List 43.
Peč v kteri se zamore apno večkrat
žgati.
Ta peč, ktera je 2 štirjaška sežnja (Ouadrat-klafter) visoka in ravno toliko široka, in v kteri se da na enkrat blizo 150 Vt*iganov apna žgati, ima v sredi iz opeke (cegla) okroglo sozidano votlino, kamor se apnjenik deva, iz kteriga se apno žge. Me šteje imenovane peči so tudi iz opeke sozidane, in imajo iz vlitfga železa napravljene in na verigah pripete zapornice (vratica), Ktere se, kadar je peč z dervmi napolnjena, sprožijo in peč zaprejo 5 de vročina iz nje ne sili, in se, kader je treba, zopet odprejo.
De se pa mesteje, iz opeke napravljene, preveč ne izližejo in ne razrinejo, so vnjih S železni, okoli 70 funtov težki in po d čevljev dolgi drogi ali koli tako napravljeni, de se dajo med mesteje postaviti, po kterih dva delavca z železnima kolama derva v peč spravljata, in potem ko je peč nabasana, se drogi zopet nazaj potegnejo in peč z zapornicami varno zapre, de vročina iz nje puhteti ne more.
Peč, v kteri se apno žge,  je v dveh krajih
zvezana, de je vročina ne raznese, namreč čez sredo in pri verhu; razun tega ima pa tudi spo-dej pri tleh 3 duške.
Apno se v ti peči v 4 dneh, če se mu le noč in dan pali, izžge, pri kterim imata le dva delavca opraviti.
Zadej, mestejam nasproti, ima ta peč 4 čevlje in pol visoko in 20 palcov široko votlino, skozi ktero se apnjenik za žganje v peč naklada, in dožgano apno iz peči jemlje. Takrat pa, kader se apno žge, se mora imenovana luknja z opekami dobro zadelati in z ilovco zamazati, de vročina viin ne more. V peči je 3 čevlje globoka in z opeko obzidana jama, kjer derva gore, s kterimi se nad njo zloženi apnjenik žge.
Nad pečjo je lahka s skodljami (šinteljni) krita streha, ktera se na valjarjih semtertje premikovati da, to je, takrat kader se apno žge, se naprej čez mesteje, kader je pa apno dožgano in kader se je peč ohladila,   se zopet nazaj potegne, de v peč
deževati ne more.                                Janez Hočevar.