Industrija v začetku leta
Ob koncu novembra  leta 1955   mezno«tii  Je niso  našli  ustrezafo-   tehnalolka   in  gospodarska   vpra-   nizko proi-zvodnost deila in vlsoke      ^evvT  marea   laoi    je   sprejoUl
je W ˇ Beograidu pleaium uprav-   če rešitve. Nakatera važna vpra-   šanja v covarnah.                         _    stroske tor da morajo podjetia u-   skupščina  zbormce  na&slo, <k  ja
nega  adbora   Zvezne indiistrijdce  3»nja pa *> že razčistili in v o-       Na pienumu so ugotovilli, da je   vajati   raoionakafšo   organizacijo   treba ip.roizvodnjo blaga za Sirofco
rbarratce, na karerem so raziprav-   sn<m so ie jasna pota, po kate-   s'2^    arganizaoija    proizvodnega   proizvodnega   procesa  na  podiaga  pocrošnio povečati v prvii -resti z
IjaiK o ipoložairu Lndustrije v pri-   r;h bo Jia indusorLja letos.                procesa   eden  izaied   vzrokov  za   temedjitib. analiz Ln resniih priprav.   rekotistrukciio že delujo$b. zmo-
hadnjom obdofain Jn o njeni vlo-                                                '                                                                                                                                gljivosDi, ker je to ne samo maa*
gi  pm  izvajanju sklepov s posv-e-       V pnidvodtiiem obdobfu bo nar                                     RekOIIStNjkciia tOVdril                                " ^?*116 za 8<*P«»™tv». tamvoi
tovania pri tovarišu Titu.  Zatera   Taznejša   wwweva timboJ)   renta-                                                              '                                                   dosezemo   tako tudi  naihitrejši u-
«o t*ili Je razni drug! sestanki, na   bilna in Lim bolj učinikovica pro-      Lahko   navedemo   vrsto prime-   ic  ponekod  niso b3e niri popo!-   činek-
katerlh   90 raTjpravijaii  o  teh   in   »vodnja.     To   bo   prav   gotovo  TOV a lcta 1955 in le od prej, o  noma izkorJščene. Taki prameri so      Plenum  je poJrtail, da je treba
podobnih Tpražaapih.                           vptevaio tod:i na orientacijo pod-  rem, da  smo  gradili  ali  pa  smo   y,;   T   proizvodnji  železnih   kon-   z  r^nstrukcijo prvenKreno od-
Vseh mneaj le niso vkljuSi ˇ   JetlJ,  njaiovih   združeni  in  zbor-  na.meravali  graditi  nove  zmogiji-  strukcij, v mdustriii olfa, kier so   ^'^"¦ž-0' .^2''*  Srfa  ˇ  proiz-TOdaji,
podrobnostit  in   za  razne  posa- n-ic. rlasci Rlode na arganizaciijska,  vosui, čopraT smo take že imeli,  ,.,. nrr.j,- _. T1,Mj;    '  ?.„ „->    ;2Ož'bati pa se takih programov,
___________________________________________^___________"______________________________   D1"  PreQ1°3' za z-graaitev sest no-   j^^   ^^^   ^^   mvesoioirie  u»
-                                                                                                                                                                       vih  tovara, čeprav  ze dosedanje  ^jgj ^t   a,u ,„ zahteva,jo deri-
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Indostrijska proizvodnjs Je bila v novembru malo manjša kakor pa v oktobru leta 1955. Fadec proizvodnje v odnosu na oktober pa je pojav, ki ga sre-Cujemo vsako leto ter je v zve-si x manjšim številom delovnib dni zaradi praznovsnja Dneva repuMike. Ta padec smo zapa-zili pri trinajstih Industrijskih panogah, medtem ko je pri še-»tih proiivodnja še veduo rastla.
Ta stvar jc razamljiva pri Srnl melalurgiji, kj ne more nsta-viti dela visokih peči in peči ca proizvodnjo jekla. Posebej pa je treba poudariti, da je bila proizvodnja premoga v novem-bru kljub praznikom za 40 tisoč ton večja kakor v oktobru.
V prvih enajstib mesecih leta 1955 je bila proizvodnja v pri-merjavi   8   proizvodnjo   od   ja-nnarja do novembra 1954 za 17'/»
OSNOVNI INDUSTRIJSKI PROIZVODI
MeSečno povprečje Januar — noventber 1954           195S
Indeks
vcfja. K tema porastu je naj-več pripomogla elektroenergija, ki je porastla za 28%, dalje črna metalurgija z porastora za 31°/*, barpaste kovine za 22*'», elektro-industrija za 28''«, kemičua in-dustrija za 37''» in proizvodnja panirja za 19"/». V vseh teh pano-gah dela vrsta novih indnstrij-skib zmogljivostl, kl dvigajo proizvodnjo na tako vlsoko stop-njo. Izjemo tvori elektroindu-strija, ki nima novih podjelij. Pri njej je zlasti porastla pro-izvodnja blaga ea Siroko potroS-njo. Tako je samo proizvodnja termičnih aparatov za gospo-dinjstva dvakrat večja kakor lani. Tudi proizvodnja tekstila in obutve dosti ne zaostaja za porastom v amenjenib panogah. Ves porast tekstilne industrije rnaša 17'\ industrije usnja in obutve pa 18*/t. V enajstih mese-cih leta 1955 je bila vsa proiz-vodnja blaga za široko potrosn.jo za 13V> večja kakor pa v enaj-stili mesecih leta 1954-
Ce gledamo na industrijsko proizvodnjo po njenem namcnu, vidimo, da je dosegla največji porast proizvodnja industrijskih polizdelkov, ki 90 namcnjcni za nadaljnjo obdelavo. Sem spada v prvi vrsti surovo železo In jcklo, valjani izdelki črne me-talurgije, koks In pndobno. Za mnoge izmed teh izdelbov je občutiti v državi veliko pomanj-kanje, zato doloEene količinc še nvažamo, tako da povečanje nji-hove proizvodnje zmanjšuje uvoz. Vsa proizvodnja rcpro-dukcijskega materiala je porast-1« xa 18'/«.
niso bile le zdaleč dovoli izkori-  7.na sredsrva,  tar se usmariati DX
ščene itd.                                       izkorisčanie domačih surovin.
Naslon na domačo strojegradnjo
Omenjcvanje invescicij ia drusi   nekatcrlmi ukrepi je mogoče omft-
novi   lArepsi   postavljaijo  vse balj   jitri uvoz   listeopreme,  ki jo laiiko
v   ospredje   vprašanjc   zaiposlitve   izdelamo doma.ra^ume se,  pod po-
zmogijivosti   v   nekaterih  podiet-   goji,  da   to oe   bo  pomeaito ni-
jih,  ilasti   v  strojegradnji  in  po-   kakršaih  posobnih  pra-yic za  do-
dobnih industrijskili vejah. Njiho-   mačo lodustrijo, temvei da  Ji bo
va preu9maritev na Jiroko potrol-   J  rera  dana  siroo  mornost.     dl
njo  a!i  sp!oh   na  serijsko   proiz-   predvsom ona dobavi opremo. to~
vodnjo  zahteva  določen ias,  pri-   da  pod  približno enakimi  pogoji
prave k stroJke.  Zagotovo se bo   kaJcor ruja podljetja.
treba šruditi v tej smeri. ti»la H)      Raizen   prcdflovain«    iindustriie
možnosti da se to vpralanje reii   imarao še dve zelo močni gospo-
tudi dirugače.                                   darski  ve;i. ki se lahko vsaj  ne-
Treba  je razeft  drugega  pri«!a-   kollko opre^o na našo stroiegrad-
kovati, da se bodo programi za re-   njo. To ie promet, ki ima velike
konstrukcijo     in     racionalizaciio   potrebe po obnovi in rekonstruk-
predelovalne  indiistrije  pri  naba-   ciji  vcinega   pa.rka,   m  graidibLn-
vah   naslanjaJi   v   naivefii  možni   stvo, ki mora izipopodoicl mehani-
meri  na domačo sorojegradnio.  Z   zacijo.
Kooperacija
Na.daJj.nja kooperacija in spe-cialiizacija podjetij bo prav tako pn9pevala k boljšemu izkorišča-nju zmagljivosti.. Razen rega pa kooperacija skupmo z negovanjem specializacije povežuie .produk-tivnost deia, znižuje stro.lke pro-izvodfije in z.manjšuiie potrebo po Lnvesticijali  za  nove zmogliivosti.
Ugatovljeno je, da smo na tem poiju dose.ili že vidne uspehe (v zadnjcm času knamo vse ve<!f pri-merov kooperacije med industrii-skimi podjetji), le vedno pa ni bi!o zadosii sistemattčnesa dela niti v zbomici   aii  v združenjih
prcizvajalcev, pa cudi ne v sa-irut podjetjih. Dosedanie reofno povpraševan.je na trgu ni korisDi-\o kooperaciii, ker je omogočaloi da se vsako blago lahko proda. ne glede na kakovost in lastno ceno.
Vsekakor bodo r prihodnje ekonomski pogoji 5e bolj vipod-bujali razvoj kooperacije. Zato bodo zbornica \n združenja hcAj ddovala za vsklžudiitev proizvo-dnih programov med posamezni-mi indust-riiskiirfc veiaiui, Zilasti te-dai, ko gre za osvajanje novib proizvodov.
Povečanje izvoza
Povečan izvoz m nujen samo s staliŠča naJe plačilnc bilance z Inozemstvom. Razen odentaciie na Jiroko potroJnio ie izvcn uidd ena izmed napcmcmbneiših re-šitev za poipaino zapodrtev zmo-gj.jiivosri nekaterih naših tovarn. Končno, veL'h itzvoz ie tudi prvj pogoj za  ve^ji uvoz.
Lani je močno povpra?evan.je na .dorna^cm trgu precei izorpaJo velike količine indujtrijiikejra !>la-»a, ki bi ^a lahko izvoz.ili. To ie eden iz.med fflavnili ^rzrokov, za-kaj ntsmo povečaJ! izvo-za.
Ulorep.;, ki iib bomo starili za ustalitev trga, b»do osvo-borlili mnofto ujJust-ri i«kih irriklov za \avoa, po dru^i strajii pa ie 150-tovo, da b-«do inštrumenr! i«i u-krnpi v Imi 1956 štj za tem. <U vipodbuiajo izvoz industriistcc^a blaga ter da pole;; drugega v me-jah mo7.rK>sti olaijšajo izvoz opre-me. Za mnoga podietia pa pred-stav^ia usmeritev k sta.Iiiii proiz-vodnju kn prodaiji bla4»a za izvoz, k speciaUzaciji določeniK trooglji-vosti 7.a kzvot edino reaJno osno-n> za dobro pmotiajo cu svetov-
nem trgu ia s teni cudn pogoj zi nadaljiijo razi-irltev proizvodnje in saane induscrije.
Resno oviro za povečanje izvo-za pomenj tudj defstvo, da je (>to-vodnost dela v nekarerih veiah nase indusrrije precei aizka ia zato je aiihova proi^vtKlnia dra-ga. Zato se ie doga.|a!o, da so na primer ne!c*tera po-dietia croi«-grad.nje in p<xlobna iz^ub/Ja lici-tacijo v inozemstvu. Včasih so k temu pnpomoL-lii tudi nekateri predpisi, toda podjetja bodo mo-rala vsekalsor .skati re5itve za na-stop aa kiozemskem wgu pired vsem v povečaniu prodnktivivosti del» m v pocenitvj svoje proizvodnje. M. /.
Vsdk držauljan sociaH-stične Jugoslavije, ki sode-luje in tudi ODLOČA v ka-terem koli organu delav-skega m družbenega uprav-Ijanja, NUJNO pofrebuje »Našo sfcupnost«, gdasilo Predsedstva Zvesnega od-bora Sodalistične zveze delotmega Ijudstva J«oo-slavije.
ZAPOSLENOST V PROIZVODNJS
'  Tndeks   zaposlencga   osebja   V   eksploatacija    gozdov    obdržala   ljiili.   To   je   zmanj$ar<jc   za   9
pruizvudnji se je tudl v novera-    skoraj   isto   gtevilo   zaposlenega   tolk.   V    letn    1955   je    šlo   to
kn» še nadalje nižal.  Od  okto-    osebja,   kakor   sta   ga   imeli   r   "nanjšanje nekoliko hitreje ka-
ferskega  je   za  3  točke  manjši.    oktobra,     pa     Je     gradbinstvo  kor v Ietn 1954"
llcdtcm   ko   sta   lndustrija   in   nnanjšalo štcvilo za okrog 20.000
BLAGOVNI PROMET
V enajstih mesecih !eta 1355 Je bil blagovnj proniet v trgo-vini na drobno za 24% večji ka-kor pa v istih mesecih leta 1954.
Kakor smo že nekajkrat ome-nili, }e na povefanje blagovne-ga prometa vplival delno tudi porast cen, toda kolifine pro-danega blaga so preoej veije. K tema je pripomogla prcdvsera
vcčja industrijska proizvodnja. Zlasti je treba omeniti, da je bil delež proizvodnje potrošne-ga blaga v skuimi industrijskl proizvodnji v zadnjih mcse-cih leta 1955 nekaj višji kakor poprej
Todi povečani avoz je s svojo strani vpliva) aa porast blagov-
nega prometa. Po drugi stranl pa smo v letn 1955 V/.vozlli manj potrošnega blaga kakor v letu 1954.
V novembru je bil proraet ne-kaj manjli (za okrog 5%) kakor pa v oktobru. To je bil sezonski padec, ki smo ea tmell tndi v novembrn leta 1954.
INDEKS CEN NA DROBNO
Splošni indeks cen na drobno Je ostal v decembru nespreme-njen kijub temn, da so ccne in-dustrijskib Izdelkov porastle za 1%.
Na porast cen Industrijskih izdelkov je vplivala podražitev Izdelkov, ki so namenjen] za kmeika gospodarstva (cene so skočilc povprečno za 5,6'/»), ra-zen tega nadaljnja podražitev kmetijskih naprav in orodja za 11,5% (to pa zaradl zraanjšanja regresa za te proizvode). Po-rastle so tudi cene gradbenega materiala  (povprečno  la  3,4%).
Indeks cen kmetijskih ivridel-kov na drobno je spet padel « decembra za blizn 1%. Poleg drugega so tudi ceue svežega mesa povprcčno ta 3% ntžje. Tudi žito ie cenejše, in siter predvsem knruza, ki jc bila v dccetnbrn za okrog 10 dln ce-nejša kakor v novembro. Mleko in mlečnl izdelki so se podra-žili za 1,5°/», toda po drugl stra-n! so se znižale cene mesa io masti tako, da so bili vsl iivil-ski proizvodl skupaj (iz indn« strije In kmetiistva) v decem« brn za 1,7% cenejši kakor pa V novembru.
Trg bo v prihodnjih mesecih bolje založen
Uvoz brane se je v ietrtem trimcseeju lani zelo po-večal. Tako smo v treh mesecih uvozili okrog 100.000 ton pšenice, 11.000 toa masti, 2 tisofi ton margarine, okrog 25 tisoč ton riža, okrog 500 ton kave, 30 tisoč ton soli, vecje koliSine južnega sadja, začimb itd. Tako obilen uvoz je ncdvomno vplival na založenost trga., kar je ob bkratnib večjib nakupih masti iz domaie proizvodnje, pošifjkah olja, dobri žetvi riža itd. privedlo do postopnega in občut-nejšega znižanja con. Seveda. so vplivali tudi drngi ukrepl ea ustalltev trga.
Na podlagi dosedanjih nakupov in tistih, ki jih imamo 6e v načrtu, lahko sklepamo, da bo dvoz v prvcm letoš-njcm trimesečju še dosti večji in bolj raznovrsten. Sedaj je na poti pošiljka nadaljnjih 200 tisoč ton pšenice iz ZDA (iz kontingenta 200 tisoč ton). V raznih državah smo na-knpili 62 tisoč ton sladkorja. OA tega bo prišlo v drngi polovici januarja 22 tisoč ton, drugo pa v februarjn in marcu. S temi in z domačimi zalogami bomo zagotovili preskrbo s sladkorjem za daljše obdobje. V januarju bo prišlo okrog 2500 ton otasti, prav sedaj pa nvažamo olj-nice in surovo olje za okrog i tisoi fon čistega olja. Te količine olja bodo obenem z domačo proizvodnjo zadoščale za potrebe trga prav tako za daljše obdobje.
Da bi se v prihodnje izognili raznim motnjam v pre-skrbi s soljo, smo kupili v inozemstvu še nadaljnjih 50.000 ton soli, od katere bodo dolofen del dali takoj v prodajo, del pa bodo zadržali na ngodnlh prometnih točkah kot rezervo, da bi tako obdržali normalno preskrbljenost. V prvem trimesečju bomo dobili šc nadaljnjib 550 ton kave, kar bo s 300 tonami iz lzredne nabave zadostovalo potre-bam trga za nekaj mesecev. Prav tako bomo v prvem trimesečju nvozili nadaljnjih 20 tisoč ton riža Iz Burme. Med sezono bo trg zadostno preskrbljen tndl z jožnim sadjem po zmernib cenab.
Razen že naknpljenih količin hrane !z avoza. ki so ie dospele ali bodo dospele v kratkem, pa bo zagotovljens tudi nova nabava za potrebe v nadaljnjih trimesečjih.
DJUBO VZEtAC
POVEČANJE UVOZA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Leoos pričfaiuieio. da se bo po» večal uvoz bla(;a za široko po-trosnjo. Po nekatenh drusih pro-računih (na pod'asi prv.h načr-tov Zavoda za planijanje) kaže, da bo v letu 1956 največji uvoz v zadnjih ndiaj letih in bo zna-šal oirog 30 milijard dinariev po cenah na notranjem trgu.
To blago naj bi dopolniio !z-biro v trgovski mreži. predvsem s rlscimi predmeti, ki i"h potre-huje vas, in pa s takimj proiivo-Ji, k! }ih naša Industnia ne daie v zadostni količini, ali pa so slabse kakovosti.
Od proizvodov, ki so namenje-ni v prv^ vrsti vasi, pridejo v po-stev razni kovinski predmeti za sospodacstvo, kmetijsko orodie in naprave ter tekstilni izdelki, po-sebno zi potroJnjo na vasi. Izhi-ra ostalega uvoženega bla.^a i>o zeJo vdika, med druKirn južno sadje, kava in začimbe salanteri-ia in dragul jairstvo. brtvice za ^ntie.    priibor   za    gosijodinistvo.
elektri&vi aparaitj in stroj.', šport-ne potreb^ine, motorna kdlesa, fo-tografski apaTaui, nylon in perlon tkan.lne ter dmige -tianine, za ka-tere je povpraievajije, itd. (Vse to navajaaio na podiasi nekega predlozenega seznama, ki je zz sedaj sanio načrt in se lahko pre-cei sprenieni.)
Prodaine cene se bodo formi-raie svobodno, nj podlag: pov-ipraševanja.
Za velik de1 reh predmetov Se ne zan»ma samo žiroka porrošrm, temveč tudi tndTlstriia, astanove .'n nekateri d.rusi'POtrosniki (za ra» zne aparate, glasbene .nštrumen-te, vozila, anaJinske barve. papir ird.) Zato proučujejo možnosti, kako bi omcEVi povpraševanie drag!h •potrošnikov za tem bla-gom šircAff potro5nje. Polcs dra-jih so tudi takj predlogi, da n-ij bi to biago prodaiali samo za so-tovino, z r.rmanom -pa naj bi se dovalilo p!a<ievanje samo v iz-iemnih  primerih.