistra- nobenega materijala za finančni- odbor im radi tega- ga t-udi- ne more sklicati-.
Intrige proti ministru dr. Ninčiču. Stol zunanjega ministra dr. Ninčiča ni na trdnih nogah, ker se za to mesto pulijo še razni drugi radikali in med temi v prvi vrsti znani Špalakovič. Trdi se, da je Špalajkovič — seveda brez podpisa — napisal več člankov v zloglasnem »Balkanu«, s katerimi napada sedanjo Francijo ter na razne načine kritizira zunanjepolitično delo dr. Ninčiča. Tudi Pašič bi se Ninčiča rad iznebil, ker pozna dr. Ninčič najbrž preveč kart njegove zunanje politike. Za zunanjeministrsko mesto se pa pehajo še nekateri drugi radikali, ki so v zunanjepolitičnih službah, kakor na primer Tiča Popovič, delali državi samo škodo.
Radikalski kandidat v Beogradu. Kakor se sliši iz j rad-ikalskih krogov, Pašič ne misli kandidirati v Beogradu, ampak bo to mesto prepuščeno sedanjemu notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Pašič bo vzel kandidaturo poleg moravskega okraja, kjer nastopa proti Nastasu Petroviču, še v kakem drugem okraju, ki za radikale ne stoji ravno dobro.
Republikanski kongres. Srbska republikanska stranka, ki je dobila pri zadnjih volitvah sicer lepo število glasov, a je ostala vsled volilne geometrije brez mandata, sklicuje za 7. december svoj kongres. Na tem kongresu se bo odločilo, ali gre stranka zopet samostojno v volilni boj, ali pa se naroči njenim pristašem, naj po svojem uvidevanju volijo stranke parlamentarne večine.
Hrvatska Zajednica v Osijeku. Odbor Hrvatske Zajednice v Osijeku je sprejel na svoji zadnji seji predlog, naj se stranka odkrito označi kot republikanska, da bo pri volitvah lažje skupno nastopala s HRSS. Ker je mestni župan v Osijeku zajedničar, se domneva, da bo P. P. vlada radi tega sklepa strankinega odbora mestni svet razpustila.
Odipcvdd zvezne pogodbe Grčiji. Dne 19. maja leta 1913 je bila -slklenjeina meid takratno kraljevino Srbijo in Gr-Sijo zvezna pogodba za dobo 10 let. Naraivn-o sedaj Ita1 pogodba ne odgovarja več v obeh državah nastalim te-1 - Htomjalnim in drugim i-ziprememlbam. Grčija se pogodbe* Itud-i nikoli ni resno držala. Ker je- lanskega leta rok (po-: godbe potekel, vendar pa njena- veljavnost še traja eno: leto po preteku roka, je- sedaj naša vlada pogodbo k-onč-i -noiveljavno odpovedala. O odpovedi je bil -izdan slede® komunike: »Ker je zv-ezna pogodba, sklenjena med Srbijo in Grčijo dne 19. maja 1913 za 10 let, lansko leto* potekla ter ne odgovarja več -i-ztpire-menjenim razmefram,1 jo je vlada kraljevine SHS odpovedala. Pogodba velja še leto od dne odpovedi. Obenem je naša vlada izjavila pripravljenost, da začne pogajanja za Inovo pogodbo, kr bo -odgovarjala novi situaciji. Obenem se bodo reševala
tudi vsa druga -vprašanja, Id so tekom zadnjih let postale -ruujpa Razume se, da ostanejo odnošaji med mašo kraljevino itn Grško tudi nadalje zelo prijateljski.
Po svetu.
Nova avstrijska vlada. Avtstoijska kriza je končno rešena. Dr. Seipel je trdovratno vsitrajal na svoji demisiji, ter je ,priporočil za svojega naslednika dr. Rameka. Novi kabinet je definitivno sestavljen. IzVzemši štirih oseb, ki so bile že v Seip-lovem kabinetu, obstoji iz samih noviji IjWdi. Lista ministrov se glasi: Zvezni kancelar dr. Ramel; (krščanski socialec); podkancelar dr. Waber (velenemec); zunanji minister dr. Mataja (krščanski socialec); finančni minister dr. Ahrer (krščanski socialec); trgovinski minister dr. Schürff (velen-emec); poljedelski minister Buchiti-ger (krščanski socialec); minister za socialno skrbstvo dr. Resch (krščanski socialec); vojni minister Vaugoin (krščanski socialec); prosvetni minister dr. Schneider (kr š cans ki socia-lec). Značilni ste izpremembi v finančnem} ministrstvu, katerega je prevzel dosedanji namestnik štajerskega deželnega glavarja, in izprememba na mestu pod kanclerja, na katerega stopa mesto dr.Franka dr. Waber, Dosedanji podkancler je izjavil, da se je preveč navadil na Sei-plov režim, tako da- v novem kabinetu ne more prevzeti mesta podkanclerja. Novi kancler je znana osebnost v krščansko-socijalm stranici, vendar se dio seidaj še hi mnogo govorilo o njegovem političnem delovanju. Znan je kot izredno zmožen organizator in dober diplomat, ker ni tako trdovraten, kakor je bil Seipel. — Nova vlada se bo v glavnem držala poti, katero je začrtal dr (Seipel, -to je: skušala bo izvesti sanacijo države. Koalicija med ve-lenemci in krščanskimi socijal-ci obstoja še zana-prej. V notranji politiki ne bo posebnih izprememb, das: /bo skušal novi kancler kolikor mogoče ugoditi zahtevam posameznih dežel. Novi zunanji minister dr. Meitaja bode /skušal še bolj poglobiti zv-eze z inozemstvom. Zunanjo politiko hoče postaviti na novo podlago, hoče jo povsem podreidlti trgovski in gospodarski politiki. — Dr. Seipel se ne bo popolnoma umaknil iz političnega življenja. (Prevzame zopet vodstvo stranke, v kateri ostane še vedno odločujoča- osebnost Preko njega ne bo mogla tudi nova vlada iti ter bo precej odvisna od- tega izrednega politika.
Ogrski fašisti-atentatorji pred sodiščem. Pred letom dni so uprizorili ogrski fašisti, ali kakor se imenujejo »Probujajoči se Madžari« celo serijo atentatov na razne osebe in poslopja. Posebno znan je bil atentat na Elizabetin kasino, kamor so fašisti vrgli bombo v trenutku, ko se je vršil ples nekega judovskega društva, nadalje poskus, da se uniči z bombo judovski tempelj itd. Pred sodiščem se zagovarja cela vrsta zločinskih tipov, njim na čelu neki Marffy. Pred razpravo so dobili državni pravdnik in člani sodnega senata nebroj pisem, podpisanih z »Udruženjem 101« v katerih se jim grozi z usmrtitvijo, če se bodo drznili obtožence obsoditi. Oblasti so radi tega poslopje, kjer se vršijo razprave, močno zastražile, da bi preprečile vsak poizkus fašistov, da upliva j o na razvoj procesa. Tudi prostor za občinstvo — razprava je javna — je zaseden skoro po samih detektivih. Dosedaj so že vsi obtoženci, posebno glavni kolovodja Marffy, kategorično zanikali vsako zvezo z atentatorji. Sodnija pa ima o njihovi krivdi sigurne dokaze v rokah. Tako je dokazano, da sta Marffy in en obtoženec lastnoročno vrgla v Donavo kemika, ki je atentatorjem izdelal bombe. Obtožence zagovarjajo sami zagrizeni fašistovski advokati, med njimi poslanec Ullain. Med zagovorniki in sodnim senatom je prišlo takoj v začetku razprave do spora, ki se je končal tako, da so vsi zagovorniki zapustili sodno dvorano. Tekom razprave so se zopet vrnili vsi, razen Ullaina.
Izgredi v Italiji. Od fašistovske proslave v Rimu so nemiri v Italiji vedno pogostejši; v vseh večjih mestib pride do pobojev med fašisti in -delavci, vojnimi udeleženci itd. Posebno pogosti nemiri so v južni Italiji. Policija se poslavlja sedaj na stran fašistov, drugič zopet na nasprotno stran, vedno pa pride njeno posredovanje prepozno in končni rezultati preiskave so vedno v pri log fašistom. V Livornu je izvršila policija preiskavo v stanovanjih delavskih voditeljev; zaplenila je veliko hujskajočih brošur in letakov. Radi preiskave je prišlo do izgredov; fašisti so vrgli bombo v prostore prostozidarske lože. V Forli so vdrli v prostore vojnih udeležencev ter so jih zažgali. V bližini Pise je nastal pretep med kmeti in fašistovsko milico, ki je imela svoje vojaške vaje. Fašisti so začeli v množico streljati ter so težko ranili mnogo oseb, enega kmeta pa ubili. Ko so se po končanem boju vračali nazaj v mesto, jih je pričakovala policija ter jih mnogo aretirala.
Pred volitvami v Nemčiji. Obiležje dosedanje volilne borbe v Nemčiji je velik mir in ravnotežje duhov. Na eni strani so volilci zelo mirni, na drugi strani pa tudi stranke mirujejo ter odlagajo največje napore za zadnji čas boja. Iz zelo mirne volilne dobe se da sklepati,' da bodo volitve ekstremne ali skrajne stranke obsodile in da bodo tako zelo oslabljeni skrajni nacionali-
sli in komunisti. Pričakovati je, da se bodo izdatno okrepile stranke sredine in sicer socialisti, centrum n demokrati. Neki pariški listi delajo volilne prognoze ter računajo, da bodo izgubili skrajni nemški nacijonalisti 30, ostali nacijonalisti 10, komunisti pa do 20 mandatov. Od teh izgub bi pridobili demokrati 10, socialisti pa 30 mandatov. Nit vsak način bodeta pa centrum in ljudska stranka obdržali svoj položaj in bo prišla na vlado zopet stara koalicija, sestavljena iz centroma, demokratov in socialistov.
Nemška vojna mornarica. V francoskia krogih se je raznesla vest, da so bivši nemški admirali na tajni seji razpravljali o obnovi nemške mornarice. Wolfov dopisni urad zavrača sedaj le vesti ter povdarja, da se Nemčija ločno ravna po predpisih versailleske mirovne pogodbe. Sedaj se gradi samo ena križarka normalnega lipa, kar pa v nobenem oziru ne krši mirovnih določil.
Zaupnica Herriotu. Ob priliki debate o proračunu prosvetnega ministrstva je izrekel parlament zaupnico Herriotu s 350 proti 130 glasovom. Po glasovanju je 'bila na vrsti interpelacija poslanca Cachina, ki je iznesel zanimive podatke o puču, katerega baje pripravljajo francoski oficirski krogi, ki nameravajo nasilno odstraniti sedanjo vlado ter uvesti vojaško diktaturo po španskem vzoru. Poslanec je zahteval v interpelaciji da naj izvede vlada strogo preiskavo ter naj ostro nastopi proti krivcem. Herriot je v svojem odgovoru naglašal, da vlada ne bo nasilno nastopala proti nikomur, za vlado stoji ljudstvo, ki je dovolj močim, da ne bo trpelo nikakega nasilja, ki bi gazilo njegove pravice in zakone.
Pred češkim priznanjem Rusije. Češka država se nahaja neposredno pred priznanjem sovjetske Rusije. Za to priznanje vlada razven Kramarževe narodno demokratske stranke splošno soglasje. Narodni demokrati so edini, ki verujejo vsakovrstnim spomenicam raznih ruskih aristokratov in pretendentov na ruski »carski prestol«. Od strani vladne koalicije pospešujejo priznanje socialni demokrati, narodni socialisti in Šveh-lovi agrarci. Čudno, da še dosedaj pri toliki opori ni prišel dr. Benešme glede na opozicijo dr. Kramarža na dnevni red.
Atentat na Angleže v Egiptu. Na Vrhovnega poveljnika angleških čet v Egiptu, generala sire Lee-Starka; je bil dne 19. t. m. izvršen atentat. General se je peljal v Kaki v vojno ministrstvo. Ko je njegov avito Vozil mimo skupine Ijiudi, je nekdo vrgel bombo, ki (pa ni eksplodirala. Nato je padlo več strelov, ki so ranili generala, njegovega pobočnika in šoferja. General je dobil strel v želodec ter je njegovo Stanje brezupno-. Atentatorji sio pobegnili. Napad so popravili in izvedli očividko egiptovski nacifonallsti.
Kuga na Kavkazu. V Kavkaskih pokrajinah je v mnogih krajih izbruhnila črna kuga, ki se rapidno širi na vse strani. Dosedaj beležijo v komaj enem tednu tri tisoč mrtvih žrtev te strahovite bolezni. Ljudstvo v teh krajih živi še vedno v enostavnih higijenskih razmerah, na snago se ne polaga nobene važnosti in na zdravniško pomoč sploh misliti ni. Poleg tega so bile ob priliki zadnje vstaje proti sovjetom uničene vse zaloge živil, ter vlada strahovita lakota. V okrajih okrog mesta Stavrogin je nad poldrugi milijon ljudi brez živeža ter gladuje že več tednov. Obsojeni so na strašno smrt od lakote, če jih ne reši trpljenja črna kuga.
Beležke.
Sloves P. P. vlade. Poleg mnogih inozemskih listov izreka tudi eden najuglednejših nemških listov »Frankfurter Zeitung« izredno točno sodbo o P. P. režimu. — Čudi se, kako da je mogel priti na oblast »stari radikalni režim, ki je notranje že popolnoma izrabljen in je dogospodaril.« Pravi, da se bo mogel držati seveda samo s »svojimi starimi metodami«. Primerja ga z nekdanjo prusko junkersko stranko, »ki se je tudi imela za državotvorno, pa je državo upropastila«. Slepa za novo življenje in vrednote, ne vidi, da je problem države v tem, da »stoji odrevenelemu centralizmu nepoboljšljivega starca, velesrba Pašiča nasproti' federalizem mlade Jugoslavije, ki mora le v tej obliki ohraniti in zasigurati svoje edinstvo«. Pašič more začasno zmago samo izsiliti, trajati pa ne more, »ker politika Pašiča sloni samo na njem in njegovih kreaturah in je sama sebe že davno preživela.«
Laž — glavno orožje. Radikalno glavno glasilo »Samouprava« toži, češ, da se ni nikdar v naši mili nam zemlji tolikanj bojevalo z orožjem laži kakor ravno danes. Mi pa pravimo, da je laž v mejah naše države glavno orožje od 1. decembra 1918. Saj je na laži pozidana cela vidovdanska ustava.
Visoko kulturni Hrvati in Slovenci. Radikalni glav ni evangelij »Samouprava« govori o dveh strujah javnega življenja v naši državi. V prvi in bogami pravi je usidran velikosrbski nacijorialni blok, v kaiterem je ogromna večina onega dela srbskega naroda, ki si je ustvaril pred 100 leti svojo lastno, malo — nacijonalno državo. Z ravnokar omenjeno struje vleče tudi precejšnje število narodno zavednih in visokokulturnih Slovencev in Hrvatov. Doslej ni nikdo znal, da se prišteva med visokokulturne korifeje na primer Hrvat dr. Edo Lukinič in Slovenec dr. Gregor Žerjav. Po »Samoupravi« torej izgleda, da velja v naši državi kot posebno visokokulturen samo oni, ki je bil obsojen vsaj na 6 mesečno ječo, da jo potem enakopraven z glavnim urednikom »Samouprave« Lazico Markovičem.
1Ali sem že obntrnl naročnino 1
Pribiževif — demon narodne!
misli.
Rdto ga imenuje tako? Mar kak hrvatski radićevac ali morebiti ikak osovraženi slovenski, »klerikalec«? Ne, temveč šef Uju učiteljstva, njega predsednik Milutin Stankovič sam. Mož priznava v zadnji številki »Narodna Prosvete« v Beogradu, da je po dolgem tavanju v zmoti prišel k zavesti on sam skupaj z vsemi poštenimi Sobi ter spoznal, kaj je Svetozar Pribičevič. Nas le veseli, da se vsa poštena slovenska javnost dviga k uporu proti zloduhu Rribičeviču; na drugi strani pa nas kot Slovence neizmerno boli ter se sramujemo, da večina slovenskega učiteljstva prav suženjsko in brez samostalnih možgan slepo sledi fanatični, uničevalni strasti — demona narodne misli in njegovega slovenskega oprode Žerjava. Naj slede Stamkovičeva izvajanja:
Predvčeranijim sem bil poklican z nujnim dopiisom^ naj se predstavim ministrstvu prosvete v sobi št. 18 nadi nujnega zaslišanja,
Ko sem na ta poziv odšel v ministrstvo, mi je tamkaj pravni referent miinfetrsfva prosvete pokazal naredbo g. ministra prosvete, ki določuje, naj se me talkoj zasliši o tem-le:	^
1.	Ali sem se res udeležil in govolril na političnem zborovanju, ki se je vnšilo dne 10. t. m. v »Imperijalu« v Beogradu.
2.	Ali 'SO' moji tisti napadi, ki se .nahajajo v časopis-i nih objavah mojega govora in
3.	nia kakšne zadeve se nanašajo izrazi »nasilje in reakcija«, ki se v teh poročilih omenjajo. —
Smatram za svojo dolžnost — ne radi svoje osebe, niti radi. posledic, ki bodo gotovo temu aktu sledile, temveč radi .posvečenih meščanskih in učiteljskih pravic, za katere se je učiteljstvo bojevalo —., da. v glasilu vsega učiteljstva javno pribijem to ,postopanje, naj ga presodi vsa javnost naše države.
Bilo bi pač . skrajno nemarno in nad vse strahopetno, če (bi iz katerihkoli: ozirov to igo sjtoip am je g. ministra pro-, svele- proti meni zamolčal, proti meni pot predsedniku in legitimnemu predstavniku 12.000 jugoslovanskih učiteljev; jasno je, kaj lahko pričakujejo drugi učitelji po zakotnih krajih naše domovine od posameznih predstavnikov državne oblasti.
V tem listu sem smelo, odkrito in pošteno branil skozi ves čas in pod vsemi režimi, -vse, tudi najmanjše pravice učiteljev ter iskreno in udarno služil ideji jedinstva našega naroda in države. Dosledno temu dvigam tudi ob takem postopanju javno in odkrito svoj glas proti naskoku na temeljne pravice učiteljev in meščanov, ki so zaščitene v čl. 14 državne ustave in v drugih zakonih.
Tekom 32 napornih let učiteljskega službovanja, poleg prosvetnega dela sem se bojeval v vrstah drugega učiteljstva predvojne Srbije za ustavnost, zakonitost in za meščanske svoboščine1. V tem boj|u sem bil odpuščen ne kolikokrat po leto dini in piremeščevan pio 'Srbiji od enega konca do drugega. Po vseh mukah in bojih z reakcijo in z drugimi ‘težavami, ki so pritiskale učiteljstvo; po šestih letih, prebitih v vojni; po uničenem domačem ognjišču in po vsem drugem trpljenju, ki sem ga bil deležen kakor toliki drugi, sem doživel to, da mi v osvobojeni in ujedinjeni domovini., za katero sem se trudil z besedo in dejanjem, zanikuje meščansko pravico- in da me maltretira oni človek, ki je v času našega trpljenja skozi -Albanijo in ko sem jaz slaboten in star služil kot vojak ■na solunski fronti, sedel v Pešti kot svetovalec znanega narodnega sovražnika.
Težko mi je, da moram omenjati vse to. Ali mora se omeniti, da se spozna- ves; paradoks tega dejanja, ki kaže tudi najhladnejšemu opazovalcu na pravega demona naše nove države- in ideje našega narodnega in držav: nega edinstva, ki je razgnal najidealnejše bojevnike brat- J siva Srbov in'Hrvatov in ki je v naše narodno življenje vnesel najbolj črno sovraštvo. Šest let sem potom »Narodne Prosvete« propagiral misel' bratstva in edinstva Srbov in Hrvatov. To delo je rodilo v učiteljskih vrstah pozitivne rezultate. Ne domiišljiujem si niti malo, da je to delo samo moje, ali reči smem, dia sem bil pri tem delu med najpridnejšimii sotrudmiki.	^
To delo je združio v en obroč 12.000 srbskih, hrvatskih in slovenskih učiteljev, najzanesljivejših pionirjev naše narodne misli. Po vsem tem sem doživel tudi sam, kakor toliki drugi zas-lužmejši od mene, da se ravina z menoj kakor z nekakim državnim sovražnikom, med tem ko se okrog demona naše narodne misli' zbira kup tatov in 'štreberjev, ki na račun pravice oljačkajp to državo in profamirajo kar je sveto. Demon naše narodne misli, je identificiral sebe z državo, je revoltirali ves hrvatski del našega naroda in je našel v naši narodni nesreči, ki izvira iz nasprotja Srbov in Hrvatov in ‘ki paralizira normalno konsolidacijo države — najizdatnejjše sredstvo in izvor za zadovoljevanje svojega bolestnega samoljubja Ta slučaj je vzrok, da po dolgotrajnem tavanju v zorno ti prihajajo k zavesti visi- pošteni Srbi, meni pa je že zdavnaj popolnoma jasmio, zakaj onih 2000 narodnih učiteljev v Hrvatski in Slavoniji, idealnih bojevnikov za mašo narodno misel, kljub svojemu navdušenemu delu za zmago državne ideje ni našlo odziva v hrvatskih masah, kakršnega bi po kvaliteti in kvantiteti svojega nacijonalnega dela morali najti. Tajko orni kakor Itudi mi vbi bomo dosegli svoj nacijonalnii ideal, kadar se smelo in odkrito dvignemo proti tisti spaki, ki' ise je vrinila V naše nacionalno Življenje in ki je glavna ovira uresničenju tega ideala:.
M i 1 u t i n Stankovič,
predsednik Jugoslovanskega učiteljskega udruženja.
Iz Sloviiiije.
VSEM, KI SO ŽA SPORAZUM, SPOŠTOVANJE ZAKONOV IN PROTI KORUPCIJI.
Davidovič-Koroščevo vlado sporazuma, zakona ter miru so z navdušenim zadoščenjem in v upu na že vendar einikrat zakonito bodočnost pozdravili vsi poštenjaki in za obstoj naše države vneti državljani v mariborskem volilnem okrožju. Inteligentii vseh narodno čutečih s,rank in posebno še pa ljudstvo je bilo takrat navdušeno radi zmage načel parlamentarizma, spoštovanja ljudske volje, narodnega sporazuma- in boja proti korupiciji. Kakor hitro pa je padla proti vsemu pričakovanju poštene javnosti Davidovičeva vlada«, s-e- je začelo p‘o mariborskem okrožju, -od strani: razumništva in naroda govoriti- o ustvaritvi enot ne volilne fronte proti, sedanjim režimovcem, katerim so zakoni, ljudsku volju in sporazum postranska stvar in jim je glavno načela le strankarsko brezobzirna korupcija im najbolj brezvestno gaženje zaklonov. Stranka, ki se je z vsemi močmi ravno na Slovenskem Štajerskem borila za slpoirazum, za spoštovanje zakonov in pobijanje korupcije,, ij-e SLS. Komunike širšega bloka glede volilnega sodelovanja o-d -dne 18. t. m. izrecno pravi, da naj vse- stranske, foi so za poštenost z ozirom na krajevne razmere, pri volitvah sodelujejo in skupno nastopajo. Kakor nam znamo, je ravno v mariborskem okrožju- precej demokratov, kli so odidčni natspirotnitt Žerjavovega nasilja in korupcije in izjavljajo!, da odobravajo Davidovičevo iskreno politiko ■sporazuma in piošitenosfli. D a-Vidoviče-vai stranka v mariborskem okrožju gotovo, ne bo postavila lastne llilste-, isito-tako ne narodni socijalisti in radičeivci in prav za te velja Za vtolitfve dne 8. svečana- 1925 poziiiv širšega bloka. Žerjavove!, kojih postopanje obsoja vsak pošten Slovenec, brez ozira na .politično prepričanje, skušajo ustvariti proti poštenosti in proti boju- ždper korupcijo, in nasilje napredni blok; proti temu bloku se mora postaviti: pod okriljem SLS v mariborskem okrožju močna falanga poštenjakov, katerim sta sporazum in pošteno zakonita uprava v državi glavni cilj!
Kričeč primer krivice nad zaslužnim učiteljem. Pold pfr-oteveknim ministrstvom dr. Korošca se je po dolgih letih silno zapuščeni- kozjanski okraj oskrbel z neobbodmo potrebnimi učnimi močmi, p«o zahtevi pravice in socialnega čuta «se je pa tudi uredilo, Ida je po 131etnii vziomi službi iz najbolj zapuščenega- ‘kraja Olimje prišel nadučitelj Štefan Ftinm v bližino« mesta, v Hoče. G. Firm je skozi« 19 let vedimo« izborno« -ocenjena učna moč, lani je dobil -od Višjega- šoiškega sveta pohvalno priznanje za vzorno delo v šoli« «in izven nje, ljudstvo ga spoštuje; tovariši «ga ne glede na politično mišljenje cenijo- in tako ni in,ne more biti kakega razloga «proti njegovi premes-
tikvi iz Olimja v Hoče. Dokler mu niso otroci dorasli za šoto, je g. Firm potrpežljivo vis trajal v zakotju, dobrih pet ur od železnice,, pozneje je pa radii otrok začel delati prošnje, naj ga prematijo v bližino kakega mesta. Kakih 25 prošenj je v teku let napisal, nekatere tudi za službo v Hočah in to je konično tudi dobil pod Davidovičev» vlado. Imenovan je 'bil tuidi za nadzornika ptujskega okra ja. Mesto v Hočab pripada g. Firmu pio vseh Stanovskih, socialnih in človeških pravicah in le kak tem pravicam Sino odivraten tip je z a mogel izposlovati,, da je bil gosp. Fliirm po kratkih tednih premeščen zopet nazaj' v Olimje. 'Ne glede na brutalno teptanje čl. 71 in 224 uradniškega zakona, ki predvideva za premestitve le »neizogibne potrebe« in še to> pio. dveh letih kakega novega službenega mesta, je ta premestitev še v raznih drugih ozirih silna krivtica in škoda za prizade tega. 'Selitev .iz daljnega Olimja v Hoče ga 'je Itala okroglih 6000 dinarjev, za še en-' krat tako veliko sMoto se mu je pri prevažanju pokvarilo Stvari in kje naj Sedaj vzame denar za popravo škode ih za selitev zopet nazaj ,v Olimje?! 'Iz Hoč mu otroci (trije) obiskujejo mariborske šole in kje naj seda.j otroke pusti., če gre nazaj v Olimjey ali naj prekinejo šolanje? — Pri tem skrajno krivičnem (postopanju je pa žrtev tudi Fir-mov naslednik, M je prišel v Olimje iz središke okolice. Kje naj ta' vzame1 Visoke selitvene stroške? — Tako postopanje z dobrimi in priljubljenimi učnimi močmi je pravd žig sramote današnjih »komandantov« prosvete.
Zanimiva razprava po »zakonu o zaščiti države«. Po orjunskih zločinih v Trbovljah in Ljubljani je izdala ljubljanska organizacija Neodvisne delavske stranke letak, ki se je tiskal v Jugoslovanski tiskarni. Ta letak je bil pozneje zaplenjen in po par. 1 — zakona o zaščiti države so bili obtoženi faktor tiskarne Kramarič, naročnik letaka Hlebec in železničar Stanovnik, ki je en letak nalepil. Na razpravi je prvi zagovornik dr. Brejc tolmačil par. 1 — zakona o zaščiti države. Ta paragraf pravi, da morajo imeti namen izzvati nemire. Inkriminirani letak pa tega namena nima, ker poziva samo na samoobrambo pred onimi, ki so obstoječi državni red že rušili! Zaradi poziva na samoobrambo pa še nikdar nobeno sodišče ni nikogar obsodilo in zato je oprostitev neizogibna. Drugi zagovornik dr. Aglešič je izvajal: Obtožba se mi zdi nepopolna, ker ni vpoštevala vzrokov in okolnosti, v katerih je inkriminirani letak izšel. Letak je izšel po žalostnih dogodkih v Trbovljah, po ,surovem nasilstvu nad Juvanom in po slovesni zaprisegi voditeljev Orjune na grobu trboveljskih žrtev. Kaj stoji v tej zaprisegi? (Bere): »Osvetičemo vas i van pozitivnih zakona ove zemlje!« To je javen poziv na nasilje in na protizakonitost. Zakon prepoveduje koga napasti, zakon prepoveduje koga ubiti. Omenjeni poziv pa kliče privatne ljudi, da postopajo »van zakona«, to je proti zakonu. Takrat se ni našla nobena oblast, ki bi bila proti temu pozivu nastopila in zato je v vsi javnosti zavladal silen strah pred neznanimi dogodki, omenjena prisega pa še ni bila dovolj, ampak tej prisegi so sledila tudi dejanja, ki so dokazala, da ta prisega niso prazne besede, dokazala pa so tudi, da se zakoni ne spoštujejo in da jim javna oblast ne more pomoči do veljave. Vsled tega je bila vera v pravni red omajana, zaupanje do oblasti je izginilo in zato ni čuda, da se je takrat pojavil klic po samobrambi. Mi se vsi spominjamo, kako je klicala takrat SLS svoje fante na pomoč v varstvo svojih predstavnikov, socijalist dr. Korun je predložil vladi pravila za zaščitno organizacijo svojih »udarnikov«, ki jih je vlada tudi odobrila, Neodvisna delavska stranka pa je izdala inkriminirani letak, ne z namenom, da napada in da ruši javni red in mir, ampak za svojo samoobrambo Pripravljati se na obrambo pa ne more biti kaznivo. — Sodišče je obtožence po zakonu o zaščiti države oprostilo, faktor Kramarič je bil pa radi prestopka tiskovnega zakona obsojen na 200 dinarjev globe.
Glas hvaležnosti oi bivšem prosvetnem ministru dr.
Korošcu. Od Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: Tukajšnji krajni šolski svet je dobil po naročilu prosvetnega ministra dr. Korošca visok znesek po 20.000 K kot podporo za popravo šolskega poslopja. Prošnja je ležala v Beogradu od januarja meseca, a radikalna samosrbska vlada, oziroma takratni in sedanji srbski samostojni demokratski minister za prosveto g. Svetozar Pribičevič ni videl potrebe dati za Slovenijo kako paro v kulturne svrhe. Postati je moral prosvetni minister dr. Korošec in vsa Slovenija je oživela. Vse to in še drugo bo vzrok, da bodemo dne 8. februarja 1925 šli kot en mož za kandidate Slovenske ljudske stranke. Prosvetnemu ministru na razpoloženju dr. Korošcu pa kličemo: Bog plati stokrat!
Prireditev obrtnikov v Rakovcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Združeni obrtniki fare tomaževske so priredili v nedeljo, dne 9. septembra v prostorih gostilne »Mar-krob« v Rakovcih tombolo, čisti dobiček po 300 din. se porabi za nakup knjig in zvezkov najubožnejšim šolarjem tomaževske šole. Dosegel bi se lahko večji uspeh, ako bi se te dobrodelne prireditev v večjem številu udeležilo obrtništvo samo. Toda ludi tako lahko pokloni Miklavž našim siromašnim malčkom skromno darilce.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Vojniku otvori nedeljo, dne 30. novembra novi gledališki zastor v Po-sojilnišid dvorani, katerega je umetniško dovršil učitelj g. Drago Klinc. Obenem se počasti tudi spomin narodnih mož vojniških, zdravnika dr. žižeka, župnika Vodušeka in učitelja Antona Brezovnika ter se proslavi narodni praznik ujedinjenja Jugoslovanov. Uprizori se igra F. Žolnirja. »Oporoka kralja Matjaža« katero igrajo mladina osnovne in meščanske šole ter odrasli. Sodeluje tudi orkester čitalnice in- pevski zbor Izobraževalnega društva. Po končanem sporedu je prosta zabava. Začetek ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
Vsem inženjerjem, arhitektom in gebmetrotm. Inženjerska! komora v Ljubljani1 se je sporazumela s sekcijo^ Ljubljana Udruženja itóemjenjev im arhitektov v tem, da bo komora do nadaljnega vršila vse posle, ki jih je glavi ma uprava UIA v svojstvu glavne uprave inženjerskih ko-} mor pio določilih začasnih uredb o ustanovitvi inženjerskih komor 'ter o pooblaščenih inižejnijerijih in arhitektih/ obeh od 8. oktobra 1924, sicer naložila sekoijam UIA/ kakor je 'to- podrobno .navedeno v razglasu glavne upraVe UIA br. 1/1924, priobčenem v »Službenih NoVinah« br. 260 od 7. mokembta 1924. Po čl. 12 začasne uredbe o, pooblaščenih imžen/jerjih |im arhitektih morajo vsi sedami)! pooblaščeni imženjerji- in arhitekti nemudoma sjpravifti Svoje pooblastitve v sklad s to- uredbo^ ne glede na to,, po katerem zakon« iah uredbi dia ,so prejeli svoje pooblas-, titve, ker izgubijo sicer veljavnost. Vsled tega poživlja komora vse pooblaščene iinižemerje in arhitekte, da ji ne-; mudoima in najkasneje do- 5. decembra 1924, dostavijo, Svoje (pravifno kolekovahe prošnje z vsemii prilogami po vodilih citiranega razglasa glalvne «prave UIA br. 1/24,( oziroma po čl. 2 in 12 začasne uredbe o pooblaščenih ilniženjerph in arhitektih. Komora bo- došle- prošnje' pregledala ter jih poslala glavni, uplravti UIA v nadaljno postopanje. Do isltega roka 5. decembra 1924 maj komori dostavijo svoje prošnje za pooblastitev tudi vsi imženjerji in arhitekti, ki doise-daj niso- imeli, pooblastitve, ki pa po movi-h določilih in zlasti vsled skrajšanja |pired|pisane dobe prakse na tri leta zadoščajo pogojem za pooblas/titerv. K-omOra -daje interes en torn 'vsa nadaljna pojasnila. Broškami- ponatisi začasnih Uredb o- ustanovitvi inženjerskih zbornic ter o p-o-oMaščenih inž-enjerjih i-n arhi-telkltih se dostavijo interesentom po ceni- 5 din. s poštnino vred. Ponatis razglasa glavne uprave UIA br. 1/1924 se interesentom dostavi brezplačno. D-otočito’ o obnovitvi pooblastitev se ne tiče pravilno pooblaščenih geometrov. Inženjerska kcmotra v Ljubljani še posebej opozarja na nuj-mo-sft teh poslov.
Svetla glava 1	Dj?. Oetkep-je sr peeivni prašek dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Mariboru.
	
	Dnevne novice.
Pozor na položnice in modri križ! Naročnina poteče S 1. ali- 15. decembrom. Vsi, ki .še d-olž/uijejo kaj na naroč-) mini, naj poravnajo hitro svojo- zaostalo naročnino! žal bi -nam bito, ako bi ra'vno sedaj ob volilnem boju morali zamiujemciem ustaiviti list! — Ujpravništvo.
Tisočletnica hrvatsKega kraljestva. Prihodnje leto praznuje hrvatski narod tisočletnico svojega kraljestva in proslavlja ob tej priliki svojega zadnjega kr-alja Tomislava. Hrvatska prosvetna in druga društva kar tekmujejo ,da bi kar najlepše in najpomembnejše priredila to proslavo. Posebno originalno idejo proslave velike preteklosti svojega naroda ima hrvatski Sokol. V zagrebški okolici se bo na že določenem prostoru postavila spominska gomila. To gomilo bodo na dan proslave postavili hrvatski Sokoli na ta način, da bo prinesel vsak od svojega doma določeno količino prsti in je že preračunano, da bo po prispevkih toliko in toliko tisoč ■ Sokolov v slavnostnem dnevu zrastia gomila impozantne visokosti. Sokoli bodo korakali mimo ter sipali zemljo na določeno mesto in pripravljeno osobje bo kar sproti zravnalo spominsko gomilo. Pod to gomilo bo pa v zemljo vsekana in zidana kamrica, v katero pridejo najrazličnejši predmeti iz današnje kulturne in družabne dobe, kakor sokolska obleka, dnevno časopisje, denar, slike, nakiti, knjige itd. Zidana kamrica se na to hermetrično zapre in pokrila jo bo visoka gomila. Če pozni rodovi ne bodo več toliko ljubili svoje rodne zemlje in svojih običajev, kot jih ljubi današnji rod, bodo ob prekopavanju spominske gomile našli shrambo polno spominov in važnih zgodovinskih dokumentov svojih domoljubnih prednikov. Na proslavo slavne hrvatske preteklosti se pa vneto pripravljajo tudi hrvatski izseljenci po Ameriki. Tako je sklenil hrvatski domoljub Mihanovič, da na dan proslave otvori v Buenos Aires v južni Ameriki veliko ljudsko knjižnico, ki bo nosila ime »Knjižnica kralja Tomislava«. Mihanovič ima do sedaj zbrano nad tisoč odličnih del domače književnosti poleg velikega števila umetniških map in albumov.
Proslava srbskega socialista. V nedeljo so v Srbiji številni delegati vseh delavskih organizacij Jugoslavije proslavili deseto obletnico smrti prvaka delavskega pokreta v Srbiji in naiodločnejšega borilca za delavske pravice na Balkanu, Dimitrije Tucoviča. Proslava se je vršila na njegovem grobu v Lazarevcu, kjer je Tucovič padel kot rezervni poročnik 20. novembra 1914, v boju z avstrijskimi četami. Tucovič se je rodil v Užicah kot sin popa, ki je Dimitrija kot svojega drugega sina hotel tudi posvetiti k temu -poklicu. Mladi Dimitrije je pa po dovršeni gimnaziji stopil na čelo najbolj zatiranega sloja — delavcev ter je po svojem velikem požrtvovalnem delu za delavski pokret in po svoji nepomirljivosti napram vladajočemu razredu postal prvak in ideolog balkanskega delavskega pokreta. V Beogradu je študiral pravo in je moral večkrat -pobegniti za dalje časa v inozemstvo, kjer je prišel v slike z ruskimi in nemškimi socialnimi revolucijo-narji. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je vrnil iz Avstrije v domovino, da vidi, ali se bo srbsko delavno ljudstvo zoperstavilo vojnemu zlo-
činu ali pa bo brez ugovora prešlo v bojni metež, kateremu se je, deleč usodo naroda, tudi on podvrgel. Postal je žrtev svojega največjega sovražnika — vojne. Na nedeljski proslavi so hoteli imeti samo socialni demokrati besedo ter bi bili nagnali komunističnega govornika 1 rišo Kacleroviča, če bi ne bil brat pokojnikov, bivši polkovnik to preprečil.
Proslava 15 letnice društva »Kres« v Gradcu. Proslava 15 letnice graškega društva »Kres« se je izborno obnesla. Zjutraj ob 8. uri se je služila sv. maša pri lazaristih za vse žive in mrtve člane društva. Popoldne pa se je vršila v društvenih prostorih veselica s sledečim sporedom: Pozdravni govor g. predsednika, igra »Raztresenca«, nato slavnostni govor, igra »Zamorec« in par deklamacij. Najboljši utis je napravila deklamacija »Na potujčeni zemlji«. Med odmori so izvrstno svirali naši vrli tamburaši pod spretnim vodstvom g. Našiča. Društvena dvorana je bila nabito polna in še mnogi niso imeli niti prostora. Sprejeli smo tudi zelo mnogo čestitk iz domovine, med temi tudi od Prosvetne zveze, Maribor, akad. društva »Zarja«, Katoliškega starešinstva in Prosvetne zveze v Ljubljani.
Novo propagandistično udruženje Madžarov za Vojvodino. V Pešti se je osnovalo iridentistično -društvo pod imenom »Krvava zvezda«, ki je popolnoma organizirano po vojaškem načinu. Člani te nove družbe so po večini dijaki ter rezervni in aktivni oficirji madžarske vojske. Predsednik tega novega udruženja je Ferenz Herzog, rodom iz Banata. Cilj te organizacije je, da se med Madžari na našem teritoriju, po Rumuniji in Čehoslovaški širi ideja ujedinjena z Madžarsko in da se vrši vohunstvo po teh krajih. Zaupniki te organizacije delijo brošure, letake in razne druge iridentistične spise in to od sela do sela. Ta organizacija ima že po vseh važnejših mestih svoje odbore in to seve največ po mestih, ki so ob mejah. Ta nova organizacija je v tesni zvezi s »Prodajajočimi Madžari« in s »Krvnim Savezom«. Delovanje te organizacije se že opaža po Vojvodini.
Novi francoski poslanik v Beogradu. Francoska vlada je imenovala za Beograd novega poslanika, ki je že nastopil svojo dolžnost. Novi francoski poslanik Gre-nard se je v sredo javil v našem zunanjem ministrstvu.
Francosko brodovje poseti našo obal«. Po obiisfcilh in navdušenih sprejemih angleškega in ameriškega vodnega brcdlovja pričakuje Dalmacija za kak m-e-sec dimi tudi olb-isk francoskih bojnih ladij. Za s|piejem Francozov se delajo- v obalnih metstih velike priprave.
Celo v »blaženi« beograjski okolici imajo Čarugo. Koliko so vredne varnostne razmere v beograjski okolici, nam dokazuje hajdukovanje drugega Čaruge Živote Živanoviča. Živanovič je že par let pravi strah in trepet za celo beograjsko okolico. Živanovič se uri v ropanju ter umorih celih 27 let. Pred izbruhom svetovne vojne si je ta hajduški junak, da govorimo po srbski, privoščil dokaj zločinov in radi. tega je pobegnil ter umaknil na avstro-ogrska tla. Nekaj časa se je klatil po Avstriji, a ko je uvidei, da vohajo za njim, je pobegnil v Rumunijo, kjer se je sprl s kapitanom neke ladje in ga v prepiru enostavno ubil. Ponovno je pribežal na Madžarsko in se tamkaj skrival. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je ta zločinec nemoteno šetal po budimpeštanskih ulicah, ker je imela policija dovolj drugega posla, kakor stikati za srbskim razbojnikom. Leta 1915 je šel Živanovič z avstrijsko vojsko v Srbijo in se tamkaj usidral. Ko se je pa nekaj zameril Avstrijcem, je pobegnil v gore, začel hajdukovati; ropal in pobijal je sedaj Avstrijce pa zopet za spremembo Srbe. Po umiku Avstrijcev iz Srbije je ostal Živanovič v svoji domovini, kjer že sedaj celih 6 let med Srbi ropa, požiga hiše ter ubija ljudi, a oblasti mu ne morejo do živega. Na potu v Požarevac je bil na primer te dni od razbojnikov napaden ter izropan beograjski trgovec VI. Radivojevič. Preiskava je dognala, da je izvršil ta napad Živanovič. Oblasti so.se po tem zadnjem napadu odločile, da'bódo ujele za vsako ceno tega starega grešnika in mu upihnile luč razbojniškega življenja — seve — če ga bodo dobile in če Živanovič ne bo pobegnil in se odtegnil roki pravice.
Izenačenje pravoslavnega koledarja. Od 16. 1. m.
zboruje v Beogradu arhierejski sabor, na katerega so došli vsi pravoslavni škofje iz cele države. Na dnevnem redu je važno vprašanje glede izenačenje pravoslavnega s katoliškim koledarjem. Prvotno je nameravala pravoslavna cerkev koledar izenačiti z letošnjim Božičem, sedaj pa je nastala med škofi močna opozicija proti temu načrtu. Opozicija zahteva, da to vprašanje reši veliki kongres vseh pravoslavnih cerkev, ki se bo vršil prihodnje leto v Nišu. Bržkone bo za enkrat že davno tako potrebno izenačenje zopet odloženo.
NeLbiča(jno velika število sardel se je sedaj pojavilo v bližini polotoka Plij-ešca v Dalmaciji. Sardele so se, kar je v sedanjem čas« neobičajno, pojavile v taki množini, da so jih samo v okolici kraja Titpnje -potovilli ribiči v 8 -dneh 16 vagonov. Sardele so prodali bližnjim tvomicatm, -da jih preparirajo. Obilen tov je bil za ta kraj pravi- blago slov, ker so sedaj pestali vsi ribiči imoV-iti.
Začetek zgradbe največje tunela v državi. Za zgradbo tunela Sarajevo—Gruž je odobren kredit od enega mi lijona 400.000 dinarjev. Komisija bo najprej proučila smer za prodiranje tunela in dela se bodo začela na Ivan-planini. Ker je za prodiranje potrebna električna moč, se na reki Bradini zgradi električna centrala. Kreditirana svota bo zadostovala za dela do polovice meseca marca, potem pa bi se morali določevati novi krediti, ki bodo prišli do skupne svote 100 milijonov dinarjev. Tunel bo največji v naši državi in bo dolg približno 6 kilometrov. Z otvoritvijo tega tunela bi bil znatno olajšan promet preko Bosne z Jadranom. Delo bo trajalo najmanj tri leta.
Ženski razbojniki. V okolici Prijedora je bilo že več ljudi, osobito žensk, na cesti napadeniu in oropanih. Žandarmerija je dolgo zasledovala roparje, dokler jih končno ni zasledila v ženski obleki, lri mlade razbojnice, stare 26, 24 in 21 let, so se preoblekle v moško obleko ter čakale na cesti na plen. Preplašenim seljakom je po navadi že samo pri pogledu na »roparje« upadel pogum in rade volje so jim izročili denar, samo, da so si oteli življenje. Sedaj se bodo ti ženski harambaše zagovarjali pred sodiščem v Banjaluki. Državni pravdnik jim že grozi, da bo zahteval za nje smrtno kazen.
Preprečen zločin znorele matere. V delavski koloniji lesne industrije »Bosna«, sta živela delavec Josip Kemeš in njegova soproga Marija, ki je kazala zadnje čase sumljive znake umobolnosti. Zakonca sta imela dvoje otrok, 6 letno hčerko in nekaj nad 1 leto starega sinom. Ko je pred nekaj dnevi zjutraj odšel mož na delo, je njegovo ženo hipoma napadla popolna blaznost in učinila bi bila lahko strahovit zločin, da ni slučajno tega preprečil neki delavec. Ko je šel mimo hiše, je čul iz sobe otročji jok. Misleč, da so starši pustili otroka samega doma in da se mu je kaj pripetilo, je stopil v hišo. Ker je prihajal krik iz kuhinje, je šel tja in tu se mu je nudil strahovit prizor. Znorela mati je zakurila v štedilnik, nadevala v veliko ponev masti ter položila v ponev otroka. Delavec je prispel ravno v trenutku, ko je hotela pristaviti ponev z otrokom k ognju. Takoj se je vrgel na pobesnelo žensko, toda težko bi jo bil premagal, da mu niso prihiteli na njegov krik na pomoč sosedi, ki so po hudem naporu blaznico zvezali ter rešili njenega sina strahovite smrti v štedilniku.
Oprostitev Suvorina. Javili smo že o aretaciji analnega rufctkega novinarja Suvorina in o njegovem gladovnem štrajku, ki 'je trajal „34 dni. Beograjsko so'diišče je ejpicizinalo Suvorina za nedolžnega ter ga oprostilo. Shvo-rin je vsled svojega neobičajnega štrajka tako oslabljen, da bo moral najmanj 20 'dni ležati v bolnici, predno bo cacpet sposoben za kako delo. To je bil že njegov drugi ištrajk take vrste. Prvikrat je stradal prostovoljno lanskega leta, ko je bil zaprt radii tiskovnega delikta. Takrat ga je rešila iz zapora amnestija db priliki prestolonaslednikovega rojstva.	v
Velik požar v tekstilni tvorVùd. V strojnem oddelku v tekstilni tvornici Ilič in sinovfii v 'Beogradu je nastal požar, ki je napravil na celem pioidjetjn ogromno škodo. Ogenij je izbruhnil po noči, ko ni bilo nlikogar v bližini. Požar so opazili šele, ko jie začela že streha goreti. Škoda znaša par milijonov.
Velik vlom v Zagrebu. Minulo nedeljo1 ponoči .90 vlomili nepoznani zlikovci v manusaktiucrno trgovino Viljema Brennerja v Zagrebu. Iz kleli! pod skladiščem so z veliko težavo vlomili' skozi betoniran strop v skladišče', odkoder so odnesli raznega blaga v vrednosti. 100.000 din.
Nesreča na Donavi. Potniški parnik »Vojvoda Stje-panovič« se je začel ponoči v bližini Zemuna nenadoma potapljati. Po čudnem slučaju se je odprl ventil na ladji in voda je vdrla v njene prostore. K sreči so grozečo nevarnost takoj opazili ter poklicali pomoč. Ko so dospele druge ladje do tonečega parnika, je bil ta že do polovice napolnjen z vodo. V zadnjem hipu se je posrečilo rešiti posadko in potnike, nato pa je vlačilec hitra zapeljal potapljajočo se ladjo na plitvino, kjer je nasedla na pesek.
Žena utjla svojega ljubimca. Neka mlada žena iz Er-veinifca v Dalmaciji je bila par dnevii aretirana od orožnikov, ker je uaiinila neobičajen umor iz zasede. Ona je Ma vdova ter je že osem mesecev živela v priležništvtu z nekim mladim možem 8z Ervenikai. Neke moči, ko je amsožj spal, mu je ovite okrog vratu VftV ter jo z vso' silo vlekla skupaj, dokler se ni nesrečnež onesvestil. K(0' mu je sled-j nijič pritekla iz nosa in ušes Ikri, se je prepričala., da je' 'ljubimec imrtev, nafto pa je .začela Micati na pomoč sosede, češ, razbojniki so ji ubili moža. Njen zločin pa je kmalu izdala krvava obleka in kljub tajenju je morate iti, v zapor. .Tu je zločin priznala ter izjavite, da je ubila lju-j branca, kdr se je zaljubila v drugega.
Velikanski požar v Trstu. Dne 20. t. m. je nastal okrog polnoči v tržaškem pristanišču katastrofalen požar, ki je napravil mnogo milijonov lir škode. Požarje nastal v premogovnem skladišču malih parobrodnih družb; iz nepojasnjenega vzroka se je vnel premog. — Ogenj se je hitro razširil in v nekaj minutah je stalo celo veliko skladišče v plamenih. Ogenj je razsvetlil celo mesto in pogled na pogorišče je bil naravnost presenetljiv. Gasilna akcija se je takoj pričela s suhega in z morske strani, toda vsled silne vročine je bila skoro onemogočena. V veliki nevarnosti so se nahajale ladje, pritrjene ob gorečem molu. Parnik »Duna« last jugoslovanskega parobrodnega društva na Sušaku, je začel goreti. S silnim naporom se je posrečilo posadki ogenj omejiti na prednji krov, dokler vlačilci goreče ladje niso odvedli na odprto morje, kjer so ogenji pogasili. V skladišču je zgorelo okrog 10 tisoč kubičnih metrov premoga, več tisoč ton sladkorja in mnogo kave. Škoda znaša 10 milijonov lir.
Zamenjava pokvarjenih taksnih vrednotnic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na svoj razpis št. B II 9-69—1924 v Uradnem listu, s katerim so se razglasila določila o zamenjavi pokvarjenih taksnih vrednotnic. Za informacije v tej zadevi se je obračati v Ljubljani na blagajno delegacije ministrstva financ, v drugih krajih na davčne urade.
Iz Maribora.
Volilci, reklamirajte! Še enkrat opozarjamo vse vo-lilce in prijatelje SLS v Mariboru, da poteče rok za reklamacije dne 25. novembra opoldne. Pojdite takoj na
magistrat ali v tajništvo SLS v palači Gospodarske banke, I. nadstropje. Med uradnimi urami, to je od 3. do 6. ure zvečer si lahko vsakdo ogleda prepis volilnega imenika. Volilno pravico imajo vsi tisti, ki so 8. novembra 1924 dopolnili 21. leto in ki so naši državljani. Opozarjamo, da so tisti, ki so pri občinskih volitvah potom reklamacije dobili volilno pravico, že vpisani. — Tajništvo SLS.
Stolno prosvetno društvo v Mariboru ima danes ob pol 8. uri zvečer svoje redno predavanje. Predaval 'bo g. Frame Hrastelj o zanimivem gospodarskem vprašanju,. Ob ftj ,priliki se društvo zahvaljuje g- 'prof. Prijatelju za predavanje pretekli petek.
Pevci Stolnega prosvetnega društva limajo v \ponde-Ijek ob pol 8. uri zvečer važno peVstko vajo. Bodilie toöno; ipri vaji!
Ponesrečeni samomor. Na Košakih ima hišo in posest poštni poduradnik na mariborski kolodvorski pošti 49 letni Josip Goričan. Goričan namreč ne živi v posebno dobrih odnošajih s svojo drugo ženo in 19. t. m. se ga je oprijel samomorilni namen. Mož se je najprej pošteno napil, nato vzel konopee, šel na podstrešje in se tamkaj obesil na ravno onem mestu, kjer se je pred dobrim letom njegova prva žena. Samomorilca so še pravočasno odvezali, poklicani rešilni oddelek mu je pomagal do zavesti in ga je prepeljal v bolnico.
Ogenj v dimniku Grajske kleti. Dne 19. t. m. so prvič kurili v prostorih Grajske kleti. Krog tri četrt na dvanajst pa so se radi kurjave vnele saje v dimniku. Na mesto nesreče se je odpeljala požarna hramba, ki je ogenj pogasila.
Skoraj bi se bil zastrupil s plinom. Štiriindvajsetletni pomožni monter v mestni plinarni Kalifoja je dne
19.	t. m. delal in popravljal plinske naprave v Grajski kleti. Odprl je napačnega petelina, plin je začel izpuhtevati iz cevi in Kalifoja se je onesvestil. Nesrečo so še pravočasno zapazili in rešilni oddelek je pripomogel ubogi žrtvi do zavesti. Iz Grajske kleti je bil prepeljan na dom.
Gospodarsko in informacijsko pisarno je pred dnevi odprl v Mariboru bivši mariborski okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič.
Cena prodaja mesa. V pondeljek, dne 24. novembra se ho na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici prodalo meso enega vola ca 200 kg. 1 kg po 16 dinarjev. Prodajalo se bo samo na konzumente po 1—2 kg.
Iz bojlniiškega zavarovanja. Trgovslki gremij v Mari>-bonu je prejel od Trgovskega bolniškega in podpdnnega društva v Ljubljani izkaz o denarnem prometu mariborske poslovalnice od 1. I. do 30. IX. !t k, kii izkazuje sledeče razmerje: Predpis prispevkov za 394 tvrdk 308.446 din. 50 para, društvene dajatve' za bolniške stroške zavarovancev 359.371 din. 40 parai, desicit 50.924 din. 90 para. To se daje vsem mariborskim, pri imenovanem društvu zavarovanim nameščencem na znanje vtsled tega, ker je ravnateljstvo V svoji zadlnjji seji odloSil'Oy da bode primorano, ako to razmerje še nadalje trajai, svoje delovanje v Mariboru ukiniti. Ako* 1 pomislimo, da je porabila Ljubljana za stroške zdravljenja v istem času samo 61% od vplačanih prispevkov, dočim je porabil Maribor nad 116%, je jasno, da se zavod od nekaterih stvojih mariborskih zavatrovalncev Mtdrišča na najbreziveStnejši način in mu ne moretmo zameriti, ako tak 'kraj izloči iz svojega delokroga. .Vsi zavarovanci se torej opozarjajo, da uporabljajo zdravniško pomoč le v res potrebnih in upravičenih slučajih, kelr bodo v nastptotnem slučaju pač morali biti zopet zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek. 10.80, Pridige 31.40.
Razglednice za sv. Miklavža, Božič, Novo leto, so po nizkih cenah na razpolago v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Cč. gg. duhovnikom naznanjamo, da imamo v zalogi vsa dr. Opekova dela, razne svetopisemske pridige (Abraham, Job, Samuel), ki kažejo, kako se naj uporablja sv. pismo pri oznanjevanju božje besede in druga dela te vrste. Opozarjamo tudi na dela, ki seznanjajo dušnega pastirja z sedaj aktualnimi vprašanji na primer z vodstvom duhovnih vaj, Marijinih kongregacij, z liturgičnim gibanjem itd.
II. KNJIŽEVNA TOMBOLA JUGOSLOVENSKE MATICE.
Lansko leto priredila je Jugoslavenska Matica svojo
I.	književno tombolo, ki je uspela nad vse pričakovanje in jo je slovenski narod pozdravil kot eminento kulturno prireditev z odkritosrčnim veseljem. Od takrat dalje se niso časi za slovensko knjigo prav nič spremenili in zato prireja sedaj Jugoslovanska Matica svojo II. književno loterijo, ponavljajoč pri tem lanski oklic.
Časi draginje so kruto zadeli tudi slovensko knjigo, najlepše kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni, ki si morejo nabavljati slovensko knjigo, ki bo skoraj hranjena le še po knjižnicah. Ta slovenska knjiga, ta naš ponos in naše bodrilo mora med ljudstvo; kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga, ljudstvu je namenjena in ljudstvo naj jo ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslovenska Matica v Ljubljani književno tombolo.
Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, je torej prvi pomen »književne tombole Jugoslovenske Matice«, ki tudi s tem svojim činom dokazuje, da je ona ena naših prvih kulturnih organizacij.
Kakor vsaka tombola, naj prinese seveda tudi književna tombola prireditelju nekaj dobička. Ta dobiček pa porabi Jugoslovenska Matica za one, ki so najbolj potrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem in gospodarskem oziru, porabi ga za naše brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej.
Iz tega dvojnega ozira je književna tombola Jugoslovenske Matice čista kulturna prireditev, ki je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja.
Književna tombola se vrši na sledeči način:
Tombolske tablice so opremljene s posebnim okroglim pečatom, ki nosi napis II. književna tombola Jugoslovenske Matice 1924. Vsaka tablica stane 3 D ter jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice širom cele Slovenije, odnosno kjer podružnic ni, drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matice.
Žrebanje se vrši na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice in pristojne oblasti imajo nadzorstvo pri žrebanju, ki se vrši v sredo dne 24. decembra 1924. Ta dan se potegneta prvi dve številki, ki se priobčila takoj potem v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko karto v kuverti na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tomboi-ske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da pošlje dobitek na naslov, ki je pridejan dotični tombolski karti. Dne 25. decembra se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh dnevnikih, in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske karte z natačnim naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse ambe.
V	nedeljo, .dne 28. decembra dobitki s tremi številkami v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj.
V	četrtek, dne 1. januarja 1925 se vleče 5. številka. Na vrsto pridejo dobitki tern in kvaterne s tremi odnosno s štirimi številkami v eni vrsti.
V	torek, dne 6. januarja vleče še šesta številka. Na vrsto pridejo kvaterne in tudi že činkvini, to je 5 številk v eni vrsti.
V	nedeljo, dne 11. januarja vleče se 7. številka. S to številko bodo gotovo že izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitka vedno isti.
V.	nedeljo, dne 18. januarja se vlečejo potrebne številke za tombolo.
Vse dobitke odpošlje po pošti Matična knjigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za onega, ki je dobitek zadel.
Kaj Jugoslovenska Matica s temi dobitki nudi, je razvidno iz sledečih zanimivih številk, število rednih dobitkov znaša 405, poleg tega pa ima Jugoslovenska Matica pripravljenih še nad 100 mladinskih dobitkov. V vse te dobitke pride 7288 knjig. Kdor si more predstavljati množino knjig, bo razumel, kakšen kulturni pomen ima književna tombola. Vrednost teh knjig zna-š i 191.936 dinarjev.
Tem številkam ni potreba nobenega pojasnili. Jugi'. ic vanska Matica lahko pričakuje vsled tega popolnoma mirno, da bo druga (božična) književna tomb Ja uspela še lepše od lanske.
Tablice za tombolo ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
Rojaki, sezite po njih ter si osnujte odnosno p .množite domačo knjižnico!
Ljubljana, dne 1. Oktobra 1924.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
,~!M- —--rrnnrrrnrnrinoinrT-rrrwrii m iTirmrririTwiiiiiwwMw^iMiiiiiiiitwiiiiiiiiaiim
LISTEK.
Slovenski duhovnik — Ahasver.
Trdi se včasi, da smo bili Slovenci manjvredni, kakor drugi narodi v nekdanjih avstrijskih deželah. Ali vendar smo imeli vedno precej inteligence, tako da ni zadostovala samo za domačijo, ampak je morala mnogokrat svoj kruh služiti izven svoje ožje domovine. Posebno kar se tiče duhovniškega stanu, zasledimo Slo-vence-duhovnike tudi v raznih neslovanskih škofijah. Že solnograška nadškofija, ki se je razprostirala do leta 1786 do Donave in obsegala tudi slovensko zemljo na Štajerskem in Koroškem, je zaposlila mnogo slovenskih moči v celem svojem obširnem obsegu. Pa tudi v drugih škofijab najdemo marsikaterega slovenskega duhovnika. V marsikaterem tudi od nas jako oddaljenem škofijskem arhivu bi našli gotovo tupatam zanimivo gradivo za zgodovino slovenskih duhovnikov v tujini.
Kar pripovedujemo v naslednjih vrstah, je nabrano samo v sekovskem škofijskem arhivu v Gradcu, a s tem še ni vse gradivo o našem možu izčrpano. Malodane v vseh nekdanjih avstrijskih škofijskih arhivih, pa tudi v vratislavskem (Bresslau) na Pruskem, posebno še v goriškem, mora biti gradiva o njem.
Ivan Abram se je rodil na Tolminskem dne 24. junija 1787. V male šole je pohajal v Mariboru, kjer je bil znan kot klatež (vagabundus). Takozvano filozofijo kot začetek vseučiliškega študija, po poznejši ureditvi sedmi in osmi gimnazijski razred, ter nekaj bogoslovja je študiral v Gradcu. Njegov rojak Gregor Lacheiner poroča leta 1838., da je Abram študiral na raznih krajih, pa zelo slabo. Že v petem gimnazijskem razredu je dobil od goriškega škofijstva nižje rede, ali k višjim redom ga niso pripustili. Zato je prosil za odpustnico iz
goriške škofije, katero je tudi 18. decembra leta 1818. dobil. Takrat je že eno leto študiral bogoslovje v Prze-myslu v Galiciji. Konečno je bil sprejet v vratislavsko škofijo v pruski Šleziji. Mizni naslov je dobil od neke zasebne gosposke in je bil posvečen v mašnika v Vrati-slavi dne 18. septembra 1819. Bil je takrat star 32 let.
Po mašnikovem posvečenju je prosil za osemtedenski dopust, da bi lahko v štajerskem Marijinem Celju pel prvo sv. mašo. Dopust je dobil in romal v Marijino Celje. Ko pa je dospel tje, so ga tamošnji kapelani hoteli dati zapreti — mogoče so ga poznali iz Gradca. O novi maši tam ni bilo govora; potoval je dalje. Primi-ciral je konečno v romarski cerkvi Fernitz pod Gradcem. Bil je takrat neki tudi v Ptu ju; ali pred ali po novi maši, ni znano.
Po novi maši se je vrnil zopet v vratislavsko škofijo in je služil na raznih mestih Pruske Šlezije skozi cle--set let. Kakor sam trdi, je imel tam razne neprilike in neprijetnosti, vlada in škofijstvo ga nista trpela. Vsled tega je dobil leta 1830. šestmesečni dopust, da si preskrbi sprejem v kako drugo škofijo. Odšel je v Avstrijo in prosil v raznih škofijah za sprejem. Ker pa ga niso hoteli nikjer sprejeti, se je vrnil leta 1835. nazaj v vratislavsko škofijo. Njegovemu tamošnjemu bivanju sicer niso delali nikakšnih težav, pa službe mu tudi niso hoteli nobene podeliti. Zato je sklenil, da gre v Rim in se tam pritoži o svojem preganjanju. Ali tudi za to pot so morale nastati razne težave in zapreke. Za pot iz Zagreba do Florence je potreboval namreč pol leta. V Florenco je prišel koncem leta 1836. Tam pa so ga prijeli in izročili avstrijskemu poslaništvu, katero ga je uradno po pogonu poslalo na Dunaj; iz Dunaja so ga dalje iz-tirali na Prusko.
Tam mu je šlo jako slabo in zopet ni dobil nobene službe. Torej je odpotoval čez Ogrsko v Maribor, odtod j a k svojemu rojaku Gregorju Lacheinerju (rojen v Bukovi na Goriškem 28. februarja 1787, posvečen 18. septembra 1813 kot graški bogoslovec, do leta 1838 dekan v Deulschlandsbergu, potem v Piscbelsdorfu, kjer je umrl 11. avgusta 1861.), dekanu v Deutschlandsbergu, kamor je dospel 31. decembra 1837 v jako revnem stanu.
Iz Deutschlandsberga je prosil dne 22. januarja '838 pri sekovškem ordinarijatu za dovoljenje, da sme v sekovski ali ljubenski škofiji (Leoben na Zgor. Štajerskem, takrat oskrbovana iz Gradca) maševali, ker v vratislavski škofiji ne more dobiti nobene službe in je od tam popolnoma odpuščen. Ordinarijat mu to dovoli dne 28. januarja 1838 do 1. aprila t.1., ako mu dovoli tudi politična oblast, da sme tukaj bivati. Sicer pa mu ordinarijat svetuje, naj se obrne do škofije svoje domovine (v Gorico). Ni nam znano, je-li politična oblast Abramu, id je dospel na štajersko z nekim ogrskim potnim listom, delala kakšne težave.
Lacheiner sam, ki je o Abramu poročal na škofijstvo, je odsvetoval definitivni sprejem v škofijo’, ker ne nore jamčiti za njegovo uporabnost. Dovoljenje za bivanju tukaj pa mu ordinarijat lahko da. Abram je že od nekdaj vihrav in nestalen, zato se vedno' klati od kraja do kraja. Gotove lastnosti, kakor trdovratno vstrajanje na svojih nazorih, ga ne priporočajo. V svojem dolgočasnem študiranju se je navzel gotovih navad, ki vzbujajo pozornost in so vzrok za zbadanja. Sicer pa v nobenem oziru ni nevaren. Rad pridiguje, pa Lachei-ner ni za to, da se mu prepovedovanje dovoli. Abram je vesel, ako sme mašo peti ali pri veliki maši biti dija-kon. Sicer pa itak ne bo dolgo tukaj ostal.
Bržčas na Lacheinerjevo priporočilo se je 11. februarja 1838 oglasil arvešld (Arnfels) župnik Ignac Veiebil (Wellebil, rojen kot sin nadučitelja pri Sv. Petru pod Mariborom 30. junija 1789, je bil kaplan v Cmureku, v Mariboru na slovenski župniji L 5. 1820 — 31. 10. 1823, tam v mestni župniji kot kaplan in katehet do 1828, ko je poslal župnik v Arvežu, kjer je umrl 4. septem. 1842.) pri sekovskem ordinariatu, da prejme Abrama za pomožnega (drugega) kapelana pri prostem stanovanju in hrani ter štirih tedenskih prostih mašah in drugim majhnim dohodkom, allo ordinarijat temu ne nasprotuje n Abramu ipodeli potrebno jurisdikcijo. Ordinarijat privoli in Abram dobi 21. februarja povelje, naj gre v Arvež ter napravi jurisdikcijski izpit pri graškem mestnem proštu-župniku; Veiebil pa je dobil nalog, naj ordinarijatu večkrat poroča o delovanju Abramovem.
1838.,	dne 26. februarja nastopi Abram svoje dolo- j čeno mesto v Arvežu. Dne 7. maja l. 1. pa poroča Veiebil v Gradec: Abram se dobro obnaša, je zelo priden v šoli, vridigi, spovednici in sprevidevan ju. \ sa svoja opravila izvaja dostojno, spodobno in izpodbudno. Enako poroča 31. julija 1838 s pristavkom, da Abram tudi v sosednih župnijah rad pomaga. Hoče pa Arvež zapustiti, ker ima rremajbne dohodke. Pri župniku z večimi kaplani še lahko dolgo kaplanuje, ker je močen in Àlrav. Zna nemški, italijanski in slovenski.
Eno leto po Abramovem prihodu, dne 27. februarja ; 1839, poroča Veiebil, da je Abram že celo leto v Arvežu in naj se zdaj redno nastavi. Na župnikovo vlogo zahteva ordinarijat od lučanskega dekana Kassiana (Caspian Ignac, rojen pri Sv. Lovrencu na Pohorju 8. julija j 1787, posvečen in nastavljen 21. septembra 1814, je bil j kaplan v Rušah, 10. okt. 1874 do 20. okt. 1875, v Selnici j do 15. nov. 1879, v Limbušu do 15. nov. 1825, ko je pri- j šel za kaplana na Ptuj, kjer je postal L septembra 1826 j eurae magister (vikar). Iz Ptuja je prišel za župnika in j dekana v Lučane L julija 1838, kjer je 6. julija 1862 umrl. V Limbušu in na Ptuju je pripravljel dečke za normalno šolo (učiteljišče in gimnazijo.), dne 16. marca t. 1. natančne poizvedbe o Abramu. Dekan poroča
10.	aprila: Je v vsem pravilen, zmeren in se nikjer ne vsiljuje. Pa je izredno ponosen na svoj stan; samo v tem ! oziru ga včasi zapusti pastoralna presodnost.
1839.,	13. novembra še je Abram v Arvežu. Prosi za sprejem v škofijo, ali ordinarijat ne more ustreči prošnji, ker Abram nima nobenega pravega miznega naslova. Naj skrbi, da ga dobi od kakega dobrotnika. Obenem se nastavi kot pomožni kapelan v Ernovžu (Ehrenhausen), katero mesto naj takoj nastopi.
Abram se preseli v Ernovž, kjer ostane kot pomožni duhovnik do 22. avgusta 1841. Odtod je prosil večkrat za sprejem v škofijo. 2. junija 1841 je odgovoril ordinarijat, da se ne more odločiti za Abramov sprejem v škofijo vsled njegovega vrnravega življenja in slabih duševnih zmožnosti. Tudi nadalje še lahko v škofiji ostane, ako si preskrbi potrebni mizni naslov. Naj se obrne za tega v svojo domačo (goriško) škofijo. In 28. julija 1841 dobi Abram na novo prošnjo odgovor: Je že 52 let star in še ne tri leta v škofiji. Zato mu štajerski verski sklad ne more podeliti miznega naslova. Tudi ni izkazal cele svoje službene dobe. V Ernovž pride drug kapelan, Abram pa naj gre v drugo škofijo. Odlog za prebivanje dobi še tri mesece, to je do konca oktobra t. 1.
Abram je bil zopet brez službe. Iz usmiljenja ga vzame pod streho lučanski dekan Kassian, kjer je bil od 18. avgusta do 9. septembra 1841. Kassian prosi pri ordinarijatu, naj se Abram nastavi kot drugi kapelan v Lučanah. A 18. avgusta ordinarijat odkloni dekanovo {prošnjo, ker Abram nima namiznega naslova. Naj Abram porabi sedanji lepi čas za potovanje v domovino.
Iz Lučan je šel Abram v kapucinski samostan v Schwambergu, kjer je ostal do 3. novembra 1841.
30.	septembra prosi (pri sekovskem ordinarijatu!) za sprejem v goriško nadškofijo, obenem pa za sprejem za polkovnega kaplana pri polku Kinsky. Ako ne bode sprejel, je prisiljen, da potuje v Rim, da dobi tam kakšno mesto. Dokler pa dobi potni list, bodo minili meseci; zato prosi, da še sme do konca aprila 1842 ostali v škofiji. 22. oktobra pa odgovori ordinarijat, da mora Abram sam prositi za sprejem v goriško nadškofijo, sekovski ordinarijat sam se ne more pečati s to zadevo. Ako se bode o njem vprašalo, bode ordinarijat že dal svoje poročilo. Daljše dovoljenje za tukajšnje bivanje se mu ne more dati, kakor je že dobil. Skorajšnji naslop mrzlega letnega časa mu bode potovanje le obtežil.
Po zopetnem odbitju svoje prošnje je Abram 3. novembra 1841 zapustil Schwamberg in se napotil — v Gradec. Tam je ostal do 3. februarja 1842, katerega dne je ponovno prosil za sprejem v škofijo in namestitev na kakšno kapelanijo, seveda brez uspeha.
20.	februarja 1842 poroča ordinarijatu župnik Hu-govič (Hugowitsch Jakob rojen v Mariboru 22. marca 1799, duhovnik 24. septembra 1822, je služboval vedno v nemškem delu škofije. Tako d L dec. 1826 do 20. sept, 1835 kot stolni vikar v Gradcu, od koder je prišel za župnika k Sv. Janžu v Sekovski dolini. Od tod je šel L dec. 1859 za župnika v sosednji Klein, je stopil potem v pokoj in je umrl 20. marca 1881 v Premstättenu pri Gradcu) pri Sv. Janžu v Sakovski dolini: Duhovnik Ivan Abram, bivši kapelan v Arvežu, Ernovžu in nekaj časa v Lučanah in potem iz sekovske škofije izgnan, je par tednov v najhujšem zimskem mrazu na Ogrskem, Avstrijskem, posebno pa v Vralislavi prosil za sprejem. Na zadnjem mestu so mu svetovali, naj išče sprejem na Avstrijskem. Te dni je prišel v svojem obupnem položaju k meni (Flugoviču) in milo prosil, naj mu dam tako dolgo streho, da dobi polni list v Rim. Iz usmiljenja do ubogega in zgubljenega duhovnika sem mu rekel, da sem voljan, ga nekaj časa skozi zimo zastnoj obdržati, ako ordinarijat dovoli, da sme Abram nekaj časa živeti pri Sv. Janžu, ako se bo mirno obnašal. Kaj naj storim s tem duhovnikom? Sme duhovno službo opravljati? (Da bi Abram v teku ne celo dveh tednov kraje prepotoval, kakor Hugovič piše, se nam ne zdi verjetno.)
Ordinarijat odgovori 23. februarja 1842: Z ozirom na sedanji letni čas ordinarijat ni proti temu, da ostane Abram nekaj časa pri Llugoviču, ako se spodobno obnaša. Sme tudi maševati, drugega opravila pa nobenega delati. Na poznejšo prošnjo je smel Abram ostati pri Sv. Janžu do konca aprila in v potrebi tudi spovedovati in drugače v dušnem pastirstvu pomagati.
6.	maja 1842 je Abram zapustil Sv. Janž, ne da bi povedal, kam gre. Šel je zopet v Lučane. 12. maja prosi zopet za sprejem v škofijo, kajpada zastonj. Obrnil se je ob enem tudi na cesarja samega, da se mu podeli mizni naslov iz štajerskega verskega sklada. Tudi ta prošnja je bila odklonjena (Gub. 25. 5. 1842, št. 8422). Ko je hotel gubernij najvišji odlok dostaviti Abramu in so po njem vpraševali, Abram ni bil več na Štajerskem. Dobil je med tem potni list v Rim in odšel “iz Lučan. 24. avgusta vpraša guberny zopet po Abramu, ker je zvedel, da je ta pred kratkem iz Požuna (danes čsl. Bratislava) odpotoval na Štajersko.
18,	oktobra 1842 se zglasi Abram iz Solnograda. Od tod prosi zopet za sprejem v sekovsko škofijo ali vsaj za mesto pomožnega kaplana. Bil je v Rimu in tam so liju na n jegove pritožbe odločili, da se ga mora sprejeti ali v bratislavsko škofijo ali goriško nadškofijo. Seveda bo do rešitve tega vprašanja preteklo več časa. Zato so mu kardinali svetovali, naj ostane do tedaj v sedanji (sekovski) škofiji. Sicer mu v Rimu niso hoteli verjeti, da samo vsled tega ni dobil sprejema v škofijo, ker nima nobenega miznega naslova. Obrnil se je že v Vra listavo, ako ga tam ne sprejmejo, pride Gorica na vrsto. Do rešitve cele zadeve se je nastanil v Solnogradu, kjer je primanjkovalo 20 pomožnih duhovnikov in kapetanov, ter prosil, da sme tam bivati in se ga nastavi. Pa tudi tu ga niso sprejeli. Nameraval je tudi iti za misijonarja v Ameriko, pa Propaganda mu je rekla, da je za ta posel že prestar. Ako ga že sekovski škof sam noče sprejeti, naj ga vsaj priporoča kakemu drugemu škofu.
Sekovski ordinarijat pa ga je 26. oktobra 1842 opomnil na svoje prejšnje rešitve v tej zadevi in pripomnil, da nadalje na Abramove prošnje vobče več ne bode odgovarjal. Obenem mu škofijstvo tudi naznani odlok štajerskega gubernija, da mu štajerski verski sklad ne more dati miznega naslova.
Abramovo rimsko potovanje je imelo vendar ne-, kakšen uspeli. Da se obe škofiji: vratislavska in gor iška, neprijetnega človeka odkrižata, sta preskrbeli, da je dobil Abram vsaj pokojnino. 4. novembra leta 1843 je do-. bil nakazanih 100 goldinarjev iz goriškega verskega ; sklada. Ker pa na Nemškem niso imeli te ustanove, mu ; je vratislavska škofija tudi nakazala 100 goldinarjev ' pokojnine iz dohodkov duhovniščnice v Neisse z veljavo ! od 10. novembra leta 1843. naprej (20. nov. t. 1.)
200 fl to je bila takrat plača kaplana. Seveda pa j Abramu to ni zadostovalo. Od oktobra leta 1842 do ietn ! 1845 nimamo podatkov o njegovem potovanju. Leta 1845 je živel pri usmiljenih bratih v Gorici. Prosil je v goriški nadškofiji za kakšno dušeskrbno mesto, a niso imeli takega zanj. Zato se je 31. julija 1845 še enkrat obrnil na sekovski ordinarijat, naj mu vendar dajo kako mesto z ozirom na njegovo 4 letno službovanje v graški škofiji. Vkljub ordinarijatskega sklepa z dne
26.	oktobra 1842 mu je ordinarijat odgovoril in prošnjo odbil z razlogi, da se je po čudaških posebnostih svojega značaja v času bivanja v sekovski škofiji pridobil zelo malo zaupanja, zato ga niso hoteli v škofiji obdržati. Tudi tukajšnja duhovščina ga ni marala.
Ta odlok je zadnji dogodek iz Abramovega življenja, ki nam je iz naših virov znan. Bil je takrat 58 let star. Kdaj in kje je umrl, ne vemo; o tem bi znali goriški viri poročati.
Fižol in orehe kupuje po najvišjih cenah F. Starčič.
Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.	1429 6—1
za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse diugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne im kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci engros cene.	48I 16
Prevzem gostilne.
Podpisana naznanjava cenj. občinstvu, da sva z današnjim dnem prev«eia občeznano gostilno
Mr „MESTO TRST ‘ M
(Rapoc) na Tržaški cesti, nasproti obče boln’ce. Nudila bodeva najinim cenj. gostom ob vsaki uri okusna topla in mrzla jedila, spreiemala bodeva abonente na hrano po ugodnih pogoiih in točila le pristna, izvrstna domača vina. Zunanjim gostom so na razpolago obširni hlevi za njihovo vprežno živino. — Nedeljo, dne 23. t. m. se vrši velika pojedina gcsi, klobas i. t. d. Za mnogobrojen obisk prosita
Mežika in Ewan Zorec.

Ia trboveljski premog, kosovec in kockasti la ostrauski j boks, kosovec, la bukova drva, cepana in žagana po najnižjih dnevnih cenah pri
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z.
Maribor, Gegorčičeva uica štev. I.
Neznani o.
Čast nam je cenjenemu občinstvu naznaniti, da smo otvorili v palači Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta G
zalogo svojih tovarniških izdelkov.
Tam se bodo prodajali od sedaj naprej na debelo in na drobno izključno le naši izdelki, kakor: bronasti zvonovi, kovinasta roba, kuhinjska posoda iz aluminija, kletarski predmeti itd., že znano solidno izdelani, po uajnižjih tovarniških cenah.
Prevzamemo tudi popravila strojev v strokovno izpeljavo, zlasti tudi težka varilna in kovaška dela. — Za obilen obisk se cenj. občinst. najuljudneje priporočamo
inž. «r. «y n. itiiiis
livarna zvonov in kovin in tovarna strojev,
IVI uz>i box*
■•iiiiEtiintuiiiti
Natečaj.
»Društvo za zidavo nove župnijske cerkve Sv. 'Magdalene v Mariboru« razpisuje v dosego črtežev (skic) aa nameravano novo župnijsko cerkev splošni natečaj, •katerega se morejo udeležiti osebno oni inženirji in arhitekti, kateri stalno prebivajo v krajlevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Določene so sledeče nagrade: I. nagrada 15.000 D, TI. nagrada 10.000 D, III. nagrada 7.500 D. Razpisovalec si pridržuje pravico do nakupa nenagrajenih projektov po 5.000 D za vsakega.
Presojevalno razsodišče obstoji iz gospodov: inženir Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor v Ljubljani, načelnik; inž. Adolf Bäumel, gradbeni nadsvetnik mestnega magistrata v Mariboru, namestnik načelnika; inž. Anton Dolenc, šef okrožne gradbene sekcije v Mariboru; inž. Miroslav Hengerer, ravnatelj Jugoslovanskega inženirskega podjetja v Mariboru; kaplan Pavel Holcman, Sv. Magdalena v Mariboru; dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru; dekan in župnik Anton Stergar, Sv. Magdalena v Mariboru.
Natečajne izdelke je poslati na »Društvo za zidanje nove župnijiske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru do dne 28. februarja 1925 ob 12. uri.
Za zasnovo potrebne določbe in načrte dobe kon-kurentje pri zgoraj navedenem društvu proti plačilu zneska 30 D.
Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru, dne 30. oktobra 1924.
Pavel Holcman,	Anton Stergar,
ta jnik.	712 3—1	načelnik.
nnmmmununmuumnmuM
VRVI ZA ZVONOVE
IK Ivan N .Adamič, • Ä Svinjske kože
kupuje po najvišjih dnevnih cenah JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica 1.
Tovarna vijakov
Splošne stavbene družbe
Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija.
Jčamgam in ševijot za moške in ženske obleke, flanele, barhende, hlačevino, pletene ženske jopce, izgotovljene m žke in ženske obleke, površnike, otročje obleke, dežne plašče in vseh vrst manufakturno blago kupite po (	ceni pri
MARIBOR.
Vetrinjska ulica 15.
9
MARIBOR.
m mmrnmmmmmmmmmi
NAZNANILO OTVORITVE.
Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvorila v Ruški cesti št. 7 II. nadstropje
DAMSKI MODNI SALON
Izdelovala bom razne toalete, kostume itd. po najnovejši modi od priproste do najfinejše izpeljave po najnižjih cenah. Za obilni obisk se priporoča	FRANČIŠKA ROBAR.

4
4
¥
«H
4
4
M
4
M
¥
4
Strojna mizarstvo
HOCHNEGEA&WIHEA
Koroška c. 53 MAR’BQR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1.
Postrežba točna!	Cene zmerne!
£
tpF
¥¥¥¥¥¥^PPPPPmPPPF*
!! Za ženske in otroke i!
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumperjev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji
lastni piatami
MarileVeziak
S3 H
Maribor, Vetrinjska ulica 17.
Bluze se vežejo od 50—80 D.

Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
Perhavec 4* Valiate
MARIBOR
MARIBOR
Meljska cesta 3.
priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbomejšega Vermouth-vino, od najslovitejših zdravnikov kot splošno i® najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete.
Zahtevajte cenike!	676 11—5-
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje
Predivo kupuje po najvišjih ce nah ali zamenja za gotove vrv tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor. Vetrinjska ul. 20.	6i?
CUNJI
krojaške, auknjene In platna &• odpadke, staro želez j* Savano in vlito, glaževinc kakor odpadka vsaka vrste
oo
A. Arbeiter,
Maritar, Dravska «Heia 15
V vseh špecerijskih prodajalnah se dobi
UHBN
najboljši pridatek k hrani.
tudi staro žalazja, katero Je za vporabo, s k« vaškimi odpadki i» vHtiae,
ti
ITO
• I
priznano najboljša
sobna
itaasi

Dinar naložite
»libelli«

p»
Spodnještajerski Itudshl posojilnic! r.*.*a.
* Maribor», Stalo« «lica št ti,
ki obrestuje hranilne vloge po
87. ■ 107.
oziroma po dogovora.
ft
•« •« «ausa*.	et» *	“é
ooooooooooooooo
O TrnovciI	Trgovci! D
mi Želite si ohraniti stalno odjemalce, držite* v svoji trgovini le naj-bolje blago, zato prodajajte samo in izključno le
Doije mago, zato prodajajte samo m izKijucno ie	JW&x
8 CETINA TESTENINE §
O
IOI
o
o
o
o
o
o
o
IOI
katere sofpriznano najboljše!
CETINA je največja in najmoderneje po napolitanskem vzora urejena tovarna testenin v Omišu Dalmacija.
CETINA proizvaja najboljše in radi tega najcenejše testenine,
CETINA tekmuje z najboljšimi domačimi in inozemskimi proizvodi.
CETINA si je osvojila brez vsake reklame vsa glavna tržišča v tuzeipstvu.
CETINA izdelke pozna ves trgovski svet od Maribora do Bitolja in od Subotice do Cet nja,
CETINA testenine, zaradi zelo velike hran vosti in najboljše kakovosti, ne smejo manjkati ne na bogati, ne na siromaški mia!
CETINA testenine se dobijo v vsaki boljši trgovini!
Glavno zastopstvo:
Stanko Pallai, Maribor, Koroščeva ul. 5.
O
O
o
o
o
o
o
ooooooooooooooo
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Straže«.