Kraniske vesti. —r— Kdo drži s Kalteneggerjem ? Dr. Lampe se je izjavil ob priliki: ,,E, Kaltenegger nam pa lepomaga preganjati, liberalne učitelje." — Ta srčni vzdih slovenskega prvaka BResničarja" nam dokazuje njegovo zavezništvo z nemško-nacionalnim dvornimsvetnikom.Nemara bi se monsignor Lampe zvezal še s hudičem, le da bi mogel še bolj tlačiti kranjsko uciteljstvo. Res, Kaltenegger in Lampe — pa nobile fratrum ! —r— 1,017.000 K, ki jih je dala država za kranjsko učiteljstvo, je v Ljubljani že četrti teden! To vemo iz povsem zanesljivega vira. Vemo pa tudi, da zadržuje sedaj izplačilo tega učiteljskega denarja dvorni svetnik Kaltenegger. Toda ni dovolj, da vemotolemi; poskrbljeno je, da zvedo tudi na Dunaju, kakega prijatelja ima kranjsko učiteljstvo v nemško - nacionalnem dvornem svetniku, ki ima vso oblast deželnega šolskega sveta v svojih rokah. Na Dunaju se bo odgovarjal, s kako pravico zadržuje tuji denar, medtem ko morajo stradati tisti, ki jim jetadenar namenjen! —r— Kaj nameravajo z nami ? Tako se izprašuje žena tovariša naducitelja z Dolenjskega in piše dalje: ,,Draginjske doklade so nam ustavili; denarja, ki nara ga je odkazala država, nam ne izplaeajo, tako da je naš položaj naravnost brezupen. Občudujem svojega moža, kako mirno in moško prenaža strašno breme skrbi in pomanjkanja. A na njegovem obrazu vidim, kako ga razjeda črv. Od dne do dne hira bolj, in bojim se, da mi ne omaga. »Glej, žena, da ne bodo otroci lacni!" tako me vedno opozarja. »Fant v Ljubljani mora dobiti svoj delež, čeprav midva stradava". ln res pošiljava sinovi gospodinji v Ljubljano vsak mesec, kolikor zahteva. Možu, meni in trem otrokom, ki jih imam še doma, ostaja od plače po 50 K mesečno! bedaj pa naj pove kdorkoli od naših kruhodajalcev v Ljubljani, kako naj pet oseb živi s 50 K, kako se naj oblačimo in obuvamo! ? Treba bi čudeža na gori, da bi se kosček kruha razmnožil za toliko lačnih ust, še bolj bi pa treba čudeža, da bi se kamenita srca omehčala in zopet eloveška postala! Edina uteha v teh strašnih časih umiranja in stradanja nam je čitanje Vašega lista, ki govori brezobzirno nasproti vsem, ki pijejo našo kri, pritrgujejo naš denar, nam kradejo zdravje in uničujejo našo nedolžno deco! Tako sem razburjena in onemogla, da me neprestano obhajajo slabosti in se od skrbi za moža in svoje otroke bojim, da ne zblaznim! Strašno je naše življenje — tako strašno mora biti tudi maščevanje! Prej sem iskala tolažbe v molitvi, a sedaj še moliti ne morem več! Ob nedeljah hodim v cerkev, a moje misli so žalostne. Satno to prosim Boga, naj kaznuje naše zatiralce, naj jim da samo en dan preživeti v takih skrbeh, ki senčijo duha meni — ubogi učiteljski ženi! Izgubila sem vsako vero v pravičnost in usmiljenje. Ljubljanska gospoda, ki nas davi, je brezdušna, kruta! In kako žalostno je, da so celo duhovniki med njimi! Kam so zavrgli Kristusov nauk o Ijubezni do bližajega? Kaj nameravajo z nami? Ali se naj pomorimo, da jim pojdetno s pota? ..." Ta dokument kulturnega škandala naj prebere grof Attems na prvi prihodnji seji c kr. deželnega šolskega sveta, dr. Šusteršič pa na prvi prihodnji seji deželnega odbora! Jugoslovanski klub naj poskrbi, da zve zanj državni zbor! Naj spozna ves svet, kdo in kako vlada nesrecno deželo Kranjsko! — —r— Iz ljudsKošolske službe. Za suplentko v Poljanah nad Škofjo Loko je imenovana Gabriela Pipanova, ki nadomešča v vojaški službi se nahajajočega učitelja Florijana Gostiča; v Podlipi nadomešča Marija Celarjeva obolelo učiteljico llermino Kobalovo; v Sostrem nadomešča Serafina Stienova učiteljico Karolino"Lavrieevo, ki ima dopust; Olga Knezova je imenovana za začasno učiteljico na II. m. d. Ij. šoli v Ljubljani; v Št. Petru na Krasu nadomešča Pavla Herbstova obolelo učiteljico Frančiško Vilharjevo; Ana Fuchsova je imenovana za suplentko v Sp. Šiški. —t— Avguštin Štamear t. Tudi on je moral leči v prezgodnj. grob. — Videl sem ga pnvič, ko sem še kot dijaik prišel 1. 1907 v Ljubljano poskšat Verdigev Requiam. Po sijajno uspelem izvaganju tega klasičnega dela je v Unio-iski dvorani ostal zbran takrat izredno številni Matični pevski zbor v prijateljstkem sestanfcu. Po sredi dvorane so naglo postaviilii dokgo vrsto _niz, in vrli pevci so po fcančanem trudu začali prepevati. Med njkni je stal precej okro gel plešast >mc« dcbroduš-iega, veselega obraza in je s svojo vrržinko dLriigiral. Jaz, gost z dežele, sem se čudil injihovemu ubranemu petju in jih z veseljem poslušal. Zapeli so dr. Ipavčevo »Planinsko rožo«, bariton solo je jako lepo pel njiiiov dirigent. Povedali so mi, da je to eden najstarejših ljubljanskih pevcev — Gustl Štamcar. Pobližje sva se seznanila na slavnosti 25-letnice Del. bral. društva v Idriji, kjer je s svojiim ikvartetoim. »Lj. Zvona« žel priiznanje mnog-oštevilnrh poslušalcev. In ko seni' prišel za stalno v Ljubljano, je bil Štamcar med tistimi, ki so imi prigovarjali', naj prevzamean imesto pevovddje v naimiajšem ljiubljanskem pevskem dništvu »Ljublj. Zvonu«. Poleg tega, da je deloval 25 dolgih let v zboru Glasbene Matice, je bil tudi redni člam »Ljublj. Zvona«, in tam sva se videla Tiajmanj dvakrat na teden, v pevski družbi pa tudi večkrat. Med vojno je papkrat obolel, a vedno o-kreval. Jeseini lanskega leta so _nu operirali ncigo, in otd tafcrat je bolehal. Šel je iskat z.dravja ^na svoj rojstni1 doim v Velesovo; vrnil se je težko bolan v Ljubljano in je šel v dežeJno bolnico. Sredi januarja sva ga. oibiskala z gosp. ravnateljam Hubado>rn, in takrat mi je šaljivo .rekel: »Če  umrem, mi pa napišeš nekaj za »Učitelj skaga Tovariša«. — Obljubil seim in nisam  mislil, da ga tako hitro spremimo k Sv.  Križu. Danes mu svojo obljubo iiz-polnu- jem. — Pokojni Štamcar se je v mJadosti hotel posvetiti učiteiiske_nu stanu. Dal je slovo pripravnici in vstopil v službo k baoki »Slaviji«. Dasi tudi taim uradništvu ne cveto rožice, se mu je godilo vse ©no boljše, kot če bi niaral okušati m;izerijo uoiteljskega stanu. Bil je uradnik, po svojem pravem poklicu pa — pevec. 2e leta 1876. je sodeloval v starem čitaJniškem pevsikem zboru. Kolikrat nni je pripoivedoval, kako' je takrat primanjkovalo slovenskih skladb. Morali so peti namške in jini prevajati besedilo. Posebnoi veselje je zavladaJo med pevci, če jim je pevovodja prinesel novo sloveinsko' skladbo, ki je bila po navadi dr. Benjamirna Ipavca. Leta 1889. vidimo Štamcarja v Miatičneim pevskem zboru, ki mu je ostal zvest in vnet pevec do smrti. V znak trajnih zaslug za slovensko petje ga je zadnji občni zboir izvolil z-a svojega častnega člana. Ko je na smrtni postelji zvedel to novico, so se miu v so-zah zalesketale oči, in rekel je: »Edino zadoščenje in veselje, ki sem ga doživel na stare dni«. — Štamcar je stal cb rojstvu slovenskega gledališča, bil nniu je zlasti v prvih letih (še v stare.m filharmo ničnefm društvu) dobra opora. Pel je male solistovsike partije. V noivem, deželnem gledališču je bil pokojinik ves čas pevec opernega zbora, dokler ni gledišče propadlo in ni dobil v njem prostora — KinematoigTaif. Narodnih slavnosti po Kranjskeim in zlasti v otbmejinih krajih, pri kateruh je s svojim glasoim ali največkrat z ad hoc sestavljenifm pevsikim aborom sodeloval in za naroid ter slovensko pesem navduševal, pa sploii _ie bi bilo mogoče našteti. Toda Štamcar ni bil samio pevec, bil je tudi1 zaveden narodnjak i_i Sokol. V njegoveim stanovanju visi diptoitna, ki mu jo je podelil Ljubljanski Sotool leta 1913. o priliki njeigo.vega 34-letnega članstva. Dostikrat so ga viideli pri sokolskih slavnostih v kroju, ki ga je nosil s poirtosu in brez strahu. Da je bil poikojnik oiriginal, dober humjOTist in vesel družabniik, ve vsakdo. Ni bilo veselice ne boljše ponoke, kjer nisi videl Štaimcarja v razvedrilo m zabavo gosfcom. Poveim vam še, kaj .mi je naročil za svoj pogreb. »Toliko ljudi me bo gotovo na zadnji poti spremljalo, kolikim sem jaz v slovo pel. Prosiim te, spreimite me prav na poikopališče i_i mi zapajte »Vigred se povrne«. Če bo kdo izimed pevceiv »fušal«, se bom v rakvi oikolo abr_iil. Ko odpojete, se na poviratku v mesto oglasite pri Nacetu (znana .gostilna na Martinovi cesti), i^pijte v .rr_o_ spomin. par kozarcev in zapojte vesele pesmi!« — Tudi to željo sino itiu izpolnili. Pevsiki zbor Glasbene Matice, poirmnoižen s člani drugih Jjubljanskih pevskih društev, -mu je zapel tri žalostiinke, zaželjeno narodn.0 fcik groba. Pevcem je zastajal glas v grlu in joikali so, ko so mu v slovo wg_i prstt na krsto... Štamcar je bil eden najpopularTiejših, starejših slovenskih pevcev. Ni bil pa starokopitnež. Rad je pel stare, meladijoane pesmi, branil se pa tudi ni novejših ziborov. Pnlagodil se je napredku siovensike glasbe, kar imiu štejem v lepo zaslugo. Vsi, ki s.mo ga poiznali, smo ga imeli radi, žaJega ni stonil nikidar nikomur. Njegovo za slovensko pesem idealnia navdušeTiO1 pevsko srce je nehato^ biiti, spamin _ianj ostaine v naših srcih! Z. P. —r— Zastrupljevanje mlad^ne pod zaščito deželnega odbora. Kinematograf Central, ki se je razšopiril z dovolienjem deželnega odbora v deželnem gledališču, prireja časih tudi predstave za otroke, kar je vselej izrečno povedano na lepakih. Tako je bilo tudi dne 8. t. m. Učiteljica, ki je bila radovedna, kako dvigajočo duševno hrano ponuja sedaj deželno gledališče nedoletnim otrokom, stopi imenovanega dne v Kino - Central. Vsi prostori zasedeni od otrok. Na platnu se kažejo slike; najprej napis: Im Liebesdusel! Ženska si razgalja prsi. Fant se nagiblje k njej in jo poljublja... Glasno zašumi raed mladim gledalstvom. Usteca nedolžnih posnemajo ljubezni pijanega fanta na odru: cmokanje gre od klopi do klopi — e, tudi mali znajo poljubljati!... Kakor bi strojna puška metala otrovane izstrelke v mlada srca, tako naglo in brezobzirno drdra kinematograf naprej, naprej... »Unstlhnbar" se imenuje strup. Pijanca premeta alkohol, nekdo skače po napihnjenem trebuhu svojega ljubezenskega tekmeca, da mu bruha iz ust voda kakor vodometa umazani curek!... Gnusno, da se obrača cloveku želodec! In to je predstava — za mladino! Poveličevanje pijanosti in prešestovanja — za mladino!... Skandal! Da, vojne razmere še niso dovolj razdivjale mladine — treba je deželnega gledališča, da zakipi posirovelost do vrhunca, da naša mladina popolnoma moralno propade! Nečuveno škandalozno ! Drugega dne sreča ista učiteljica na ulici dva frkavca izza sinočnje »predstave". O čem govorita? nAli si videl včeraj. Psilandra, kako zna kuškati?" vpraša eden smrkavec drugega .. . Tako vzgaja deželno gledališce mladino! Škandal in še enkrat škandal! Kje so šolske oblasti, kje šolsko nadzor-" stvo, kje policija, kje komisija za presojo filmov, kje so starši? Kje so vsi mali in veliki moralisti, ki tiskajo, pišejo in podpirajo ^Resnico" ? In najprej: kje dobe otroci toliko denarja, da si gredo kupovat — strupa!? Vzgojno delo uciteljstva mora ostati brez vpliva, ako vsa oficielna javnost podira delo šole! Sramota in nesreča, da takoj ne zapro takega -hrama umetnosti"! Ali je pa morda tudi sistem v tem, da nam hočejo moralno ubiti — slovensko mladino! Starši, vsaj vi imejte usmiljenje s svojo deco! —r— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in mesčanske šole v pomladanskem terminu 1918 se prično na c. kr. u5iteljišču v Ljubljani v petek, dne 5. aprila, ob 8. uri dop. Pravilno opremljene proinje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po iolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 23. marca v rokah izpraševalne komisije.